Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.22 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 402 6760037 6561223 2026-10-03T14:41:46Z Niko Petrič 261163 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1377201952|Gravitational constant]]« 6760037 wikitext text/x-wiki [[File:NewtonsLawOfUniversalGravitation.svg|desno|sličica|300x300_pik| Gravitacijska konstanta {{Matematična formula|''G''}} je ključna količina v [[Splošni gravitacijski zakon|Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu]]]] '''Gravitacijska konstanta''' je empirična [[fizikalna konstanta]], ki daje moč [[Gravitacijsko polje|gravitacijskega polja,]] ki ga povzroča masa. Vključen je v izračun [[Težnost|gravitacijskih]] učinkov v [[Splošni gravitacijski zakon|splošnem gravitacijskem zakonu]] [[Isaac Newton|Isaaca Newtona]] in v [[Splošna teorija relativnosti|teoriji splošne relativnosti]] [[Albert Einstein|Alberta Einsteina]]. Znana je tudi kot '''splošna gravitacijska konstanta''', '''Newtonova konstanta gravitacije''' ali '''Cavendisheva gravitacijska konstanta''', {{Efn|"Newtonian constant of gravitation" is the name introduced for ''G'' by Boys (1894). Use of the term by T.E. Stern (1928) was misquoted as "Newton's constant of gravitation" in ''Pure Science Reviewed for Profound and Unsophisticated Students'' (1930), in what is apparently the first use of that term. Use of "Newton's constant" (without specifying "gravitation" or "gravity") is more recent, as "Newton's constant" was also used for the [[heat transfer coefficient]] in [[Newton's law of cooling]], but has by now become quite common, e.g. Calmet et al, ''Quantum Black Holes'' (2013), p. 93; P. de Aquino, ''Beyond Standard Model Phenomenology at the LHC'' (2013), p. 3. The name "Cavendish gravitational constant", sometimes "Newton–Cavendish gravitational constant", appears to have been common in the 1970s to 1980s, especially in (translations from) Soviet-era Russian literature, e.g. Sagitov (1970 [1969]), ''Soviet Physics: Uspekhi'' 30 (1987), Issues 1–6, p. 342 [etc.]. "Cavendish constant" and "Cavendish gravitational constant" are also used in Charles W. Misner, Kip S. Thorne, John Archibald Wheeler, ''[[Gravitation (book)|Gravitation]]'', (1973), 1126f. Colloquial use of "Big G", as opposed to "[[little g]]" for gravitational acceleration dates to the 1960s (R.W. Fairbridge, ''The encyclopedia of atmospheric sciences and astrogeology'', 1967, p. 436; note use of "Big G's" vs. "little g's" as early as the 1940s of the [[Einstein tensor]] ''G''_''μν'' vs. the [[metric tensor]] ''g''_''μν'', ''Scientific, medical, and technical books published in the United States of America: a selected list of titles in print with annotations: supplement of books published 1945–1948'', Committee on American Scientific and Technical Bibliography National Research Council, 1950, p. 26).}} označena z veliko začetnico {{Matematična formula|''G''}}. Je primerljiva in matematično sorazmerna z [[Einsteinove enačbe polja|Einsteinovo gravitacijsko konstanto]], označeno z malo črko kapa (κ). V Newtonovem zakonu je to konstanta sorazmernosti, ki povezuje [[Splošni gravitacijski zakon|gravitacijsko silo]] med dvema telesoma s produktom njunih [[Masa|mas]] in obratno vrednostjo kvadrata njune [[Razdalja|razdalje]]. V [[Einsteinove enačbe polja|Einsteinovih enačbah polja]] kvantificira razmerje med geometrijo prostor-časa in tenzorjem napetosti in energije. . Izmerjena vrednost konstante je znana z določeno gotovostjo na štiri zanesljiva mesta. V [[Mednarodni sistem enot|enotah SI]] je njena vrednost približno 6.6743 × 10^-11 m³ ⋅kg ^-1 ⋅s^-2. Sodoben zapis Newtonovega zakona, ki vključuje {{Matematična formula|''G''}}, je v devetdesetih letih 19. stoletja uvedel [[C. V. Boys]]. Prva implicitna meritev z natančnostjo znotraj 1 % se pripisuje [[Henry Cavendish|Henryju Cavendishu]] v njegovem poskusu leta 1798. {{Efn|Cavendish determined the value of ''G'' indirectly, by reporting a value for the [[Earth's mass]], or the average density of Earth, as {{val|5.448|u=g.cm-3}}.}} == Definicija == V skladu z Newtonovim splošnim gravitacijskim zakonom je [[Norma (matematika)|velikost]] privlačne [[Sila|sile]] ({{Matematična formula|''F''}}) med dvema telesoma, ki imata sferično simetrično porazdelitev [[Gostota|gostote]], neposredno sorazmerna s produktom njunih [[Masa|mas]], {{Matematična formula|''m''₁}} in {{Matematična formula|''m''₂}}, in obratno sorazmerna s kvadratom razdalje, {{Matematična formula|''r''}}, ki poteka vzdolž premice, ki povezuje njuni [[Masno središče|težišči]]: <math display="block">F=G\frac{m_1m_2}{r^2}</math>[[Razmerje|Konstanta sorazmernosti]], {{Matematična formula|''G''}}, je v tej nerelativistični formulaciji gravitacijska konstanta. Pogovorno se gravitacijska konstanta imenuje tudi "veliki G", za razliko od "majhnega g" ({{Matematična formula|''g''}}), ki je lokalno gravitacijsko polje Zemlje (imenovano tudi pospešek prostega pada). <ref>{{Navedi splet |last=Gundlach |first=Jens H. |last2=Merkowitz |first2=Stephen M. |date=23 December 2002 |title=University of Washington Big G Measurement |url=http://asd.gsfc.nasa.gov/Stephen.Merkowitz/G/Big_G.html |publisher=Goddard Space Flight Center |quote=Since Cavendish first measured Newton's Gravitational constant 200 years ago, 'Big G' remains one of the most elusive constants in physics}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo |last=Halliday |first=David |title=Fundamentals of Physics |title-link=Fundamentals of Physics |last2=Resnick |first2=Robert |last3=Walker |first3=Jearl |date=September 2007 |publisher=John Wiley & Sons, Limited |isbn=978-0-470-04618-0 |edition=8th |page=336}}</ref> Z <math>M_\oplus</math> označimo [[Zemljina masa|maso Zemlje]] in z <math>r_\oplus</math> [[Zemljin polmer|polmer Zemlje]] in povežemo obe količini obe količini: <math display="block">g = G\frac{M_\oplus}{r_\oplus^2}.</math> Gravitacijska konstanta je konstantni člen v [[Einsteinove enačbe polja|Einsteinovih enačbah polja]] [[Splošna teorija relativnosti|splošne relativnosti]],<ref>{{Navedi knjigo |last=Grøn |first=Øyvind |url=https://books.google.com/books?id=IyJhCHAryuUC&pg=PA180 |title=Einstein's General Theory of Relativity: With Modern Applications in Cosmology |last2=Hervik |first2=Sigbjorn |publisher=Springer Science & Business Media |year=2007 |isbn=978-0-387-69200-5 |edition=illustrated |page=180}}</ref> <ref name="ein">{{Navedi časopis |last=Einstein |first=Albert |year=1916 |title=The Foundation of the General Theory of Relativity |url=http://www.alberteinstein.info/gallery/science.html |format=[[PDF]] |journal=[[Annalen der Physik]] |volume=354 |issue=7 |pages=769–822 |bibcode=1916AnP...354..769E |doi=10.1002/andp.19163540702 |hdl=2027/wu.89059241638 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120206225139/http://www.alberteinstein.info/gallery/gtext3.html |archive-date=6 February 2012 |hdl-access=free}}</ref> <math display="block">G_{\mu \nu} + \Lambda g_{\mu \nu} = \kappa T_{\mu \nu} \,</math>kjer je {{Matematična formula|''G''{{sub|''μν''}}}} Einsteinov tenzor (ne gravitacijska konstanta kljub uporabi {{Mvar|G}}), {{Matematična formula|Λ}} je [[kozmološka konstanta]], {{Mvar|g{{sub|μν}}}} je metrični tenzor, {{Mvar|T{{sub|μν}}}} je tenzor napetosti in energije, {{Matematična formula|''κ''}} pa je [[Einsteinove enačbe polja|Einsteinova gravitacijska konstanta]] – konstanta, ki jo je prvotno uvedel [[Albert Einstein|Einstein]] in je neposredno povezana z Newtonovo konstanto gravitacije: <ref name="ein" /> <ref>{{Navedi knjigo |last=Adler |first=Ronald |url=https://archive.org/details/introductiontoge00adle |title=Introduction to General Relativity |last2=Bazin |first2=Maurice |last3=Schiffer |first3=Menahem |author-link3=Menahem Max Schiffer |publisher=McGraw-Hill |year=1975 |isbn=978-0-07-000423-8 |edition=2nd |location=New York |page=[https://archive.org/details/introductiontoge00adle/page/n360 345] |url-access=limited}}</ref> {{Efn|Depending on the choice of definition of the Einstein tensor and of the stress–energy tensor it can alternatively be defined as {{math|1=''κ'' = {{sfrac|8π''G''|''c''²}} ≈ {{val|1.866|e=-26|u=m⋅kg⁻¹}}}}}} <math display="block">\kappa = \frac{8\pi G}{c^4} \approx 2.076\,647(46) \times 10^{-43} \mathrm{~N^{-1}}</math> == Pomen == Enote {{Matematična formula|''G''}}, m³ · kg^-1· s^-2 (v SI), lahko pomensko razporedimo na več načinov, da označimo pomen {{Matematična formula|''G''}} kot moč gravitacije v vesolju. Ena od razporeditev je N/(kg^² / m^²), ki označuje silo med dvema masama na razdalji v skladu z zakonom obratne vrednosti kvadrata. Druga enota, ki odpravlja običajno enoto za maso, je (m/ s^²)/(kg/ m^²), ki označuje pospešek zaradi gravitacije zaradi mase na daljavo ali pospešek, ki nastane v točki v prostoru zaradi vpliva oddaljene mase. == Vrednost in negotovost == Gravitacijska konstanta je fizikalna konstanta, ki jo je težko izmeriti z visoko natančnostjo. <ref name="gillies">{{Navedi časopis |last=Gillies |first=George T. |date=1997 |title=The Newtonian gravitational constant: recent measurements and related studies |journal=Reports on Progress in Physics |volume=60 |issue=2 |pages=151–225 |bibcode=1997RPPh...60..151G |doi=10.1088/0034-4885/60/2/001 |s2cid=250810284}}.</ref> Tako je zato, ker je gravitacijska sila v primerjavi z drugimi [[Osnovna sila|osnovnimi silami]] v laboratorijskem merilu izjemno šibka sila. {{Efn|For example, the gravitational force between an [[electron]] and a [[proton]] 1&nbsp;m apart is approximately {{val|e=−67|ul=N}}, whereas the [[electromagnetic force]] between the same two particles is approximately {{val|e=−28|u=N}}. The electromagnetic force in this example is in the order of 10³⁹ times greater than the force of gravity—roughly the same ratio as the [[Solar mass|mass of the Sun]] to a microgram.}} V enotah [[Mednarodni sistem enot|SI]] je vrednost gravitacijske konstante, ki jo priporoča [[CODATA]]: : <math>G</math> = 6.674 30(15) × 10 ⁻¹¹ m³ ⋅kg ⁻¹ ⋅s ⁻² Relativna napaka je 2.2× 10^-5. === Naravne enote === Zaradi uporabe kot definirajoče konstante v nekaterih sistemih [[Naravne enote|naravnih enot]], <ref>{{Navedi knjigo |last=David Glick |url=https://books.google.com/books?id=sqXaDwAAQBAJ |title=The Foundation of Reality: Fundamentality, Space, and Time |last2=George Darby |last3=Anna Marmodoro |publisher=Oxford University Press |year=2020 |isbn=978-0-19-883150-1 |page=99}} </ref> <ref>{{Navedi knjigo |last=Sergei Kopeikin |url=https://books.google.com/books?id=uN5_DQWSR14C |title=Relativistic Celestial Mechanics of the Solar System |last2=Michael Efroimsky |last3=George Kaplan |publisher=John Wiley & Sons |year=2011 |isbn=978-3-527-63457-6 |page=820}} </ref> zlasti [[Sistem geometriziranih enot|v geometriziranih sistemih enot]], kot sta [[Planckov sistem enot]] in Stoneyjev sistem enot, bo vrednost gravitacijske konstante običajno imela številčno vrednost 1 ali vrednost blizu nje, če jo izrazimo v teh enotah. Zaradi znatne negotovosti izmerjene vrednosti ''G'' v primerjavi z drugimi znanimi temeljnimi konstantami se bo podobna stopnja negotovosti pokazala tudi pri vrednostih mnogih količin, ko so izražene v takšnem sistemu enot. === Orbitalna mehanika === V [[Astrofizika|astrofiziki]] je priročno meriti razdalje v [[Parsek|parsekih]] (pc), hitrosti v kilometrih na sekundo (km/s) in mase v solarnih enotah {{Matematična formula|''M''{{sub|⊙}}}} V teh enotah je gravitacijska konstanta: <math display="block"> G \approx 4.3009 \times 10^{-3} {\mathrm{~pc{\cdot}(km/s)^2} \, {M_\odot}^{-1}}</math>V primeru, ko je plimovanje pomembno, je ustrezno dolžinsko merilo [[Sončev polmer]] in ne parsek. V teh enotah je gravitacijska konstanta: <math display="block"> G \approx 1.908\ 09 \times 10^{5} \mathrm{~(km/s)^2 } \, R_\odot {M_\odot}^{-1}</math> V [[Astrodinamika|orbitalni mehaniki]] velja obhodni čas {{Matematična formula|''P''}} objekta v krožni orbiti okoli sferičnega objekta:<math display="block"> GM=\frac{3\pi V}{P^2}</math> kjer je {{Matematična formula|''V''}} prostornina znotraj polmera orbite, {{Matematična formula|''M''}} pa skupna masa obeh objektov. Iz tega sledi, da je: : <math> P^2=\frac{3\pi}{G}\frac{V}{M}\approx 10.896 \mathrm{~ h^2 {\cdot} g {\cdot} cm^{-3} \,}\frac{V}{M}</math> Ta način izražanja {{Matematična formula|''G''}} prikazuje razmerje med povprečno gostoto planeta in obhodnim časom kroženja satelita tik nad njegovo površino. Za eliptične orbite, če uporabimo [[Keplerjevi zakoni|Keplerjev tretji zakon]], izražen v enotah, značilnih za Zemljino orbito, velja: : <math> G = 4 \pi^2 \mathrm{\ ae^3 {\cdot} yr^{-2}} \ M^{-1} \approx 39.478 \mathrm{\ au^3 {\cdot} yr^{-2}} \ {M_\odot}^{-1}</math> kjer se razdalja meri z [[Mala in velika polos|veliko polosjo]] Zemljine orbite ([[astronomska enota]], ae), časom v [[Tropsko leto|letih]] in maso v skupni masi orbitalnega sistema ( {{Matematična formula|1=''M'' = {{solar mass}} + {{earth mass|sym=y}}}} + masa Lune{{Efn|{{mvar|M}} ≈ {{val|1.000003040433}} {{math|{{solar mass}}}}, so that {{mvar|M}} {{=}} {{math|{{solar mass}}}} can be used for accuracies of five or fewer significant digits.}} ). Zgornja enačba je natančna, če obravnavamo Zemljino orbito okoli Sonca kot [[problem dveh teles]] v Newtonovi mehaniki, izmerjene količine pa vsebujejo popravke zaradi motenj drugih teles v [[Osončje|Osončju]] in iz splošne relativnosti. Od leta 1964 do leta 2012 se je uporabljala kot definicija astronomske enote in je bila zato ta po definiciji naslednja: <math display="block"> \mathrm{1~ae} = \left( \frac{GM}{4 \pi^2} \mathrm{yr}^2 \right)^{\frac{1}{3}} \approx \mathrm{1.495\ 979 \times 10^{11}~m}.</math> Od leta 2012 je astronomska enota definirana kot {{Val|1.495978707}} × 10¹¹ m natančno in zgornja enačba ni več zanesljiva. Količina {{Matematična formula|''GM''}} – produkt gravitacijske konstante in mase danega astronomskega telesa, kot je Sonce ali Zemlja – je znana kot standardni gravitacijski parameter (označen tudi {{Matematična formula|''μ''}}). Standardni gravitacijski parameter {{Matematična formula|''GM''}} se pojavlja kot zgoraj v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu, pa tudi v formulah za odklon svetlobe, ki ga povzroča [[Gravitacijska leča|gravitacijsko lečenje]], v [[Keplerjevi zakoni|Keplerjevih zakonih gibanja planetov]] in v formuli za [[Ubežna hitrost|ubežno hitrost]]. Ta količina omogoča priročno poenostavitev različnih formul, povezanih z gravitacijo. Zmnožek {{Matematična formula|''GM''}} je znan veliko natančneje kot kateri koli od dejavnikov. {| class="wikitable" |+Vrednosti ''GM'' ! scope="col" | Telo ! scope="col" | {{Matematična formula|1=''μ'' = ''GM''}} ! scope="col" | Vrednost ! scope="col" | Relativna napaka |- ! scope="row" | [[Sonce]] | {{Matematična formula|''G''<nowiki/>{{solar mass}}}} | {{Val|1.32712440018|(8)}} × 10²⁰ m³ · s^-2 <ref name="Astrodynamic Constants">{{Navedi splet |date=27 February 2009 |title=Astrodynamic Constants |url=http://ssd.jpl.nasa.gov/?constants |access-date=27 July 2009 |publisher=NASA/[[Jet Propulsion Laboratory|JPL]]}} </ref> | {{Val|6}} × 10^-11 |- ! scope="row" | [[Zemlja]] | {{Matematična formula|''G''{{earth mass|sym=y}}}} | {{Val|3.986004418|(8)}} × 10¹⁴ m³ · s^-2 <ref name="IAU best estimates">{{Navedi splet |title=Geocentric gravitational constant |url=https://iau-a3.gitlab.io/NSFA/NSFA_cbe.html#GME2009 |access-date=24 June 2021 |website=Numerical Standards for Fundamental Astronomy |publisher=IAU Division I Working Group on Numerical Standards for Fundamental Astronomy |via=iau-a3.gitlab.io}} </ref> | {{Val|2}} × 10^-9 |} Izračuni v [[Nebesna mehanika|nebesni mehaniki]] se lahko izvajajo tudi z uporabo enot Sončeve mase, [[Sončev čas|povprečnih sončnih dni]] in astronomskih enot namesto standardnih enot SI. Za ta namen je bila zgodovinsko zelo razširjena [[Gaussova gravitacijska konstanta]], {{Matematična formula|''k'' {{=}} {{val|0.01720209895}} [[radian]]ov na [[dan]]}}, ki izraža povprečno [[Kotna hitrost|kotno hitrost]] sistema Sonce-Zemlja. Uporaba te konstante in implicitna definicija [[Astronomska enota|astronomske enote]], o kateri smo razpravljali zgoraj, je [[Mednarodna astronomska zveza|IAU]] (Mednarodna astronomska zveza) leta 2012 opustila. <ref>{{Navedi splet |title=Resolutions of the XXVIIIth General Assembly of the International Astronomical Union, 2012 |url=http://www.iau.org/static/resolutions/IAU2012_English.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130816112418/http://www.iau.org/static/resolutions/IAU2012_English.pdf |archive-date=2013-08-16 |access-date=2015-12-29}}</ref> == Zgodovina merjenja == === Zgodnja zgodovina === Obstoj konstante je implicitno prisoten v [[Splošni gravitacijski zakon|Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu]], kot je bil objavljen v 80. letih 17. stoletja (čeprav njen zapis kot {{Matematična formula|''G''}} datira v 90. leta 19. stoletja), vendar vrednost konstante ni [[Algebra|izračunana]] v njegovem delu ''[[Philosophiae naturalis principia mathematica|Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica,]]'' kjer predpostavi zakon obratne vrednosti kvadrata gravitacije. V delu ''Principia'' je Newton preučeval možnost merjenja sile gravitacije z merjenjem odklona nihala v bližini velikega hriba, vendar je menil, da bi bil učinek premajhen, da bi ga bilo mogoče izmeriti. <ref name="Davies">{{Navedi časopis |last=Davies |first=R.D. |date=1985 |title=A Commemoration of Maskelyne at Schiehallion |journal=Quarterly Journal of the Royal Astronomical Society |volume=26 |issue=3 |pages=289–294 |bibcode=1985QJRAS..26..289D}}</ref> Kljub temu je imel priložnost oceniti velikostni red konstante, ko je domneval, da je "povprečna gostota Zemlje lahko petkrat ali šestkrat večja od gostote vode", kar je enakovredno gravitacijski konstanti reda velikosti: : {{Matematična formula|''G''}} ≈ {{Val|6.7|0.6}} × 10^-11 m³ · kg^-1 · s^-2 Meritev sta leta 1738 poskušala izvesti [[Pierre Bouguer]] in [[Charles Marie de La Condamine]] na svoji "perujski odpravi ". Bouguer je leta 1740 zmanjšal pomen njunih rezultatov in namignil, da je poskus vsaj dokazal, da Zemlja ne more biti votla lupina, kot so predlagali nekateri misleci tistega časa, vključno z [[Edmond Halley|Edmondom Halleyjem]]. <ref name="Poynting_p50-56">{{Navedi knjigo |last=Poynting |first=J.H. |url=https://books.google.com/books?id=whA9AAAAIAAJ&pg=PA50 |title=The Earth: its shape, size, weight and spin |date=1913 |publisher=Cambridge |pages=50–56}}</ref> Schiehallionov poskus, predlagan leta 1772 in končan leta 1776, je bil prva uspešna meritev povprečne gostote Zemlje in s tem posredno gravitacijske konstante. Rezultat, ki ga je izmeril[[Charles Hutton]] (1778), je nakazoval gostoto {{Val|4.5}} g/cm³ (4,5-krat večja gostota kot gostota vode), približno 20 % pod sodobno vrednostjo. <ref name="Hutton">{{Navedi časopis |last=Hutton |first=C. |date=1778 |title=An Account of the Calculations Made from the Survey and Measures Taken at Schehallien |journal=Philosophical Transactions of the Royal Society |volume=68 |pages=689–788 |doi=10.1098/rstl.1778.0034 |doi-access=free}}</ref> To je takoj privedlo do ocen gostot in mas [[Sonce|Sonca]], [[Luna|Lune]] in [[Planet|planetov]], ki jih je Hutton poslal [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande|Jérômu Lalandu]] za vključitev v njegove planetarne tabele. Kot je bilo že omenjeno, je določitev povprečne gostote Zemlje enakovredna merjenju gravitacijske konstante, glede na [[Zemljin polmer|povprečni polmer Zemlje]] in povprečni gravitacijski pospešek na Zemljini površini, s formulama <math display="block">G = g\frac{R_\oplus^2}{M_\oplus} = \frac{3g}{4\pi R_\oplus\rho_\oplus}.</math> Na podlagi tega je Huttonov rezultat iz leta 1778 enakovreden {{Brez preloma|{{math|''G''}} ≈ {{val|8|e=-11|u=m³⋅kg⁻¹⋅s⁻²}}}} . [[File:Cavendish_Torsion_Balance_Diagram.svg|sličica| Diagram torzijske tehtnice, uporabljene v Cavendishovem poskusu, ki ga je leta 1798 izvedel [[Henry Cavendish]] za merjenje ''G''. S pomočjo škripca so velike krogle, obešene na okvir, zavrteli v položaj poleg majhnih kroglic.]] Prvo neposredno meritev gravitacijske privlačnosti med dvema telesoma v laboratoriju je leta 1798 (71 let po Newtonovi smrti) izvedel Henry Cavendish. Vrednost {{Matematična formula|''G''}} je določil implicitno z uporabo torzijske tehtnice, ki jo je izumil geolog [[John Michell]] (1753). Uporabil je horizontalni torzijski nosilec s svinčenimi kroglicami, katerih vztrajnost (glede na torzijsko konstanto) je lahko določil s časovnim merjenjem nihanja nosilca. Njihovo šibko privlačnost do drugih kroglic, postavljenih ob nosilcu, je bilo mogoče zaznati po odklonu, ki ga je povzročil. Čeprav je za zasnovo eksperimenta zaslužen za Michell, je eksperiment danes znan kot Cavendishev eksperiment zaradi prve uspešne izvedbe, ki jo je izvedel Cavendish. Cavendishev cilj je bil "tehtanje Zemlje", torej določitev povprečne gostote Zemlje in [[Zemljina masa|Zemljine mase]]. Njegov rezultat, {{Brez preloma|1={{math|1=''ρ''_🜨}} = {{val|5.448|(33)|u=g.cm-3}}}}, ustreza vrednosti {{Brez preloma|1={{math|1=''G''}} = {{val|6.74|(4)|e=-11|u=m³⋅kg⁻¹⋅s⁻²}}}}. Meritev je izjemno natančna, saj je približno 1 % nad sodobno vrednostjo [[CODATA|CODATA, ki]] znaša 6.674× 10^-11 . m³ ⋅kg ⁻¹ ⋅s ⁻², kar je skladno z navedeno relativno napako 0,6 %. === 19. stoletje === Natančnost izmerjene vrednosti {{Matematična formula|''G''}} se je od prvotnega Cavendishevega poskusa le nekoliko povečala. <ref> {{Navedi knjigo |last=Brush |first=Stephen G. |url=https://archive.org/details/physicshumanadve00ghol |title=Physics, the human adventure: from Copernicus to Einstein and beyond |last2=Holton |first2=Gerald James |date=2001 |publisher=Rutgers University Press |isbn=978-0-8135-2908-0 |location=New Brunswick, NJ |pages=[https://archive.org/details/physicshumanadve00ghol/page/n151 137] |url-access=limited}} {{Navedi časopis |last=Lee |first=Jennifer Lauren |date=16 November 2016 |title=Big G Redux: Solving the Mystery of a Perplexing Result |url=https://www.nist.gov/news-events/news/2016/11/big-g-redux-solving-mystery-perplexing-result |journal=NIST}}</ref> {{Matematična formula|''G''}} je precej težko izmeriti, ker je gravitacija veliko šibkejša od drugih temeljnih sil in eksperimentalne naprave ni mogoče ločiti od gravitacijskega vpliva drugih teles. Meritve z nihali je leta 1821 opravil Francesco Carlini ({{Val|4.39}} g/cm³), leta 1827 [[Edward Sabine]] ({{Val|4.77}} g/cm³), leta 1841 Carlo Ignazio Giulio ({{Val|4.95}} g/cm³) in leta 1854 [[George Biddell Airy]] ({{Val|6.6}} g/cm³). <ref>{{Navedi knjigo |last=Poynting |first=John Henry |url=https://archive.org/details/meandensityeart00poyngoog |title=The Mean Density of the Earth |date=1894 |publisher=Charles Griffin |location=London |pages=[https://archive.org/details/meandensityeart00poyngoog/page/n44 22]–24}}</ref> Cavendishev poskus je prvi ponovil Ferdinand Reich (1838, 1842, 1853), ki je izmeril vrednost {{Val|5.5832|(149)}} g/cm³ . Vrednost je manj natančna kot Cavendishev rezultat, saj se od sodobne vrednosti razlikuje za 1,5 %. Cornu in Baille sta leta 1873 izmerila vrednost {{Val|5.56}} g/cm³. Cavendishev poskus se je izkazal za zanesljivejšega kot poskusi z nihalom "Schiehallionskega" (odklon) ali "perujskega" (perioda kot funkcija nadmorske višine) tipa. Poskuse z nihalom je izvajal še [[Robert Sterneck|Robert von Sterneck]] (1883, rezultati med {{Val|5.0|and|6.3}} g/cm³) in Thomas Corwin Mendenhall (1880, {{Val|5.77}} g/cm³). Cavendishev rezultat je prvi izboljšal [[John Henry Poynting]] (1891), <ref>{{Navedi knjigo |last=Poynting |first=John Henry |url=https://archive.org/details/meandensityofear00poynuoft |title=The mean density of the earth |date=1894 |publisher=London |others=Gerstein - University of Toronto}}</ref> ki je objavil vrednost {{Val|5.49|(3)}} g/cm³, ki se od sodobne vrednosti razlikuje za 0,2 %, vendar je združljiva s sodobno vrednostjo znotraj navedene relativne standardne napake 0,55 %. Poleg Poyntinga sta meritve opravila še C. V. Boys (1895) <ref>{{Navedi časopis |last=Boys |first=C. V. |date=1895-01-01 |title=On the Newtonian Constant of Gravitation |journal=Philosophical Transactions of the Royal Society A: Mathematical, Physical and Engineering Sciences |publisher=The Royal Society |volume=186 |pages=1–72 |bibcode=1895RSPTA.186....1B |doi=10.1098/rsta.1895.0001 |issn=1364-503X |doi-access=free}}</ref> in [[Carl Braun (astronomer)|Carl Braun]] (1897) , pri čemer so bili rezultati združljivi in so nakazovali {{Matematična formula|''G''}} = {{Val|6.66|(1)}} × 10^-11 m³ · kg^-1· s^-2. Sodoben zapis, ki vključuje konstanto {{Matematična formula|''G''}}, je uvedel Boys leta 1894 in je do konca devetdesetih let 19. stoletja postal standarden zapis, vrednosti pa so običajno navedene v sistemu [[Sistem enot CGS|CGS]]. Richarz in Krigar-Menzel (1898) sta poskušala ponoviti Cavendishev poskus s 100.000&nbsp;kg svinca za privlačno maso. Natančnost njunega rezultata {{Val|6.683|(11)}} × 10^-11 m³·kg^-1·s^-2 pa je bil istega velikostnega razreda kot drugi rezultati v tistem času. Arthur Stanley Mackenzie v ''delu Zakoni gravitacije'' (1899) analizira delo, opravljeno v 19. stoletju. Poynting je avtor članka "Gravitacija" v enajsti izdaji <nowiki><i id="mwAco">Encyclopædia Britannica</i></nowiki> (1911). Tukaj navaja vrednost {{Matematična formula|''G''}} = {{Val|6.66}} × 10^-11 m³·kg^-1·s^-2 z relativno napako 0,2 %. === Sodobna vrednost === Paul R. Heyl (1930) je objavil vrednost {{Val|6.670|(5)}} × 10^-11 m³·kg^-1·s^-2 (relativna negotovost 0,1 %), <ref>{{Navedi časopis |last=Heyl |first=P. R. |author-link=Paul R. Heyl |year=1930 |title=A redetermination of the constant of gravitation |journal=Bureau of Standards Journal of Research |volume=5 |issue=6 |pages=1243–1290 |doi=10.6028/jres.005.074 |doi-access=free}}</ref> ki jo je leta 1942 izboljšal na {{Val|6.673|(3)}} × 10^-11 m³·kg^-1·s^-2 (relativna negotovost 0,045 % = 450 ppm) leta 1942. Vendar je Heyl kot standardni odklon uporabil statistični razpon in sam priznal, da so meritve z istim materialom dale zelo podobne rezultate, medtem ko so meritve z različnimi materiali dale zelo različne rezultate. Naslednjih 12 let po objavi članka leta 1930 je posvetil natančnejšim meritvam v upanju, da bo učinek, odvisen od sestave, izginil, vendar se to ni zgodilo, kot je zapisal v svojem zadnjem članku leta 1942. [[File:Gravitational_constant_historical.png|sličica|350x350_pik| Časovnica meritev in vrednosti ''G'' od leta 1900: vrednosti, priporočene na podlagi pregleda literature, so prikazane z rdečo barvo, posamezni poskusi s torzijsko tehtnico z modro barvo, druge vrste poskusov pa z zeleno.]] Objavljene vrednosti {{Mvar|G}}, izpeljane iz zelo natančnih meritev od 50. let prejšnjega stoletja, so ostale združljive s Heylom (1930), vendar so se znotraj relativne negotovosti približno 0,1 % (ali 1000 ppm) precej razlikovale in ni povsem jasno, ali se je negotovost od meritve leta 1942 sploh zmanjšala. Nekatere meritve, objavljene v 80. letih 20. stoletja do 2000. let, so se pravzaprav medsebojno izključevale. <ref name="gillies" /> <ref name="codata2002">{{Navedi časopis |last=Mohr |first=Peter J. |last2=Taylor |first2=Barry N. |year=2012 |title=CODATA recommended values of the fundamental physical constants: 2002 |url=http://www.atomwave.org/rmparticle/ao%20refs/aifm%20refs%20sorted%20by%20topic/other%20rmp%20articles/CODATA2005.pdf |journal=Reviews of Modern Physics |volume=77 |issue=1 |pages=1–107 |arxiv=1203.5425 |bibcode=2005RvMP...77....1M |doi=10.1103/RevModPhys.77.1 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070306174141/http://www.atomwave.org/rmparticle/ao%20refs/aifm%20refs%20sorted%20by%20topic/other%20rmp%20articles/CODATA2005.pdf |archive-date=6 March 2007 |access-date=1 July 2006}} </ref> Določitev standardne vrednosti za {{Mvar|G}} z relativno standardno negotovostjo, boljšo od 0,1 %, je zato ostala precej špekulativna. Do leta 1969 je bila vrednost, ki jo je priporočil [[Narodni urad za standarde in tehnologijo]] (NIST), navedena z relativno standardno negotovostjo 0,046 % (460 ppm), do leta 1986 pa je bila ta znižana na 0,012 % (120 ppm). Nenehno objavljanje nasprotujočih si meritev je privedlo do tega, da je NIST v priporočeni vrednosti iz leta 1998 znatno povečal standardno negotovost, in sicer za faktor 12, na standardno negotovost 0,15 %, kar je več od tiste, ki jo je navedel Heyl (1930). Negotovost se je v letih 2002 in 2006 ponovno znižala, leta 2010 pa se je ponovno zvišala za bolj konzervativnih 20 %, kar je ustrezalo relativni standardni negotovosti 120 ppm, objavljeni leta 1986. <ref>{{Navedi časopis |last=Mohr |first=Peter J. |last2=Taylor |first2=Barry N. |last3=Newell |first3=David B. |date=13 November 2012 |title=CODATA recommended values of the fundamental physical constants: 2010 |url=http://physics.nist.gov/cuu/pdf/RevModPhysCODATA2010.pdf |journal=Reviews of Modern Physics |volume=84 |issue=4 |pages=1527–1605 |arxiv=1203.5425 |bibcode=2012RvMP...84.1527M |doi=10.1103/RevModPhys.84.1527 |s2cid=103378639}}</ref> Za posodobitev leta 2014 je CODATA zmanjšala negotovost na 46 ppm, kar je manj kot polovica vrednosti leta 2010 in za en velikostni razred pod priporočilom iz leta 1969. Naslednja tabela prikazuje priporočene vrednosti NIST, objavljene od leta 1969: {| class="wikitable" |+Priporočene vrednosti ''G'' ! scope="col" |Leto ! scope="col" |''G'' <br /><br />{{Oglati oklepaj|10{{sup|−11}}&nbsp;m{{sup|3}}⋅kg{{sup|−1}}⋅s{{sup|−2}}}} ! scope="col" |Sprememba ! scope="col" |Relativna napaka ! scope="col" |Sklic |- ! scope="row" |1969 |{{Val|6.6732|(31)}} | |460 ppm |<ref>{{Navedi časopis |last=Taylor |first=B. N. |last2=Parker |first2=W. H. |last3=Langenberg |first3=D. N. |date=1969-07-01 |title=Determination of ''e''/''h'', Using Macroscopic Quantum Phase Coherence in Superconductors: Implications for Quantum Electrodynamics and the Fundamental Physical Constants |journal=Reviews of Modern Physics |publisher=American Physical Society (APS) |volume=41 |issue=3 |pages=375–496 |bibcode=1969RvMP...41..375T |doi=10.1103/revmodphys.41.375 |issn=0034-6861}}</ref> |- ! scope="row" |1973 |{{Val|6.6720|(49)}} |{{Val|{{#expr:(6.6720/6.6732 - 1)*1e6 round 0}}}} |730 ppm |<ref>{{Navedi časopis |last=Cohen |first=E. Richard |last2=Taylor |first2=B. N. |year=1973 |title=The 1973 Least-Squares Adjustment of the Fundamental Constants |journal=Journal of Physical and Chemical Reference Data |publisher=AIP Publishing |volume=2 |issue=4 |pages=663–734 |bibcode=1973JPCRD...2..663C |doi=10.1063/1.3253130 |hdl=2027/pst.000029951949 |issn=0047-2689 |hdl-access=free}}</ref> |- ! scope="row" |1986 |{{Val|6.67449|(81)}} |{{Val|{{#expr:(6.67449/6.6720 - 1)*1e6 round 0}}}} |120 ppm |<ref>{{Navedi časopis |last=Cohen |first=E. Richard |last2=Taylor |first2=Barry N. |date=1987-10-01 |title=The 1986 adjustment of the fundamental physical constants |journal=Reviews of Modern Physics |publisher=American Physical Society (APS) |volume=59 |issue=4 |pages=1121–1148 |bibcode=1987RvMP...59.1121C |doi=10.1103/revmodphys.59.1121 |issn=0034-6861}}</ref> |- ! scope="row" |1998 |{{Val|6.673|(10)}} |{{Val|{{#expr:(6.673/6.67449 - 1)*1e6 round 0}}}} |1500 ppm |<ref>{{Navedi časopis |last=Mohr |first=Peter J. |last2=Taylor |first2=Barry N. |year=2012 |title=CODATA recommended values of the fundamental physical constants: 1998 |journal=Reviews of Modern Physics |volume=72 |issue=2 |pages=351–495 |arxiv=1203.5425 |bibcode=2000RvMP...72..351M |doi=10.1103/revmodphys.72.351 |issn=0034-6861}}</ref> |- ! scope="row" |2002 |{{Val|6.6742|(10)}} |{{Val|{{#expr:(6.6742/6.673 - 1)*1e6 round 0}}}} |150 ppm |<ref>{{Navedi časopis |last=Mohr |first=Peter J. |last2=Taylor |first2=Barry N. |year=2012 |title=CODATA recommended values of the fundamental physical constants: 2002 |journal=Reviews of Modern Physics |volume=77 |issue=1 |pages=1–107 |arxiv=1203.5425 |bibcode=2005RvMP...77....1M |doi=10.1103/revmodphys.77.1 |issn=0034-6861}}</ref> |- ! scope="row" |2006 |{{Val|6.67428|(67)}} |{{Val|{{#expr:(6.67428/6.6742 - 1)*1e6 round 0}}}} |100 ppm |<ref>{{Navedi časopis |last=Mohr |first=Peter J. |last2=Taylor |first2=Barry N. |last3=Newell |first3=David B. |year=2012 |title=CODATA recommended values of the fundamental physical constants: 2006 |journal=Journal of Physical and Chemical Reference Data |volume=37 |issue=3 |pages=1187–1284 |arxiv=1203.5425 |bibcode=2008JPCRD..37.1187M |doi=10.1063/1.2844785 |issn=0047-2689}}</ref> |- ! scope="row" |2010 |{{Val|6.67384|(80)}} |{{Val|{{#expr:(6.67384/6.67428 - 1)*1e6 round 0}}}} |120 ppm |<ref>{{Navedi časopis |last=Mohr |first=Peter J. |last2=Taylor |first2=Barry N. |last3=Newell |first3=David B. |year=2012 |title=CODATA Recommended Values of the Fundamental Physical Constants: 2010 |journal=Journal of Physical and Chemical Reference Data |volume=41 |issue=4 |pages=1527–1605 |arxiv=1203.5425 |bibcode=2012JPCRD..41d3109M |doi=10.1063/1.4724320 |issn=0047-2689}}</ref> |- ! scope="row" |2014 |{{Val|6.67408|(31)}} |{{Val|{{#expr:(6.67408/6.67384 - 1)*1e6 round 0}}}} |46 ppm |<ref>{{Navedi časopis |last=Mohr |first=Peter J. |last2=Newell |first2=David B. |last3=Taylor |first3=Barry N. |year=2016 |title=CODATA Recommended Values of the Fundamental Physical Constants: 2014 |journal=Journal of Physical and Chemical Reference Data |volume=45 |issue=4 |pages=1527–1605 |arxiv=1203.5425 |bibcode=2016JPCRD..45d3102M |doi=10.1063/1.4954402 |issn=0047-2689}}</ref> |- ! scope="row" |2018 |{{Val|6.67430|(15)}} |{{Val|{{#expr:(6.67430/6.67408 - 1)*1e6 round 0}}}} |22 ppm | |- ! scope="row" |2022 |{{Val|6.67430|(15)}} |{{Val|{{#expr:(6.67430/6.67430 - 1)*1e6 round 0}}}} |22 ppm |<ref>{{Citat |last=Mohr, P. |title=Codata Internationally Recommended 2022 Values of the Fundamental Physical Constants |date=2024-05-08 |work=NIST |url=https://www.nist.gov/publications/codata-internationally-reconmmended-2022-values-fundamental-physical-constants |access-date=2024-05-15 |last2=Tiesinga, E. |last3=Newell, D. |last4=Taylor, B.}}</ref> |- |} V januarski izdaji revije ''[[Science]]'' leta 2007 so Fixler in sodelavci opisali meritev gravitacijske konstante z novo tehniko, atomsko interferometrijo, in poročali o vrednosti {{Brez preloma|1={{math|''G''}} = {{val|6.693|(34)|e=−11|u=m³⋅kg⁻¹⋅s⁻²}}}}, 0,28 % (2800 ppm), ki je višja od vrednosti CODATA iz leta 2006. <ref>{{Navedi časopis |last=Fixler |first=J. B. |last2=Foster |first2=G. T. |last3=McGuirk |first3=J. M. |last4=Kasevich |first4=M. A. |date=5 January 2007 |title=Atom Interferometer Measurement of the Newtonian Constant of Gravity |journal=Science |volume=315 |issue=5808 |pages=74–77 |bibcode=2007Sci...315...74F |doi=10.1126/science.1135459 |pmid=17204644 |s2cid=6271411}}</ref> Izboljšana meritev hladnega atoma, ki so jo izvedli Rosi in sodelavci, je bila objavljena leta 2014: {{Brez preloma|1={{math|''G''}} = {{val|6.67191|(99)|e=−11|u=m³⋅kg⁻¹⋅s⁻²}}}}. <ref> {{Navedi časopis |last=Rosi |first=G. |last2=Sorrentino |first2=F. |last3=Cacciapuoti |first3=L. |last4=Prevedelli |first4=M. |last5=Tino |first5=G. M. |date=26 June 2014 |title=Precision measurement of the Newtonian gravitational constant using cold atoms |url=http://www2.fisica.unlp.edu.ar/materias/FisGral2semestre2/Rosi.pdf |url-status=live |journal=Nature |volume=510 |issue=7506 |pages=518–521 |arxiv=1412.7954 |bibcode=2014Natur.510..518R |doi=10.1038/nature13433 |pmid=24965653 |s2cid=4469248 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www2.fisica.unlp.edu.ar/materias/FisGral2semestre2/Rosi.pdf |archive-date=2022-10-09}}</ref> <ref> {{Navedi časopis |last=Schlamminger |first=Stephan |date=18 June 2014 |title=Fundamental constants: A cool way to measure big G |url=https://www.nature.com/articles/nature13507.pdf |url-status=live |journal=Nature |volume=510 |issue=7506 |pages=478–480 |bibcode=2014Natur.510..478S |doi=10.1038/nature13507 |pmid=24965646 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://www.nature.com/articles/nature13507.pdf |archive-date=2022-10-09 |doi-access=free}}</ref> Čeprav je bil ta rezultat veliko bližje sprejeti vrednosti (kar kaže na to, da je bila meritev Fixlerja ''in sodelavcev'' napačna), je bil rezultat 325 ppm pod priporočeno vrednostjo CODATA za leto 2014, s [[Negotovost|standardnimi intervali negotovosti,]] ki se ne prekrivajo. Avgusta 2018 je kitajska raziskovalna skupina napovedala nove meritve, ki temeljijo na torzijskih tehtnicah, {{Val|6.674184|(78)}} × 10^-11 m³·kg^-1·s^-2 in {{Val|6.674484|(78)}}× 10^-11 m³·kg^-1·s^-2 na podlagi dveh različnih metod. <ref>{{Navedi časopis |last=Li |first=Qing |display-authors=etal |year=2018 |title=Measurements of the gravitational constant using two independent methods |journal=Nature |volume=560 |issue=7720 |pages=582–588 |bibcode=2018Natur.560..582L |doi=10.1038/s41586-018-0431-5 |pmid=30158607 |s2cid=52121922}}.</ref> Trdijo, da so to najnatančnejše meritve doslej, s standardnimi negotovostmi, ki znašajo le 12 ppm. Razlika 2,7 [[Standardni odklon|''σ'']] med obema rezultatoma kaže na to, da bi lahko obstajali nepojasnjeni viri napak. NIST je koordiniral kampanjo za ponovno oceno nasprotujočih si meritev, zlasti ponovitev zelo nasprotujočih si rezultatov, o katerih so poročali Quinn in sodelavci (2013) <ref>{{Navedi časopis |last=T. Quinn |last2=H. Parks |last3=C. Speake |last4=R. Davis |year=2013 |title=Improved determination of G using two methods |url=https://www.bipm.org/utils/en/pdf/PhysRevLett.111.101102.pdf |journal=Phys. Rev. Lett. |volume=111 |issue=10 |article-number=101102 |bibcode=2013PhRvL.111j1102Q |doi=10.1103/PhysRevLett.111.101102 |pmid=25166649 |id=101102 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201204172116/https://www.bipm.org/utils/en/pdf/PhysRevLett.111.101102.pdf |archive-date=4 December 2020 |access-date=4 August 2019}}</ref> z uporabo iste naprave. Čeprav so prvotno upali, da bodo rezultate objavili do leta 2018, <ref>{{Navedi časopis |last=C. Rothleitner |last2=S. Schlamminger |year=2017 |title=Invited Review Article: Measurements of the Newtonian constant of gravitation, G |journal=Review of Scientific Instruments |volume=88 |issue=11 |page=111101 |bibcode=2017RScI...88k1101R |doi=10.1063/1.4994619 |pmc=8195032 |pmid=29195410 |id=111101 |quote=However, re-evaluating or repeating experiments that have already been performed may provide insights into hidden biases or dark uncertainty. NIST has the unique opportunity to repeat the experiment of Quinn et al. [2013] with an almost identical setup. By mid-2018, NIST researchers will publish their results and assign a number as well as an uncertainty to their value. |doi-access=free}} </ref> se je merilna kampanja končno končala leta 2024 z rezultatom {{Val|6.67366|(20)}} × 10^-11 m³·kg^-1·s^-2, o tem pa so poročali leta 2026. <ref>{{Navedi časopis |last=Schlamminger |first=Stephan |last2=Chao |first2=Leon |last3=Lee |first3=Vincent |last4=Shakarji |first4=Craig |last5=Possolo |first5=Antonio |last6=Newell |first6=David |last7=Stirling |first7=Julian |last8=Cochrane |first8=Robert |last9=Speake |first9=Clive |date=16 April 2026 |title=Redetermination of the gravitational constant with the BIPM torsion balance at NIST |url=https://tsapps.nist.gov/publication/get_pdf.cfm?pub_id=961075 |journal=Metrologia |doi=10.1088/1681-7575/ae570f |doi-access=free}}</ref> == Stalnost == Analiza opazovanj 580 [[Supernova tipa Ia|supernov tipa Ia]] kaže, da se je gravitacijska konstanta v zadnjih devetih milijardah let spremenila za manj kot en del/deset milijard na leto. <ref>{{Navedi časopis |last=Mould |first=J. |last2=Uddin |first2=S. A. |date=10 April 2014 |title=Constraining a Possible Variation of G with Type Ia Supernovae |journal=Publications of the Astronomical Society of Australia |volume=31 |pages=e015 |arxiv=1402.1534 |bibcode=2014PASA...31...15M |doi=10.1017/pasa.2014.9 |s2cid=119292899}}</ref> == Glej tudi ==   == Sklici == [[Kategorija:Osnovne konstante]] [[Kategorija:Gravitacija]] 33r3z5ald91hqqsh6df0n68119lrplr 6760041 6760037 2026-10-03T16:07:20Z Pinky sl 2932 pp sklici, {{Authority control}} 6760041 wikitext text/x-wiki [[File:NewtonsLawOfUniversalGravitation.svg|desno|sličica|300x300_pik| Gravitacijska konstanta {{Matematična formula|''G''}} je ključna količina v [[Splošni gravitacijski zakon|Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu]]]] '''Gravitacijska konstanta''' je empirična [[fizikalna konstanta]], ki daje moč [[Gravitacijsko polje|gravitacijskega polja,]] ki ga povzroča masa. Vključen je v izračun [[Težnost|gravitacijskih]] učinkov v [[Splošni gravitacijski zakon|splošnem gravitacijskem zakonu]] [[Isaac Newton|Isaaca Newtona]] in v [[Splošna teorija relativnosti|teoriji splošne relativnosti]] [[Albert Einstein|Alberta Einsteina]]. Znana je tudi kot '''splošna gravitacijska konstanta''', '''Newtonova konstanta gravitacije''' ali '''Cavendisheva gravitacijska konstanta''', {{Efn|"Newtonian constant of gravitation" is the name introduced for ''G'' by Boys (1894). Use of the term by T.E. Stern (1928) was misquoted as "Newton's constant of gravitation" in ''Pure Science Reviewed for Profound and Unsophisticated Students'' (1930), in what is apparently the first use of that term. Use of "Newton's constant" (without specifying "gravitation" or "gravity") is more recent, as "Newton's constant" was also used for the [[heat transfer coefficient]] in [[Newton's law of cooling]], but has by now become quite common, e.g. Calmet et al, ''Quantum Black Holes'' (2013), p. 93; P. de Aquino, ''Beyond Standard Model Phenomenology at the LHC'' (2013), p. 3. The name "Cavendish gravitational constant", sometimes "Newton–Cavendish gravitational constant", appears to have been common in the 1970s to 1980s, especially in (translations from) Soviet-era Russian literature, e.g. Sagitov (1970 [1969]), ''Soviet Physics: Uspekhi'' 30 (1987), Issues 1–6, p. 342 [etc.]. "Cavendish constant" and "Cavendish gravitational constant" are also used in Charles W. Misner, Kip S. Thorne, John Archibald Wheeler, ''[[Gravitation (book)|Gravitation]]'', (1973), 1126f. Colloquial use of "Big G", as opposed to "[[little g]]" for gravitational acceleration dates to the 1960s (R.W. Fairbridge, ''The encyclopedia of atmospheric sciences and astrogeology'', 1967, p. 436; note use of "Big G's" vs. "little g's" as early as the 1940s of the [[Einstein tensor]] ''G''_''μν'' vs. the [[metric tensor]] ''g''_''μν'', ''Scientific, medical, and technical books published in the United States of America: a selected list of titles in print with annotations: supplement of books published 1945–1948'', Committee on American Scientific and Technical Bibliography National Research Council, 1950, p. 26).}} označena z veliko začetnico {{Matematična formula|''G''}}. Je primerljiva in matematično sorazmerna z [[Einsteinove enačbe polja|Einsteinovo gravitacijsko konstanto]], označeno z malo črko kapa (κ). V Newtonovem zakonu je to konstanta sorazmernosti, ki povezuje [[Splošni gravitacijski zakon|gravitacijsko silo]] med dvema telesoma s produktom njunih [[Masa|mas]] in obratno vrednostjo kvadrata njune [[Razdalja|razdalje]]. V [[Einsteinove enačbe polja|Einsteinovih enačbah polja]] kvantificira razmerje med geometrijo prostor-časa in tenzorjem napetosti in energije. . Izmerjena vrednost konstante je znana z določeno gotovostjo na štiri zanesljiva mesta. V [[Mednarodni sistem enot|enotah SI]] je njena vrednost približno 6.6743 × 10^-11 m³ ⋅kg ^-1 ⋅s^-2. Sodoben zapis Newtonovega zakona, ki vključuje {{Matematična formula|''G''}}, je v devetdesetih letih 19. stoletja uvedel [[C. V. Boys]]. Prva implicitna meritev z natančnostjo znotraj 1 % se pripisuje [[Henry Cavendish|Henryju Cavendishu]] v njegovem poskusu leta 1798. {{Efn|Cavendish determined the value of ''G'' indirectly, by reporting a value for the [[Earth's mass]], or the average density of Earth, as {{val|5.448|u=g.cm-3}}.}} == Definicija == V skladu z Newtonovim splošnim gravitacijskim zakonom je [[Norma (matematika)|velikost]] privlačne [[Sila|sile]] ({{Matematična formula|''F''}}) med dvema telesoma, ki imata sferično simetrično porazdelitev [[Gostota|gostote]], neposredno sorazmerna s produktom njunih [[Masa|mas]], {{Matematična formula|''m''₁}} in {{Matematična formula|''m''₂}}, in obratno sorazmerna s kvadratom razdalje, {{Matematična formula|''r''}}, ki poteka vzdolž premice, ki povezuje njuni [[Masno središče|težišči]]: <math display="block">F=G\frac{m_1m_2}{r^2}</math>[[Razmerje|Konstanta sorazmernosti]], {{Matematična formula|''G''}}, je v tej nerelativistični formulaciji gravitacijska konstanta. Pogovorno se gravitacijska konstanta imenuje tudi "veliki G", za razliko od "majhnega g" ({{Matematična formula|''g''}}), ki je lokalno gravitacijsko polje Zemlje (imenovano tudi pospešek prostega pada). <ref>{{Navedi splet |last=Gundlach |first=Jens H. |last2=Merkowitz |first2=Stephen M. |date=23 December 2002 |title=University of Washington Big G Measurement |url=http://asd.gsfc.nasa.gov/Stephen.Merkowitz/G/Big_G.html |publisher=Goddard Space Flight Center |quote=Since Cavendish first measured Newton's Gravitational constant 200 years ago, 'Big G' remains one of the most elusive constants in physics}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo |last=Halliday |first=David |title=Fundamentals of Physics |title-link=Fundamentals of Physics |last2=Resnick |first2=Robert |last3=Walker |first3=Jearl |date=September 2007 |publisher=John Wiley & Sons, Limited |isbn=978-0-470-04618-0 |edition=8th |page=336}}</ref> Z <math>M_\oplus</math> označimo [[Zemljina masa|maso Zemlje]] in z <math>r_\oplus</math> [[Zemljin polmer|polmer Zemlje]] in povežemo obe količini obe količini: <math display="block">g = G\frac{M_\oplus}{r_\oplus^2}.</math> Gravitacijska konstanta je konstantni člen v [[Einsteinove enačbe polja|Einsteinovih enačbah polja]] [[Splošna teorija relativnosti|splošne relativnosti]],<ref>{{Navedi knjigo |last=Grøn |first=Øyvind |url=https://books.google.com/books?id=IyJhCHAryuUC&pg=PA180 |title=Einstein's General Theory of Relativity: With Modern Applications in Cosmology |last2=Hervik |first2=Sigbjorn |publisher=Springer Science & Business Media |year=2007 |isbn=978-0-387-69200-5 |edition=illustrated |page=180}}</ref> <ref name="ein">{{Navedi časopis |last=Einstein |first=Albert |year=1916 |title=The Foundation of the General Theory of Relativity |url=http://www.alberteinstein.info/gallery/science.html |format=[[PDF]] |journal=[[Annalen der Physik]] |volume=354 |issue=7 |pages=769–822 |bibcode=1916AnP...354..769E |doi=10.1002/andp.19163540702 |hdl=2027/wu.89059241638 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120206225139/http://www.alberteinstein.info/gallery/gtext3.html |archive-date=6 February 2012 |hdl-access=free}}</ref> <math display="block">G_{\mu \nu} + \Lambda g_{\mu \nu} = \kappa T_{\mu \nu} \,</math>kjer je {{Matematična formula|''G''{{sub|''μν''}}}} Einsteinov tenzor (ne gravitacijska konstanta kljub uporabi {{Mvar|G}}), {{Matematična formula|Λ}} je [[kozmološka konstanta]], {{Mvar|g{{sub|μν}}}} je metrični tenzor, {{Mvar|T{{sub|μν}}}} je tenzor napetosti in energije, {{Matematična formula|''κ''}} pa je [[Einsteinove enačbe polja|Einsteinova gravitacijska konstanta]] – konstanta, ki jo je prvotno uvedel [[Albert Einstein|Einstein]] in je neposredno povezana z Newtonovo konstanto gravitacije: <ref name="ein" /> <ref>{{Navedi knjigo |last=Adler |first=Ronald |url=https://archive.org/details/introductiontoge00adle |title=Introduction to General Relativity |last2=Bazin |first2=Maurice |last3=Schiffer |first3=Menahem |author-link3=Menahem Max Schiffer |publisher=McGraw-Hill |year=1975 |isbn=978-0-07-000423-8 |edition=2nd |location=New York |page=[https://archive.org/details/introductiontoge00adle/page/n360 345] |url-access=limited}}</ref> {{Efn|Depending on the choice of definition of the Einstein tensor and of the stress–energy tensor it can alternatively be defined as {{math|1=''κ'' = {{sfrac|8π''G''|''c''²}} ≈ {{val|1.866|e=-26|u=m⋅kg⁻¹}}}}}} <math display="block">\kappa = \frac{8\pi G}{c^4} \approx 2.076\,647(46) \times 10^{-43} \mathrm{~N^{-1}}</math> == Pomen == Enote {{Matematična formula|''G''}}, m³ · kg^-1· s^-2 (v SI), lahko pomensko razporedimo na več načinov, da označimo pomen {{Matematična formula|''G''}} kot moč gravitacije v vesolju. Ena od razporeditev je N/(kg^² / m^²), ki označuje silo med dvema masama na razdalji v skladu z zakonom obratne vrednosti kvadrata. Druga enota, ki odpravlja običajno enoto za maso, je (m/ s^²)/(kg/ m^²), ki označuje pospešek zaradi gravitacije zaradi mase na daljavo ali pospešek, ki nastane v točki v prostoru zaradi vpliva oddaljene mase. == Vrednost in negotovost == Gravitacijska konstanta je fizikalna konstanta, ki jo je težko izmeriti z visoko natančnostjo. <ref name="gillies">{{Navedi časopis |last=Gillies |first=George T. |date=1997 |title=The Newtonian gravitational constant: recent measurements and related studies |journal=Reports on Progress in Physics |volume=60 |issue=2 |pages=151–225 |bibcode=1997RPPh...60..151G |doi=10.1088/0034-4885/60/2/001 |s2cid=250810284}}.</ref> Tako je zato, ker je gravitacijska sila v primerjavi z drugimi [[Osnovna sila|osnovnimi silami]] v laboratorijskem merilu izjemno šibka sila. {{Efn|For example, the gravitational force between an [[electron]] and a [[proton]] 1&nbsp;m apart is approximately {{val|e=−67|ul=N}}, whereas the [[electromagnetic force]] between the same two particles is approximately {{val|e=−28|u=N}}. The electromagnetic force in this example is in the order of 10³⁹ times greater than the force of gravity—roughly the same ratio as the [[Solar mass|mass of the Sun]] to a microgram.}} V enotah [[Mednarodni sistem enot|SI]] je vrednost gravitacijske konstante, ki jo priporoča [[CODATA]]: : <math>G</math> = 6.674 30(15) × 10 ⁻¹¹ m³ ⋅kg ⁻¹ ⋅s ⁻² Relativna napaka je 2.2× 10^-5. === Naravne enote === Zaradi uporabe kot definirajoče konstante v nekaterih sistemih [[Naravne enote|naravnih enot]], <ref>{{Navedi knjigo |last=David Glick |url=https://books.google.com/books?id=sqXaDwAAQBAJ |title=The Foundation of Reality: Fundamentality, Space, and Time |last2=George Darby |last3=Anna Marmodoro |publisher=Oxford University Press |year=2020 |isbn=978-0-19-883150-1 |page=99}} </ref> <ref>{{Navedi knjigo |last=Sergei Kopeikin |url=https://books.google.com/books?id=uN5_DQWSR14C |title=Relativistic Celestial Mechanics of the Solar System |last2=Michael Efroimsky |last3=George Kaplan |publisher=John Wiley & Sons |year=2011 |isbn=978-3-527-63457-6 |page=820}} </ref> zlasti [[Sistem geometriziranih enot|v geometriziranih sistemih enot]], kot sta [[Planckov sistem enot]] in Stoneyjev sistem enot, bo vrednost gravitacijske konstante običajno imela številčno vrednost 1 ali vrednost blizu nje, če jo izrazimo v teh enotah. Zaradi znatne negotovosti izmerjene vrednosti ''G'' v primerjavi z drugimi znanimi temeljnimi konstantami se bo podobna stopnja negotovosti pokazala tudi pri vrednostih mnogih količin, ko so izražene v takšnem sistemu enot. === Orbitalna mehanika === V [[Astrofizika|astrofiziki]] je priročno meriti razdalje v [[Parsek|parsekih]] (pc), hitrosti v kilometrih na sekundo (km/s) in mase v solarnih enotah {{Matematična formula|''M''{{sub|⊙}}}} V teh enotah je gravitacijska konstanta: <math display="block"> G \approx 4.3009 \times 10^{-3} {\mathrm{~pc{\cdot}(km/s)^2} \, {M_\odot}^{-1}}</math>V primeru, ko je plimovanje pomembno, je ustrezno dolžinsko merilo [[Sončev polmer]] in ne parsek. V teh enotah je gravitacijska konstanta: <math display="block"> G \approx 1.908\ 09 \times 10^{5} \mathrm{~(km/s)^2 } \, R_\odot {M_\odot}^{-1}</math> V [[Astrodinamika|orbitalni mehaniki]] velja obhodni čas {{Matematična formula|''P''}} objekta v krožni orbiti okoli sferičnega objekta:<math display="block"> GM=\frac{3\pi V}{P^2}</math> kjer je {{Matematična formula|''V''}} prostornina znotraj polmera orbite, {{Matematična formula|''M''}} pa skupna masa obeh objektov. Iz tega sledi, da je: : <math> P^2=\frac{3\pi}{G}\frac{V}{M}\approx 10.896 \mathrm{~ h^2 {\cdot} g {\cdot} cm^{-3} \,}\frac{V}{M}</math> Ta način izražanja {{Matematična formula|''G''}} prikazuje razmerje med povprečno gostoto planeta in obhodnim časom kroženja satelita tik nad njegovo površino. Za eliptične orbite, če uporabimo [[Keplerjevi zakoni|Keplerjev tretji zakon]], izražen v enotah, značilnih za Zemljino orbito, velja: : <math> G = 4 \pi^2 \mathrm{\ ae^3 {\cdot} yr^{-2}} \ M^{-1} \approx 39.478 \mathrm{\ au^3 {\cdot} yr^{-2}} \ {M_\odot}^{-1}</math> kjer se razdalja meri z [[Mala in velika polos|veliko polosjo]] Zemljine orbite ([[astronomska enota]], ae), časom v [[Tropsko leto|letih]] in maso v skupni masi orbitalnega sistema ( {{Matematična formula|1=''M'' = {{solar mass}} + {{earth mass|sym=y}}}} + masa Lune{{Efn|{{mvar|M}} ≈ {{val|1.000003040433}} {{math|{{solar mass}}}}, so that {{mvar|M}} {{=}} {{math|{{solar mass}}}} can be used for accuracies of five or fewer significant digits.}} ). Zgornja enačba je natančna, če obravnavamo Zemljino orbito okoli Sonca kot [[problem dveh teles]] v Newtonovi mehaniki, izmerjene količine pa vsebujejo popravke zaradi motenj drugih teles v [[Osončje|Osončju]] in iz splošne relativnosti. Od leta 1964 do leta 2012 se je uporabljala kot definicija astronomske enote in je bila zato ta po definiciji naslednja: <math display="block"> \mathrm{1~ae} = \left( \frac{GM}{4 \pi^2} \mathrm{yr}^2 \right)^{\frac{1}{3}} \approx \mathrm{1.495\ 979 \times 10^{11}~m}.</math> Od leta 2012 je astronomska enota definirana kot {{Val|1.495978707}} × 10¹¹ m natančno in zgornja enačba ni več zanesljiva. Količina {{Matematična formula|''GM''}} – produkt gravitacijske konstante in mase danega astronomskega telesa, kot je Sonce ali Zemlja – je znana kot standardni gravitacijski parameter (označen tudi {{Matematična formula|''μ''}}). Standardni gravitacijski parameter {{Matematična formula|''GM''}} se pojavlja kot zgoraj v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu, pa tudi v formulah za odklon svetlobe, ki ga povzroča [[Gravitacijska leča|gravitacijsko lečenje]], v [[Keplerjevi zakoni|Keplerjevih zakonih gibanja planetov]] in v formuli za [[Ubežna hitrost|ubežno hitrost]]. Ta količina omogoča priročno poenostavitev različnih formul, povezanih z gravitacijo. Zmnožek {{Matematična formula|''GM''}} je znan veliko natančneje kot kateri koli od dejavnikov. {| class="wikitable" |+Vrednosti ''GM'' ! scope="col" | Telo ! scope="col" | {{Matematična formula|1=''μ'' = ''GM''}} ! scope="col" | Vrednost ! scope="col" | Relativna napaka |- ! scope="row" | [[Sonce]] | {{Matematična formula|''G''<nowiki/>{{solar mass}}}} | {{Val|1.32712440018|(8)}} × 10²⁰ m³ · s^-2 <ref name="Astrodynamic Constants">{{Navedi splet |date=27 February 2009 |title=Astrodynamic Constants |url=http://ssd.jpl.nasa.gov/?constants |access-date=27 July 2009 |publisher=NASA/[[Jet Propulsion Laboratory|JPL]]}} </ref> | {{Val|6}} × 10^-11 |- ! scope="row" | [[Zemlja]] | {{Matematična formula|''G''{{earth mass|sym=y}}}} | {{Val|3.986004418|(8)}} × 10¹⁴ m³ · s^-2 <ref name="IAU best estimates">{{Navedi splet |title=Geocentric gravitational constant |url=https://iau-a3.gitlab.io/NSFA/NSFA_cbe.html#GME2009 |access-date=24 June 2021 |website=Numerical Standards for Fundamental Astronomy |publisher=IAU Division I Working Group on Numerical Standards for Fundamental Astronomy |via=iau-a3.gitlab.io}} </ref> | {{Val|2}} × 10^-9 |} Izračuni v [[Nebesna mehanika|nebesni mehaniki]] se lahko izvajajo tudi z uporabo enot Sončeve mase, [[Sončev čas|povprečnih sončnih dni]] in astronomskih enot namesto standardnih enot SI. Za ta namen je bila zgodovinsko zelo razširjena [[Gaussova gravitacijska konstanta]], {{Matematična formula|''k'' {{=}} {{val|0.01720209895}} [[radian]]ov na [[dan]]}}, ki izraža povprečno [[Kotna hitrost|kotno hitrost]] sistema Sonce-Zemlja. Uporaba te konstante in implicitna definicija [[Astronomska enota|astronomske enote]], o kateri smo razpravljali zgoraj, je [[Mednarodna astronomska zveza|IAU]] (Mednarodna astronomska zveza) leta 2012 opustila. <ref>{{Navedi splet |title=Resolutions of the XXVIIIth General Assembly of the International Astronomical Union, 2012 |url=http://www.iau.org/static/resolutions/IAU2012_English.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130816112418/http://www.iau.org/static/resolutions/IAU2012_English.pdf |archive-date=2013-08-16 |access-date=2015-12-29}}</ref> == Zgodovina merjenja == === Zgodnja zgodovina === Obstoj konstante je implicitno prisoten v [[Splošni gravitacijski zakon|Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu]], kot je bil objavljen v 80. letih 17. stoletja (čeprav njen zapis kot {{Matematična formula|''G''}} datira v 90. leta 19. stoletja), vendar vrednost konstante ni [[Algebra|izračunana]] v njegovem delu ''[[Philosophiae naturalis principia mathematica|Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica,]]'' kjer predpostavi zakon obratne vrednosti kvadrata gravitacije. V delu ''Principia'' je Newton preučeval možnost merjenja sile gravitacije z merjenjem odklona nihala v bližini velikega hriba, vendar je menil, da bi bil učinek premajhen, da bi ga bilo mogoče izmeriti. <ref name="Davies">{{Navedi časopis |last=Davies |first=R.D. |date=1985 |title=A Commemoration of Maskelyne at Schiehallion |journal=Quarterly Journal of the Royal Astronomical Society |volume=26 |issue=3 |pages=289–294 |bibcode=1985QJRAS..26..289D}}</ref> Kljub temu je imel priložnost oceniti velikostni red konstante, ko je domneval, da je "povprečna gostota Zemlje lahko petkrat ali šestkrat večja od gostote vode", kar je enakovredno gravitacijski konstanti reda velikosti: : {{Matematična formula|''G''}} ≈ {{Val|6.7|0.6}} × 10^-11 m³ · kg^-1 · s^-2 Meritev sta leta 1738 poskušala izvesti [[Pierre Bouguer]] in [[Charles Marie de La Condamine]] na svoji "perujski odpravi ". Bouguer je leta 1740 zmanjšal pomen njunih rezultatov in namignil, da je poskus vsaj dokazal, da Zemlja ne more biti votla lupina, kot so predlagali nekateri misleci tistega časa, vključno z [[Edmond Halley|Edmondom Halleyjem]]. <ref name="Poynting_p50-56">{{Navedi knjigo |last=Poynting |first=J.H. |url=https://books.google.com/books?id=whA9AAAAIAAJ&pg=PA50 |title=The Earth: its shape, size, weight and spin |date=1913 |publisher=Cambridge |pages=50–56}}</ref> Schiehallionov poskus, predlagan leta 1772 in končan leta 1776, je bil prva uspešna meritev povprečne gostote Zemlje in s tem posredno gravitacijske konstante. Rezultat, ki ga je izmeril[[Charles Hutton]] (1778), je nakazoval gostoto {{Val|4.5}} g/cm³ (4,5-krat večja gostota kot gostota vode), približno 20 % pod sodobno vrednostjo. <ref name="Hutton">{{Navedi časopis |last=Hutton |first=C. |date=1778 |title=An Account of the Calculations Made from the Survey and Measures Taken at Schehallien |journal=Philosophical Transactions of the Royal Society |volume=68 |pages=689–788 |doi=10.1098/rstl.1778.0034 |doi-access=free}}</ref> To je takoj privedlo do ocen gostot in mas [[Sonce|Sonca]], [[Luna|Lune]] in [[Planet|planetov]], ki jih je Hutton poslal [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande|Jérômu Lalandu]] za vključitev v njegove planetarne tabele. Kot je bilo že omenjeno, je določitev povprečne gostote Zemlje enakovredna merjenju gravitacijske konstante, glede na [[Zemljin polmer|povprečni polmer Zemlje]] in povprečni gravitacijski pospešek na Zemljini površini, s formulama <math display="block">G = g\frac{R_\oplus^2}{M_\oplus} = \frac{3g}{4\pi R_\oplus\rho_\oplus}.</math> Na podlagi tega je Huttonov rezultat iz leta 1778 enakovreden {{Brez preloma|{{math|''G''}} ≈ {{val|8|e=-11|u=m³⋅kg⁻¹⋅s⁻²}}}} . [[File:Cavendish_Torsion_Balance_Diagram.svg|sličica| Diagram torzijske tehtnice, uporabljene v Cavendishovem poskusu, ki ga je leta 1798 izvedel [[Henry Cavendish]] za merjenje ''G''. S pomočjo škripca so velike krogle, obešene na okvir, zavrteli v položaj poleg majhnih kroglic.]] Prvo neposredno meritev gravitacijske privlačnosti med dvema telesoma v laboratoriju je leta 1798 (71 let po Newtonovi smrti) izvedel Henry Cavendish. Vrednost {{Matematična formula|''G''}} je določil implicitno z uporabo torzijske tehtnice, ki jo je izumil geolog [[John Michell]] (1753). Uporabil je horizontalni torzijski nosilec s svinčenimi kroglicami, katerih vztrajnost (glede na torzijsko konstanto) je lahko določil s časovnim merjenjem nihanja nosilca. Njihovo šibko privlačnost do drugih kroglic, postavljenih ob nosilcu, je bilo mogoče zaznati po odklonu, ki ga je povzročil. Čeprav je za zasnovo eksperimenta zaslužen za Michell, je eksperiment danes znan kot Cavendishev eksperiment zaradi prve uspešne izvedbe, ki jo je izvedel Cavendish. Cavendishev cilj je bil "tehtanje Zemlje", torej določitev povprečne gostote Zemlje in [[Zemljina masa|Zemljine mase]]. Njegov rezultat, {{Brez preloma|1={{math|1=''ρ''_🜨}} = {{val|5.448|(33)|u=g.cm-3}}}}, ustreza vrednosti {{Brez preloma|1={{math|1=''G''}} = {{val|6.74|(4)|e=-11|u=m³⋅kg⁻¹⋅s⁻²}}}}. Meritev je izjemno natančna, saj je približno 1 % nad sodobno vrednostjo [[CODATA|CODATA, ki]] znaša 6.674× 10^-11 . m³ ⋅kg ⁻¹ ⋅s ⁻², kar je skladno z navedeno relativno napako 0,6 %. === 19. stoletje === Natančnost izmerjene vrednosti {{Matematična formula|''G''}} se je od prvotnega Cavendishevega poskusa le nekoliko povečala. <ref> {{Navedi knjigo |last=Brush |first=Stephen G. |url=https://archive.org/details/physicshumanadve00ghol |title=Physics, the human adventure: from Copernicus to Einstein and beyond |last2=Holton |first2=Gerald James |date=2001 |publisher=Rutgers University Press |isbn=978-0-8135-2908-0 |location=New Brunswick, NJ |pages=[https://archive.org/details/physicshumanadve00ghol/page/n151 137] |url-access=limited}} {{Navedi časopis |last=Lee |first=Jennifer Lauren |date=16 November 2016 |title=Big G Redux: Solving the Mystery of a Perplexing Result |url=https://www.nist.gov/news-events/news/2016/11/big-g-redux-solving-mystery-perplexing-result |journal=NIST}}</ref> {{Matematična formula|''G''}} je precej težko izmeriti, ker je gravitacija veliko šibkejša od drugih temeljnih sil in eksperimentalne naprave ni mogoče ločiti od gravitacijskega vpliva drugih teles. Meritve z nihali je leta 1821 opravil Francesco Carlini ({{Val|4.39}} g/cm³), leta 1827 [[Edward Sabine]] ({{Val|4.77}} g/cm³), leta 1841 Carlo Ignazio Giulio ({{Val|4.95}} g/cm³) in leta 1854 [[George Biddell Airy]] ({{Val|6.6}} g/cm³). <ref>{{Navedi knjigo |last=Poynting |first=John Henry |url=https://archive.org/details/meandensityeart00poyngoog |title=The Mean Density of the Earth |date=1894 |publisher=Charles Griffin |location=London |pages=[https://archive.org/details/meandensityeart00poyngoog/page/n44 22]–24}}</ref> Cavendishev poskus je prvi ponovil Ferdinand Reich (1838, 1842, 1853), ki je izmeril vrednost {{Val|5.5832|(149)}} g/cm³ . Vrednost je manj natančna kot Cavendishev rezultat, saj se od sodobne vrednosti razlikuje za 1,5 %. Cornu in Baille sta leta 1873 izmerila vrednost {{Val|5.56}} g/cm³. Cavendishev poskus se je izkazal za zanesljivejšega kot poskusi z nihalom "Schiehallionskega" (odklon) ali "perujskega" (perioda kot funkcija nadmorske višine) tipa. Poskuse z nihalom je izvajal še [[Robert Sterneck|Robert von Sterneck]] (1883, rezultati med {{Val|5.0|and|6.3}} g/cm³) in Thomas Corwin Mendenhall (1880, {{Val|5.77}} g/cm³). Cavendishev rezultat je prvi izboljšal [[John Henry Poynting]] (1891), <ref>{{Navedi knjigo |last=Poynting |first=John Henry |url=https://archive.org/details/meandensityofear00poynuoft |title=The mean density of the earth |date=1894 |publisher=London |others=Gerstein - University of Toronto}}</ref> ki je objavil vrednost {{Val|5.49|(3)}} g/cm³, ki se od sodobne vrednosti razlikuje za 0,2 %, vendar je združljiva s sodobno vrednostjo znotraj navedene relativne standardne napake 0,55 %. Poleg Poyntinga sta meritve opravila še C. V. Boys (1895) <ref>{{Navedi časopis |last=Boys |first=C. V. |date=1895-01-01 |title=On the Newtonian Constant of Gravitation |journal=Philosophical Transactions of the Royal Society A: Mathematical, Physical and Engineering Sciences |publisher=The Royal Society |volume=186 |pages=1–72 |bibcode=1895RSPTA.186....1B |doi=10.1098/rsta.1895.0001 |issn=1364-503X |doi-access=free}}</ref> in [[Carl Braun (astronomer)|Carl Braun]] (1897) , pri čemer so bili rezultati združljivi in so nakazovali {{Matematična formula|''G''}} = {{Val|6.66|(1)}} × 10^-11 m³ · kg^-1· s^-2. Sodoben zapis, ki vključuje konstanto {{Matematična formula|''G''}}, je uvedel Boys leta 1894 in je do konca devetdesetih let 19. stoletja postal standarden zapis, vrednosti pa so običajno navedene v sistemu [[Sistem enot CGS|CGS]]. Richarz in Krigar-Menzel (1898) sta poskušala ponoviti Cavendishev poskus s 100.000&nbsp;kg svinca za privlačno maso. Natančnost njunega rezultata {{Val|6.683|(11)}} × 10^-11 m³·kg^-1·s^-2 pa je bil istega velikostnega razreda kot drugi rezultati v tistem času. Arthur Stanley Mackenzie v ''delu Zakoni gravitacije'' (1899) analizira delo, opravljeno v 19. stoletju. Poynting je avtor članka "Gravitacija" v enajsti izdaji <nowiki><i id="mwAco">Encyclopædia Britannica</i></nowiki> (1911). Tukaj navaja vrednost {{Matematična formula|''G''}} = {{Val|6.66}} × 10^-11 m³·kg^-1·s^-2 z relativno napako 0,2 %. === Sodobna vrednost === Paul R. Heyl (1930) je objavil vrednost {{Val|6.670|(5)}} × 10^-11 m³·kg^-1·s^-2 (relativna negotovost 0,1 %), <ref>{{Navedi časopis |last=Heyl |first=P. R. |author-link=Paul R. Heyl |year=1930 |title=A redetermination of the constant of gravitation |journal=Bureau of Standards Journal of Research |volume=5 |issue=6 |pages=1243–1290 |doi=10.6028/jres.005.074 |doi-access=free}}</ref> ki jo je leta 1942 izboljšal na {{Val|6.673|(3)}} × 10^-11 m³·kg^-1·s^-2 (relativna negotovost 0,045 % = 450 ppm) leta 1942. Vendar je Heyl kot standardni odklon uporabil statistični razpon in sam priznal, da so meritve z istim materialom dale zelo podobne rezultate, medtem ko so meritve z različnimi materiali dale zelo različne rezultate. Naslednjih 12 let po objavi članka leta 1930 je posvetil natančnejšim meritvam v upanju, da bo učinek, odvisen od sestave, izginil, vendar se to ni zgodilo, kot je zapisal v svojem zadnjem članku leta 1942. [[File:Gravitational_constant_historical.png|sličica|350x350_pik| Časovnica meritev in vrednosti ''G'' od leta 1900: vrednosti, priporočene na podlagi pregleda literature, so prikazane z rdečo barvo, posamezni poskusi s torzijsko tehtnico z modro barvo, druge vrste poskusov pa z zeleno.]] Objavljene vrednosti {{Mvar|G}}, izpeljane iz zelo natančnih meritev od 50. let prejšnjega stoletja, so ostale združljive s Heylom (1930), vendar so se znotraj relativne negotovosti približno 0,1 % (ali 1000 ppm) precej razlikovale in ni povsem jasno, ali se je negotovost od meritve leta 1942 sploh zmanjšala. Nekatere meritve, objavljene v 80. letih 20. stoletja do 2000. let, so se pravzaprav medsebojno izključevale. <ref name="gillies" /> <ref name="codata2002">{{Navedi časopis |last=Mohr |first=Peter J. |last2=Taylor |first2=Barry N. |year=2012 |title=CODATA recommended values of the fundamental physical constants: 2002 |url=http://www.atomwave.org/rmparticle/ao%20refs/aifm%20refs%20sorted%20by%20topic/other%20rmp%20articles/CODATA2005.pdf |journal=Reviews of Modern Physics |volume=77 |issue=1 |pages=1–107 |arxiv=1203.5425 |bibcode=2005RvMP...77....1M |doi=10.1103/RevModPhys.77.1 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070306174141/http://www.atomwave.org/rmparticle/ao%20refs/aifm%20refs%20sorted%20by%20topic/other%20rmp%20articles/CODATA2005.pdf |archive-date=6 March 2007 |access-date=1 July 2006}} </ref> Določitev standardne vrednosti za {{Mvar|G}} z relativno standardno negotovostjo, boljšo od 0,1 %, je zato ostala precej špekulativna. Do leta 1969 je bila vrednost, ki jo je priporočil [[Narodni urad za standarde in tehnologijo]] (NIST), navedena z relativno standardno negotovostjo 0,046 % (460 ppm), do leta 1986 pa je bila ta znižana na 0,012 % (120 ppm). Nenehno objavljanje nasprotujočih si meritev je privedlo do tega, da je NIST v priporočeni vrednosti iz leta 1998 znatno povečal standardno negotovost, in sicer za faktor 12, na standardno negotovost 0,15 %, kar je več od tiste, ki jo je navedel Heyl (1930). Negotovost se je v letih 2002 in 2006 ponovno znižala, leta 2010 pa se je ponovno zvišala za bolj konzervativnih 20 %, kar je ustrezalo relativni standardni negotovosti 120 ppm, objavljeni leta 1986. <ref>{{Navedi časopis |last=Mohr |first=Peter J. |last2=Taylor |first2=Barry N. |last3=Newell |first3=David B. |date=13 November 2012 |title=CODATA recommended values of the fundamental physical constants: 2010 |url=http://physics.nist.gov/cuu/pdf/RevModPhysCODATA2010.pdf |journal=Reviews of Modern Physics |volume=84 |issue=4 |pages=1527–1605 |arxiv=1203.5425 |bibcode=2012RvMP...84.1527M |doi=10.1103/RevModPhys.84.1527 |s2cid=103378639}}</ref> Za posodobitev leta 2014 je CODATA zmanjšala negotovost na 46 ppm, kar je manj kot polovica vrednosti leta 2010 in za en velikostni razred pod priporočilom iz leta 1969. Naslednja tabela prikazuje priporočene vrednosti NIST, objavljene od leta 1969: {| class="wikitable" |+Priporočene vrednosti ''G'' ! scope="col" |Leto ! scope="col" |''G'' <br /><br />{{Oglati oklepaj|10{{sup|−11}}&nbsp;m{{sup|3}}⋅kg{{sup|−1}}⋅s{{sup|−2}}}} ! scope="col" |Sprememba ! scope="col" |Relativna napaka ! scope="col" |Sklic |- ! scope="row" |1969 |{{Val|6.6732|(31)}} | |460 ppm |<ref>{{Navedi časopis |last=Taylor |first=B. N. |last2=Parker |first2=W. H. |last3=Langenberg |first3=D. N. |date=1969-07-01 |title=Determination of ''e''/''h'', Using Macroscopic Quantum Phase Coherence in Superconductors: Implications for Quantum Electrodynamics and the Fundamental Physical Constants |journal=Reviews of Modern Physics |publisher=American Physical Society (APS) |volume=41 |issue=3 |pages=375–496 |bibcode=1969RvMP...41..375T |doi=10.1103/revmodphys.41.375 |issn=0034-6861}}</ref> |- ! scope="row" |1973 |{{Val|6.6720|(49)}} |{{Val|{{#expr:(6.6720/6.6732 - 1)*1e6 round 0}}}} |730 ppm |<ref>{{Navedi časopis |last=Cohen |first=E. Richard |last2=Taylor |first2=B. N. |year=1973 |title=The 1973 Least-Squares Adjustment of the Fundamental Constants |journal=Journal of Physical and Chemical Reference Data |publisher=AIP Publishing |volume=2 |issue=4 |pages=663–734 |bibcode=1973JPCRD...2..663C |doi=10.1063/1.3253130 |hdl=2027/pst.000029951949 |issn=0047-2689 |hdl-access=free}}</ref> |- ! scope="row" |1986 |{{Val|6.67449|(81)}} |{{Val|{{#expr:(6.67449/6.6720 - 1)*1e6 round 0}}}} |120 ppm |<ref>{{Navedi časopis |last=Cohen |first=E. Richard |last2=Taylor |first2=Barry N. |date=1987-10-01 |title=The 1986 adjustment of the fundamental physical constants |journal=Reviews of Modern Physics |publisher=American Physical Society (APS) |volume=59 |issue=4 |pages=1121–1148 |bibcode=1987RvMP...59.1121C |doi=10.1103/revmodphys.59.1121 |issn=0034-6861}}</ref> |- ! scope="row" |1998 |{{Val|6.673|(10)}} |{{Val|{{#expr:(6.673/6.67449 - 1)*1e6 round 0}}}} |1500 ppm |<ref>{{Navedi časopis |last=Mohr |first=Peter J. |last2=Taylor |first2=Barry N. |year=2012 |title=CODATA recommended values of the fundamental physical constants: 1998 |journal=Reviews of Modern Physics |volume=72 |issue=2 |pages=351–495 |arxiv=1203.5425 |bibcode=2000RvMP...72..351M |doi=10.1103/revmodphys.72.351 |issn=0034-6861}}</ref> |- ! scope="row" |2002 |{{Val|6.6742|(10)}} |{{Val|{{#expr:(6.6742/6.673 - 1)*1e6 round 0}}}} |150 ppm |<ref>{{Navedi časopis |last=Mohr |first=Peter J. |last2=Taylor |first2=Barry N. |year=2012 |title=CODATA recommended values of the fundamental physical constants: 2002 |journal=Reviews of Modern Physics |volume=77 |issue=1 |pages=1–107 |arxiv=1203.5425 |bibcode=2005RvMP...77....1M |doi=10.1103/revmodphys.77.1 |issn=0034-6861}}</ref> |- ! scope="row" |2006 |{{Val|6.67428|(67)}} |{{Val|{{#expr:(6.67428/6.6742 - 1)*1e6 round 0}}}} |100 ppm |<ref>{{Navedi časopis |last=Mohr |first=Peter J. |last2=Taylor |first2=Barry N. |last3=Newell |first3=David B. |year=2012 |title=CODATA recommended values of the fundamental physical constants: 2006 |journal=Journal of Physical and Chemical Reference Data |volume=37 |issue=3 |pages=1187–1284 |arxiv=1203.5425 |bibcode=2008JPCRD..37.1187M |doi=10.1063/1.2844785 |issn=0047-2689}}</ref> |- ! scope="row" |2010 |{{Val|6.67384|(80)}} |{{Val|{{#expr:(6.67384/6.67428 - 1)*1e6 round 0}}}} |120 ppm |<ref>{{Navedi časopis |last=Mohr |first=Peter J. |last2=Taylor |first2=Barry N. |last3=Newell |first3=David B. |year=2012 |title=CODATA Recommended Values of the Fundamental Physical Constants: 2010 |journal=Journal of Physical and Chemical Reference Data |volume=41 |issue=4 |pages=1527–1605 |arxiv=1203.5425 |bibcode=2012JPCRD..41d3109M |doi=10.1063/1.4724320 |issn=0047-2689}}</ref> |- ! scope="row" |2014 |{{Val|6.67408|(31)}} |{{Val|{{#expr:(6.67408/6.67384 - 1)*1e6 round 0}}}} |46 ppm |<ref>{{Navedi časopis |last=Mohr |first=Peter J. |last2=Newell |first2=David B. |last3=Taylor |first3=Barry N. |year=2016 |title=CODATA Recommended Values of the Fundamental Physical Constants: 2014 |journal=Journal of Physical and Chemical Reference Data |volume=45 |issue=4 |pages=1527–1605 |arxiv=1203.5425 |bibcode=2016JPCRD..45d3102M |doi=10.1063/1.4954402 |issn=0047-2689}}</ref> |- ! scope="row" |2018 |{{Val|6.67430|(15)}} |{{Val|{{#expr:(6.67430/6.67408 - 1)*1e6 round 0}}}} |22 ppm | |- ! scope="row" |2022 |{{Val|6.67430|(15)}} |{{Val|{{#expr:(6.67430/6.67430 - 1)*1e6 round 0}}}} |22 ppm |<ref>{{Citat |last=Mohr, P. |title=Codata Internationally Recommended 2022 Values of the Fundamental Physical Constants |date=2024-05-08 |work=NIST |url=https://www.nist.gov/publications/codata-internationally-reconmmended-2022-values-fundamental-physical-constants |access-date=2024-05-15 |last2=Tiesinga, E. |last3=Newell, D. |last4=Taylor, B.}}</ref> |- |} V januarski izdaji revije ''[[Science]]'' leta 2007 so Fixler in sodelavci opisali meritev gravitacijske konstante z novo tehniko, atomsko interferometrijo, in poročali o vrednosti {{Brez preloma|1={{math|''G''}} = {{val|6.693|(34)|e=−11|u=m³⋅kg⁻¹⋅s⁻²}}}}, 0,28 % (2800 ppm), ki je višja od vrednosti CODATA iz leta 2006. <ref>{{Navedi časopis |last=Fixler |first=J. B. |last2=Foster |first2=G. T. |last3=McGuirk |first3=J. M. |last4=Kasevich |first4=M. A. |date=5 January 2007 |title=Atom Interferometer Measurement of the Newtonian Constant of Gravity |journal=Science |volume=315 |issue=5808 |pages=74–77 |bibcode=2007Sci...315...74F |doi=10.1126/science.1135459 |pmid=17204644 |s2cid=6271411}}</ref> Izboljšana meritev hladnega atoma, ki so jo izvedli Rosi in sodelavci, je bila objavljena leta 2014: {{Brez preloma|1={{math|''G''}} = {{val|6.67191|(99)|e=−11|u=m³⋅kg⁻¹⋅s⁻²}}}}. <ref> {{Navedi časopis |last=Rosi |first=G. |last2=Sorrentino |first2=F. |last3=Cacciapuoti |first3=L. |last4=Prevedelli |first4=M. |last5=Tino |first5=G. M. |date=26 June 2014 |title=Precision measurement of the Newtonian gravitational constant using cold atoms |url=http://www2.fisica.unlp.edu.ar/materias/FisGral2semestre2/Rosi.pdf |url-status=live |journal=Nature |volume=510 |issue=7506 |pages=518–521 |arxiv=1412.7954 |bibcode=2014Natur.510..518R |doi=10.1038/nature13433 |pmid=24965653 |s2cid=4469248 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www2.fisica.unlp.edu.ar/materias/FisGral2semestre2/Rosi.pdf |archive-date=2022-10-09}}</ref> <ref> {{Navedi časopis |last=Schlamminger |first=Stephan |date=18 June 2014 |title=Fundamental constants: A cool way to measure big G |url=https://www.nature.com/articles/nature13507.pdf |url-status=live |journal=Nature |volume=510 |issue=7506 |pages=478–480 |bibcode=2014Natur.510..478S |doi=10.1038/nature13507 |pmid=24965646 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://www.nature.com/articles/nature13507.pdf |archive-date=2022-10-09 |doi-access=free}}</ref> Čeprav je bil ta rezultat veliko bližje sprejeti vrednosti (kar kaže na to, da je bila meritev Fixlerja ''in sodelavcev'' napačna), je bil rezultat 325 ppm pod priporočeno vrednostjo CODATA za leto 2014, s [[Negotovost|standardnimi intervali negotovosti,]] ki se ne prekrivajo. Avgusta 2018 je kitajska raziskovalna skupina napovedala nove meritve, ki temeljijo na torzijskih tehtnicah, {{Val|6.674184|(78)}} × 10^-11 m³·kg^-1·s^-2 in {{Val|6.674484|(78)}}× 10^-11 m³·kg^-1·s^-2 na podlagi dveh različnih metod. <ref>{{Navedi časopis |last=Li |first=Qing |display-authors=etal |year=2018 |title=Measurements of the gravitational constant using two independent methods |journal=Nature |volume=560 |issue=7720 |pages=582–588 |bibcode=2018Natur.560..582L |doi=10.1038/s41586-018-0431-5 |pmid=30158607 |s2cid=52121922}}.</ref> Trdijo, da so to najnatančnejše meritve doslej, s standardnimi negotovostmi, ki znašajo le 12 ppm. Razlika 2,7 [[Standardni odklon|''σ'']] med obema rezultatoma kaže na to, da bi lahko obstajali nepojasnjeni viri napak. NIST je koordiniral kampanjo za ponovno oceno nasprotujočih si meritev, zlasti ponovitev zelo nasprotujočih si rezultatov, o katerih so poročali Quinn in sodelavci (2013) <ref>{{Navedi časopis |last=T. Quinn |last2=H. Parks |last3=C. Speake |last4=R. Davis |year=2013 |title=Improved determination of G using two methods |url=https://www.bipm.org/utils/en/pdf/PhysRevLett.111.101102.pdf |journal=Phys. Rev. Lett. |volume=111 |issue=10 |article-number=101102 |bibcode=2013PhRvL.111j1102Q |doi=10.1103/PhysRevLett.111.101102 |pmid=25166649 |id=101102 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201204172116/https://www.bipm.org/utils/en/pdf/PhysRevLett.111.101102.pdf |archive-date=4 December 2020 |access-date=4 August 2019}}</ref> z uporabo iste naprave. Čeprav so prvotno upali, da bodo rezultate objavili do leta 2018, <ref>{{Navedi časopis |last=C. Rothleitner |last2=S. Schlamminger |year=2017 |title=Invited Review Article: Measurements of the Newtonian constant of gravitation, G |journal=Review of Scientific Instruments |volume=88 |issue=11 |page=111101 |bibcode=2017RScI...88k1101R |doi=10.1063/1.4994619 |pmc=8195032 |pmid=29195410 |id=111101 |quote=However, re-evaluating or repeating experiments that have already been performed may provide insights into hidden biases or dark uncertainty. NIST has the unique opportunity to repeat the experiment of Quinn et al. [2013] with an almost identical setup. By mid-2018, NIST researchers will publish their results and assign a number as well as an uncertainty to their value. |doi-access=free}} </ref> se je merilna kampanja končno končala leta 2024 z rezultatom {{Val|6.67366|(20)}} × 10^-11 m³·kg^-1·s^-2, o tem pa so poročali leta 2026. <ref>{{Navedi časopis |last=Schlamminger |first=Stephan |last2=Chao |first2=Leon |last3=Lee |first3=Vincent |last4=Shakarji |first4=Craig |last5=Possolo |first5=Antonio |last6=Newell |first6=David |last7=Stirling |first7=Julian |last8=Cochrane |first8=Robert |last9=Speake |first9=Clive |date=16 April 2026 |title=Redetermination of the gravitational constant with the BIPM torsion balance at NIST |url=https://tsapps.nist.gov/publication/get_pdf.cfm?pub_id=961075 |journal=Metrologia |doi=10.1088/1681-7575/ae570f |doi-access=free}}</ref> == Stalnost == Analiza opazovanj 580 [[Supernova tipa Ia|supernov tipa Ia]] kaže, da se je gravitacijska konstanta v zadnjih devetih milijardah let spremenila za manj kot en del/deset milijard na leto. <ref>{{Navedi časopis |last=Mould |first=J. |last2=Uddin |first2=S. A. |date=10 April 2014 |title=Constraining a Possible Variation of G with Type Ia Supernovae |journal=Publications of the Astronomical Society of Australia |volume=31 |pages=e015 |arxiv=1402.1534 |bibcode=2014PASA...31...15M |doi=10.1017/pasa.2014.9 |s2cid=119292899}}</ref>   == Opombe == {{notelist|45em}} == Sklici == {{reflist|30em}} {{Authority control}} [[Kategorija:Osnovne konstante]] [[Kategorija:Gravitacija]] 4f4fnz7nczfmxzb00pki7btt7uvowlb 0 697 6760135 6753425 2026-10-03T21:07:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760135 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik |name = Dimitrij Ivanovič Mendelejev | native_name = Дмитрий Иванович Менделеев | native_name_lang = ru |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> |nationality = {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusi|ruska]] |fields = [[kemija]], [[fizika]] |workplaces = |alma_mater = [[Univerza v Sankt Peterburgu]] |doctoral_advisor = |academic_advisors = |doctoral_students = |notable_students = Dimitrij Petrovič Konovalov, Valerij Gemilian, Aleksander Bajkov |known_for = tabela [[periodni sistem elementov|periodnega sistema]] [[kemični element|elementov]] |influences = |influenced = | awards = [[Davyjeva medalja]] {{small|(1882)}} <br /> [[Copleyjeva medalja]] {{small|(1905)}} | spouse = Feozva Nikitična Leščeva (1862 - 1871) <br /> Ana Ivanovna Popova (1882) |parents = Ivan Pavlovič Mendelejev <br /> Marija Dimitrijevna Mendelejeva (rojena Korniljeva) |signature = <!-- WD --> }} '''Dimitrij Ivanovič Mendelejev''' [dimítrij ivánovič mendeléjev] ({{jezik-ru|Дми́трий Ива́нович Менделе́ев}}), [[Rusi|ruski]] [[kemik]] in [[akademik]], * [[8. februar]] [[1834]], [[Tobolsk]], [[Tobolska gubernija]], [[Sibirija]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]), † [[2. februar]] [[1907]], [[Sankt Peterburg]]. Znan je po tem, da je formuliral zakon periodike lastnosti [[Kemični element|kemičnih elementov]], na podlagi katerega je sestavil [[periodni sistem elementov]] in napovedal lastnosti treh še neodkritih elementov ([[germanij]], [[galij]] in [[skandij]]) ter popravil podatke o obstoječih znanih elementih, npr. valenco in atomsko težo urana. == Zgodnje življenje == {{multiple image | total_width = 285 | align = left | direction = horizontal | image1 = MendeleevaMD.jpg | image2 = MendeleevIP.jpg | footer = Portreti Marije Dmitrijevne Mendelejeve in Ivana Pavloviča Mendelejeva (približno na začetku 19. stoletja) | footer_align = left }} Mendelejev se je rodil v vasi Verhnije Aremzjani pri [[Tobolsk]]u v [[Sibirija|Sibiriji]] v družini očeta Ivana Pavloviča Mendelejeva (1783–1847) in matere Marije Dimitrijevne Korniljeve (1793–1850).<ref>{{navedi knjigo|last1=Rao|first1=C N R|last2=Rao|first2=Indumati|title=Lives and Times of Great Pioneers in Chemistry: (Lavoisier to Sanger)|date=2015|publisher=World Scientific |isbn=978-9814689076 |page=119}}</ref><ref name='notes'>''Maria Mendeleeva (1951)''. D. I. Mendeleev's Archive: Autobiographical Writings. Collection of Documents. Volume 1 // [https://books.google.com/books?id=_vnODAAAQBAJ&pg=PA13 Biographical notes about D. I. Mendeleev (written by me – D. Mendeleev), p. 13]. – Leningrad: D. I. Mendeleev's Museum-Archive, 207 pages (in Russian)</ref> Njegov oče Ivan je bil ravnatelj in učitelj umetnosti, politike in filozofije na [[Tambov]]ski in [[Saratov]]ski gimnaziji.<ref name="pavel">''Maria Mendeleeva (1951)''. D. I. Mendeleev's Archive: Autobiographical Writings. Collection of Documents. Volume 1 // [https://books.google.com/books?id=_vnODAAAQBAJ&pg=PA11 From a family tree documented in 1880 by brother Pavel Ivanovich, p. 11]. Leningrad: D. I. Mendeleev's Museum-Archive, 207 pages (in Russian)</ref> Ivanov oče, Pavel Maksimovič Sokolov, je bil duhovnik [[Ruska pravoslavna cerkev|ruske pravoslavne cerkve]] iz območja [[Tver]]a.<ref>[http://www.mendcomm.org/Mendeleev.aspx Dmitriy Mendeleev: A Short CV, and A Story of Life] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170825073835/http://www.mendcomm.org/Mendeleev.aspx |date=25 August 2017 }}, mendcomm.org</ref> Po takratni tradiciji so otroci duhovnikov po udeležbi na teološkem seminarju dobili nov priimek<ref>[http://starina.library.tver.ru/us-35-1.htm Удомельские корни Дмитрия Ивановича Менделеева (1834–1907)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070908083404/http://starina.library.tver.ru/us-35-1.htm |date=8 September 2007 }}, starina.library.tver.ru</ref>; Ivan je pridobil priimek Mendelejev po lokalnem zemljiškem posestniku.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://chemaust.raci.org.au/article/julyaugust-2019/mother%E2%80%99s-love-maria-dmitrievna-mendeleeva.html|title=A mother's love: Maria Dmitrievna Mendeleeva|last=Larcher|first=Alf|date=21 June 2019|website=Chemistry in Australia magazine|publisher=Royal Australian Chemical Institute|language=en|issn=1839-2539|access-date=20 October 2019|archive-date=26 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190826191740/http://chemaust.raci.org.au/article/julyaugust-2019/mother%E2%80%99s-love-maria-dmitrievna-mendeleeva.html|url-status=dead}}</ref> Marija Korniljeva je izhajala iz znane družine tobolskih trgovcev, ustanoviteljev prve [[Sibirija|sibirske]] tiskarne, ki so bili potomci Jakova Korniljeva, [[posad]]a iz 17. stoletja, ki je postal premožni trgovec.<ref name='int'>''Yuri Mandrika (2004)''. Tobolsk Governorate Vedomosti: Staff and Authors. Anthology of Tobolsk Journalism of the late XIX – early XX centuries in 2 Books // From the interview with Maria Mendeleeva, born Kornilieva, p. 351. Tumen: Mandr i Ka, 624 pages</ref><ref>''Elena Konovalova (2006)''. [http://www.spsl.nsc.ru/fulltext/GPNTB/051_gpntb.pdf A Book of the Tobolsk Governance. 1790–1917]. Novosibirsk: State Public Scientific Technological Library, p. 15 (in Russian) {{ISBN|5945601160}}</ref> Leta 1889 je lokalni knjižničar objavil članek v tobolskemu časniku, v katerem je trdil, da je bil Jakov krščeni [[Teleuti|Teleut]], narodna manjšina, takrat znana kot »Beli [[Kalmiki]]«.<ref>''Yuri Mandrika (2004)''. Tobolsk Governorate Vedomosti: Staff and Authors. ''Anthology of Tobolsk Journalism of the late XIX – early XX centuries in 2 Books'' // The Kornilievs, Tobolsk Manufacturers article by Stepan Mameev, p. 314. – Tumen: Mandr i Ka, 624 pages</ref> Ker ni bilo zagotovljenih nobenih virov in ni bilo razkritih nobenih dokumentiranih dokazov o Jakovem življenju, so biografi na splošno to zavrnili kot mit.<ref>''Eugenie Babaev (2009)''. "[http://www.chem.msu.ru/rus/mendeleevia/05_family/05_02.pdf Mendelievia. Part 3]" article from the ''Chemistry and Life – 21st Century'' journal at the MSU Faculty of Chemistry website (in Russian)</ref><ref>Alexei Storonkin, Roman Dobrotyn (1984). ''D. I. Mendeleev's Life and Work Chronicles''. Leningrad: Nauka, 539 pages, p. 25</ref> Kmalu po Mendelejevi smrti leta 1908 je ena od njegovih nečakinj izdala ''Družinske kronike. Spomini o D. I. Mendelejevu'', v katerih je izrazila »družinsko legendo«, po kateri se je Marijin ded poročil z »lepo Kirgizinjo ali Tatarko, ki jo je tako ljubil, da je po njeni smrti od žalosti umrl tudi sam«.<ref>Nadezhda Gubkina (1908). ''[https://books.google.com/books?id=3ukhBwAAQBAJ&pg=PT2 Family Chronicles. Memories about D. I. Mendeleev]''. Saint Petersburg, 252 pages</ref> To je sicer v nasprotju z zabeleženimi družinskimi kronikami in nobeno od teh legend ne podpira Mendelejeva avtobiografija ali spomini njegove hčere ali žene.<ref name='notes' /><ref>"Dmitri Ivanovich Mendeleev comes from indigenous Russian people", p. 5 // ''Olga Tritogova-Mendeleeva (1947)''. ''Mendeleev and His Family''. Moscow: Academy of Sciences Publishing House, 104 pages</ref><ref>Anna Mendeleeva (1928). ''Mendeleev in Life''. Moscow: M. and S. Sabashnikov Publishing House, 194 pages</ref> Ne glede na to pa nekateri viri še vedno omenjajo Mendelejevo domnevno »mongolsko«, »tatarsko«, »tartarsko« ali preprosto »azijsko« prednico kot dejstvo.<ref>Loren R. Graham, ''Science in Russia and the Soviet Union: A Short History'', Cambridge University Press (1993), p. 45</ref><ref>Isaac Asimov, ''Asimov on Chemistry'', Anchoor Books (1975), p. 101</ref><ref>Leslie Alan Horvitz, ''Eureka!: Scientific Breakthroughs that Changed the World'', John Wiley & Sons (2002), p. 45</ref><ref>Lennard Bickel, ''The deadly element: the story of uranium'', Stein and Day (1979), p. 22</ref> Mendelejev je bil vzgojen kot [[vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavni kristjan]], njegova mati ga je spodbujala, da naj »potrpežljivo išče božansko in znanstveno resnico«.<ref>{{navedi knjigo|first1=Ray Eldon |last1=Hiebert |first2= Roselyn |last2= Hiebert |year= 1975 |title= Atomic Pioneers: From ancient Greece to the 19th century |publisher= U.S. Atomic Energy Commission. Division of Technical Information | page= 25}}</ref> Njegov sin Ivan je pozneje sporočil, da se je Mendelejev ločil od cerkve in je sprejel obliko »romantičnega [[deizem|deizma]]«.<ref name="Gordin">{{navedi knjigo|title=A Well-ordered Thing: Dmitrii Mendeleev and the Shadow of the Periodic Table|year=2004|publisher=Basic Books|isbn=978-0465027750|first=Michael D.|last=Gordin|pages=[https://archive.org/details/wellorderedthing00gord/page/229 229–230]|quote= Mendelejev naj bi imel zelo malo verskih obvez. To ni bilo zaradi pomanjkanja izpostavljenosti. Njegova vzgoja je bila pravzaprav močno religiozna in njegova mati, daleč najbolj dominantna sila v njegovi mladosti, je ila izjemno pobožna. Ena od njegovih sester se je za nekaj časa celo pridružila fanatični verski sekti. Kljub temu, ali mogoče prav zaradi tega ozadja, Mendelejev ni komentiral verskih zadev v večini svojega življenja in komentiral raje antiklerikalne šale...Sin Mendelejeva, Ivan, je pozneje vehementno zanikal trditve, da je bil njegov oče goreč pravoslavec: »Slišal sem tudi trditev o cerkveni religioznosti mojega očeta in to moram kategorično zanikati. Od svojih najzgodnejših let je bil oče praktično odcepljen od cerkve – in če je toleriral nekatere preproste vsakdanje obrede, samo kot nedolžne nacionalne tradicije, podobno velikonočnim tortam, je bilo to zato, ker jih ni imel za vredne borbe proti njim...Opozicija Mendelejeva proti tradicionalni pravoslavnosti ni bila zaradi ateizma ali znanstvenega materializma, temveč zaradi romantičnega deizma.«|url=https://archive.org/details/wellorderedthing00gord/page/229}}</ref> Mendelejev je bil najmlajši od 17 bratov in sester, od katerih jih je »samo 14 ostalo živih do krsta« po Mendelejevemu bratu Pavlu, kar pomeni, da so ostali umrli že kmalu po rojstvu.<ref name='pavel' /> Natančno število Mendelejevih sorojencev se razlikuje v različnih virih in je še vedno predmet zgodovinskega spora.<ref>{{navedi novice|last=Johnson|first=George|title=The Nitpicking of the Masses vs. the Authority of the Experts| url= https://www.nytimes.com/2006/01/03/science/03comm.html|access-date=14 March 2011|newspaper=The New York Times|date=3 January 2006}}</ref>{{efn|Ko je zgodovinar znanosti Michael Gordin s Princetona pregledal ta članek kot del analize natančnosti Wikipedije za izdajo revije ''Nature'' s 14. decembra 2005 je navedel kot eno od napak Wikipedije podatek, da je bil Mendelejev 14. otrok. V resnici je 14. preživeli otrok od skupno 17. 14 je napaka. Toda v članku v ''The New York Timesu'' iz januarja 2006 je napisano, da je v Gordinovi lastni biografiji o Mendelejevu zabeleženo, da je bil ruski kemik 17. otrok, na kar se je Gordin odzval: »To je zanimivo. Verjamem, da je prišlo do tipkarske napake v moji knjigi. Mendelejev je bil zadnji otrok, to je gotovo in število po zanesljivih virih je 13.« Gordonova knjiga specifično pravi, da je Mendelejeva mati možu rodila 17 otrok, od katerih jih je 8 preživelo do mlade odraslosti, od katerih je bil Mendelejev najmlajši.<ref>{{navedi novice|first= George |last= Johnson |title= The Nitpicking of the Masses vs. the Authority of the Experts |newspaper= The New York Times |date= 3 January 2006| url= https://www.nytimes.com/2006/01/03/science/03comm.html }}</ref><ref>{{navedi splet| title= Supplementary information to accompany ''Nature'' news article "Internet encyclopaedias go head to head" (''Nature'' 438, 900–901; 2005) |website= Blogs.Nature.com |date= 22 December 2005 |url= http://blogs.nature.com/wp/nascent/supplementary_information.pdf |first= Michael | last= Gordin | via= 2004| page= 178}}</ref>}} Na nesrečo družinskega finančnega stanja je oče kmalu oslepel in izgubil svoje učiteljsko mesto. Njegova mati je bila prisiljena v delo in je ponovno obudila opuščeno družinsko tovarno stekla. Pri 13 letih, po smrti svojega očeta in uničenju materine tovarne v požaru, je Mendelejev postal dijak na [[gimnazija|gimnaziji]] v Tobolsku. Leta 1849 je mati Mendelejeva odpeljala širom Rusije iz Sibirije v Moskvo, z namenom, da bi se Mendelejev vpisal v [[Moskovska državna univerza|Moskovsko državno univerzo]].<ref name=":0" /> Na univerzo ni bil sprejet. Mati in sin sta nadaljevala pot v [[Sankt Peterburg]] do univerze, ki jo je obiskoval njegov oče. Po novem revna družina Mendelejevih se je preselila v Sankt Peterburg, kjer se je leta 1850 vpisal na Glavni pedagoški institut. Po diplomi je dobil [[tuberkoloza|tuberkolozo]], zaradi česar se je leta 1855 preselil na [[Krim (polotok)|Krimski polotok]] na severni obali [[Črno morje|Črnega morja]]. Med tamkajšnjim bivanjem je postal znanstveni ravnatelj na 1. simferopolski gimnaziji. Leta 1857 se je v celoti ozdravljen vrnil v Sankt Peterburg. Med letoma 1859 in 1861 se je v [[Heidelberg]]u ukvarjal s kapilarnostjo tekočin in delovanjem spektroskopa. Pozneje leta 1861 je izdal učbenik z naslovom ''Organska kemija''.{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} To mu je prineslo Demideovo nagrado Peterburgške akademije znanosti.{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} Leta 1859 je oblikoval napravo za določanje gostote tekočin.<ref>Velika sovjetska encilkopedija, geslo: piknometer</ref> Leta 1860 se je udeležil Mednarodnega kemijskega kongresa v [[Karlsruhe|Karlsru]]ju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vokrugsveta.ru/chronograph/1284/|title=В Карлсруэ открылся первый международный конгресс химиков|author=|website=Сетевое издание «Сайт VokrugSveta.ru (ВокругСвета.ру)»|date=1860-09-03|publisher=|access-date=2019-03-29|archive-date=2019-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190319173428/http://www.vokrugsveta.ru/chronograph/1284/|url-status=live}}</ref> 4. aprila 1862 se je zaročil s Feozvo Nikitično Leščevo. Poročila sta se 27. aprila 1862 v cerkvi Nikolajevskega inženirskega instituta v Sankt Peterburgu, na katerem je poučeval.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rustest.spb.ru/site/9/4/index.html |title=Семья Д.И.Менделеева |publisher=Rustest.spb.ru |access-date=13 March 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100922084854/http://www.rustest.spb.ru/site/9/4/index.html |archive-date=22 September 2010}}</ref> Leta 1864 je Mendelejev postal profesor na Sanktpeterburškemu tehničnemu institutu,{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} leta 1865 pa na [[Državna univerza v Sankt Peterburgu|Sankpeterburški državni univerzi]]. Leta 1865 je postal doktor znanosti s svojo dizertacijo »''O kombinacijah vode z alkoholom''«. Leta 1867 je dosegel stalno profesuro na Sanktpeterburški univerzi in je začel poučevati [[Anorganska kemija|anorgansko kemijo]] in nasledil Voskresenskega na tem mestu;{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} do leta 1871 je transformiral Sankt Peterburg v mednarodno prepoznano središče za raziskovanje kemije. ==Periodni sistem== [[File:Mendelejevs periodiska system 1871.png|thumb|Mendelejev periodni sistem z leta 1871]] [[File:Periodic table monument.jpg|thumb|Skulptura v čast Mendelejeva in periodnega sistema v [[Bratislava|Bratislavi]] na Slovaškem]] Leta 1863 je bilo znanih 56 kemijskih elementov in na leto je bil v povprečju odkrit en nov. Drugi znanstveniki so že prej identificirali periodičnost elementov. [[John Alexander Reina Newlands|John Newlands]] je leta 1864 opisal pravilo oktav in opazil njihovo periodičnost glede na relativno [[Atomska teža|atomsko težo]] in ga objavil leta 1865. Njegov predlog identificira potencial za nove elemente, kot je [[germanij]]. Ta koncept so kritizirali in njegova inovacija ni bila prepoznana v Društvu kemikov do leta 1887. Še ena oseba, ki je predlagala periodni sistem, je bil [[Lothar Meyer]], ki je leta 1864 objavil članek, v katerem je opisal 28 elementov, klasificiranih po njihovi [[Valenca|valenci]], vendar brez napovedi novih elementov. Mendelejev je, ko je leta 1867 postal profesor, napisal ''Načela kemije'' ({{langx|ru|Основы химии|translit=Osnovi himii}}), ki so postala ultimativen učbenik njegovega časa. Objavljena so bila v dveh knjigah med letoma 1868 in 1870 in Mendelejev jih je napisal pri pripravljanju učbenika za njegov predmet.{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} Pri tem je prišel do svojega najpomembnejšega odkritja.{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} Ko je poskušal klasificirati elemente po njihovih kemijskih lastnostih, je opazil vzorce, ki so ga vodili v postavitev njegovega periodnega sistema; trdil je, da je celotno ureditev elementov predvidel v sanjah:<ref>John B. Arden (1998). "Science, Theology and Consciousness", Praeger Frederick A. p. 59: "The initial expression of the commonly used chemical periodic table was reportedly envisioned in a dream. In 1869, Dmitri Mendeleev claimed to have had a dream in which he envisioned a table in which all the chemical elements were arranged according to their atomic weight."</ref><ref>John Kotz, Paul Treichel, Gabriela Weaver (2005). "Chemistry and Chemical Reactivity," Cengage Learning. p. 333</ref><ref>Gerard I. Nierenberg (1986). "The art of creative thinking", Simon & Schuster, p. 201: ''Dmitri Mendeleev's solution for the arrangement of the elements that came to him in a dream.''</ref><ref>Helen Palmer (1998). "Inner Knowing: Consciousness, Creativity, Insight, and Intuition". J.P. Tarcher/Putnam. p. 113: "The sewing machine, for instance, invented by Elias Howe, was developed from material appearing in a dream, as was Dmitri Mendeleev's periodic table of elements"</ref><ref>Simon S. Godfrey (2003). ''Dreams & Reality''. Trafford Publishing. Chapter 2.: "The Russian chemist, Dmitri Mendeleev (1834–1907), described a dream in which he saw the periodic table of elements in its complete form." {{ISBN|1412011434}}</ref> {{Blockquote| V sanjah sem videl sistem, v katerem pridejo vsi elementi na svoje mesto kot je to zahtevano. Ko sem se prebudil, sem ga takoj zapisal na kos papirja in pozneje je bil potreben popravek samo na enem mestu.|Mendelejev, kot ga navaja Inostrantzev<ref>"[http://digitalcollections.library.cmu.edu/awweb/awarchive?type=file&item=33706 The Soviet Review Translations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140418233759/http://digitalcollections.library.cmu.edu/awweb/awarchive?type=file&item=33706 |date=18 April 2014 }}" Summer 1967. Vol. VIII, No. 2, M.E. Sharpe, Incorporated, p. 38</ref><ref>Myron E. Sharpe, (1967). "Soviet Psychology". Volume 5, p. 30.</ref>}} Brez da bi se zavedal predhodnega dela s periodnim sistemom iz 60-ih let 19. stoletja, je ustvaril spodnjo preglednico: {| class="wikitable" |- | Cl 35,5 || K 39 || Ca 40 |- | Br 80 || Rb 85 || Sr 88 |- | I 127 || Cs 133 || Ba 137 |} Mendelejev je z dodajanjem dodatnih elementov po tem načinu razvil svojo razširjeno različico periodnega sistema.<ref>"[http://www.wou.edu/las/physci/ch412/perhist.htm A brief history of the development of the period table] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150503003958/http://www.wou.edu/las/physci/ch412/perhist.htm |date=2015-05-03 }}", wou.edu</ref><ref>"[http://www.chemsheets.co.uk/GCSEPeriod07.doc Mendeleev and the Periodic Table]" {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110912072801/http://www.chemsheets.co.uk/GCSEPeriod07.doc |date=12 September 2011 }}, chemsheets.co.uk</ref> 1. marca 1869 je objavil prvo različico periodnega sistema elementov.<ref>{{navedi knjigo|article=Периодическая система элементов|author=Д. Н. Трифонов|title=Большая Советская Энциклопедия|year=1975|issue=19 : Отоми — Пластырь|place=Мoskva|publisher=Советская Энциклопедия|pages=413—417}}</ref> 6. marca 1869 je naredil formalno pripravo v Ruskem kemijskem društvu z naslovom ''Odvisnost med lastnostmi in atomskimi težami elementov'', ki je opisala elemente glede na tako atomsko težo (zdaj imenovana [[relativna atomska masa]]), kot tudi valenco.<ref name="Seaborg1994">{{navedi knjigo|last=Seaborg|first=Glenn T|author-link=Glenn T. Seaborg|title=Modern Alchemy: Selected Papers of Glenn T Seaborg|chapter-url=https://books.google.com/books?id=573sCgAAQBAJ&pg=PA179|access-date=5 March 2016|date=1994|publisher=World Scientific|isbn=978-9814502993|page=179|chapter=The Periodic Table: Tortuous path to man-made elements}}</ref><ref name="Pfennig2015">{{navedi knjigo|last=Pfennig|first=Brian W.|title=Principles of Inorganic Chemistry|url=https://books.google.com/books?id=pxX1BgAAQBAJ&pg=PA109|access-date=4 March 2016|date=2015|publisher=Wiley|isbn=978-1118859025|page=109}}</ref> Ta predstavitev je navajala, da: # Elementi, ki so razporejeno glede na njihovo atomsko težo, izražajo očitno periodičnost lastnosti. # Elementi, ki so podobni po svojih kemičnih lastnostih, imajo bodisi podobne atomske teže (npr. Pt, Ir, Os), bodisi se njihova atomska teža pravilno povečuje (npr., K, Rb, Cs). # Razporeditev elementov v skupine po njihovi atomski teži ustreza t.i. valencam, pa tudi do določene mere njihovim različnim kemijskim lastnostim, kot je očitno med drugim pri seriji Li, Be, B, C, N, O in F. # Elementi, ki so najbolj razširjeni, imajo majhno atomsko teže. # Magnituda atomske teže določa značilnosti elementa, kot tudi magnituda molekul določa značilnosti sestavljenega telesa. # Pričakovati moramo odkritja še veliko neznanih elementov, npr. da elementa analogna aluminiju in [[silicij]]u, katerih atomski teži bi bili med 65 in 75. # Atomska teža elementa lahko včasih spremenjena z znanjem teh sosednjih elementov. Tako mora biti atomska teža [[telur]]ja med 123 in 126 in ne more biti 128 (telurjeva atomska teža je 127,6 in Mendelejev se je motil v svoji predpostavki, da se morajo atomske teže povečevati s položajem v periodi). # Določene značilne lastnosti elementov lahko napovemo na podlagi njihovih atomskih tež. Mendelejev je objavil periodni sistem vseh znanih elementov in napovedal več novih elementov za zaključitev sistema v reviji v ruščini. Vsega nekaj mesecev pozneje je Meyer objavil praktično identično tabelo v reviji v nemščini.<ref name="Nye">{{cite journal|last1=Nye|first1=Mary Jo|title=Speaking in Tongues: Science's centuries-long hunt for a common language|journal=Distillations|date=2016|volume=2|issue=1|pages=40–43|url=https://www.sciencehistory.org/distillations/magazine/speaking-in-tongues|access-date=22 March 2018}}</ref><ref name="Babel">{{navedi knjigo|last1=Gordin|first1=Michael D.|title=Scientific Babel: How Science Was Done Before and After Global English|url=https://archive.org/details/scientificbabelh00unse|date=2015|publisher=University of Chicago Press|location=Chicago|isbn=978-0226000299}}</ref> Mendelejev ima priznanje, da je natančno napovedal lastnosti tega, kar je poimenoval ekasilicij, ekaaluminij in ekabor, [[germanij]], [[galij]] in [[skandij]].<ref name="Marshall">{{cite journal |last1=Marshall |first1=James L. Marshall |last2=Marshall |first2=Virginia R. Marshall |title=Rediscovery of the elements: The Periodic Table |journal=The Hexagon |date=2007 |pages=23–29 |url=http://www.chem.unt.edu/~jimm/REDISCOVERY%207-09-2018/Hexagon%20Articles/periodic%20table.pdf |access-date=30 December 2019 |archive-date=2024-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240520093244/http://www.chem.unt.edu/~jimm/REDISCOVERY%207-09-2018/Hexagon%20Articles/Periodic%20Table.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="Weeks">{{navedi knjigo |last1=Weeks |first1=Mary Elvira |title=The discovery of the elements |date=1956 |publisher=Journal of Chemical Education |location=Easton, PA |url=https://archive.org/details/discoveryoftheel002045mbp |edition=6th }}</ref> Mendelejev je tudi predlagal spremembe v lastnostih nekaterih znanih elementov. Pred njegovim delom je za [[uran]] veljalo, da ima valenco 3 in atomsko težo okrog 120. Mendelejev se je zavedal, da te vrednosti ne ustrezajo njegovemu periodnemu sistemu in ju je povečal za dvakrat na valenco 6 in atomsko teže 240 (blizu sodobne vrednosti 238).<ref>{{navedi knjigo |last1=Scerri |first1=Eric |author-link=Eric Scerri |title=The Periodic Table: Its Story and Its Significance |date=2019 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0190914363 |pages=142–143 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=tSa3DwAAQBAJ&q=mendeleev+uranium+120&pg=PA142 |access-date=13 December 2019}}</ref> Za svoje tri napovedane elemente je uporabil predpone ''eka'', dvi in tri (ena, dve in tri v [[sanskrt]]u). Mendelejev je postavil pod vprašaj nekatere od trenutno uveljavljenih atomskih tež (takrat so jih lahko merili samo z razmeroma nizko natančnostjo) in je poudaril, da se ne ujemajo s tistimi po periodnem zakonu. Opazil je, da ima [[telur]] višjo atomsko težo od [[jod]]a, vendar ju je umestil v pravilnem vrstnem redu ter nepravilno napovedal, da so uveljavljene atomske teže iz tistega časa nepravilne. Ni bil prepričan kam uvrstiti znane [[lantanoidi|lantanoide]] in je napovedal obstoj še ene vrste v preglednici, kar se bili [[aktinidi]], ki so eni od najtežjih po atomski teži. Nekateri ljudje so zavrnili Mendelejevo napoved, da bo elementov še več, vendar se je izkazalo, da je imel prav, ko je bil leta 1875 odkrit [[galij]], leta 1886 pa [[germanij]], ki sta se poponoma prilegala na manjkajoči mesti.<ref>{{navedi knjigo | last = Emsley | first = John | title = Nature's Building Blocks | publisher = Oxford University Press | year = 2001 | pages = [https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl/page/521 521–522] | isbn = 978-0198503408 | url = https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl/page/521 }}</ref> Z uporabo [[sanskrt]]skih predpon za poimenovanje »manjkajočih« elementov je Mendelejev morda poravnal svoj dolg do sanskrtskih slovničarjev v antični Indiji, ki so ustvarili teorije jezika na osnovi njihovega odkritja dvodimenzionalnih vzorcev zvokov govora (ponazorjeno s sanskrtsko slovnico [[Šiva Sutra|Śivasūtrasa]] in [[Pāṇini]]ja). Mendelejev je bil prijatelj in kolega sanskrtista Otta von Böhtlingka, ki je približno v tem času pripravljal drugo izdajo svoje knjige o [[Pāṇini]]u<ref>Otto Böhtlingk, Panini's Grammatik: Herausgegeben, Ubersetzt, Erlautert und MIT Verschiedenen Indices Versehe. St. Petersburg, 1839–40.</ref> in Mendelejev je želel počastiti Pāṇinija z njegovo nomenklaturo.<ref>Kiparsky, Paul. "Economy and the construction of the Sivasutras". In M.M. Deshpande and S. Bhate (eds.), ''Paninian Studies''. Ann Arbor, Michigan, 1991.</ref><ref>{{Cite journal| title=Mendeleev and the Periodic Table of Elements | first=Subhash | last=Kak | journal=Sandhan | volume = 4 | issue = 2 | pages=115–123 | year=2004 |arxiv=physics/0411080 | bibcode=2004physics..11080K}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.americanscientist.org/article/the-grammar-of-the-elements|title=The Grammar of the Elements|date=4 October 2019|website=American Scientist|language=en|access-date=19 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20210829070228/https://www.americanscientist.org/article/the-grammar-of-the-elements|archive-date=2021-08-29|url-status=dead}}</ref> Prvotni osnutek Mendelejeva so našli leta pozneje in objavili pod naslovom ''Začasni sistem elementov«.''<ref>[http://digitalcollections.library.cmu.edu/awweb/awarchive?type=file&item=33706 The Soviet Review Translations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140418233759/http://digitalcollections.library.cmu.edu/awweb/awarchive?type=file&item=33706 |date=18 April 2014 }}". Summer 1967. Vol. VIII, No. 2, M.E. Sharpe, Incorporated, p. 39</ref> Dmitrija Mendelejeva pogosto imenujejo za očeta periodnega sistema. Njegovo preglednico ali matriko je imenoval ''Periodni sistem''.<ref>{{navedi splet|title=Dmitri Mendeleev| url=http://www.rsc.org/education/teachers/resources/periodictable/pre16/develop/mendeleev.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20180705003658/http://www.rsc.org/education/teachers/resources/periodictable/pre16/develop/mendeleev.htm|archive-date=5 July 2018|access-date=23 February 2021|website=RSC Education|language=en}}</ref> V sekciji za študije plinov in tekočin je Mendelejev naredil 54 del.<ref name="let">Летопись жизни и деятельности Д. И. Менделеева. -- Л.: Наука, 1984.</ref> Mesto silikatov v naravi je Mendelejev opredelil jasno in jedrnato:<ref name="jub">''Шульц М. М.'' Развитие учения Д. И. Менделеева о силикатах и стеклообразном состоянии // Д. И. Менделеев. 150 лет со дня рождения. 1834—1984. — М.: Наука, 1986.</ref> {{quote|Kot je organska snov pogojena s prisotnostjo in izobiljem ogljika, tako ima mineralno kraljestvo v izobilju silicijeve spojine.<ref>''Менделеев Д. И.'' Сочинения. — М.—Л.: АН СССР, 1952. Т. 25</ref>}} ==Poznejše življenje== [[File:Дмитрий Иванович Менделеев 7.jpg|thumb|left|Dmitrij Mendelejev leta 1890]] [[File:Анна Ивановна Менделеева, урождённая Попова.png|thumb|Druga žena Dmitrija Mendelejeva, Ana]] Leta 1876 je postal obseden z Ano Ivanovno Popovo in ji je pričel dvoriti; leta 1881 jo je zaprosil za roko in zagrozil s samomorom, če ga bo zavrnila. Mesec po poroki s Popovo (2. aprila) se je na začetku leta 1882 zaključila ločitev od dotedanje žene Leščeve.<ref>{{navedi splet|url=http://gazeta.ua/index.php?id=157545&lang=ru |title=Менделеев обвенчался за взятку |publisher=Gazeta.ua |date=10 April 2007 |access-date=13 March 2010}}</ref> Celo po poroki je bil Mendelejev tehnično bigamist, saj je Ruska pravoslavna cerkev zahtevala, da mine vsaj sedem let pred ponovnim zakonom. Njegova ločitev in povezana kontroverznost je prispevala k temu, da mu je spodletela kandidatura za Rusko akademijo znanosti (kljub njegovi takratni mednarodni slavi). Njegova hči iz drugega zakona, Ljubov, je postala žena znanega ruskega pesnika [[Aleksander Blok|Aleksandra Bloka]]. Njegovi drugi otroci so bili sin Vladimir (mornar, udeležil se je opaznega vzhodnega potovanja Nikolaja II.) in hči Olga iz njegovega prvega zakona s Feozvo ter sin Ivan in dve dvojčici od Ane. Čeprav je bil Mendelejev široko čaščen v znanstvenih organizacijah širom Evrope, in je med drugim prejel [[Davyjeva medalja|Davyjevo medaljo]] od [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] v [[London]]u leta 1882 (in [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] leta 1905),<ref name="EB1911"/> je 17. avgusta 1890 odstopil iz Sanktpeterburške univerze. Leta 1892 so ga izvolili za tujega člana Kraljeve družbe,<ref name="formemrs">{{navedi splet|archive-url=https://web.archive.org/web/20150316060617/https://royalsociety.org/about-us/fellowship/fellows/|archive-date=16 March 2015|url=https://royalsociety.org/about-us/fellowship/fellows/|publisher=[[Royal Society]]|location=London|title=Fellows of the Royal Society}}</ref> leta 1893 pa je bil postavljen na mesto direktorja Biroja za uteži in mere, mesto, ki ga je zasedal do svoje smrti.<ref name="EB1911">{{EB1911|inline=1 |wstitle=Mendeléeff, Dmitri Ivanovich |volume=18 |page=115}}</ref> Mendelejev je preučeval tudi sestavo [[nafta|nafte]] in je pomagal ustanoviti prvo rafinerijo nafte v Rusiji. Prepoznal je pomen nafte kot surovino za petrokemikalije. Pripisujejo mu pripombo, da bi kurjenje nafte kot gorivo bilo »podobno kurjenju kuhinjske peči z bankovci«.<ref>{{navedi knjigo| url=https://books.google.com/books?id=BO9ocnho9P4C&pg=PA546 |title=Chemistry: The Molecular Science, Volume 1 |author1=John W. Moore |author2=Conrad L. Stanitski |author3=Peter C. Jurs |access-date=6 September 2011|isbn=978-0495115984 |year=2007 |publisher=Thomson Brooks/Cole }}</ref> [[File:200 y Anniversary of Berlin Academy 1900.jpg|right|thumb|Mendelejev, [[Alfred Werner]], [[Adolf von Baeyer]] in drugi ugledni kemiki]] Mendelejev je bil trikrat nominiran za [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]], v zadnjih treh letih svojega življenja, v letih 1905, 1906 in 1907 z devetimi nominacijami.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nobelprize.org/nomination/archive/show_people.php?id=6171|title=Nomination Archive|date=21 May 2024 }}</ref> Leta 1905 je bil izvoljen za člana [[Kraljeva švedska akademija znanosti|Kraljeve švedske akademije znanosti]] in je prejel tri nominacije. Bil je tudi izvoljen za mednarodnega člana Ameriškega filozofskega združenja.<ref>{{navedi splet |title=APS Member History |url=https://search.amphilsoc.org/memhist/search?creator=Dmitry+Mendeleyev&title=&subject=&subdiv=&mem=&year=&year-max=&dead=&keyword=&smode=advanced |access-date=17 January 2024 |website=search.amphilsoc.org |archive-date=2025-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250302055707/https://search.amphilsoc.org/memhist/search?dead=&smode=advanced&subdiv=&creator=Dmitry+Mendeleyev&mem=&title=&year-max=&keyword=&year=&subject= |url-status=dead }}</ref> Naslednje leto je prejel štiri nominacije in Nobelov komite za kemijo je predlagal Švedski akademiji, da mu podeli Nobelovo nagrado za kemijo za leto 1906 za njegovo odkritje periodnega sistema. Kemijska sekcija Švedske akademije je to priporočilo podprla. Akademija naj bi nato podprla izbiro komiteja, kot je skoraj v vsakem primeru. Toda nepričakovano se na polnem sestanku akademije Peter Klason ni strinjal in je predlagal kandidaturo Henrija Moissana. [[Svante Arrhenius]] je, čeprav ni bil član Nobelovega komiteja za kemijo, imel velik vpliv v akademiji in je pritiskal za zavrnitev Mendelejeva, trdeč da je bil periodni sistem prestar, da bi to obeležili leta 1906. Po sodobnikih je bil Arrhenius motiviran zaradi zamere proti Mendelejevu zaradi njegove kritike Arrheniusove teorije disociacije. Po razgreti debati je večina akademije z enim glasom razlike izbrala Moissana.<ref>{{navedi knjigo |author=Gribbin, J |title=The Scientists: A History of Science Told Through the Lives of Its Greatest Inventors |publisher=Random House |location=New York |year=2002 |page=378 |isbn=978-0812967883|bibcode=2003shst.book.....G }}</ref> Dve nominaciji Mendelejeva leta 1907 je ponovno zavrnila absolutna opozicija Arrheniusa.<ref name="isbn0716731037">{{navedi knjigo |author=Friedman, Robert M. |title=The politics of excellence: behind the Nobel Prize in science |publisher=Times Books |location=New York |year=2001 |pages=[https://archive.org/details/politicsofexcell00robe/page/32 32–34] |isbn=978-0716731030 |url=https://archive.org/details/politicsofexcell00robe/page/32 }}</ref> Mendelejev je umrl leta 1907 v Sankt Peterburgu v starosti 72 let zaradi [[gripa|gripe]], vsega šest dni pred svojim 73. rojstnim dnevom. Njegove zadnje besede so bile namenjene zdravniku: »Doktor, vi imate znanost, jaz imam vero«, kar bi bil lahko navedek [[Jules Verne|Julesa Verna]].<ref>[https://books.google.com/books?id=s8xwDQAAQBAJ&q=You+have+science&pg=PT460 ''Last and Near-Last Words of the Famous, Infamous and Those In-Between''] By Joseph W. Lewis Jr. M.D.</ref> Pokopan je bil na Volkovskem pokopališču.<ref>{{navedi knjigo|title=Петербургский некрополь|url=https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01004011544?page=109}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Исторические кладбища Санкт-Петербург|author=Кудрявцев А. Н., Шкода Г. Н.|place=Мoskva|publisher=Центрполиграф|year=2009|pages=428|isbn=978-5-9524-4025-8}}</ref> ==Drugi dosežki== [[File:Kramskoy Mendeleev 01.jpg|thumb|right|''Portret Dmitrija Mendelejeva'' [[Ivan Kramskoj|Ivana Kramskega]] (1878)]] Mendelejev je imel tudi druge pomembne prispevke k znanosti. Ruski kemik in znanstveni zgodovinar [[Lev Aleksandrovič Čugajev]] ga je opisal kot <blockquote> »genij kemik, prvorazredni fizik, plodovit raziskovalec v poljih hidrodinamike, meteorologije, geologije, določenih vej kemične tehnologije (npr. eksplozivi, nafta in goriva) in drugih disciplin sorodnih kemiji in fiziki, celoviti ekspert kemične industrije in industrije na splošno, originalni mislec na polju ekonomije [...]«<ref> {{navedi knjigo |last1 = Чугаев |first1 = Лев Александрович |author-link1 = |year = 1988 |orig-date= 1924 |title = Dmitriĭ Ivanovich Mendeleev: Zhiznʹ i dei͡atelʹnostʹ |script-title = ru:Дмитрий Иванович Менделеев: жизнь и деятельность |url = https://books.google.com/books?id=6KYgAQAAIAAJ |language = ru |edition = reprint |location = Leningrad |publisher = Nauchnoe khimiko-tekhnicheskoe izdatelʹstvo |page = |access-date = 23 August 2024 |quote = |script-quote = ru:Гениальный химик, первоклассный физик, плодотворный исследователь в области гидродинамики, метеорологии, геологии, в различных отделах химической технологии и других, сопредельных с химией и физикой дисциплинах, глубокий знаток химической промышленности и промышленности вообще, особенно русской, оригинальный мыслитель в области учения о народном хозяйстве, государственный ум, которому, к сожалению, не суждено было стать государственным человеком, но который видел и понимал задачи и будущность России лучше представителей нашей официальной власти.}} </ref></blockquote> Mendelejev je bil leta 1868 eden od ustanoviteljev Ruske kemijske družbe. Delal je na teoriji in praksi protekcionistične trgovine in kmetijstva. V poskusu kemične koncepcije etra je postavil hipotezo, da obstajata dva inertna kemična elementa z manjšo atomsko težo od [[vodik]]a.<ref name="EB1911" /> Od teh dveh predlaganih elementov je verjel, da je lažji vsepenetratujoč, vseprodoren plin in rahlo težji od predlaganega elementa ''koronija''. [[Slika:Medeleeff_by_repin.jpg|thumb|left|''Dimitrij Ivanovič Mendelejev'', portret, 1885, [[Ilja Jefimovič Repin]] ]] Mendelejev je posvetil veliko študij in je naredil pomembne prispevke k določanju narave takih neskončnih spojin, kot rešitev. [[Slika:Mendeleyev gold Barry Kent.JPG|thumb|left|Medalja Mendelejeva]] V še enemu oddelku fizikalne kemije je raziskoval ekspanzijo tekočin s toploto in je oblikoval formulo podobno [[Gay-Lussacov zakon|Gay-Lussacovemu zakonu]] uniformnosti ekspanzije plinov, medtem ko je leta 1861 napovedal koncepcijo [[Thomas Andrews|Thomasa Andrewsa]] kritične temperature plinov z definiranjem absolutne točke vrenja za substance kot temperaturo, pri kateri kohezija in toplota vaporizacije postaneta enaki ničli in tekočine se spreminjajo v hlape, ne glede na pritisk in prostornino.<ref name="EB1911" /> Mendelejevu pripisujejo zasluge za vpeljavo metričnega sistema v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]].<ref>{{navedi knjigo |last1 = Rodgers |first1 = Glen E. |date = 3 December 2019|title = Traveling with the Atom: A Scientific Guide to Europe and Beyond |url = https://books.google.com/books?id=8kbCDwAAQBAJ |publisher = Royal Society of Chemistry |page = 465 |isbn = 9781788017022 |access-date = 23 August 2024|quote = Mendeleev is given credit for the introduction of the metric system to the russian empire.}} </ref> Izumil je ''pirokolodijon'', vrsto nedimnega praha na osnovi nitroceluloze. To delo je bilo sprejeto v [[Ruska imperialna mornarica|Ruski imperialni mornarici]], vendar ni bilo dano v uporabo. Leta 1892 je Mendelejev organiziral njegovo proizvodnjo. Mendelejev je preučeval izvor nafte; zaključil je, da so ogljikovodiki abiogenični in se oblikujejo globoko pod zemljo. Napisal je: »Glavno dejstvo je, da se je nafta rodila globoko v globinah zemlje in samo tam moramo iskati njen izvor«.<ref>Mendeleev, D., 1877. "L'Origine du pétrole". ''Revue Scientifique'', 2e Ser., VIII, pp. 409–416.</ref> Leta 1859 je oblikoval napravo za določanje gostote tekočin. V letih 1865–1887 je ustvaril hidratno teorijo rešitev.<ref>БСЭ3|статья=Пикнометр</ref> Na neki točki so bila zanimanja Mendelejeva blizu mineralogiji. Njegova zbirka mineralov je bila skrbno ohranjena in je zdaj v Muzeju mineralogije v Sanktpeterburški univerzi.<ref>{{navedi splet|url=http://mmus.geology.spbu.ru/index.php?mod=mod5_5&nam=%EA%EE%EB%EB%E5%EA%F6%E8%FF%20%C4.%20%C8.%20%CC%E5%ED%E4%E5%EB%E5%E5%E2%E0|title=Минералогическая коллекция Д. И. Менделеева|author=|website=Минералогический музей кафедры минералогии Санкт-Петербургского государственного университета|date=|publisher=|url-status=dead}}</ref> ===Kemija silikatov=== Ta del dela Mendelejeva se ni izrazil v rezultatih na ravni naravoslovnih znanosti kot celote, vendar je kljub temu, kot vse v njegovi raziskovalni praksi, integralni del in mejnik na poti do njih in v nekaterih primerih njihova osnova in je izjemno pomembno za razumevanje razvoja teh študij. Kot bo postalo očitno iz tega kar sledi, je močno povezano z osnovnimi sestavnimi deli znanstvenega pogleda na svet in pokriva področja od izomorfizma in temeljev kemije do osnove periodičnega zakona, od razumevanja narave rešitev do pogledov na strukturo snovi.<ref name="let">Летопись жизни и деятельности Д. И. Менделеева. -- Л.: Наука, 1984.</ref> Prva dela Mendelejeva so kemične analize silikatov iz leta 1854. To so bile študije ortita s Finske in piroksena s Ruskiale na Finskem; tretja analiza mineralnega glinenega kamna umbra poroča samo Stepan Semjonovič Kutorga v sporočilu Ruski geografski družbi. Mendelejev se je vrnil k težavam analitične kemije silikatov v povezavi s svojimi magistrskimi izpiti - njegov napisan odgovor obravnava analizo silikatov, ki vsebujejo litij. Ta majhna serija del služi za vzbujanje raziskovalčevega zanimanja za izomorfizem: znanstvenik primerja kompozicijo ortita s kompozicijo drugih podobnih mineralov in pride do zaključka, da takšna primerjava omogoča, da se zgradi izomorfična serija s spreminjajočo se kemično sestavo.<ref name="sil">''Барзаковский В. П., Добротин Р. Б.'' Труды Д. И. Менделеева в области химии силикатов и стеклообразного состояния. — М.—Л.: [[АН СССР]], 1960.</ref> ==Dejavnosti onkraj kemije== Začenši v 70-ih letih 19. stoletja je objavljal široko onkraj kemije, preučeval je aspekte ruske industrije in tehnične težave v kmetijski produktivnosti. Raziskoval je demografske težave, sponzoriral je študije [[Arktični ocean|Arktičnega oceana]] in poskušal izmeriti učinkovitost kemičnih gnojil ter promoviral trgovsko mornarico.<ref>Alexander Vucinich, "Mendeleev's Views on science and society," ''ISIS'' 58:342–351.</ref> Še posebno je bil dejaven na področju izboljševanja ruske naftne industrije in je izdelal natančno primerjavo z bolj napredno industrijo v [[Pennsylvania|Pennsylvaniji]].<ref>Francis Michael Stackenwalt, "Dmitrii Ivanovich Mendeleev and the Emergence of the Modern Russian Petroleum Industry, 1863–1877." ''Ambix'' 45.2 (1998): 67–84.</ref> Čeprav ni bil strokovnjak za ekonomijo, je opazoval industrijo med svojimi evropskimi potovanju in leta 1891 je uspel prepričati Ministrstvo za finance, da je naložilo začasne carine z namenom krepitve novih ruskih industrij.<ref>Vincent Barnett, "Catalysing Growth?: Mendeleev and the 1891 Tariff." in W. Samuels, ed., ''A Research Annual: Research in the History of Economic Thought and Methodology'' (2004) Vol. 22 Part 1 pp. 123–144. https://doi.org/10.1016/S0743-4154(03)22004-6 [https://www.emerald.com/insight/content/doi/10.1016/S0743-4154(03)22004-6/full/html Online]</ref> Leta 1890 je odstopil s svojega profesorskega mesta na Sanktpeterburški univerzi po sporu z uradniki na Ministrstvu za izobraževanje zaradi ravnanja z univerzitetnimi študenti.<ref>{{navedi splet| last=Woods| first=Gordon| date=2007| title=Mendeleev – The Man and his Legacy|url=https://edu.rsc.org/feature/mendeleev-the-man-and-his-legacy-/2020190.article}}</ref> Leta 1892 je postal direktor ruskega osrednjega biroja za uteži in mere ter je vodil postopek standardiziranja osnovnih prototipov in merskih postopkov. Postavil je inšpekcijski sistem in vpeljal [[Metrični sistem enot|metrični sistem]] v Rusijo.<ref>Nathan M. Brooks, "Mendeleev and metrology." ''Ambix'' 45.2 (1998): 116–128.</ref><ref>Michael D. Gordin, "Measure of all the Russias: Metrology and governance in the Russian Empire." ''Kritika: Explorations in Russian and Eurasian History'' 4.4 (2003): 783–815.</ref> Nasprotoval je znanstvenim trditvam o spiritualizmu in trdil, da ni metafizični idealizem nič drugega kot ignorantsko praznoverje. Pritožil se je zaradi široko razširjenega sprejemanja spiritualizma v ruski kulturi in njegovih negativnih učinkov na študije znanosti.<ref>Don C. Rawson, "Mendeleev and the Scientific Claims of Spiritualism." ''Proceedings of the American Philosophical Society'' 122.1 (1978): 1–8.</ref> Bil je mnenja, da bi moralo biti v Biroju za uteži in mere zaposlenih več žensk.<ref name="Валькова 2019">{{navedi knjigo|author=Валькова О. А. |title=Штурмуя цитадель науки. Женщины-ученые Российской империи|place=Moskva |publisher=НЛО |year=2019|pages=247—249 |isbn=978-5-4448-1058-3}}</ref> Podpiral in doniral je sredstva za Bestužovske tečaje za študij žensk.<ref>Prav tam, na straneh 111 in 218.</ref> Leta 1905 se je pridružil Zvezi ruskega naroda.<ref>{{navedi knjigo|author=Багдасарян, Вардан Эрнестович |title=От химии к политической экономии |url=https://cyberleninka.ru/article/n/ot-himii-k-politicheskoy-ekonomii-d-i-mendeleev-kak-obschestvoved |publisher=Исследователь/Researcher |year=2009 |pages=119 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309080028/https://cyberleninka.ru/article/n/ot-himii-k-politicheskoy-ekonomii-d-i-mendeleev-kak-obschestvoved|archive-date=2021-03-09 }}</ref> ===Mit o vodki=== Zelo priljubljena ruska zgodba pripisuje Mendelejevu postavitev 40 % standardne jakosti [[vodka|vodke]]. Tako npr. vodka Ruski standard oglašuje: »Leta 1894 je Dmitrij Mendelejev, največji znanstvenik v vsej Rusiji, prejel odlok za nastavitev imperialnega standarda kakovosti za rusko vodko in rojen je bil »Ruski standard«.«<ref>[http://www.sainsburys.co.uk/shop/gb/groceries/russian-standard-vodka-1l Sainsburys: ''Russian Standard Vodka 1L''] Linked 28 June 2014</ref> Drugi navajajo, da je bila »največja kakovost ruske vodke potrjena v komisiji v carski vladi, ki jo je leta 1894 vodil Mendelejev«.<ref name=Evseev2011>{{navedi splet|last=Evseev|first=Anton|title=Dmitry Mendeleev and 40 degrees of Russian vodka|work=Science|publisher=English Pravda.ru|location=Moscow|date=21 November 2011|url=http://english.pravda.ru/science/mysteries/21-11-2011/119683-dmitry_mendeleev_vodka-0/|access-date=6 July 2014}}</ref> Dejansko je standard 40 % uveljavila ruska vlada že leta 1843, ko je bil Mendelejev star devet let.<ref name=Evseev2011 /> Res je, da je Mendelejev leta 1892 postal vodja Arhiva za uteži in mere v Sankt Peterburgu in ga je naslednje leto razvil v vladni biro, toda ta institucija je bila zadolžena za standardiziranje ruskih trgovinskih uteži in merilnih instrumentov in ne postavljanje kakršnihkoli proizvodnih kakovostnih standardov. Poleg tega je imela Mendelejeva doktorska dizertacija iz leta 1865 naslov ''Diskurz o kombinaciji alkohola in vode'', vendar je obravnavala samo alkohol medicinske jakosti s koncentracijami nad 70 % in ni nikoli pisal česarkoli o vodki.<ref name="Evseev2011" /><ref>{{Cite journal| title=Mendeleyev vodka challenge | first=Juris | last=Meija| journal=Anal. Bioanal. Chem. | volume = 394 | issue = 1 | pages=9–10 | year=2009|doi=10.1007/s00216-009-2710-3 | pmid=19288087 | s2cid=1123151 }}</ref> ==Poimenovanja== Po imenu in dosežkih znanstvenika je poimenovanih več krajev in objektov. V [[Sankt Peterburg]]u je bil po njem poimenovan Institut D. I. Mendelejeva za metrologijo, Nacionalni metrološki institut,<ref>{{navedi splet |author=ВНИИМ Дизайн Груп |url=http://www.vniim.ru/index.en.html |title=D. I. Mendeleyev Institute for Metrology |publisher=Vniim.ru |date=13 April 2011 |access-date=20 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170530140108/http://vniim.ru/index.en.html |archive-date=30 May 2017 |url-status=dead }}</ref> ki se je ukvarjal z vzpostavitvami in podpiranjem nacionalnih in svetovnih standardov za natančne meritve. Poleg njega je spomenik Mendelejevu, ki ga sestavlja njegov sedeči kip in upodobitev njegovega periodnega sistema na zidu ustanove. Stavba [[Dvanajst kolegijev]], ki je danes središče [[Državna univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburške državne univerze]], v času Mendelejeva pa je bila Glavni pedagoški institut, je danes Spominsko muzejsko stanovanje Dmitrija Mendelejeva<ref>{{navedi splet|author=Saint-PetersburgState University |url=http://www.eng.spbu.ru/university/culture/museums/mendeleev/ |title=Museum-Archives n.a. Dmitry Mendeleev – Museums – Culture and Sport – University – Saint-Petersburg state university |publisher=Eng.spbu.ru |access-date=19 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100315023344/http://www.eng.spbu.ru/university/culture/museums/mendeleev/ |archive-date=15 March 2010}}</ref> z njegovimi arhivi. Ulica pred njimi je poimenovana po njem kot Mendelejevska linija. V Moskvi je Ruska državna univerza za kemijo in tehnologijo Mendelejeva.<ref>{{navedi splet|url=http://www.muctr.ru/en/|title=D. Mendeleyev University of Chemical Technology of Russia|access-date=4 July 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20170109151210/http://www.muctr.ru/en/|archive-date=9 January 2017|url-status=dead}}</ref> Po Mendelejevu je bil poimenovan [[mendelevij]], sintetični kemijski element s simbolom Md (prej Mv) in atomskim številom 101. Je kovinski radioaktivni transuranski element v seriji aktinidov, običajno sintetiziran z bombardiranjem ajnštajnija z alfa delci.<ref name="discovery">{{navedi knjigo|doi=10.1103/PhysRev.98.1518|url=https://books.google.com/books?id=e53sNAOXrdMC&pg=PA101|title=New Element Mendelevium, Atomic Number 101|date=1955|last1=Ghiorso|first1=A.|last2=Harvey|first2=B.|last3=Choppin|first3=G.|last4=Thompson|first4=S.|last5=Seaborg|first5=Glenn T.|journal=Physical Review|volume=98|pages=1518–1519|bibcode = 1955PhRv...98.1518G|isbn=9789810214401|issue=5 }}</ref> Mineral mendelejevit-Ce, {{chem|Cs|6|(Ce|22|Ca|6|)|(Si|70|O|175|)(O|H|,F)|14|(H|2|O)|21}}, je bil leta 2010 poimenovan v čast Mendelejevu.<ref>{{navedi splet |title=Mendeleevite-Ce |url=https://www.mindat.org/min-40154.html |website=Mindat.org |access-date=13 December 2019}}</ref> Sorodni mendelejevit-Nd, {{chem|Cs|6|[(Nd|,REE)|23|Ca|7|]|(Si|70|O|175|)(O|H|,F)|19|(H|2|O)|16}}, je bil opisan leta 2015.<ref>{{navedi splet |title=Mendeleevite-Nd |url=https://www.mindat.org/min-46701.html |website=Mindat.org |access-date=13 December 2019}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.mindat.org/min-40154.html |title=Mendeleevite-(Ce) |work=Mindat |accessdate=2020-10-05}}</ref> Po imenu znanstvenika je bil poimenovan tudi velik [[udarni krater]], ki leži na oddaljeni strani Lune.<ref>[http://planetarynames.wr.usgs.gov/Feature/3837 Mendeleev], Gazetteer of Planetary Nomenclature, International Astronomical Union (IAU) Working Group for Planetary System Nomenclature (WGPSN)</ref> [[Ruska akademija znanosti]] od leta 1965 občasno podeljuje zlato medaljo Mendelejeva.<ref>{{navedi splet|url=https://translate.googleusercontent.com/translate_c?depth=1&nv=1&rurl=translate.google.com&sl=auto&sp=nmt4&tl=en&u=http://www.ras.ru/about/awards/awdlist.aspx%3Fawdid%3D21&usg=ALkJrhhNA2JFhri6Rbmzfw41Fy4nadp-qg|title=Academy website}}</ref> 8. februarja 2016 je Google praznoval 182-letnico Mendelejevega rojstva s skico.<ref>{{navedi splet |title=Dmitri Mendeleev's 182nd Birthday |url=https://doodles.google/doodle/dmitri-mendeleevs-182nd-birthday/ |access-date=9 February 2023 |website=www.google.com |language=en}}</ref> Po njem se imenuje tudi mesto [[Mendelejevsk]] v [[Tatarstan]]u, kjer je vzpostavil proizvodnjo brezdimnega smodnika<ref name="BigencRU">{{navedi splet |url=https://bigenc.ru/geography/text/5603313 |title=МЕНДЕЛЕ́ЕВСК |work=Большая российская энциклопедия [Velika ruska enciklopedija] |accessdate=2020-10-05 |language=ru |archive-date=2021-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211009192807/https://bigenc.ru/geography/text/5603313 |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|group=lower-alpha}} {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.chem.msu.su/eng/misc/mendeleev/welcome.html Eugene V. Babaev, ''Dmitriy Mendeleev Online''] {{ikona en}} * [http://www.abcgallery.com/R/repin/repin12.html Repinov portret Mendelejeva] (1885) * [http://dewey.library.upenn.edu/sceti/smith/imagedetail.cfm?PictureID=301&Position=1&keywords=mendeleev&subcoll= Slika Mendelejeva] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040307090822/http://dewey.library.upenn.edu/sceti/smith/imagedetail.cfm?PictureID=301&position=1&keywords=mendeleev&subcoll= |date=2004-03-07 }} - Edgar Fahs Smithova zbirka, Univerza Pennsylvanie * [http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELEEVann.HTML Izvirna periodna preglednica elementov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040803141736/http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELEEVann.HTML |date=2004-08-03 }} {{ikona en}} * [http://www.chemheritage.org/EducationalServices/chemach/ppt/lm01.html Prvi osnutek Mendelejeva periodne preglednice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040514015858/http://www.chemheritage.org/EducationalServices/chemach/ppt/lm01.html |date=2004-05-14 }} - [[17. februar]] 1869 : Leta 1889 so Mendelejeva povabili na letno Faradayevo predavanje. Ob tej priliki je prikazal svoje nove poglede: * [http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELann.HTML Faradayevo predavanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20021018185517/http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELann.HTML |date=2002-10-18 }} - [[4. julij]] 1889 {{ikona en}} {{-}} {{Davyjeva medalja}} {{Copleyjeva medalja}} {{Znanstveniki, po katerih so poimenovani kemični elementi}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mendelejev, Dimitrij Ivanovič}} [[Kategorija:Ruski kemiki]] [[Kategorija:Ruski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu]] [[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Davyjeve medalje]] [[Kategorija:Demidovi nagrajenci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali kemijski element]] [[Kategorija:Dimitrij Ivanovič Mendelejev| ]] e9jc3rv6xas0a9kj0s705tj9w93ks13 0 1961 6760069 5822475 2026-10-03T17:50:30Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6760069 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1023''' ('''[[rimske številke|MXXIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == [[Slika:Califato de Córdoba-1000.png|thumb|right|240px|Kordobski kalifat okoli leta 1000]] * December – [[Abd ar-Rahman V.]] iz dinastije Omajadov je bil razglašen za kordobskega kalifa. Čez mesec dni kasneje ga je do smrti linčala množica na cesti. * [[Kordobski kalifat]]: Guverner [[Seville]] je izkoristil spore v kalifatu okoli nasledstva in prevzel oblast kot [[Abbad I. Seviljski|Abbad I.]], kralj Seville. * Po smrti [[Llywelyn ap Seisyll|Llywelyna ap Seisylla]], valižanskega kralja žepnih kraljevin Gwynedd in Deheubarth, sta omenjeni kraljevini nasledila pretendent [[Iago ab Idwal ap Meurig]] (Gwynedd) in kralj Morgannwga [[Rhydderch ap Iestyn]] (Deheubarth). * [[Gaznavidi]] so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]]. == Rojstva == ; Neznan datum * [[Viljem VII. Akvitanski|Viljem VII.]], vojvoda Akvitanije in grof Poitouja († [[1058]]) == Smrti == * [[5. februar]] - [[Sitt al-Mulk]], regentinja fatimitskega kalifa (* [[970]]) * [[28. maj]] - [[Wulfstan]], nadškof Yorka, pridigar ; Neznan datum * [[Oda Haldenslebenska]], poljska vojvodinja žena (* 955/960) * [[Llywelyn ap Seisyll]], valižanski kralj Gwynedda in Deheubartha == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1023|*]] rqhy9udr6osgajkjvb1vvqn8jdpr8uf 0 4766 6760241 6759817 2026-10-04T09:33:52Z Pinky sl 2932 vrnjene odstranjene reference 6760241 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Российская Федерация<br />''Rossijskaja Federacija'' | conventional_long_name = Ruska federacija | common_name = Rusija | common_name2 = Rusije | image_flag = Flag of Russia.svg | image_coat = Coat of Arms of the Russian Federation.svg | national_anthem = [[Državna himna Rusije|Državna himna Ruske federacije]]<br/>[[File:National Anthem of Russia (2000), instrumental, one verse.ogg]] | image_map = Russian Federation (orthographic projection) - All Territorial Disputes.svg | map_caption = Lega Rusije (svetlo zeleno: ozemlja pod rusko okupacijo, ki mednarodno niso priznana kot del Rusije) | capital = [[Moskva]] | latd = 55 | latm = 45 | latNS = N | longd = 37 | longm = 37 | longEW = E | largest_city = capital | official_languages = [[ruščina]]¹ | ethnic_groups = {{unbulleted list | 71,7&nbsp;% [[Rusi]] | 3,2&nbsp;% [[Tatari]] | 1,1&nbsp;% [[Baškirji]] | 1,1&nbsp;% [[Čečeni]] | 11,3&nbsp;% drugi | 11,6&nbsp;% neznano }} | religion_ref = <ref>{{navedi splet|title=Передача иконы "Троица" Русской православной церкви|url=https://fom.ru/TSennosti/14888|publisher=Фонд Общественное Мнение, ФОМ (Public Opinion Foundation)|language=ru|date=2023-06-22}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Передача иконы "Троица" Русской православной церкви|url=https://fom.ru/posts/download/14888|publisher=Фонд Общественное Мнение, ФОМ (Public Opinion Foundation)|language=ru|date=2023-06-22}}</ref> | religion = {{ublist|item_style=white-space;|{{Tree list}} * 61&nbsp;% krščanstvo ** 60&nbsp;% pravoslavje ** 1&nbsp;% drugi kristjani {{Tree list/end}}|24&nbsp;% ateizem|9&nbsp;% islam|2&nbsp;% drugo<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/327646-kalmykia-buddhism-russia |title=Check out Russia's Kalmykia: The only region in Europe where Buddhism rules the roost |last=Shevchenko |first=Nikolay |date=2018-02-21 |website=[[Russia Beyond]] |access-date=2023-02-11}}</ref>|4 % neopredeljeno}} | government_type = federativna [[republika]] s [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]] {{efn|Medtem ko Ustava Ruske federacije Rusijo opredeljuje kot demokratično federativno pravno državo z republikansko obliko vladavine, nekateri politologi njen dejanski politični režim opredeljujejo kot avtoritaren<ref>{{navedi splet | title=Russia: Freedom in the World 2023 Country Report | website=Freedom House | date=9 March 2023 | url=https://freedomhouse.org/country/russia/freedom-world/2023 | access-date=17 April 2023 | archive-date=11 March 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230311093511/https://freedomhouse.org/country/russia/freedom-world/2023 | url-status=live }}</ref><ref name="Kuzio-2016"/> oziroma avtokratski; nekateri uporabljajo tudi izraz personalistična diktatura.<ref name="Krzywdzinski">{{navedi knjigo | first = Martin |last=Krzywdzinski |year= 2020 | title = Consent and Control in the Authoritarian Workplace: Russia and China Compared | publisher = [[Oxford University Press]] | page = 252 | isbn = 978-0-19-252902-2 | url = {{GBurl|id=gz5MDwAAQBAJ|p=252}}|quote=''officially a democratic state with the rule of law, in practice an authoritarian dictatorship''}}</ref><ref name="o730">{{cite journal | last=Fischer | first=Sabine | title=Russia on the road to dictatorship | journal=SWP Comment | year=2022 | publisher=Stiftung Wissenschaft und Politik (SWP), German Institute for International and Security Affairs | doi=10.18449/2022C30 | url=https://www.swp-berlin.org/10.18449/2022C30/ | access-date=24 July 2024 | page= | archive-date=24 July 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240724183023/https://www.swp-berlin.org/10.18449/2022C30/ | url-status=live }}</ref>}} | leader_title1 = [[predsednik Rusije|predsednik]]: | leader_name1 = [[Vladimir Putin]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Rusije|predsednik vlade]]: | leader_name2 = [[Mihail Mišustin]] | sovereignty_type = [[Rusko cesarstvo|Ustanovitev]] | established_event1 = razglašena | established_date1 = [[12. junij]]a [[1990]] <!--Kongres ljudskih odposlancev jo je razglasil 12. junija 1991 (http://en.g8russia.ru/land/russia/history/). --> | established_event2 = dokončana | established_date2 = [[25. december|25. decembra]] [[1991]] | area_km2 = 17.075.400 <!--http://www.gks.ru/scripts/free/1c.exe?XXXX09F.2.1/010000R--> | area_rank = 1. | percent_water = 13 <!--http://www.gks.ru/scripts/free/1c.exe?XXXX09F.2.1/010000R--> | population_estimate = 143,569,049 <ref name="gks.ru-popul">{{navedi splet |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/PrPopul2025_Site.xlsx |format=XLSX |script-title=ru:Предварительная оценка численности постоянного населения на 1 января 2025 года |trans-title=Preliminary estimate of the permanent population as of January 1, 2025 |language=ru |work=[[Federal State Statistics Service (Russia)|Russian Federal State Statistics Service]] |access-date=10 March 2025 }}</ref> | population_estimate_year = 2025 | population_estimate_rank = 9. | population_density_km2 = 8,4 | population_density_rank = 209. | demonym = Rús, Rúsinja, Rúsi, Rúsinje | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMF.org-2023">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=922,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Russia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-10}}</ref> | GDP_nominal = 1,86 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 11. | GDP_PPP = 5,06 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 6. | GDP_nominal_per_capita = 13.006 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 72. | GDP_PPP_per_capita = 35.310 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 60. | Gini = 36,0 | Gini_year = 2020 | Gini_change = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=RU |title=GINI index (World Bank estimate) – Russian Federation |publisher=World Bank |access-date=2022-06-23}}</ref> | HDI = 0,822 | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = | HDI_ref = <ref>{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}</ref> | HDI_rank = 52. | currency = [[ruski rubelj|rubelj]] | currency_code = RUB | time_zone = | utc_offset = +2 do +12 | time_zone_DST = | utc_offset_DST = | cctld = [[.ru]], [[.рф]] (rezervirana tudi [[.su]]) | calling_code = 7 | footnote1 = Na posameznih območjih so uradni še [[Seznam uradnih jezikov Rusije|številni drugi jeziki]]. }} '''Rusija''' ({{jezik-ru|Росси́я}}, ''Rossíja'') ali{{efn|Iz 1.&nbsp;člena Ustave Rusije: »Imeni ''Ruska federacija'' in ''Rusija'' sta enakovredni.«}} '''Ruska federacija''' (Росси́йская Федера́ция, ''Rossíjskaja Federácija'' {{avdio|Ru-Rossiyskaya Federatsiya Rossiya.ogg|poslušaj}}) je država v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] in [[Severna Azija|Severni Aziji]]. Je [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|največja država po površini na svetu]], razteza se čez enajst časovnih pasov in meji na štirinajst držav.{{efn|Rusija meji na zahodu na [[Norveška|Norveško]], [[Finska|Finsko]], [[Estonija|Estonijo]], [[Latvija|Latvijo]], [[Litva|Litvo]], [[Poljska|Poljsko]] (zadnji dve prek [[eksklava|eksklave]] na obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]]), [[Belorusija|Belorusijo]], [[Ukrajina|Ukrajino]], na jugu pa na [[Gruzija|Gruzijo]], [[Azerbajdžan]], [[Kazahstan]], [[Mongolija|Mongolijo]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]], [[Severna Koreja|Severno Korejo]]. Na jugovzhodu ima morsko mejo z [[Japonska|Japonsko]].}} Po prebivalstvu je Rusija na [[Seznam držav po prebivalstvu|devetem mestu]] med državami sveta in prva v Evropi. Glavno in največje mesto države je [[Moskva]]. [[Sankt Peterburg]] je drugo največje mesto v Rusiji in velja za »kulturno prestolnico« države. Druga večja mesta so [[Novosibirsk]], [[Jekaterinburg]], [[Kazan]], [[Krasnojarsk]], [[Nižni Novgorod]], [[Čeljabinsk]], [[Krasnodar]], [[Samara]] in [[Omsk]]. Prva vzhodnoslovanska država, [[Kijevska Rusija]] (prednica današnjih [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Belorusija|Belorusije]] in Rusije), je nastala v 9. stoletju in leta 988 je sprejela [[pravoslavno krščanstvo]] od [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Kijevska Rusija je kasneje razpadla, iz nje pa je med drugim izšla [[Moskovska velika kneževina]], ki je zrasla v [[Rusko carstvo]]. Do začetka 18. stoletja se je Rusija močno povečala z osvojitvami, priključitvami in dosežki [[Seznam ruskih raziskovalcev|ruskih raziskovalcev]] ter postala [[Ruski imperij]], ki ostaja tretji največji v zgodovini. [[Ruska revolucija]] leta 1917 je končala monarhično vladavino in zamenjala jo je [[RSFSR]], prva ustavno [[Socializem|socialistična]] država na svetu. Po [[ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] je RSFSR s še tremi sovjetskimi republikami ustanovila [[ZSSR|Sovjetsko zvezo]], v kateri je bila največja in najpomembnejša članica. Sovjetska zveza je v 30. letih [[Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina|na račun milijonov življenj]] doživela hitro [[Industrializacija|industrializacijo]] in v drugi svetovni vojni na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] odigrala odločilno vlogo za [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznike]]. V obdobju [[hladna vojna|hladne vojne]] je tekmovala z [[ZDA|Združenimi državami]] za globalni ideološki vpliv. Sovjetsko obdobje je bilo čas najpomembnejših ruskih tehnoloških dosežkov, vključno s [[Sputnik 1|prvim umetnim satelitom]] in [[Vostok 1|prvo človeško odpravo v vesolje]]. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 je Ruska SFSR postala neodvisna Ruska federacija. Sprejeta je bila nova [[Ruska ustava|ustava]], ki opredeljuje Rusijo kot '''demokratično federativno pravno državo z republikansko obliko vladavine'''. Predsednik je neposredno izvoljen, predsednik vlade pa je imenovan s sodelovanjem [[Državna duma|Državne dume]]. Predsednik ima obsežne ustavne pristojnosti, četudi je [[Polpredsedniški sistem|sistem polpredsedniški]]. Od preloma stoletja v ruskem političnem sistemu dominira [[Vladimir Putin]], ki je državo postopoma uredil bližje [[Avtoritarnost|avtoritarizmu]]. Rusija je geopolitično močna regionalna sila, ki ima velik gospodarski in vojaški vpliv na bližnjo regijo bivših sovjetskih in drugih držav. Vpletena je bila v [[Rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzijsko vojno]], [[Sirska državljanska vojna|sirsko državljansko vojno]] ter [[rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki še poteka. Leta 2014 si je priključila republiko Krim, leta 2022 pa še dve republiki in dve oblasti - teritorije, ki so prej pripadali Ukrajini. Zaradi tega je Rusija od 2014 in zlasti od 2022 podvržena večjemu številu Zahodnih sankcij. Rusko gospodarstvo je [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu|11. na svetu po nominalnem BDP]] in se močno zanaša na svoje obilne naravne vire. Njeni mineralni in energetski viri so največji na svetu in prihodki od proizvodnje nafte ter zemeljskega plina so globalno visoko uvrščeni. Ruski BDP na prebivalca je 68.; Rusija ima največjo zalogo jedrskega orožja in tretje najvišje izdatke za obrambo na svetu. Država je stalna članica [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Združenih narodov]], članica [[G20]], [[Šanghajska organizacija sodelovanja|Šanghajske organizacije sodelovanja]], [[BRICS]], [[Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje|Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] in [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]]. Je vodilna članica postsovjetskih organizacij, kot so [[Skupnost neodvisnih držav]], [[Evrazijska ekonomska unija]] in [[Organizacija dogovora o skupni varnosti]]. V Rusiji je 30 objektov [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. ==Etimologija== Rusko ime države {{jezik|ru|Россия|italic=no}} ({{jezik|ru-latn|Rossija}}) izhaja iz bizantinskega grškega imena za [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] {{jezik|grc|Ρωσία|italic=no}} ({{jezik|grc-latn|Rosía}}).<ref>{{navedi knjigo |title=The Russians: The People of Europe |url=https://archive.org/details/russians0000miln |last=Milner-Gulland |first=R. R. |year=1997 |publisher=Blackwell Publishing |isbn=978-0-631-21849-4 |pages=[https://archive.org/details/russians0000miln/page/1 1]–4}}</ref> Nova oblika imena Rus', {{jezik|ru|Росия|italic=no}} ({{jezik|ru-latn|Rosija}}), je bila izposojena iz grškega izraza in je bila prvič uporabljena leta 1387.<ref>{{navedi knjigo |last1=Obolensky |first1=Dimitri |url=https://archive.org/details/byzantiumslavs0000obol/page/16/mode/2up |title=Byzantium and the Slavs |date=1994 |publisher=St. Vladimir's Seminary Press |isbn=9780881410082 |location=Crestwood, NY |pages=17}}</ref> Ime {{Transliteration|ru|Rossija}} se je v ruskih virih pojavilo konec 15. stoletja, vendar so državo njeni prebivalci do konca 17. stoletja pogosteje imenovali med drugim »Rus'«, »ruska zemlja« ({{Transliteration|ru|Russkaja zemlja}}) ali »Moskovska država« ({{Transliteration|ru|Moskovskoje gosudarstvo}}).<ref name=":0">{{navedi knjigo |last1=Langer |first1=Lawrence N. |title=Historical Dictionary of Medieval Russia |date=2021 |location=Lanham |isbn=978-1538119426 |page=182 |edition=2nd |publisher=Rowman & Littlefield}}</ref><ref name="Hellberg-Hirn-1998">{{navedi knjigo |last1=Hellberg-Hirn |first1=Elena |title=Soil and Soul: The Symbolic World of Russianness |url=https://archive.org/details/soilsoulsymbolic0000hell |date=1998 |publisher=Ashgate |location=Aldershot [Hants, England] |isbn=1855218712 |pages=[https://archive.org/details/soilsoulsymbolic0000hell/page/54 54]}}</ref><ref name=":1">{{navedi knjigo |last=Plokhy |first=Serhii |title=The origins of the Slavic nations: premodern identities in Russia, Ukraine, and Belarus |date=2010 |publisher=Cambridge Univ. Press |isbn=978-0-521-15511-3 |edition=1st |location=Cambridge |pages=213–14, 285}}</ref> Leta 1721 je Peter Veliki spremenil ime države iz [[Rusko carstvo|Ruskega carstva]] ({{Transliteration|ru|Russkoje carstvo}}) v [[Ruski imperij]] ({{Transliteration|ru|Rossijskaja imperija}}).<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Čeprav v slovenščini tudi v zgodovinskem kontekstu (še posebno pri Kijevski Rusiji) uporabljamo besede Rusija/Rus'/Rusi, ki so po zapisu enake oz. podobne sodobnemu pomenu teh besed, jih ne moremo enačiti, saj se nanašajo na skupno prednico sodobne [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Belorusija|Belorusije]] ter Rusije.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Malmenvall|first=Simon Malmenvall|date=2017|title=Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/30/16|magazine=Zgodovinski časopis|page=9|access-date=2024-01-25|quote=Ime Kijevska Rusija sledi uveljavljenemu poimenovanju v mednarodni historiografiji, s katerim se označuje prva etapa državnosti v kontekstu daljšega predmodernega pojava Stare Rusije. Rus‘ po eni strani zaobjema različne srednjeveške in zgodnje novoveške politične entitete v vzhodnoslovanskem prostoru, po drugi pa tudi nekdanjo etnično skupino, ki jo je mogoče šteti za nekakšno predhodnico današnjih Rusov, Ukrajincev in Belorusov. Staro Rusijo in Stare Ruse oziroma Rus‘ je tako treba ločevati od Rusije (rus. Россия, ukr. Россія, blr. Расія), s katero se od začetka 18. stoletja naprej označuje moderna ruska država (Ruski imperij in Ruska federacija).}}</ref> Belorusi in Rusi so šele kasneje prevzeli to ime.<ref>{{Navedi splet|title=Rus {{!}} Slavs, Vikings & Scandinavia {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/Rus|website=www.britannica.com|accessdate=2024-01-25|language=en}}</ref> Za ločeno rusko državo se je beseda Rus/Rusija v sodobnem pomenu deloma začela uporabljati v 15. stoletju,<ref name="Hellberg-Hirn-1998"/> vse do 18. stoletja se je zanjo predvsem v Evropi uporabljalo ime Moskovija ([[Latinščina|latinsko]] ''Moscovia'').<ref name=":2" /><ref>Шмидт С. О. Памятники письменности в культуре познания истории России. М., 2007. Т. 1. Стр. 545</ref> V ruščini je več besed, ki se v slovenščino prevedejo kot »Rusi«:{{snd}}{{jezik-ru|русские|translit=russkije|label=none}}, ki se nanaša na narodnostne [[Rusi|Ruse]], {{jezik-ru|российские|translit=rossijskije|label=none}}, državljani Rusije ne glede na narodnost, in v zadnjem času priljubljeno {{jezik-ru|россияне|translit=rossijane|label=none}}, ruski državljani ruske države.<ref name="Hellberg-Hirn-1998" /><ref>{{navedi časopis |last=Merridale |first=Catherine |title=Redesigning History in Contemporary Russia |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_2003-01_38_1/page/13 |journal=[[Journal of Contemporary History]] |year=2003 |volume=38 |number=1 |pages=13–28 |doi=10.1177/0022009403038001961 |jstor=3180694 |s2cid=143597960 |issn = 0022-0094}}</ref> Po [[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]] izhaja beseda Rus' iz Ruskih ljudi, ki so bili [[Švedska|švedsko]] pleme in so bili izvorni trije člani dinastije [[Rurikidi|Rurikidov]].<ref>{{navedi knjigo |last=Duczko |first=Wladyslaw |title=Viking Rus |publisher=[[Brill Publishers]] |year=2004 |isbn=978-90-04-13874-2 |pages=10–11}}</ref> [[Finščina|Finska]] beseda za Švede, ''ruotsi'', ima isti izvor.<ref>''The Origin of Rus'''. Omeljan Pritsak. The Russian Review. Vol. 36, No. 3 (Jul. 1977), pp. 249-273 (25 pages). https://doi.org/10.2307/128848; https://www.jstor.org/stable/128848</ref> Poznejše arheološke študije večinoma potrjujejo to teorijo.<ref>{{navedi splet |title=The Swedish Vikings: Who Were the Rus? |url=https://cjadrien.com/swedish-vikings-rus/ |accessdate=2024-01-18 |archive-date=2023-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231025005710/https://cjadrien.com/swedish-vikings-rus/ |url-status=dead }}</ref> ==Zgodovina== {{glavni|Zgodovina Rusije}} ===Zgodnja zgodovina=== Prve človeške naselbine na območju Rusije segajo v zgodnji [[paleolitik]]. Predstavniki ''[[Homo erectus]]a'' so pred okrog 2&nbsp;milijonoma let migrirali na območje [[Tamanski polotok|Tamanskega polotoka]] v južni Rusiji.<ref>{{navedi časopis |last1=Shchelinsky |first1=V.E. |last2=Gurova |first2=M. |last3=Tesakov |first3=A.S. |last4=Titov |first4=V.V. |last5=Frolov |first5=P.D. |last6=Simakova |first6=A.N. |title=The Early Pleistocene site of Kermek in western Ciscaucasia (southern Russia): Stratigraphy, biotic record and lithic industry (preliminary results) |journal=[[Quaternary International]] |volume=393 |pages=51–69 |date=2016-01-30 |doi=10.1016/j.quaint.2015.10.032|bibcode=2016QuInt.393...51S }}</ref> Na [[severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] so našli [[kremen]]asta orodja, stara okrog 1,5&nbsp;milijona let.<ref>{{navedi splet |last1= Chepalyga |first1= A.L. |last2= Amirkhanov |first2= Kh.A. |last3= Trubikhin |first3= V.M. |last4= Sadchikova |first4= T.A. |last5= Pirogov |first5= A.N. |last6= Taimazov |first6= A.I. |year= 2011 |title= Geoarchaeology of the earliest paleolithic sites (Oldowan) in the North Caucasus and the East Europe |url= http://paleogeo.org/article3.html |url-status= dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20130520090413/http://paleogeo.org/article3.html |archive-date= 2013-05-20 |access-date= 2013-12-18 }}</ref> [[Radiometrično datiranje|Radiokarbonsko datirani]] primerki iz [[Denisova jama|Denisove jame]] v gorovju [[Altaj]] nakazujejo, da je najstarejši [[Denisovci|denisovec]] živel 195–122.700 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Douka |first1=K. |title=Age estimates for hominin fossils and the onset of the Upper Palaeolithic at Denisova Cave |journal=Nature |year=2019 |volume=565 |issue=7741 |pages=640–644 |doi=10.1038/s41586-018-0870-z |pmid=30700871 |url=https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=1559&context=smhpapers1 |bibcode=2019Natur.565..640D |s2cid=59525455 |access-date=2024-01-19 |archive-date=2020-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200506140551/https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=1559&context=smhpapers1 |url-status=dead }}</ref> V omenjeni jami je bil odkrit tudi fosil [[Denny]], križanke med [[neandertalec|neandertalcem]] in denisovcem, ki je živela okrog 90.000 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last=Warren |first=Matthew |title=Mum's a Neanderthal, Dad's a Denisovan: First discovery of an ancient-human hybrid |date=2018-08-22 |journal=[[Nature]] |volume=560 |issue=7719 |pages=417–418 |doi=10.1038/d41586-018-06004-0 |pmid=30135540 |bibcode= 2018Natur.560..417W |doi-access=free }}</ref> V [[Mezmajska jama|Mezmajski jami]] v Rusiji so bili najdeni eni zadnjih preživelih neandertalcev izpred okrog 45.000 let.<ref>{{navedi časopis |last1= Igor V. Ovchinnikov |last2= Anders Götherström |last3= Galina P. Romanova |last4= Vitaliy M. Kharitonov |last5= Kerstin Lidén |last6= William Goodwin |date= 2000-03-30 |title= Molecular analysis of Neanderthal DNA from the northern Caucasus |url= https://archive.org/details/sim_nature-uk_2000-03-30_404_6777/page/490 |journal= [[Nature]] |volume= 404 |issue= 6777 |pages= 490–493 |bibcode= 2000Natur.404..490O |doi= 10.1038/35006625 |pmid= 10761915 |s2cid= 3101375}}</ref> Prve sledi [[Ust-išimski človek|zgodnjih sodobnih ljudi]] v Rusiji segajo 45.000 let nazaj v [[Zahodna Sibirija|Zahodno Sibirijo]].<ref>{{navedi časopis|vauthors=Fu Q, Li H, Moorjani P, Jay F, Slepchenko SM, Bondarev AA, Johnson PL, Aximu-Petri A, Prüfer K, de Filippo C, Meyer M, Zwyns N, Salazar-García DC, Kuzmin YV, Keates SG, Kosintsev PA, Razhev DI, Richards MP, Peristov NV, Lachmann M, Douka K, Higham TF, Slatkin M, Hublin JJ, Reich D, Kelso J, Viola TB, Pääbo S|title=Genome sequence of a 45,000-year-old modern human from western Siberia |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_nature_2014-10-23_514_7523/page/445|journal=Nature | issue= 7523| pages=445–449|date=2014-10-23|doi=10.1038/nature13810 | pmid=25341783 | volume=514 | pmc=4753769|bibcode=2014Natur.514..445F |hdl= 10550/42071}}</ref> Gosto posejane kulturne ostanke [[Človek|anatomsko sodobnih ljudi]], stare vsaj 40.000 let, so odkrili v [[Kostjonki-Borščjovo|Kostjonki-Borščjovem]]<ref>{{navedi časopis |last1=Dinnis |first1=Rob |last2=Bessudnov |first2=Alexander |last3=Reynolds |first3=Natasha |last4=Devièse |first4=Thibaut |last5=Pate |first5=Abi |last6=Sablin |first6=Mikhail |last7=Sinitsyn |first7=Andrei |last8=Higham |first8=Thomas |title= New data for the Early Upper Paleolithic of Kostenki (Russia) |pmid=30777356 |doi=10.1016/j.jhevol.2018.11.012 |journal=Journal of Human Evolution |year=2019 |pages=21–40 |volume=127|s2cid=73486830 |url=https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-01982049/file/Dinnis%20et%20al%202019%20New%20data%20for%20the%20EUP%20of%20Kostenki%20%28green%20open-access%20post-print%29.pdf }}</ref> in stare 34.600 let pri [[Sungir]]ju, oboje v [[Evropska Rusija|Evropski Rusiji]].<ref>{{navedi časopis |doi=10.1126/science.aao1807 |pmid=28982795 |title=Ancient genomes show social and reproductive behavior of early Upper Paleolithic foragers |url=https://archive.org/details/science_2017-11-03_358_6363/page/659 |journal=Science |volume=358 |issue=6363 |pages=659–662 |year=2017 |vauthors=Sikora, Martin ''et al.'' |bibcode=2017Sci...358..659S |doi-access=free }}</ref> Arktično Rusijo so ljudje dosegli vsaj 40.000 let nazaj v [[Mamontova Kurja|Mamontovi Kurji]].<ref>{{navedi časopis |last=Pavlov |first=Pavel |author2=John Inge Svendsen |author3=Svein Indrelid |date=2001-09-06 |title=Human presence in the European Arctic nearly 40,000 years ago |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2001-09-06_413_6851/page/64 |journal=Nature |volume=413 |pages=64–67 | doi= 10.1038/35092552 |pmid=11544525 |issue=6851|bibcode=2001Natur.413...64P |s2cid=1986562 }}</ref> Antično severnoevrazijsko prebivalstvo Sibirije, genetsko podobno maltinsko-buretski in afontovski kulturi, je bilo pomemben genetski darovalec antičnim ameriškim domorodcem in vzhodnoevropskim lovcem-nabiralcem.<ref>{{navedi časopis |last1=Balter |first1=M. |title=Ancient DNA Links Native Americans With Europe |url=https://archive.org/details/sim_science_2013-10-25_342_6157/page/409 |journal=Science |date=2013-10-25 |volume=342 |issue=6157 |pages=409–410 |doi=10.1126/science.342.6157.409 |pmid=24159019 |bibcode=2013Sci...342..409B |doi-access=free }}</ref> [[File:Yamnaya Steppe Pastoralists.jpg|thumb|320px|left|Bronastodobna širitev Jamne kulture stepskega pastirskega porekla med 3300 in 1500 pr. n. št.,<ref>{{navedi časopis |last1=Gibbons |first1=Ann |title=Thousands of horsemen may have swept into Bronze Age Europe, transforming the local population |journal=Science |date=2017-02-21 |url=https://www.science.org/content/article/thousands-horsemen-may-have-swept-bronze-age-europe-transforming-local-population}}</ref> vključno z Afanasijevo kulturo južne Sibirije]] Po [[Kurganska hipoteza|kurganski hipotezi]] je regija ob Volgi in Dnepru na jugu Rusije in v Ukrajini [[Urheimat|pradomovina]] [[Protoindoevropejci|Protoindoevropejcev]].<ref>{{navedi časopis |last1=Anthony |first1=David W. |last2=Ringe |first2=Don |date=2015-01-01 |title=The Indo-European Homeland from Linguistic and Archaeological Perspectives |journal=Annual Review of Linguistics |volume=1 |issue=1 |pages=199–219 |doi=10.1146/annurev-linguist-030514-124812 |issn=2333-9683|doi-access=free }}</ref> Zgodnje indoevropske migracije iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]] v Ukrajini in Rusiji so razširile poreklo [[Jamna kultura|jamne kulture]] in [[Indoevropski jeziki|indoevropske jezike]] po velikem delu Evrazije.<ref>{{navedi časopis|last1=Haak|first1=Wolfgang|last2=Lazaridis|first2=Iosif|last3=Patterson|first3=Nick|last4=Rohland|first4=Nadin|last5=Mallick|first5=Swapan|last6=Llamas|first6=Bastien|last7=Brandt|first7=Guido|last8=Nordenfelt|first8=Susanne|last9=Harney|first9=Eadaoin|last10=Stewardson|first10=Kristin|last11=Fu|first11=Qiaomei|date=2015-06-11|title=Massive migration from the steppe was a source for Indo-European languages in Europe|journal=Nature|volume=522|issue=7555|pages=207–211|doi=10.1038/nature14317|issn=0028-0836|pmc=5048219|pmid=25731166|bibcode=2015Natur.522..207H|arxiv=1502.02783}}</ref><ref>{{navedi časopis |url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |first=Ann |last=Gibbons |date=2015-06-10 |title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians |journal=Science |publisher=AAAS}}</ref> Nomadsko pastirstvo se je razvilo v Pontsko-kaspijski stepi na začetku [[Bakrena doba|bakrene dobe]].<ref name="Belinskij-1999">{{navedi časopis |last1=Belinskij |first1=Andrej |last2=Härke |first2=Heinrich |title=The 'Princess' of Ipatovo |journal=Archeology |volume=52 |issue=2 |year=1999 |url=http://cat.he.net/~archaeol/9903/newsbriefs/ipatovo.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080610043326/http://cat.he.net/~archaeol/9903/newsbriefs/ipatovo.html |archive-date=2008-06-10 |access-date=2007-12-26}}</ref> Ostanke teh stepskih civilizacij so odkrili v krajih, kot so [[Ipatovski kurgan|Ipatovo]],<ref name="Belinskij-1999"/> [[Sintašta]],<ref name="mounted">{{navedi knjigo |author=Drews, Robert |title=Early Riders: The beginnings of mounted warfare in Asia and Europe |year=2004 |publisher=Routledge |location=New York |page=50 |isbn=978-0-415-32624-7}}</ref> [[Arkaim]],<ref>{{navedi splet |author=Koryakova, L. |title=Sintashta-Arkaim Culture |publisher=The Center for the Study of the Eurasian Nomads (CSEN) |url=http://www.csen.org/koryakova2/Korya.Sin.Ark.html |access-date=2021-05-13 |archive-date=2019-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190228104055/http://www.csen.org/koryakova2/Korya.Sin.Ark.html |url-status=dead }}</ref> in [[Paziriške gomile|Pazirik]],<ref>{{navedi splet |title=1998 NOVA documentary: "Ice Mummies: Siberian Ice Maiden" |work=Transcript |url=http://www.pbs.org/wgbh/nova/transcripts/2517siberian.html |access-date=2021-05-13}}</ref> ki vsebujejo najzgodnejše znane sledi konj v bojevanju.<ref name="mounted"/> Genetsko sestavo govorcev [[Uralski jeziki|jezikov uralske družine]] v severni Evropi je oblikovala migracija iz [[Sibirija|Sibirije]], ki se je začela vsaj 3500 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Lamnidis |first1=Thiseas C. |last2=Majander |first2=Kerttu |last3=Jeong |first3=Choongwon |last4=Salmela |first4=Elina |last5=Wessman |first5=Anna |last6=Moiseyev |first6=Vyacheslav |last7=Khartanovich |first7=Valery |last8=Balanovsky |first8=Oleg |last9=Ongyerth |first9=Matthias |last10=Weihmann |first10=Antje |last11=Sajantila |first11=Antti |last12=Kelso |first12=Janet |last13=Pääbo |first13=Svante |last14=Onkamo |first14=Päivi |last15=Haak |first15=Wolfgang |date=2018-11-27 |title=Ancient Fennoscandian genomes reveal origin and spread of Siberian ancestry in Europe |journal=Nature Communications |language=en |volume=9 |issue=1 |page=5018 |doi=10.1038/s41467-018-07483-5 |pmid=30479341 |pmc=6258758 |bibcode=2018NatCo...9.5018L |s2cid=53792952 |issn=2041-1723}}</ref> Med 3. in 4. stoletjem našega štetja je v južni Rusiji obstajalo [[Goti|gotsko]] kraljestvo [[Ojum]], ki so ga pozneje zasedli [[Huni]]. Med 3. in 6. stoletjem našega štetja so nomadske invazije, ki so jih vodila vojaška plemena, kot so bili Huni in [[Avari]], nadvladale tudi [[Bosporsko kraljestvo]], helenistično državo, ki je nasledila grške kolonije.<ref>{{navedi knjigo |author=Tsetskhladze, G. R. |title=The Greek Colonisation of the Black Sea Area: Historical Interpretation of Archaeology |publisher=F. Steiner |year=1998 |page=48 |isbn=978-3-515-07302-8}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Turchin, P. |title=Historical Dynamics: Why States Rise and Fall |publisher=Princeton University Press |year=2003 |pages=185–186 |isbn=978-0-691-11669-3}}</ref> [[Hazari]], [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]], so do 10. stoletja vladali stepam med Kavkazom na jugu, porečjem Volge na vzhodu in zahodno vse do Kijeva na Dnepru.<ref>{{navedi časopis |last=Weinryb |first=Bernard D. |title=The Khazars: An Annotated Bibliography |journal=Studies in Bibliography and Booklore |publisher=[[Hebrew Union College-Jewish Institute of Religion]] |volume=6 |number=3 |pages=111–129 |year=1963 |jstor=27943361}}</ref> Za njimi so prišli [[Pečenegi]], ki so ustvarili veliko konfederacijo, ki so jo prevzeli [[Kumani]] in [[Kipčaki]].<ref>Carter V. Findley, ''The Turks in World History'' (Oxford University Press, 2004) {{ISBN|0-19-517726-6}}</ref> Predniki [[Rusi|Rusov]] so slovanska plemena, ki so se ločila od Protoindoevropejcev, ki so se pojavili v severovzhodnem delu Evrope okrog 1500 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Zhernakova |first1=Daria V. |display-authors=etal |title=Genome-wide sequence analyses of ethnic populations across Russia |volume=112 |number=1 |journal=Genomics |year=2020 |pages=442–458 |doi=10.1016/j.ygeno.2019.03.007 |doi-access=free |publisher=Elsevier |pmid=30902755}}</ref> Vzhodni Slovani so postopoma poselili zahodno Rusijo (približno med današnjima Moskvo in Sankt Peterburgom) v dveh valovih: prvem iz [[Kijev]]a do današnjih [[Suzdal]]a in [[Murom]]a ter drugem iz [[Polock]]a do [[Veliki Novgorod|Novgoroda]] in [[Rostov]]a.<ref>{{navedi knjigo |author=[[David Christian (historian)|Christian, D.]] |title=A History of Russia, Central Asia and Mongolia |url=https://archive.org/details/historyofrussiac0000chri |publisher=Blackwell Publishing |year=1998 |pages=[https://archive.org/details/historyofrussiac0000chri/page/6 6]–7 |isbn=978-0-631-20814-3}}</ref> Pred slovanskimi selitvami so to območje poseljevala [[Ugrofinski jeziki|ugrofinsko]] govoreča ljudstva. Od 7. stoletja naprej so prispeli Vzhodni Slovani počasi asimilirali domorodce.<ref name="Curtis-1998">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/2.htm |title=Russia – Early History |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-06-29}}</ref><ref>Ed. [[Timothy Reuter]], ''The New Cambridge Medieval History'', Volume 3, Cambridge University Press, 1995, pp. 494-497. {{ISBN|0-521-36447-7}}.</ref> Izoblikoval se je vladajoči razred knezov, bojarjev in njihovega oboroženega spremstva mužov.<ref name="Sova">{{navedi knjigo|title=Leksikon Sova|last=Ogrizek|first=Maja|year=2006|publisher=Cankarjeva založba|isbn=961-231-522-1}}</ref> ===Kijevska Rusija=== {{glavni|Kijevska Rusija}} [[File:Kievan-rus-1015-1113-(en).png|thumb|[[Kijevska Rusija]] po [[svet pri Ljubeču|svetu pri Ljubeču]] leta 1097]] Vzpostavitev prvih vzhodnoslovanskih držav v 9. stoletju je sovpadla s prihodom [[Varjagi|Varjagov]], [[Vikingi|Vikingov]] z območja današnje Švedske,<ref name="Sova"/> ki so se podali vzdolž vodnih poti, ki so se raztezale od vzhodnega Baltika do [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov|Črnega]] in [[Volška trgovska pot|Kaspijskega morja]]. Po [[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]] so leta 862 Varjaga po imenu [[Rurik]] iz ljudstva starih Rusov izvolili za vladarja [[Veliki Novgorod|Novgoroda]]. Leta 882 se je njegov naslednik [[Oleg Novgorodski|Oleg]] podal na jug in osvojil [[Kijev]], ki je pred tem plačeval davek Hazarom.<ref name="Curtis-1998"/> Rurikov sin [[Igor Kijevski|Igor]] in Igorjev sin [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslav]] sta podvrgla vse lokalne [[Vzhodni Slovani|Vzhodne Slovane]] kijevski oblasti in uničila hazarski kaganat<ref>{{navedi knjigo |last=Plokhy |first=Serhii|author-link=Serhii Plokhy |title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus |publisher=[[Cambridge University Press]] |date=2006 |page=13 |isbn=978-0-521-86403-9}}</ref> ter sprožila več vojaških odprav v Bizanc in Perzijo.<ref>{{navedi knjigo |last=Obolensky |first=Dimitri |url=https://archive.org/details/byzantiumslavs0000obol |title=Byzantium & the Slavs |date=1971 |isbn=978-0-88141-008-2 |pages=75–108 |publisher=St. Vladimir's Seminary Press |url-access=registration}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=[[Francis Donald Logan|Logan, Donald F.]] |url=https://archive.org/details/vikingsinhistory00loga |title=The Vikings in History|edition=2nd |date=1992 |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-0-415-08396-6 |page=201 |url-access=registration}}</ref> V 10. in 11. stoletju je bila Kijevska Rusija ena največjih in najbolj cvetočih držav v Evropi. Vladavina [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I.]] (980–1015) in njegovega sina [[Jaroslav Modri|Jaroslava Modrega]] (1019–1054) predstavljata zlato dobo Kijeva, v kateri je bila od [[Bizantinski imperij|Bizanca]] sprejeta pravoslavna krščanska vera in zapisan prvi vzhodnoslovanski [[zakonik]], ''Russkaja Pravda''.<ref name="Curtis-1998"/> Sledilo je obdobje [[fevdalizem|fevdalizma]] in decentralizacije, za katero so značilni neprestani politični boji med člani [[Rurikidi|ruriške dinastije]], ki je kolektivno vladala Kijevski Rusiji. Nastajale so nove kneževine.<ref name="Sova"/> Dominanca Kijeva je upadala, kar je koristilo [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalski kneževini]] na severovzhodu, [[Novgorodska republika|Novgorodski republiki]] na severu in [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinski kneževini]] na jugozahodu.<ref name="Curtis-1998"/> Do 12. stoletja je Kijev izgubil svojo premoč in Kijevska Rusija je razpadla na več kneževin.<ref name="Channon-1995"/> Knez [[Andrej Bogoljubski]] je leta 1169 oplenil Kijev in za svoj sedež določil [[Vladimir, Rusija|Vladimir]],<ref name="Channon-1995">{{navedi knjigo |last1=Channon |first1=John |title=The Penguin historical atlas of Russia |url=https://archive.org/details/penguinhistorica0000chan |date=1995 |publisher=Penguin |location=London |isbn=0140513264 |page=[https://archive.org/details/penguinhistorica0000chan/page/16 16]}}</ref> s čimer se je politična moč premaknila na severovzhod.<ref name="Curtis-1998"/> Pod poveljstvom [[Aleksander Nevski|Aleksandra Nevskega]] so Novgorodčani odbili [[Švedi|švedski]] napad v [[Bitka na Nevi|bitki na Nevi]] leta 1240,<ref>{{navedi enciklopedijo |title=Battle of the Neva |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |url=https://www.britannica.com/event/Battle-of-the-Neva |access-date=2021-06-22}}</ref> pa tudi [[Severne križarske vojne|nemške križarje]] v [[Bitka na Čudskem jezeru|bitki na Čudskem jezeru]] leta 1242.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Ostrowski |first=Donald |year=2006 |title=Alexander Nevskii's "Battle on the Ice": The Creation of a Legend |url=https://archive.org/details/russian-history_summer-winter-2006_33_2-4/page/289 |journal=[[Russian History (Brill journal)|Russian History]] |volume=33 |pages=289–312 |doi=10.1163/187633106X00186 |jstor=24664446 |number=2/4}}</ref> Mongoli so si po bitki pri Kalki leta 1223 podjarmili vse ruske kneževine razen Novgoroda.<ref name="Sova"/> Kijevska Rusija je naposled podlegla mongolski invaziji v letih 1237–1240, ki ji je sledilo plenjenje Kijeva (1240) in drugih mest, pa tudi smrt velikega dela prebivalstva.<ref name="Curtis-1998" /> Napadalci, pozneje znani kot [[Tatari]], so oblikovali državo [[Zlata horda|Zlato hordo]], ki je območju vladala naslednji dve stoletji.<ref>{{navedi knjigo |last=Halperin |first=Charles J. |url={{GBurl|id=kPwX2dW-V6sC|p=7}} |title=Russia and the Golden Horde: The Mongol Impact on Medieval Russian History |date=1987 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-20445-5 |page=7}}</ref> Tuji zasedbi se je izognila le Novgorodska republika, tako da se je dogovorila za plačilo davka Mongolom.<ref name="Curtis-1998" /> Gališko-volinska kneževina je kasneje postala del [[Velika litovska kneževina|Litve]] in [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov#Boleslav I. Hrabri|Poljske]], medtem ko je Novgorodska republika še naprej cvetela na severu. Na severovzhodu so bizantinsko-slovanske tradicije Kijevske Rusije prilagodili in oblikovali rusko avtokratsko državo.<ref name="Curtis-1998" /> Pod Mongoli in Tatari je Rusija zaostala za evropskim družbenim razvojem.<ref name="Sova"/> ===Moskovska velika kneževina=== {{glavni|Moskovska velika kneževina}} [[File:Lissner TroiceSergievaLavr.jpg|thumb|[[Sergij Radoneški]] blagoslavlja [[Dimitrij Donski|Dimitrija Donskega]] v [[Trojiški samostan sv. Sergija|Trojiškem samostanu sv. Sergija]] pred [[Kulikovska bitka|kulikovsko bitko]], upodobljeno na sliki [[Ernst Lissner|Ernsta Lissnerja]]]] Uničenju Kijevske Rusije je sledil vzpon [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]], sprva kot del [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]].<ref>{{navedi knjigo |last=Glenn E. |first=Curtis |url=https://www.loc.gov/item/97007563 |title=Russia: A Country Study |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |year=1998 |isbn=0-8444-0866-2 |location=Washington DC |chapter=Muscovy |oclc=36351361}}</ref>{{Rp|pages=11–20}} Čeprav je bila Moskva še vedno pod vladavino [[Mongoli|Mongolov]]-[[Tatari|Tatarov]], so ji ti dopustili, da na začetku 13. stoletja začela uveljavljati svoj vpliv na tem območju<ref>{{navedi knjigo |last=Davies |first=Brian L. |title=Warfare, State and Society on the Black Sea Steppe, 1500–1700 |publisher=Routledge |year=2014 |page=4 |url=http://www.reenactor.ru/ARH/PDF/Davies.pdf#page=20}}</ref> in je postopoma postala v vodilna sila v »zbiranju ruskih dežel«.<ref name="Curtis-1998-3"/> Ko se je leta 1325 v Moskvo preselil sedež metropolita [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]], se je njen vpliv povečal.<ref>{{navedi knjigo |last1=Gleason |first1=Abbott |title=A Companion to Russian History |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |location=Chichester |isbn=978-1444308426 |pages=126}}</ref> Moskovski veliki knezi so s pomočjo cerkve, mest in novega plemstva postavili temelje centralizirane države.<ref name="Sova"/> Moskovski poslednji tekmec, [[Novgorodska republika]], je cvetela kot glavno središče trgovine s kožami in najvzhodnejše pristanišče [[Hansa|Hanzeatske zveze]].<ref>{{navedi časopis |last=Halperin |first=Charles J. |title=Novgorod and the 'Novgorodian Land' |jstor=20171136 |volume=40 |number=3 |pages=345–363 |date=September 1999 |publisher=EHESS |journal=Cahiers du Monde russe}}</ref> Leta 1380 je združena vojska ruskih kneževin pod vodstvom [[Dimitrij Donski|Dimitrija Donskega]] Moskovskega zadala Mongolom-Tatarom prelomni poraz v [[Kulikovska bitka|kulikovski bitki]].<ref name="Curtis-1998" /> Z Moskvo se je postopoma zlila materinska kneževina in sosednje kneževine, vključno z nekdaj močnimi tekmeci, kot sta [[Tverska kneževina]] in [[Novgorodska republika]].<ref name="Curtis-1998-3">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |year=1998 |title=Russia – Muscovy |url=http://countrystudies.us/russia/3.htm |access-date=2021-06-25 |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |location=Washington, D.C.}}</ref> [[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]] (»Veliki«) se je znebil nadoblasti [[Zlata horda|Zlate horde]] (prenehal ji je plačevati davek)<ref name="Sova"/> in utrdil celotno severno Rusijo (zlomil je vpliv Tvera in Novgoroda)<ref name="Sova"/> pod oblastjo Moskve; bil je prvi ruski vladar, ki si je nadel naziv »Veliki knez vseh Rusov«. Po [[padec Konstantinopla|padcu Konstantinopla]] leta 1453 si je Moskva lastila nasledstvo za dediščino [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnorimskega cesarstva]]. Ivan III. se je poročil s [[Sofija Paleolog|Sofijo Paleolog]], nečakinjo zadnjega [[Seznam bizantinskih cesarjev|bizantinskega cesarja]] [[Konstantin XI. Paleolog|Konstantina XI. Paleologa]], in sprejel bizantinskega dvoglavega orla za svoj ter navsezadnje ruski grb.<ref name="Curtis-1998-3"/> [[Vasilij III. Ivanovič|Vasilij III.]] je na začetku 16. stoletja združil celotno Rusijo s priključitvijo nekaj zadnjih neodvisnih ruskih držav.<ref>{{navedi knjigo |last1=Anderson |first1=M.S. |title=The Origins of the Modern European State System, 1494–1618 |date=2014 |publisher=Routledge |isbn=978-1317892755 |url={{GBurl|id=smCgBAAAQBAJ|pg=PT281}}}}</ref> ===Rusko carstvo=== {{glavni|Rusko carstvo}} [[File:Ivan IV by anonim (18th c., GIM).jpg|thumb|upright|[[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan IV.]] je bil med letoma 1533 in 1547 veliki moskovski knez in nato car Rusije do svoje smrti leta 1584.]] V duhu ideje o [[Tretji Rim|tretjem Rimu]] je bil leta 1547 [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan IV.]] (»Grozni«) uradno okronan kot prvi [[Rusko carstvo|''car'']] Rusije. Car je razglasil nov zakonik ([[Sudebnik iz leta 1550]]), ustanovil prvo rusko fevdalno predstavniško telo ([[zemski sobor]]), prenovil vojsko, omejil vpliv duhovščine in reorganiziral lokalno upravo.<ref name="Curtis-1998-3"/> Med svojo dolgo vladavino je Ivan skoraj podvojil že tako veliko rusko ozemlje s priključitvijo treh tatarskih kanatov: [[Kazanski kanat|Kazanskega]] in [[Astrahanski kanat|Astrahanskega]] ob [[Volga|Volgi]]<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Perrie |first=Maureen |title=The Popular Image of Ivan the Terrible |jstor=4207642 |journal=The Slavonic and East European Review |volume=56 |number=2 |date=April 1978 |pages=275–286 |publisher=Modern Humanities Research Association}}</ref> ter [[Sibirski kanat|Sibirskega]] v jugozahodni Sibiriji. Nazadnje se je do konca 16. stoletja Rusija razširila vzhodno od [[Ural|Uralskega gorovja]].<ref>{{navedi časopis |last=Skrynnikov |first=R. G. |title=Ermak's Siberian Expedition |url=https://archive.org/details/russian-history_spring-1986_13_1/page/1 |journal=Russian History |volume=13 |number=1 |pages=1–39 |publisher=Brill Publishers |jstor=24655823 |year=1986|doi=10.1163/187633186X00016 }}</ref> Toda carstvo je oslabila dolga in neuspešna [[livonska vojna]] proti koaliciji [[Krona kraljevine Poljske|kraljevine Poljske]] in [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] (pozneje združeni v [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]]), [[kraljevina Švedska|kraljevine Švedske]] in Dansko-Norveške za dostop do baltske obale in pomorske trgovine.<ref>{{navedi časopis |last=Filyushkin |first=Alexander |title=Livonian War in the Context of the European Wars of the 16th Century: Conquest, Borders, Geopolitics |year=2016 |pages=1–21 |volume=43 |number=1 |journal=Russian History |publisher=Brill |doi=10.1163/18763316-04301004 |jstor=44647035}}</ref> Leta 1572 je ruska vojska napadajoče [[Krimski Tatari|Krimske Tatare]] popolnoma porazila v ključni [[Bitka pri Molodjah|bitki pri Molodjah]].<ref>{{navedi knjigo |date=2015 |last=Skrynnikov |first=R. G. |title=Reign of Terror: Ivan IV |publisher=Brill |isbn=978-9-004-30401-7 |pages=417–421}}</ref> S smrtjo Ivanovih sinov leta 1598 se je končala stara [[Rurikidi|dinastija Rurikov]], kar je skupaj s strašno [[Ruska lakota 1601–03|lakoto 1601–1603]] sprožilo politično krizo, znano kot [[obdobje težav]], vključno z državljansko vojno, vladavino pretendentov in tujim posredovanjem.<ref>{{navedi časopis |last=Dunning |first=Chester |title=Crisis, Conjuncture, and the Causes of the Time of Troubles |jstor=41036998 |journal=Harvard Ukrainian Studies |year=1995 |publisher=Harvard Ukrainian Research Institute |volume=19 |pages=97–119}}</ref> Razmere je izkoristila Republika obeh narodov in zasedla dele Rusije vse do prestolnice Moskve.<ref>{{navedi časopis |last=Wójcik |first=Zbigniew |title=Russian Endeavors for the Polish Crown in the Seventeenth Century |url=https://archive.org/details/sim_slavic-review_spring-1982_41_1/page/59 |journal=Slavic Review |jstor=2496635 |doi=10.2307/2496635 |publisher=Cambridge University Press |volume=41 |number=1 |year=1982 |pages=59–72|s2cid=164176163 }}</ref> Leta 1612 je ruski prostovoljski korpus pod poveljstvom trgovca [[Kuzma Minin]]a in kneza [[Dmitrij Mihajlovič Požarski|Dimitrija Požarskega]] Poljake prisilil k umiku.<ref>{{navedi časopis |last1=Bogolitsyna |first1=Anna |last2=Pichler |first2=Bernhard |last3=Vendl |first3=Alfred |last4=Mikhailov |first4=Alexander |last5=Sizov |first5=Boris |title=Investigation of the Brass Monument to Minin and Pozharsky, Red Square, Moscow |journal=Studies in Conservation |publisher=Taylor & Francis |year=2009 |volume=54 |number=1 |pages=12–22 |doi=10.1179/sic.2009.54.1.12 |jstor=27867061 |s2cid=138066784}}</ref> Leta 1613 je po odločitvi zemskega sobora prestol zasedla [[Romanovi|bojarska dinastija Romanovih]] in država si je postopoma opomogla od krize.<ref>{{navedi časopis |last=Orchard |first=G. Edward |title=The Election of Michael Romanov |jstor=4210028 |publisher=Modern Humanities Research Association |journal=The Slavonic and East European Review |volume=67 |number=3 |date=July 1989 |pages=378–402}}</ref> V 17. stoletju, obdobju [[Kozaki|Kozakov]], je Rusija nadaljevala z ozemeljsko rastjo.<ref name="Siberia">{{navedi splet |url=https://www.loc.gov/collections/meeting-of-frontiers/articles-and-essays/exploration/russian-discovery-of-siberia/ |title=The Russian Discovery of Siberia |year=2000 |publisher=Library of Congress |location=Washington, D.C. |access-date=2022-01-25}}</ref> Leta 1654 je ukrajinski voditelj [[Bogdan Hmelnicki]] ponudil Ukrajini zaščito ruskega carja [[Aleksej Ruski|Alekseja]], čigar sprejetje te ponudbe je vodilo v še eno [[rusko-poljska vojna (1654–1667)|rusko-poljsko vojno]]. Nazadnje so Ukrajino razdelili vzdolž [[Dneper|Dnepra]], tako da sta bila [[Levobrežna Ukrajina]] in [[Kijev]] pod rusko vladavino.<ref>{{navedi knjigo |last=Frost |first=Robert I. |title=The Northern Wars: War, State and Society in Northeastern Europe, 1558–1721 |date=2000 |publisher=Routledge |isbn=978-0-58206-429-4 |page=13}}</ref> Na vzhodu se je nadaljevalo hitro rusko raziskovanje in kolonizacija velikanske Sibirije v lovu na dragocene kože in slonovino. [[Seznam ruskih raziskovalcev|Ruski raziskovalci]] so pritiskali na vzhod predvsem po sibirskih rečnih poteh in do sredine 17. stoletja so zrasle ruske naselbine v vzhodni Sibiriji, na [[Čukotski polotok|Čukotskem polotoku]], vzdolž reke [[Amur]] in na obali Tihega oceana.<ref name="Siberia"/> Leta 1648 je [[Semjon Ivanovič Dežnjov]] postal prvi Evropejec, ki je preplul [[Beringov preliv]].<ref>{{navedi knjigo |last=Oliver |first=James A. |title=The Bering Strait Crossing: A 21st Century Frontier between East and West |year=2006 |publisher=Information Architects |pages=36–37 |isbn=978-0-9546995-8-1}}</ref> ===Ruski imperij=== {{glavni|Ruski imperij}} [[File:Growth of Russia 1547-1725.png|thumb|upright=1.4|Širjenje in ozemeljski razvoj Rusije od kronanja [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivana IV.]] do smrti [[Peter Veliki|Petra I.]]]] [[Peter Veliki|Peter I.]] je leta 1721 Rusijo proglasil za imperij in vzpostavil kot eno evropskih velesil. V svoji vladavini med letoma 1682 in 1725 je porazil Švedsko v [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] (1700–1721), s čimer je državi zagotovil dostop do morja in pomorske trgovine. Leta 1703 je Peter I. na Baltskem morju ustanovil novo rusko prestolnico [[Sankt Peterburg]]. Med svojo vladavino je uveljavil radikalne reforme, s katerimi je Rusijo kulturno približal zahodni Evropi, vendar se je položaj tlačanov v tem obdobju poslabšal.<ref name="Sova"/><ref name="Curtis-1998-2">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/4.htm |title=Russia – Early Imperial Russia |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-06-25}}</ref> Spodbujal je manufakture, trgovino in gospodarstvo.<ref name="Sova"/> Na prestolu ga je nasledila [[Katarina I. Ruska|Katarina I.]] (1725–1727), ki jo je nasledil [[Peter II. Ruski|Peter II.]] (1727–1730), njega pa [[Ana Ruska|Ana]]. Med vladavino hčere Petra I. [[Elizabeta Ruska|Elizabete]] v letih 1741–1762 se je Rusija vpletla v [[Sedemletna vojna|sedemletno vojno]] (1756–1763). Med tem spopadom so ruske enote zasedle [[Vzhodna Prusija|Vzhodno Prusijo]] in dosegle Berlin.<ref>{{navedi časopis |last=Kohn |first=Hans |title=Germany and Russia |url=https://archive.org/details/current-history_1960-01_38_221/page/1 |journal=Current History |volume=38 |number=221 |pages=1–5 |year=1960 |publisher=U of California Press |doi=10.1525/curh.1960.38.221.1 |jstor=45310370 |s2cid=249687838 }}</ref> Toda po Elizabetini smrti je Prusiji naklonjeni car [[Peter III. Ruski|Peter III.]] vse te osvojitve vrnil [[kraljevina Prusija|kraljevini Prusiji]].<ref>{{navedi časopis |last=Raeff |first=Marc |title=The Domestic Policies of Peter III and his Overthrow |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1970-06_75_5/page/1289 |journal=The American Historical Review |volume=75 |number=5 |date=June 1970 |pages=1289–1310 |publisher=[[Oxford University Press]] |jstor=1844479 |doi=10.2307/1844479}}</ref> [[Katarina Velika|Katarina II.]] (»Velika«), ki je vladala med letoma 1762 in 1796, je vodila [[rusko razsvetljenstvo]]. Ruski politični nadzor je razširila na Poljsko-litovsko državo in [[Delitve Poljske|Rusiji priključila večino njenih ozemelj]], s čimer je postala država z največjim številom prebivalcev v Evropi.<ref>{{navedi časopis |last=Perkins |first=James Breck |title=The Partition of Poland |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1896-10_2_1/page/76 |jstor=1833615 |doi=10.2307/1833615 |doi-access=free |volume=2 |number=1 |date=October 1896 |pages=76–92 |journal=The American Historical Review |publisher=Oxford University Press}}</ref> Na jugu je v uspešnih [[Rusko-turške vojne|rusko-turških vojnah]] proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] rusko mejo pomaknila do Črnega morja in razpustila [[Krimski kanat]] ter [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|priključila Krim]].<ref>{{navedi časopis |last=Anderson |first=M.S. |jstor=4205010 |title=The Great Powers and the Russian Annexation of the Crimea, 1783–1784 |journal=The Slavonic and East European Review |date=December 1958 |volume=37 |number=88 |pages=17–41 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]]}}</ref> Po zmagah nad [[Kadžari|kadžarskim Iranom]] med [[Rusko-perzijske vojne|rusko-perzijskimi vojnami]] v prvi polovici 19. stoletja je Rusija osvojila tudi Kavkaz.<ref>{{navedi časopis |last=Behrooz |first=Maziar |title=Revisiting the Second Russo-Iranian War (1826–1828): Causes and Perceptions |jstor=24482847 |journal=[[Iranian Studies]] |year=2013 |volume=46 |number=3 |pages=359–381 |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/00210862.2012.758502 |s2cid=143736977}}</ref> Naslednik Katarine, sin [[Pavel I. Ruski|Pavel]], je bil nestanoviten in se je osredotočal predvsem na domače zadeve.<ref>{{navedi časopis |last=Ragsdale |first=Hugh |title=Russia, Prussia, and Europe in the Policy of Paul I |year=1992 |pages=81–118 |journal=Jahrbücher für Geschichte Osteuropas |jstor=41046596 |volume=31 |number=1 |publisher=[[Franz Steiner Verlag]]}}</ref> Po njegovi kratki vladavini je strategijo Katarine nadaljeval [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] (1801–1825), ki je leta 1809 oslabljeni Švedski [[Finska vojna|iztrgal Finsko]],<ref>{{navedi časopis |title=Finland |url=https://archive.org/details/sim_american-political-science-review_1910-08_4_3/page/350 |jstor=1945868 |doi-access=free |doi=10.2307/1945868 |publisher=[[American Political Science Association]] |date=August 1910 |volume=4 |number=3 |pages=350–364 |journal=The American Political Science Review}}</ref> leta 1812 pa Osmanom [[Besarabija|Besarabijo]].<ref>{{navedi časopis |last=King |first=Charles |title=Moldova and the New Bessarabian Questions |url=https://archive.org/details/sim_world-today_1993-07_49_7/page/135 |jstor=40396520 |journal=The World Today |volume=49 |number=7 |pages=135–139 |date=July 1993 |publisher=Royal Institute of International Affairs ([[Chatham House]])}}</ref> V Severni Ameriki so Rusi postali prvi Evropejci, ki so [[Ruska Amerika|dosegli in kolonizirali Aljasko]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/harriman/1899/exploration.html |title=Exploration and Settlement on the Alaskan Coast |publisher=[[PBS]] |access-date=2022-01-13}}</ref> V letih 1803–1806 je bilo izvedeno prvo rusko obplutje sveta.<ref>{{navedi časopis |last=McCartan |first=E. F. |title=The Long Voyages-Early Russian Circumnavigation |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1963-01_22_1/page/30 |journal=The Russian Review |volume=22 |number=1 |year=1963 |pages=30–37 |doi=10.2307/126593 |jstor=126593}}</ref> Leta 1820 je [[Fabian Gottlieb von Bellingshausen|ruska odprava]] odkrila celino [[Antarktika|Antarktiko]].<ref>{{navedi splet |last=Blakemore |first=Erin |title=Who really discovered Antarctica? Depends who you ask. |date=2020-01-27 |access-date=2022-01-12 |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |url=https://www.nationalgeographic.com/history/article/who-discovered-antarctica-depends-who-ask|archive-url=https://web.archive.org/web/20210305011853/https://www.nationalgeographic.com/history/article/who-discovered-antarctica-depends-who-ask|url-status=dead|archive-date=2021-03-05}}</ref> ====Velesila in razvoj družbe, znanosti in umetnosti==== Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je Rusija pridružila zavezništvu različnih evropskih sil, ki so se borile proti Franciji. [[Napoleonov pohod na Rusijo|Francoska invazija na Rusijo]] na višku Napoleonove moči leta 1812 je dosegla Moskvo, vendar je na koncu spodletela, saj je trdovraten odpor v kombinaciji z ostro rusko zimo močno porazil napadalce, vseevropsko vojsko [[Grande Armée]] pa privedel na rob popolnega uničenja. Pod vodstvom [[Mihail Kutuzov|Mihaila Kutuzova]] in [[Michael Andreas Barclay de Tolly|Michaela Andreasa Barclaya de Tollyja]] je [[Ruska imperialna vojska]] izrinila Napoleona in v [[Vojna Šeste koalicije|vojni Šeste koalicije]] napredovala po Evropi ter naposled vstopila v Pariz.<ref>{{navedi časopis |last1=Kroll |first1=Mark J. |last2=Toombs |first2=Leslie A. |last3=Wright |first3=Peter |title=Napoleon's Tragic March Home from Moscow: Lessons in Hubris |date=February 2000 |journal=The Academy of Management Executive |jstor=4165613 |pages=117–128 |publisher=[[Academy of Management]] |volume=14 |number=1}}</ref> [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] je nadzoroval rusko delegacijo na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]], ki je določil zemljevid postnapoleonske Evrope.<ref>{{navedi časopis |last=Ghervas |first=Stella |title=The Long Shadow of the Congress of Vienna |jstor=26266203 |publisher=[[SAGE Publishers]] |journal=Journal of Modern European History |volume=13 |number=4 |pages=458–463 |year=2015|doi=10.17104/1611-8944-2015-4-458 |s2cid=151713355 }}</ref> [[File:Napoleons retreat from Moscow by Adolph Northen.jpg|thumb|''[[Napoleon]]ov umik iz Moskve'', [[Albrecht Adam]] (1851)]] Častniki, ki so Napoleona preganjali v Zahodno Evropo, so nazaj v Rusijo prinesli ideje liberalizma in v ponesrečenem [[Upor dekabristov|uporu dekabristov]] leta 1825 poskušali zmanjšati carjevo moč, vendar je bila vstaja zadušena.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi revijo |last=Grey |first=Ian |url=https://www.historytoday.com/archive/decembrists-russia%E2%80%99s-first-revolutionaries |title=The Decembrists: Russia's First Revolutionaries |magazine=[[History Today]] |date=1973-09-09 |volume=23 |issue=9 |access-date=2021-11-23}}</ref> Ob koncu konservativne vladavine [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaja I.]] (1825–1855) je vrhunec ruske moči in vpliva v Evropi prekinil poraz v [[krimska vojna|krimski vojni]].<ref>{{navedi časopis |last=Vincent |first=J.R. Vincent |title=The Parliamentary Dimension of the Crimean War |journal=[[Transactions of the Royal Historical Society]] |publisher=Cambridge University Press |pages=37–49 |volume=31 |year=1981 |jstor=3679044 |doi=10.2307/3679044|s2cid=153338264 }}</ref> ====Velike liberalne reforme in kapitalizem==== Nikolajev naslednik [[Aleksander II. Ruski|Aleksander II.]] (1855–1881) je širom države sprejel velike spremembe, vključno s [[Kmečka reforma 1861|kmečko reformo 1861]].<ref>{{navedi časopis |last=Zenkovsky |first=Serge A. |author-link=Serge Aleksandrovich Zenkovsky |title=The Emancipation of the Serfs in Retrospect |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1961-10_20_4/page/280 |jstor=126692 |doi=10.2307/126692 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |volume=20 |number=4 |journal=The Russian Review |date=October 1961 |pages=280–293}}</ref> Te reforme so spodbudile industrializacijo in posodobile Rusko imperialno vojsko, ki je ob koncu [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turške vojne (1877–1878)]] osvobodila velik del [[Balkan]]a izpod turške vladavine.<ref>{{navedi časopis |last=Gunter |first=Michael M. |author-link=Michael Gunter |title=War and Diplomacy: The Russo-Turkish War of 1877–1878 and the Treaty of Berlin |pages=231–233 |doi=10.1353/jwh.2013.0031 |journal=Journal of World History |publisher=[[University of Hawaiʻi Press]] |issn=1527-8050 |date=March 2013 |volume=24 |number=1 |s2cid=159687214}}</ref> Večino 19. in začetek 20. stoletja sta Rusija in [[Britanski imperij]] skrivoma sodelovala glede [[Emirat Afganistan|emirata Afganistana]] in sosednjih območij v [[Centralna Azija|Centralni]] in Južni Aziji; rivalstvo med dvema velikima evropskima imperijema je postalo znano kot [[Velika igra]].<ref>{{navedi časopis |last=Fromkin |first=David |author-link=David Fromkin |title=The Great Game in Asia |url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_spring-1980_58_4/page/936 |year=1980 |volume=58 |number=4 |pages=936–951 |jstor=20040512 |doi=10.2307/20040512 |journal=[[Foreign Affairs]]}}</ref> Na koncu 19. stoletja je v Rusiji prišlo do vzpona različnih [[Socializem|socialističnih]] gibanj. Aleksandra II. so leta 1881 [[Atenat na Aleksandra II. Ruskega|ubili]] revolucionarni teroristi.<ref>{{navedi časopis |last=Frank |first=Goodwin |journal=The Slavic and East European Journal |jstor=309128 |title=Review: [Untitled] |url=https://archive.org/details/sim_slavic-and-east-european-journal_winter-1995_39_4/page/641 |doi=10.2307/309128 |pages=641–43 |year=1995 |volume=39 |number=4}}</ref> Vladavina njegovega sina [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]] (1881–1894) je bila manj liberalna, vendar miroljubnejša.<ref>{{navedi časopis |last=Taranovski |first=Theodore |title=Alexander III and his Bureaucracy: The Limitations on Autocratic Power |url=https://archive.org/details/canadian-slavonic-papers_june-september-1984_26_2-3/page/207 |journal=Canadian Slavonic Papers |volume=26 |number=2/3 |year=1984 |pages=207–219 |doi=10.1080/00085006.1984.11091776 |jstor=40868293}}</ref> Rusija se je v tem času povezala s Francijo, ruski nacionalizem pa je postal pomembna politična sila, ki se je navzven kazal kot panslavizem (predvsem proti Avstro-Ogrski), navznoter pa kot rusifikacija Poljske in Finske.<ref name="Sova"/> Z industrijskim proletariatom se je pojavilo tudi delavsko gibanje. Leta 1897 je bila ustanovljena [[Ruska socialdemokratska delavska stranka]], ki se je lete 1903 razcepila na [[Boljševiki|boljševike]] (Lenin, Trocki) in [[Menjševiki|menjševike]] (Plehanov, Akselrod, Martov).<ref name="Sova"/> ====Ustavna monarhija in svetovna vojna==== Pod zadnjim ruskim carjem [[Nikolaj II. Ruski|Nikolajem II.]] (1894–1917) je ponižujoč poraz v [[rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]] sprožil [[Ruska revolucija (1905)|revolucijo leta 1905]].<ref>{{navedi časopis |last=Esthus |first=Raymond A. |title=Nicholas II and the Russo-Japanese War |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1981-10_40_4/page/396 |jstor=129919 |doi=10.2307/129919 |volume=40 |number=4 |journal=The Russian Review |date=October 1981 |pages=396–411}}</ref> Vstaja je bila zadušena, vendar je bila vlada prisiljena sprejeti velike reforme ([[ruska ustava 1906]]), vključno s [[svoboda govora|svobodo govora]] in [[svoboda zbiranja|zbiranja]], legalizacijo političnih strank ter oblikovanjem izvoljenega predstavniškega telesa, [[državna duma|državne dume]],<ref>{{navedi časopis |last=Doctorow |first=Gilbert S. |title=The Fundamental State Laws of 1906-04-23 |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1976-01_35_1/page/33 |journal=The Russian Review |year=1976 |jstor=127655 |doi=10.2307/127655 |volume=35 |number=1 |pages=33–52}}</ref> ki je predstavljala interese meščanstva.<ref name="Sova"/> ===Revolucija in državljanska vojna=== {{glavni|Ruska revolucija|Ruska državljanska vojna}} [[File:Russian Imperial Family 1913.jpg|thumb|left|Carja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]] in [[Romanovi|Romanove]] so boljševiki ubili leta 1918.]] Leta 1914 je Rusija v odgovor na vojno napoved [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ruski zaveznici [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Srbiji]] [[Ruski vstop v prvo svetovno vojno|vstopila v prvo svetovno vojno]]<ref>{{navedi časopis |last=Williamson, Jr. |first=Samuel R. |author-link=Samuel R. Williamson Jr. |title=The Origins of World War I |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-interdisciplinary-history_spring-1988_18_4/page/795 |jstor=204825 |doi=10.2307/204825 |journal=The Journal of Interdisciplinary History |year=1988 |publisher=The [[MIT Press]] |volume=18 |number=4 |pages=795–818}}</ref> in se borila na več frontah, čeprav je bila izolirana od svojih zaveznikov v [[Antanta|antanti]].<ref>{{navedi časopis |title=Triple Alliance and Triple Entente, 1902–1914 |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1924-04_29_3/page/449 |journal=The American Historical Review |publisher=Oxford University Press |jstor=1836520 |doi-access=free |doi=10.2307/1836520 |volume=29 |number=3 |pages=449–473 |date=April 1924 |last1=Schmitt |first1=Bernadotte E. |author1-link=Bernadotte Everly Schmitt }}</ref> Leta 1916 je Ruska imperialna vojska z [[Brusilovska ofenziva|Brusilovsko ofenzivo]] skoraj v celoti uničila [[Avstro-ogrska vojska|avstro-ogrsko vojsko]] na vzhodni fronti, a so ji lastne velike izgube onemogočile nadaljnje napredovanje.<ref>{{navedi časopis |last=Schindler |first=John |year=2003 |title=Steamrollered in Galicia: The Austro-Hungarian Army and the Brusilov Offensive, 1916. |journal=[[War in History]] |volume=10 |number=1 |pages=27–59 |doi=10.1191/0968344503wh260oa |jstor=26061940 |s2cid=143618581}}</ref> Ne glede na to so rastoči stroški vojne, velike žrtve ter sumi korupcije in izdaj še poglobili nezaupanje javnosti v režim. Vse to je ustvarilo vzdušje za [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917, ki je bila izpeljana v dveh dejanjih – [[Februarska revolucija|februarski]] in [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]].<ref name="Curtis-1998-5">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/8.htm |title=Russia – Revolutions and Civil War |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-06-25}}</ref> Na začetku leta 1917 je bil [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] prisiljen abdicirati; on in njegova družina so bili zaprti in [[Usmrtitev družine Romanov|pozneje usmrčeni]] med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].<ref>{{navedi splet |last=Walsh |first=Edmund |author-link=Edmund A. Walsh |url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/1928/03/the-last-days-of-the-romanovs/303877/ |title=The Last Days of the Romanovs |work=The Atlantic |date=March 1928 |access-date=2022-01-14}}</ref> Monarhijo je zamenjala negotova koalicija političnih strank, ki se je razglasila za [[Ruska začasna vlada|začasno vlado]]<ref>{{navedi časopis |last=Mosse |first=W. E. |title=Interlude: The Russian Provisional Government 1917 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |jstor=149631 |publisher=Taylor & Francis |volume=15 |number=4 |pages=408–419 |date=April 1964}}</ref> in je razglasila [[Ruska republika|Rusko republiko]]. 19. januarja 1918 je [[Ruska ustavodajna skupščina]] Rusijo razglasila za demokratično federalno republiko (in je tako ratificirala odločitev Začasne vlade). Naslednji dan je Ustavodajno skupščino [[Vseruski centralni izvršni komite]] razpustil.<ref name="Curtis-1998-5" /> Obstajal je alternativni socialistični establišment, [[Petrograjski sovjet]], mu je vpliv dajal demokratično izvoljen svet delavcev in kmetov, ''[[sovjet]]''. Vladavina nove oblasti krize v državi ni rešila, temveč jo je še poslabšala. [[Oktobrska revolucija]] pod vodstvom boljševiškega voditelja [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] je strmoglavila začasno vlado in dala polno moč vladanja sovjetom ter tako ustvarila prvo socialistično državo na svetu.<ref name="Curtis-1998-5"/> Med [[antikomunizem|protikomunističnim]] [[Belo gibanje|Belim gibanjem]] in boljševiki s svojo [[Rdeča armada|Rdečo armado]] je izbruhnila [[ruska državljanska vojna]].<ref>{{navedi časopis |last=Figes |first=Orlando |author-link=Orlando Figes |title=The Red Army and Mass Mobilization during the Russian Civil War 1918–1920 |jstor=650938 |journal=Past & Present |publisher=Oxford University Press |pages=168–211 |date=November 1990 |volume=129 |number=190|doi=10.1093/past/129.1.168 }}</ref> S podpisom [[Brestlitovski mir|brestlitovskega miru]], ki je končal sovražnosti s [[centralne sile|centralnimi silami]] v prvi svetovni vojni, je boljševiška Rusija predala večino svojih zahodnih ozemelj, ki so predstavljala 34 % njenega prebivalstva, 54 % njene industrije, 32 % njene kmetijske zemlje in okrog 90 % rudnikov premoga.<ref>{{navedi splet |last=Figes |first=Orlando |author-link=Orlando Figes |url=https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/russian-revolution-history-lenin |archive-url=https://web.archive.org/web/20210415111202/https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/russian-revolution-history-lenin |url-status=dead |archive-date=2021-04-15 |title=From Tsar to U.S.S.R.: Russia's Chaotic Year of Revolution |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |date=2017-10-25 |access-date=2021-11-27 }}</ref> [[File:Vladimir_Lenin_Speech_in_May_1920.jpg|thumb|[[Vladimir Lenin]] in [[Leon Trocki|Lev Trocki]] med govorom leta 1920 v Moskvi]] [[Antantne sile med prvo svetovno vojno|Zavezniki]] so sprožili neuspešno [[Posredovanje v ruski državljanski vojni|vojaško posredovanje]] v podporo protikomunističnim silam.<ref>{{navedi časopis |last=Carley |first=Michael Jabara |date=November 1989 |jstor=40106089 |title=Allied Intervention and the Russian Civil War, 1917–1922 |url=https://archive.org/details/international-history-review_1989-11_11_4/page/689 |journal=The International History Review |volume=11 |number=4 |pages=689–700 |doi=10.1080/07075332.1989.9640530 }}</ref> Medtem so tako boljševiki kot tudi belo gibanje drugi proti drugim izvajali kampanje deportacij in usmrtitev, kar je znano kot [[Rdeči teror|rdeči]] in [[beli teror]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/history/article/red-terror-set-macabre-course-soviet-union |archive-url=https://web.archive.org/web/20210222175025/https://www.nationalgeographic.com/history/article/red-terror-set-macabre-course-soviet-union |url-status=dead |archive-date=2021-02-22 |title=How the Red Terror set a macabre course for the Soviet Union |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |first=Erin |last=Blakemore |date=2020-09-02 |access-date=2021-06-26}}</ref> Ob koncu nasilne državljanske vojne sta bili ruska ekonomija in infrastruktura močno poškodovani in življenje je izgubilo do 10 milijonov ljudi, večinoma civilistov.<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/event/Russian-Civil-War/Foreign-intervention#ref283723 |title=Russian Civil War – Casualties and consequences of the war |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2022-01-14 }}</ref> Milijoni so postali [[beli emigranti]].<ref>{{navedi časopis |last=Schaufuss |first=Tatiana |title=The White Russian Refugees |journal=The Annals of the [[American Academy of Political and Social Science]] |date=May 1939 |volume=203 |pages=45–54 |publisher=[[SAGE Publishing]] |doi=10.1177/000271623920300106 |jstor=1021884|s2cid=143704019 }}</ref> [[Ruska lakota 1921–1922]] je terjala do pet milijonov žrtev.<ref>{{navedi splet |last=Haller |first=Francis |url=https://www.icrc.org/en/doc/resources/documents/article/other/5rfhjy.htm |title=Famine in Russia: the hidden horrors of 1921 |work=[[Le Temps]]|publisher=[[International Committee of the Red Cross]] |date=2003-12-08 |access-date=2021-07-26}}</ref> ===Sovjetska zveza=== {{glavni|Zgodovina Sovjetske zveze}} [[File:Russian SFSR in Soviet Union (1936).svg|thumb|left|Lega [[RSFSR|Ruske SFSR]] (rdeče) v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] leta 1936]] ====Plansko gospodarstvo in sovjetska družba==== 30. decembra 1922 so Lenin in sodelavci z združitvijo [[RSFSR|Ruske SFSR]], [[Sovjetska socialistična republika Belorusija|Beloruske]], [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinske]] in [[Transkavkaške sovjetska socialistična republika|Transkavkaške]] republike v eno državo ustanovili [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].<ref>{{navedi časopis |last=Szporluk |first=Roman |title=Nationalities and the Russian Problem in the U.S.S.R.: an Historical Outline |url=https://archive.org/details/sim_australian-journal-of-international-affairs_1973-04_27_1/page/22 |jstor=24356607 |publisher=Journal of International Affairs Editorial Board |journal=Journal of International Affairs |volume=27 |number=1 |pages=22–40 |year=1973}}</ref> Postopoma so notranje spremembe mej in priključitve med drugo svetovno vojno ustvarile unijo [[republike ZSSR|republik]]; največja po ozemlju in prebivalstvu je bila Ruska SFSR, ki je uniji dominirala politično, kulturno in gospodarsko.<ref>{{navedi časopis |last=Brzezinski |first=Zbigniew |title=The Soviet Union: World Power of a New Type |url=https://archive.org/details/sim_academy-of-political-science-proceedings_1984_35_3/page/147 |jstor=1174124 |doi=10.2307/1174124 |volume=35 |number=3 |year=1984 |pages=147–159 |journal=Proceedings of the Academy of Political Science |publisher=The Academy of Political Science}}</ref> Po [[Smrt in pogreb Vladimirja Lenina|Leninovi smrti]] leta 1924 je bila za prevzem oblasti imenovana trojka ([[Josif Stalin]], [[Grigorij Zinovjev]] in [[Lev Kamenjev]]). Na koncu je Stalin, [[generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze]], uspel zatreti vse opozicijske frakcije in utrditi moč v svojih rokah ter v 30. letih postal državni diktator.<ref>{{navedi časopis |last=Glassman |first=Leo M. |title=Stalin's Rise to Power |url=https://archive.org/details/current-history_1931-04_34_1/page/73 |date=April 1931 |pages=73–77 |publisher=[[University of California Press]] |jstor=45336496 |journal=Current History |volume=34 |number=1|doi=10.1525/curh.1931.34.1.73 |s2cid=248843930 }}</ref> [[Lev Trocki|Leva Trockega]], glavnega zagovornika [[svetovna revolucija|svetovne revolucije]], so leta 1929 izgnali iz Sovjetske zveze<ref>{{navedi časopis |last=Getty |first=J Arch. |title=Trotsky in Exile: The Founding of the Fourth International |jstor=151989 |pages=24–35 |publisher=Taylor & Francis |volume=38 |number=1 |date=January 1986 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies)}}</ref> in uradna linija je postala Stalinova ideja [[socializem v eni državi|socializma v eni državi]].<ref>{{navedi splet |url=https://kar.kent.ac.uk/47659/1/Socialism%20in%20One%20Country%20Redacted.pdf |title=Socialism in One Country: A Study of Pragmatism and Ideology in the Soviet 1920s |publisher=University of Kent |last=Bensley |first=Michael |year=2014 |access-date=2021-06-26}}</ref> Nadaljnji notranji boji v boljševiški partiji so vodili v [[velika čistka|veliko čistko]].<ref>{{navedi časopis |last=Kuromiya |first=Hirosaki |title=Accounting for the Great Terror |jstor=41051345 |publisher=Franz Steiner Verlag |journal=Jahrbücher für Geschichte Osteuropas |year=2005 |pages=86–101 |volume=53 |number=1}}</ref> ====Stalinizem in nasilna modernizacija==== Pod Stalinovim vodstvom je država uveljavila [[plansko gospodarstvo]], [[industrializacija v Sovjetski zvezi|industrializacijo večinoma kmečke države]] in [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacijo]] [[Kmetijstvo v Sovjetski zvezi|svojega kmetijstva]]. V tem obdobju hitrih ekonomskih in socialnih sprememb so milijone ljudi poslali v [[gulag|kazenska delovna taborišča]], vključno z veliko političnimi obsojenci, obsojenimi za domnevno ali dejansko opozicijo Stalinovi vladavini;<ref>{{navedi časopis |last=Rosefielde |first=Steven |title=An Assessment of the Sources and Uses of Gulag Forced Labour 1929–1956 |jstor=151474 |publisher=Taylor & Francis |pages=51–87 |volume=33 |number=1 |date=January 1981 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies)}}</ref> milijone ljudi so deportirali ali izgnali v odročne predele Sovjetske zveze.<ref>{{navedi časopis |last=Kreindler |first=Isabelle |title=The Soviet Deported Nationalities: A Summary and an Update |jstor=151700 |publisher=Taylor & Francis |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |volume=38 |number=3 |date=July 1986 |pages=387–405}}</ref> Tranzicijska dezorganizacija državnega kmetijstva, ostre državne politike in suša<ref>{{navedi knjigo | last=Zadoks | first=J.C. | title=On the political economy of plant disease epidemics: Capita selecta in historical epidemiology | publisher=Wageningen Academic Publishers | year=2008 | isbn=978-90-8686-653-3 | url={{GBurl|id=EBLTDwAAQBAJ|p=171}} | access-date=2022-12-08 | page=171}}</ref> so povzročili [[Sovjetska lakota 1932–1933|sovjetsko lakoto 1932–1933]], ki je vzela življenje do 8,7 milijona ljudi, od tega 3,3 milijona v Ruski SFSR.<ref>{{navedi časopis |last=Wolowyna |first=Oleh |date=October 2020 |title=A Demographic Framework for the 1932–1934 Famine in the Soviet Union |journal=Journal of Genocide Research |volume=23 |number=4 |pages=501–526 |doi=10.1080/14623528.2020.1834741 |s2cid=226316468}}</ref> V kratkem časovnem obdobju je Sovjetska zveza izvedla drago preobrazbo pretežno kmetijskega gospodarstva v veliko industrijsko silo.<ref>{{navedi časopis |last=Rosefielde |first=Steven |title=Excess Deaths and Industrialization: A Realist Theory of Stalinist Economic Development in the 1930s |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1988-04_23_2/page/277 |jstor=260849 |journal=Journal of Contemporary History |year=1988 |volume=23 |number=2 |pages=277–289 |publisher=SAGE Publishing|doi=10.1177/002200948802300207 |pmid=11617302 |s2cid=26592600 }}</ref> ====Druga svetovna vojna in Združeni narodi==== [[File:RIAN archive 602161 Center of Stalingrad after liberation.jpg|thumb|[[Bitka za Stalingrad]], največja in najbolj krvava bitka v zgodovini bojevanja se je končala leta 1943 z odločilno sovjetsko zmago nad [[Heer (Wehrmacht)|nemško vojsko]].]] Sovjetska zveza je vstopila v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] 17.&nbsp;septembra 1939 s svojo [[sovjetska invazija na Poljsko|invazijo na Poljsko]],<ref>{{navedi časopis |last=Kornat |first=Marek |title=Choosing Not to Choose in 1939: Poland's Assessment of the Nazi-Soviet Pact |jstor=40647041 |publisher=Taylor & Francis |volume=31 |number=4 |date=December 2009 |journal=The International History Review |pages=771–797|doi=10.1080/07075332.2009.9641172 |s2cid=155068339}}</ref> skladno s tajnim protokolom v okviru pakta [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Ribbentrop-Molotov]] z [[Nacistična Nemčija|Nacistično Nemčijo]].<ref>{{navedi časopis |last=Roberts |first=Geoffrey |title=The Soviet Decision for a Pact with Nazi Germany |jstor=152247 |publisher=Taylor & Francis |volume=44 |number=1 |year=1992 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |pages=57–78}}</ref> Pozneje je Sovjetska zveza [[zimska vojna|napadla Finsko]],<ref>{{navedi časopis |last=Spring |first=D. W. |title=The Soviet Decision for War against Finland, 1939-11-30 |jstor=152247 |publisher=Taylor & Francis |volume=38 |number=2 |date=April 1986 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |pages=207–226}}</ref> okupirala ter si priključila [[baltske države]],<ref>{{navedi časopis |last=Saburova |first=Irina |title=The Soviet Occupation of the Baltic States |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1955-01_14_1/page/36 |journal=The Russian Review |volume=14 |number=1 |pages=36–49 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/126075 |jstor=126075 |date=January 1955}}</ref> pa tudi dele Romunije.<ref>{{navedi knjigo |last=King |first=Charles |title=The Moldovans: Romania, Russia, and the Politics of Culture |date=1999 |publisher=[[Hoover Institution Press]]|url=https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/n3/mode/2up |isbn= 978-0-817-99791-5}}</ref>{{rp|91–95}} 22.&nbsp;junija 1941 je Nemčija [[operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]]<ref>{{navedi časopis |last=Stolfi |first=Russel H. S. |title=Barbarossa Revisited: A Critical Reappraisal of the Opening Stages of the Russo-German Campaign (June–December 1941) |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-modern-history_1982-03_54_1/page/27 |jstor=1906049 |publisher=The University of Chicago Press |volume=54 |number=1 |pages=27–46 |journal=The Journal of Modern History |date=March 1982|doi=10.1086/244076 |s2cid=143690841 }}</ref> in tako odprla [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodno fronto]], največje prizorišče druge svetovne vojne.<ref>{{navedi knjigo |last=Wilson |first=David |title=The Eastern Front Campaign: An Operational Level Analysis |publisher=Eschenburg Press |date=2018 |isbn=978-1-789-12193-3}}</ref>{{rp|7}} Nemčija je zajela okrog 5 milijonov enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]];<ref>{{navedi knjigo |last=Chapoutot |first=Johann |title=The Law of Blood: Thinking and Acting as a Nazi |date=2018 |publisher=Harvard University Press |isbn=978-0-674-66043-4}}</ref>{{rp|272}} s stradanjem do smrti ali na druge načine je ubila 3,3 milijona sovjetskih [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]] in veliko število civilistov, saj so Nemci sledili »[[Hungerplan]]u« za uresničitev [[Generalplan Ost|Generalplana Ost]].<ref>{{navedi knjigo |last=D. Snyder |first=Timothy |location=New York |title=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin |url=https://archive.org/details/bloodlandseurope0000snyd_s7g9 |date=2010 |publisher=[[Basic Books]] |isbn=978-0-465-00239-9}}</ref>{{rp|175–186}} Čeprav je [[Wehrmacht]] sprva dosegal velike uspehe, je njihov prodor zaustavila [[bitka za Moskvo]].<ref>{{navedi časopis |last=Assmann |first=Kurt |title=The Battle for Moscow, Turning Point of the War |url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_1950-01_28_2/page/309 |jstor=20030251 |doi=10.2307/20030251 |volume=28 |number=2 |pages=309–326 |publisher=[[Council on Foreign Relations]] |date=January 1950 |journal=[[Foreign Affairs]]}}</ref> Pozneje so Nemci doživeli velike poraze v [[bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]] pozimi 1942–1943,<ref>{{navedi časopis |last=Clairmont |first=Frederic F. |title=Stalingrad: Hitler's Nemesis |jstor=4413752 |volume=38 |number=27 |pages=2819–2823 |date=July 2003 |journal=[[Economic and Political Weekly]]}}</ref> nato pa še v [[bitka za Kursk|bitki za Kursk]] poleti 1943.<ref>{{navedi časopis |last=Mulligan |first=Timothy P. |title=Spies, Ciphers and 'Zitadelle': Intelligence and the Battle of Kursk, 1943 |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1987-04_22_2/page/235 |jstor=260932 |pages=235–260 |volume=22 |number=2 |journal=Journal of Contemporary History |publisher=[[SAGE Publishing]] |date=April 1987|doi=10.1177/002200948702200203 |s2cid=162709461}}</ref> Še en nemški poraz je bilo [[obleganje Leningrada]], v sklopu katerega je bilo mesto med letoma 1941 in 1944 na kopnem popolnoma obkoljeno s strani nemških in finskih sil ter je utrpelo stradanje in več kot milijon smrti, vendar se ni predalo.<ref>{{navedi časopis |last=Krypton |first=Constantin |title=The Siege of Leningrad |journal=The Russian Review |volume=13 |number=4 |pages=255–265 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125859 |jstor=125859 |date=January 1955}}</ref> Sovjetske sile so se v letih 1944–1945 podale skozi vzhodno in srednjo Evropo in maja 1945 [[bitka za Berlin|zajele Berlin]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/soviet-victory-battle-berlin-finished-nazi-germany |archive-url=https://web.archive.org/web/20210320151932/https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/soviet-victory-battle-berlin-finished-nazi-germany |url-status=dead |archive-date=2021-03-20 |title=The Soviet victory in the Battle of Berlin finished Nazi Germany |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |first1=Neil |last1=Kagan |first2=Stephen |last2=Hyslop |date=2020-05-07 |access-date=2021-05-29}}</ref> Avgusta 1945 je Rdeča armada [[Sovjetska invazija na Mandžurijo|napadla Mandžurijo]] in [[Sovjetsko-japonska vojna|izrinila Japonce]] iz severovzhodne Azije ter tako prispevala k zavezniški zmagi nad Japonsko.<ref>{{navedi časopis|last=Morton|first=Louis|title=Soviet Intervention in the War with Japan|url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_1962-07_40_4/page/653|volume=40|number=4|date=July 1962|pages=653–662|publisher=[[Council on Foreign Relations]]|journal=[[Foreign Affairs]]|doi=10.2307/20029588|jstor=20029588}}</ref> Obdobje druge svetovne vojne med letoma 1941–1945 je v Rusiji znano kot [[velika domovinska vojna]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/russia-s-monumental-tribute-to-the-great-patriotic-war-/30599462.html |title=Russia's Monumental Tributes To The 'Great Patriotic War' |publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]] |date=2020-05-08 |access-date=2021-05-29}}</ref> Sovjetska zveza je skupaj z Združenimi državami, Združenim kraljestvom in Kitajsko veljala za [[Veliki štirje (druga svetovna vojna)|velike štiri zavezniške sile]] druge svetovne vojne in so kasneje postale »štirje policisti«, kar je bila osnova za [[Varnostni svet Združenih narodov]].<ref>{{navedi knjigo|last=Gaddis|first=John Lewis|author-link=John Lewis Gaddis|title=The United States and the Origins of the Cold War, 1941–1947|url=https://archive.org/details/unitedstatesorig0000gadd|publisher=Columbia University Press|date=1972|location=New York|isbn=978-0-231-12239-9}}</ref>{{rp|27}} Med vojno so sovjetske civilne in vojaške žrtve znašale okrog 26–27 milijonov,<ref>{{navedi časopis |last1=Ellman |first1=Michael |last2=Maksudov |first2=S. |author1-link=Michael Ellman |title=Soviet Deaths in the Great Patriotic War: A Note |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1994_46_4/page/671 |journal=[[Europe-Asia Studies]] |year=1994 |volume=46 |issue=4 |pages=671–680 |doi=10.1080/09668139408412190 |pmid=12288331 |jstor=152934}}</ref> kar je predstavljalo približno polovico vseh žrtev druge svetovne vojne.<ref>{{navedi knjigo |last=Cumins |first=Keith |title=Cataclysm: The War on the Eastern Front 1941–45 |publisher=Helion and Company |date=2011 |isbn=978-1-907-67723-6}}</ref>{{rp|295}} Sovjetska ekonomija in infrastruktura sta utrpeli množično uničenje, ki je povzročilo [[sovjetska lakota 1946–1947|sovjetsko lakoto 1946–1947]].<ref>{{navedi splet |last=Harrison |first=Mark |date=2010-04-14 |title=The Soviet Union after 1945: Economic Recovery and Political Repression |url=https://warwick.ac.uk/fac/soc/economics/staff/mharrison/public/pp2011postprint.pdf |website=[[University of Warwick]]}}</ref> Toda za ceno velikih žrtvovanj je Sovjetska zveza postala svetovna velesila.<ref name="Reiman-2016">{{navedi knjigo |last=Reiman |first=Michael |title=About Russia, Its Revolutions, Its Development and Its Present |chapter=The USSR as the New World Superpower |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctv2t4dn7.14 |date=2016 |publisher=[[Peter Lang (publisher)|Peter Lang]] |pages=169–176 |jstor=j.ctv2t4dn7.14 |isbn=978-3-631-67136-8}}</ref> ====Velesila in hladna vojna==== [[File:Yalta Conference (Churchill, Roosevelt, Stalin) (B&W).jpg|thumb|The "[[Zavezniki druge svetovne vojne|Veliki trije]]" na [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]] februarja 1945, [[Winston Churchill]], [[Franklin D. Roosevelt]] in [[Josif Stalin]]]] Po drugi svetovni vojni je Rdeča armada skladno z odločitvami [[Potsdamska konferenca|potsdamske konference]] zasedla dele vzhodne in srednje Evrope, vključno z [[vzhodna Nemčija|Vzhodno Nemčijo]] in vzhodnim delom [[Avstrija|Avstrije]].<ref>{{navedi splet |last=Wills |first=Matthew |url=https://daily.jstor.org/potsdam-origins-cold-war/ |title=Potsdam and the Origins of the Cold War |work=[[JSTOR]] Daily |date=2015-08-06 |access-date=2022-01-28}}</ref> V satelitskih državah [[vzhodni blok|Vzhodnega bloka]] so bile nastavljene komunistične vlade.<ref>{{navedi časopis |last=Bunce |first=Valerie |title=The Empire Strikes Back: The Evolution of the Eastern Bloc from a Soviet Asset to a Soviet Liability |url=https://archive.org/details/sim_international-organization_winter-1985_39_1/page/1 |jstor=2706633 |journal=[[International Organization]] |volume=39 |number=1 |year=1985 |pages=1–46 |publisher=The [[MIT Press]]|doi=10.1017/S0020818300004859 |s2cid=154309589 |doi-access=free }}</ref> Ko je Sovjetska zveza postala druga jedrska sila na svetu,<ref>{{navedi časopis |last=Holloway |first=David |title=Entering the Nuclear Arms Race: The Soviet Decision to Build the Atomic Bomb, 1939–1945 |publisher=[[SAGE Publishing]] |volume=11 |number=2 |date=May 1981 |pages=159–197 |journal=[[Social Studies of Science]]|doi=10.1177/030631278101100201 |s2cid=145715873}}</ref> je ustanovila zavezništvo [[Varšavski pakt]]<ref>{{navedi časopis |last=Wolfe |first=Thomas W. |title=The Warsaw Pact in Evolution |url=https://archive.org/details/sim_world-today_1966-05_22_5/page/191 |date=May 1966 |volume=22 |number=5 |pages=191–198 |publisher=Royal Institute of International Affairs ([[Chatham House]]) |journal=The World Today |jstor=40393859}}</ref> in s tekmecema Združenimi državami in zvezi [[NATO]] vstopila v boj za svetovno prevlado, znan kot [[hladna vojna]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Wagg |first1=Stephen |last2=Andrews |first2=David |title=East Plays West: Sport and the Cold War |year=2007 |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-1-134-24167-5 |page=11}}</ref> ====Otoplitvene reforme Hruščova in gospodarski razvoj==== Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] leta 1953 in kratkem obdobju kolektivnega vodstva je novi voditelj [[Nikita Hruščov]] javno obsodil [[O kultu osebnosti in njegovih posledicah|Stalina]] in začel politiko [[Destalinizacija|destalinizacije]], v okviru katere je iz delovnih taborišč [[gulag]]ov izpustil veliko političnih zapornikov.<ref>{{navedi knjigo |first=Polly |last=Jones |title=The Dilemmas of De-Stalinization: Negotiating Cultural and Social Change in the Khrushchev Era |year=2006 |publisher=Routledge |isbn=978-1-134-28347-7 |pages=2–4}}</ref> Splošna sprostitev represivnih politik je postala pozneje znana kot »[[hruščovska otoplitev]]«.<ref>{{navedi časopis |last=Reid |first=Susan E. |year=1997 |title=Destalinization and Taste, 1953–1963 |publisher=Oxford University Press |jstor=1316131 |volume=10 |number=2 |pages=177–201 |journal=Journal of Design History|doi=10.1093/jdh/10.2.177 }}</ref> Hkrati so hladnovojne napetosti dosegle vrhunec, ko sta se rivalska bloka spopadla zaradi namestitve ameriških raket [[PGM-19 Jupiter|Jupiter]] v Turčiji in sovjetskih [[kubanska raketna kriza|raket na Kubi]].<ref>{{navedi časopis |last=Fuelling |first=Cody |url=https://digitalcommons.northgeorgia.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1218&context=issr |title=To the Brink: Turkish and Cuban Missiles during the Height of the Cold War |journal=International Social Science Review |publisher=[[University of North Georgia]] |volume=93 |number=1 |access-date=2021-05-28 |archive-date=2022-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220313053405/https://digitalcommons.northgeorgia.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1218&context=issr |url-status=dead }}</ref> 4. oktobra 1957 je Sovjetska zveza izstrelila prvi umetni [[satelit]], ''[[Sputnik 1]]'', in tako začela [[Vesoljska doba|vesoljsko dobo]].<ref>{{navedi splet |url=https://education.nationalgeographic.org/resource/ussr-launches-sputnik/ |title=USSR Launches Sputnik |date=2021-07-07 |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |access-date=2022-01-15 }}</ref> Ruski [[kozmonavt]] [[Jurij Gagarin]] je na krovu vesoljskega plovila s posadko [[Vostok 1|Vostoka 1]] 12. aprila 1961 postal prvi človek v Zemljini orbiti.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/future/article/20210409-yuri-gagarin-the-spaceman-who-came-in-from-the-cold |title=Yuri Gagarin: the spaceman who came in from the cold |last=Dowling |first=Stephen |date=2021-04-12 |access-date=2022-01-15 |publisher=BBC}}</ref> ====Obdobje razvitega socializma ali stagnacije==== Po odstavitvi Hruščova leta 1964 je sledilo še eno obdobje kolektivnega vodstva (Leonid Iljič Brežnjev, Aleksej Nikolajevič Kosigin in Nikolaj Viktorovič Podgorni),<ref name="Zgodovina">{{navedi knjigo |title= Zgodovina v slikah|last=Golob|first=Nataša |year=1982|publisher=DZS}}</ref> dokler ni postal vodja [[Leonid Brežnjev]]. Obdobje 70. in začetka 80. let je bilo kasneje poimenovano »obdobje zastoja«. [[Reforma Kosigina]] je skušala izvesti delno [[decentralizacija|decentralizacijo]] sovjetske ekonomije.<ref>{{navedi časopis |last=Kontorovich |first=Vladimir |title=Lessons of the 1965 Soviet Economic Reform |jstor=151112 |date=April 1988 |pages=308–316 |volume=40 |number=2 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |publisher=Taylor & Francis}}</ref> Po [[Saurska revolucija|saurski revoluciji]] leta 1979 v Afganistanu so sovjetske sile izvedle invazijo na državo ter začele [[Sovjetsko-afganistanska vojna|sovjetsko-afganistansko vojno]].<ref>{{navedi časopis |last=Westad |first=Odd Arne |title=Prelude to Invasion: The Soviet Union and the Afghan Communists, 1978–1979 |url=https://archive.org/details/international-history-review_1994-02_16_1/page/49 |jstor=40106851 |journal=The International History Review |volume=16 |number=1 |date=February 1994 |pages=49–69 |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/07075332.1994.9640668 }}</ref> Maja 1988 so Sovjeti zaradi mednarodnega nasprotovanja, vztrajnega protisovjetskega gverilskega bojevanja in pomanjkanja podpore sovjetskih državljanov začeli z umikom iz Afganistana.<ref>{{navedi časopis |last=Daley |first=Tad |title=Afghanistan and Gorbachev's Global Foreign Policy |url=https://archive.org/details/sim_asian-survey_1989-05_29_5/page/496 |jstor=2644534 |doi=10.2307/2644534 |journal=[[Asian Survey]] |volume=29 |number=5 |date=May 1989 |pages=496–513 |publisher=[[University of California Press]]}}</ref> [[File:President Ronald Reagan Meeting with Soviet General Secretary Gorbachev at Hofdi House During The Reykjavik Summit Iceland - DPLA - af5603d8cc5dc9f3bd2f69b218e112bd.jpg|thumb|[[Mihail Gorbačov]] v pogovorih na štiri oči z [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] na [[Reykjavík Summit|Reykjaviškem srečanju]] leta 1986]] ====Perestrojka, demokratizacija in ruska suverenost==== Leta 1985 je zadnji sovjetski voditelj [[Mihail Gorbačov]], ki je v sovjetskem sistemu poskušal uveljaviti liberalne reforme, uveljavil politiko ''[[glasnost]]i'' (odprtost) in ''[[perestrojka|perestrojke]]'' (prestrukturiranje), da bi končal obdobje gospodarske stagnacije in demokratiziral vlado.<ref>{{navedi časopis |last=McForan |first=D. W. J. |title=Glasnost, Democracy, and Perestroika |jstor=41881835 |journal= International Social Science Review |volume=63 |year=1988 |number=4 |pages=165–174 |publisher=[[Pi Gamma Mu]]}}</ref> Toda to je vodilo v vzpon močnih nacionalističnih in separatističnih gibanj po vsej državi.<ref>{{navedi časopis |last=Beissinger |first=Mark R. |url=https://scholar.princeton.edu/sites/default/files/mbeissinger/files/beissinger.ceh_.article.pdf |title=Nationalism and the Collapse of Soviet Communism |publisher=[[Princeton University]] |journal=[[Contemporary European History]] |volume=18 |number=3 |pages=331–347 |date=August 2009 |doi=10.1017/S0960777309005074 |access-date=2021-06-25 |jstor=40542830 |s2cid=46642309 |archive-date=2022-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220224060339/https://scholar.princeton.edu/sites/default/files/mbeissinger/files/beissinger.ceh_.article.pdf |url-status=dead }}</ref> Pred letom 1991 je bila sovjetska ekonomija druga največja na svetu, toda v svojih zadnjih letih je zapadla v krizo.<ref>{{navedi časopis |last1=Shleifer |first1=Andrei |last2=Vishny |first2=Robert W. |title=Reversing the Soviet Economic Collapse |year=1991 |pages=341–360 |journal=Brookings Papers on Economic Activity |publisher=[[Brookings Institution]] |volume=1991 |number=2 |doi=10.2307/2534597 |jstor=2534597 |s2cid=153551739 |url=http://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/30723290/1991b_bpea_shleifer_vishny.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331081228/https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/30723290/1991b_bpea_shleifer_vishny.pdf |archive-date=2022-03-31 |access-date=2024-01-24 |url-status=dead }}</ref> Leta 1991 je ekonomski in politični nemir prekipel, saj so se baltske države odločile odcepiti od Sovjetske zveze.<ref>{{navedi novice |last1=Dahlburg |first1=John-Thor |last2=Marshall |first2=Tyler |title=Independence for Baltic States: Freedom: Moscow formally recognizes Lithuania, Latvia and Estonia, ending half a century of control. Soviets to begin talks soon on new relationships with the three nations |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-09-07-mn-1530-story.html |access-date=2021-09-28 |work=[[Los Angeles Times]] |date=1991-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210603043522/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-09-07-mn-1530-story.html?_amp=true |archive-date=2021-06-03 |url-status=live}}</ref> 17. marca 1991 je v državi potekal [[Sovjetski referendum 1991|referendum]], na katerem je večina glasovala za spremembo Sovjetske zveze v [[Unija suverenih držav|prenovljeno federacijo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-03-19-mn-494-story.html |title=Vote Backs Gorbachev but Not Convincingly: Soviet Union: His plan to preserve federal unity is supported—but so is Yeltsin's for a Russian presidency. |work=Los Angeles Times |first=Michael |last=Parks |date=1991-03-19 |access-date=2021-05-30}}</ref> Junija 1991 je [[Boris Jelcin]] na predsedniških volitvah v Ruski SFSR leta 1991 postal prvi neposredno izvoljen [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] v ruski zgodovini.<ref>{{navedi novice |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/06/14/yeltsin-elected-president-of-russia/8b0dc76b-752c-4e28-a525-45ba6120ff24/ |title=Yeltsin Elected President of Russia |newspaper=[[The Washington Post]] |first=David |last=Remnick |date=1991-06-14 |access-date=2021-06-06}}</ref> Avgusta 1991 je skupina članov Gorbačovove vlade v poskusu ohranitve Sovjetske zveze poskušala izvesti [[Avgustovski puč|državni udar]] proti Gorbačovu, vendar je to povzročilo konec Komunistične partije Sovjetske zveze.<ref>{{navedi časopis |last=Gibson |first=James L. |title=Mass Opposition to the Soviet Putsch of August 1991: Collective Action, Rational Choice, and Democratic Values in the Former Soviet Union |journal=The American Political Science Review |publisher=[[American Political Science Association]] |date=September 1997 |volume=97 |number=3 |pages=671–684 |doi=10.2307/2952082 |jstor=2952082|s2cid=145141360 }}</ref> 25. decembra 1991 je po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] nastala sodobna Rusija in še štirinajst drugih [[postsovjetske države|postsovjetskih držav]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/soviet-union-collapse-timeline/31487661.html |title=The Undoing Of The U.S.S.R.: How It Happened |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |last=Foltynova |first=Kristyna |date=2021-10-01 |access-date=2022-01-15}}</ref> S slednjimi, z izjemo baltskih držav, se je Rusija povezala v [[Skupnost neodvisnih držav]].<ref name="hpc-strategy.ru">{{Navedi splet |url=http://hpc-strategy.ru/biblioteka/19881991_raspad_sssr_i_put_k_sng/ |title=1988—1991. Распад СССР и путь к СНГ |accessdate=2024-02-04 |archive-date=2013-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131210230046/http://hpc-strategy.ru/biblioteka/19881991_raspad_sssr_i_put_k_sng/ |url-status=bot: unknown }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://sssr.net.ru/denons.html |title=''Прибыловский В., Точкин Гр.'' Кто и как упразднил СССР |access-date=2014-04-24 |archive-date=2021-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126160310/http://sssr.net.ru/denons.html |url-status=live }}</ref><ref name="stenogramma">{{navedi splet |url=http://comstol.info/docs/stenogramma.pdf |title=Стенограмма 21 заседания 4 сессии Верховного Совета РСФСР 12 декабря 1991 |access-date=2014-04-24 |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506121350/https://comstol.info/docs/stenogramma.pdf |url-status=live }}</ref><ref>Правда, 1991, 13 декабря</ref> === Neodvisna Ruska federacija === [[File:Vladimir Putin taking the Presidential Oath, 7 May 2000.jpg|thumb|right|[[Vladimir Putin]] daje prisego kot predsednik skupaj z [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] leta 2000]] ====Tranzicija v tržno gospodarstvo in politične krize==== Gospodarski in politični zlom Sovjetske zveze je Rusijo pahnil v globoko in dolgo depresijo.<ref>{{navedi splet|url=http://land-question.narod.ru/misc/olae_1.html|title=Открытое письмо Президенту СССР, в кн.:Ф. Харрисон, Г. Титова, Т. Роскошная. «Мёртвый» груз экономики. — СПб, 1999 — с. 62|access-date=2022-04-24|archive-date=2022-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220208215534/http://land-question.narod.ru/misc/olae_1.html|url-status=live}}</ref><ref>Горшков А. Российские реформы и западные экономисты, Челябинск, 2001, с. 4.</ref><ref>Заявление о намерениях группы экономических преобразований, Проблемы прогнозирования, 1994, № 4.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://istina.msu.ru/publications/book/2765451/|title=Якунин В., Сулакшин С., Макаров В., Симонов В., Государственная экономическая политика и Экономическая доктрина России: К умной и нравственной экономике, в 5 томах., М., 2008, с. 160|archive-url=https://web.archive.org/web/20220208211530/https://istina.msu.ru/publications/book/2765451/|archive-date=2022-02-08}}. ISBN 978-5-91290-022-8.</ref> Med in po razpadu Sovjetske zveze so bile sprejete korenite reforme, vključno s privatizacijo in tržno ter trgovinsko liberalizacijo, in radikalne spremembe skladno z doktrino »šokterapije«.<ref>{{navedi knjigo|last=Авен|first=Пётр.|title=Революция Гайдара: История реформ 90-х из первых рук|url=https://archive.org/details/revoliutsiiagada0000aven|language=ru|publisher=[[Альпина Паблишер]]|year=2013|place=М.|pages=[https://archive.org/details/revoliutsiiagada0000aven/page/n479 472]|isbn=978-5-9614-4384-4}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Shleifer|first1=Andrei|last2=Treisman|first2=Daniel|year=2005|title=A Normal Country: Russia After Communism|url=https://scholar.harvard.edu/files/shleifer/files/normal_jep.pdf|journal=Journal of Economic Perspectives|publisher=[[Harvard University]]|volume=19|pages=151–174|doi=10.1257/0895330053147949|access-date=2021-11-24|number=1}}</ref> Nadzor nad večino podjetij je od državnih agencij prešel v roke posameznikov s povezavami v vladi, kar je omogočilo vzpon zloglasnih [[Ruski oligarhi|ruskih oligarhov]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.abc.net.au/news/2019-01-02/rich-russians-the-rise-of-the-oligarchs/10626236|title=The rise of Russia's oligarchs – and their bid for legitimacy|work=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|first=Joey|last=Watson|date=2019-01-02|access-date=2021-05-28}}</ref> Veliko novoobogatelih je iz države odneslo milijarde gotovine in sredstev.<ref>{{navedi časopis|last=Tikhomirov|first=Vladimir|date=June 1997|title=Capital Flight from Post-Soviet Russia|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1997-06_49_4/page/591|journal=[[Europe-Asia Studies]]|publisher=Taylor & Francis|volume=49|pages=591–615|doi=10.1080/09668139708412462|jstor=153715|number=4}}</ref> Depresija v gospodarstvu je vodila v sesutje socialnih služb, stopnja rodnosti je padla, stopnja umrljivosti pa zelo zrasla<ref>{{navedi časopis|last=Hollander|first=D.|year=1997|title=In Post-Soviet Russia, Fertility Is on the Decline; Marriage and Childbearing are Occurring Earlier|journal=Family Planning Perspectives|publisher=[[Guttmacher Institute]]|volume=29|pages=92–94|doi=10.2307/2953371|jstor=2953371|number=2}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Chen|first1=Lincoln C.|last2=Wittgenstein|first2=Friederike|last3=McKeon|first3=Elizabeth|date=September 1996|title=The Upsurge of Mortality in Russia: Causes and Policy Implications|url=https://archive.org/details/sim_population-and-development-review_1996-09_22_3/page/517|journal=[[Population and Development Review]]|publisher=[[Population Council]]|volume=22|pages=517–530|doi=10.2307/2137719|jstor=2137719|number=3}}</ref> in milijoni so bili pahnjeni v revščino;<ref>{{navedi časopis|last1=Klugman|first1=Jeni|last2=Braithwaite|first2=Jeanine|date=February 1998|title=Poverty in Russia during the Transition: An Overview|url=https://archive.org/details/sim_world-bank-research-observer_1998-02_13_1/page/37|journal=The World Bank Research Observer|publisher=Oxford University Press|volume=13|pages=37–58|doi=10.1093/wbro/13.1.37|jstor=3986388|number=1}}</ref> razmahnili pa so se tudi ekstremna korupcija,<ref>{{navedi časopis|last=Shlapentokh|first=Vladimir|date=March 2013|title=Corruption, the power of state and big business in Soviet and post-Soviet regimes|journal=Communist and Post-Communist Studies|publisher=[[University of California Press]]|volume=46|pages=147–158|doi=10.1016/j.postcomstud.2012.12.010|jstor=48610380|number=1}}</ref> kriminalne združbe in organizirani kriminal.<ref>{{navedi časopis|last=Frisby|first=Tanya|date=January 1998|title=The Rise of Organised Crime in Russia: Its Roots and Social Significance|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1998-01_50_1/page/27|journal=[[Europe-Asia Studies]]|publisher=Taylor & Francis|volume=50|pages=27–49|doi=10.1080/09668139808412522|jstor=153404|number=1}}</ref> Konec leta 1993 so trenja med Jelcinom in ruskim parlamentom prerasla v [[Ruska ustavna kriza (1993)|ustavno krizo]], ki se je končala nasilno z vojaškim posredovanjem. Med krizo je imel Jelcin podporo zahodnih vlad, več kot 100 ljudi pa je bilo ubitih.<ref>{{navedi splet|last=Goncharenko|first=Roman|date=2018-10-03|title=Russia's 1993 crisis still shaping Kremlin politics, 25 years on|work=DW News|publisher=[[Deutsche Welle]]|url=https://www.dw.com/en/russias-1993-crisis-still-shaping-kremlin-politics-25-years-on/a-45733546|access-date=2022-02-02}}</ref> ====Moderna liberalna ustava, mednarodno sodelovanje in gospodarska stabilizacija==== Po decembrskem [[Ruski ustavni referendum 1993|referendumu]] je bila leta 1994 sprejeta nova ruska ustava,<ref name="Sova2">{{navedi knjigo|title=Leksikon Sova|last=Ogrizek|first=Maja|year=2006|publisher=Cankarjeva založba|isbn=961-231-522-1}}</ref> ki je močno povečala predsednikova pooblastila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/russia-players-1993-crisis/25125000.html|title=Who Was Who? The Key Players In Russia's Dramatic October 1993 Showdown|publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=2018-10-02|access-date=2021-05-28}}</ref> V devetdesetih letih se je na [[Severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] zgodilo več oboroženih spopadov med lokalnimi etničnimi skupinami ter kot posledica separatističnih [[Islamizem|islamističnih]] vstaj.<ref>{{navedi časopis|last=Wilhelmsen|first=Julie|year=2005|title=Between a Rock and a Hard Place: The Islamisation of the Chechen Separatist Movement|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2005-01_57_1/page/35|journal=Europe-Asia Studies|volume=57|pages=35–37|doi=10.1080/0966813052000314101|issn=0966-8136|jstor=30043851|number=1|s2cid=153594637}}</ref> Potem ko so [[Čečenija|čečenski]] separatisti na začetku 90. let razglasili neodvisnost, je potekala [[Prva čečenska vojna|občasna gverilska vojna]] med uporniškimi skupinami in ruskimi silami.<ref>{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1995/12/12/chechen-war-reveals-weaknesses-in-yeltsin-russias-new-democracy/073047c5-d04e-41bd-a2bc-d5e8e192d919/|title=Chechen War Reveals Weakness in Yektsubm Russia's New Democracy|newspaper=The Washington Post|first=Lee|last=Hockstader|date=1995-12-12|access-date=2021-06-06}}</ref> Čečenski separatisti so izvajali teroristične napade proti civilistom, kar je terjalo na tisoče ruskih življenj.{{efn|Predvsem [[Kriza s talci v Budjonnovski bolnišnici]], [[Bombardiranje ruskih stanovanj]], [[Teroristični napad v gledališču Dubrovka]] in [[Obleganje šole v Beslanu]]}}<ref>{{navedi časopis|last=Sinai|first=Joshua|year=2015|title=The Terrorist Threats Against Russia and its Counterterrorism Response Measures|journal=Connections|publisher=[[Partnership for Peace Consortium of Defense Academies and Security Studies Institutes]]|volume=14|pages=95–102|doi=10.11610/Connections.14.4.08|jstor=26326421|doi-access=free|number=4}}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je Rusija prevzela odgovornost za poravnavanje njenih zunanjih dolgov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.straitstimes.com/world/europe/26-years-on-russia-set-to-repay-all-soviet-unions-foreign-debt|title=26 years on, Russia set to repay all Soviet Union's foreign debt|work=The Straits Times|date=2017-03-26|access-date=2021-12-11}}</ref> Leta 1992 je bil večinoma ukinjen nadzor nad cenami potrošniških izdelkov, kar je povzročilo močno inflacijo in je močno devalviralo rubelj.<ref>{{navedi časopis|last1=Lipton|first1=David|last2=Sachs|first2=Jeffrey D.|last3=Mau|first3=Vladimir|last4=Phelps|first4=Edmund S.|year=1992|title=Prospects for Russia's Economic Reforms|url=https://www.brookings.edu/wp-content/uploads/1992/06/1992b_bpea_lipton_sachs_mau_phelps.pdf|journal=[[Brookings Papers on Economic Activity]]|volume=1992|issue=2|page=213|doi=10.2307/2534584|issn=0007-2303|jstor=2534584}}</ref> Kombinacija visokih proračunskih primanjkljajev, vse večjega bega kapitala in nezmožnost poplačila dolgov so povzročili [[Ruska finančna kriza|rusko finančno krizo 1998]], zaradi katere je BDP še upadel.<ref>См: «Гражданское право». В 4 т. Т.1: Общая часть. Москва, 2008, стр. 13, серия «Классический университетский учебник», ответственный редактор учебника — доктор юридических наук, профессор, заведующий кафедрой гражданского права юридического факультета [[Московский государственный университет|МГУ им. М. В. Ломоносова]] ''Суханов Е. А.'': ''«Вместо охраны этой сферы от злоупотреблений и недобросовестных действий разного рода мошенников, неизбежно появляющихся в период „первоначального накопления капитала“, государство само выстроило крупнейшую финансовую „пирамиду“ государственных краткосрочных обязательств (ГКО), падение которой стало главной причиной известного кризиса („дефолта“) 1998 г.»''</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Chiodo|first1=Abbigail J.|last2=Owyang|first2=Michael T.|year=2002|title=A Case Study of a Currency Crisis: The Russian Default of 1998|url=https://files.stlouisfed.org/files/htdocs/publications/review/02/11/ChiodoOwyang.pdf|journal=Canadian Parliamentary Review|publisher=[[Federal Reserve Bank of St. Louis]]|volume=86|pages=7–18|number=6}}</ref> ====Premik k modernizirani ekonomiji, politična centralizacija in demokratično nazadovanje==== 31. decembra 1999 je predsednik Jelcin nepričakovano odstopil<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/1999/dec/31/russia.marktran|title=Yeltsin resigns|website=[[The Guardian]]|date=1999-12-31}}</ref> in predal svoje mesto na novo nastavljenemu premierju in svojemu izbranemu nasledniku [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2000/01/01/world/yeltsin-resigns-overview-yeltsin-resigns-naming-putin-acting-president-run-march.html|title=Yeltsin Resigns: The Overview; Yeltsin Resigns, Naming Putin as Acting President To Run in March Election|work=[[The New York Times]]|first=Celestine|last=Bohlen|date=2000-01-01|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref><ref name=":002">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/A_Short_History_of_Russia.html?id=bpH4zgEACAAJ|last=Galeotti|first=Mark|title=A Short History of Russia|year=2022-05-12|publisher=Ebury Publishing|pages=224|isbn=978-1-5291-9928-4}}</ref><ref name=":1102">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Russo_Ukrainian_War.html?id=H2F_EAAAQBAJ|last=Plohij|first=Sergij|title=The Russo-Ukrainian War: From the bestselling author of Chernobyl|year=2023-05-16|publisher=Penguin Books Limited|pages=269|isbn=978-1-80206-179-6}}</ref><ref name=":32">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Consolidation_of_Dictatorship_in_Rus.html?id=DezCEAAAQBAJ|last=Ostrow|first=Joel|title=The Consolidation of Dictatorship in Russia: An Inside View of the Demise of Democracy|year=2007-10-30|publisher=Bloomsbury Academic|pages=77—99, 168|isbn=978-0-313-34594-4}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.cz/books/about/Russian_Politics_and_Presidential_Power.html?id=ZQjiCwAAQBAJ|last=Kelley|first=Donald|title=Russian Politics and Presidential Power: Transformational Leadership from Gorbachev to Putin|year=2016-10-05|publisher=CQ Press|pages=108, 304|isbn=978-1-4833-2089-2}}</ref><ref name=":222">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Road_to_Unfreedom.html?id=ZrMyDwAAQBAJ|last=Snyder|first=Timothy|title=The Road to Unfreedom: Russia, Europe, America|year=2018-04-05|publisher=Random House|pages=261|isbn=978-1-4735-5620-1}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=The_Road_to_Unfreedom&oldid=1187439695|title=The Road to Unfreedom|year=2023-11-29|language=en|publisher=Wikipedia}}</ref> Putin je nato zmagal na [[Ruske predsedniške volitve 2000|ruskih predsedniških volitvah leta 2000]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2000/03/27/world/election-russia-overview-putin-wins-russia-vote-first-round-but-his-majority.html|title=Election in Russia: The Overview; Putin Wins Russia Vote in First Round, But His Majority Is Less Than Expected|work=The New York Times|first=Mark|last=Wines|date=2000-03-27|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref> in v [[Druga čečenska vojna|drugi čečenski vojni]] premagal čečenski odpor.<ref>{{navedi časopis|last1=O'Loughlin|first1=John|last2=W. Witmer|first2=Frank D.|date=January 2011|title=The Localized Geographies of Violence in the North Caucasus of Russia, 1999–2007|journal=Annals of the Association of American Geographers|publisher=Taylor & Francis|volume=101|pages=178–201|doi=10.1080/00045608.2010.534713|jstor=27980166|number=1|s2cid=52248942}}</ref> Putin je zmagal na [[Ruske predsedniške volitve 2004|ruskih predsedniških volitvah leta 2004]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2004/03/15/world/as-expected-putin-easily-wins-a-second-term-in-russia.html|title=As Expected, Putin Easily Wins a Second Term in Russia|work=The New York Times|first=Seth|last=Mydans|date=2004-03-15|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref> Visoke cene [[Nafta|nafte]] in rast tujih investicij so pripomogli k izboljšanju ruske ekonomije in dvigu življenjskega standarda.<ref name="Ellyatt-20212">{{navedi splet|last=Ellyatt|first=Holly|url=https://www.cnbc.com/2021/10/11/russias-economy-under-president-putin-in-charts.html|title=5 charts show Russia's economic highs and lows under Putin|date=2021-10-11|access-date=2022-01-19|work=CNBC}}</ref> Putinova vladavina je povečala stabilnost, vendar je Rusijo preobrazila v [[Avtoritarizem|avtoritarno državo]].<ref>{{navedi časopis|last=Kotkin|first=Stephen|date=2015|title=The Resistible Rise of Vladimir Putin: Russia's Nightmare Dressed Like a Daydream|url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_march-april-2015_94_2/page/n165|journal=[[Foreign Affairs]]|publisher=[[Council on Foreign Relations]]|volume=94|pages=140–153|jstor=24483492|number=2}}</ref> Leta 2008 je Putin zavzel mesto premierja, predsednik pa je na [[Ruske predsedniške volitve 2008|ruskih predsedniških volitvah leta 2008]] za en mandat postal [[Dmitrij Medvedjev]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2008/may/08/russia|title=Putin ever present as Medvedev becomes president|work=The Guardian|first=Luke|last=Harding|date=2008-05-08|access-date=2021-06-06}}</ref> To obdobje so opisali kot »tandemokracijo«.<ref>{{navedi časopis|last=Monaghan|first=Andrew|date=January 2012|title=The vertikal: power and authority in Russia|url=https://archive.org/details/sim_international-affairs_2012-01_88_1/page/1|journal=[[International Affairs (RRRRRRRRR)|International Affairs]]|publisher=Oxford University Press|volume=88|pages=1–16|doi=10.1111/j.1468-2346.2012.01053.x|jstor=41428537|number=1}}</ref> [[Rusko-gruzijska vojna]] je izbruhnila 1. avgusta 2008 po diplomatski krizi s sosednjo [[Gruzija|Gruzijo]]. V vojni, ki je trajala do 12. avgusta, je Rusija priznala dve separatistični državi na gruzijskem ozemlju, [[Abhazija|Abhazijo]] in [[Južna Osetija|Južno Osetijo]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Harzl|first1=B.C.|last2=Petrov|first2=R.|title=Unrecognized Entities: Perspectives in International, European and Constitutional Law|publisher=Brill|series=Law in Eastern Europe|year=2021|isbn=978-90-04-49910-2|url={{GBurl|id=ECBXEAAAQBAJ|p=246}}|access-date=2022-12-18|page=246}}</ref> To je bila prva evropska vojna 21. stoletja.<ref>{{navedi revijo|last=Emerson|first=Michael|date=August 2008|title=Post-Mortem on Europe's First War of the 21st Century|url=http://aei.pitt.edu/9382/2/9382.pdf|magazine=CEPS Policy Brief|publisher=[[Centre for European Policy Studies]]|doi=10.2139/ssrn.1333553|ssrn=1333553|access-date=2022-04-06|number=167|s2cid=127834430|archive-date=2014-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20141207214701/http://aei.pitt.edu/9382/2/9382.pdf|url-status=dead}}</ref> Leta 2015 se je Rusija [[Sirska državljanska vojna#Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni|vključila]] v [[Sirska državljanska vojna|sirsko državljansko vojno]] na strani [[Bašar al Asad|Bašarja al Asada]], ki ga je finančno podpirala že pred tem<ref>{{Navedi novice|title=Russian arms shipments bolster Syria's embattled Assad|url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-16797818|newspaper=BBC News|date=2012-01-30|accessdate=2024-12-08|language=en-GB}}</ref> in ključno vplivala na potek vojne. ====Rusko-ukrajinska vojna==== {{Glavni članek|Rusko-ukrajinska vojna}} Po valu protestov gibanja [[Evromajdan]] v Ukrajini in [[Revolucija dostojanstva|posledičnem strmoglavljenju]] tedanjega ukrajinskega proruskega predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] je Rusija leta 2014 okupirala{{efn|Nadzor nad polotokom so prevzeli ruski vojaki v neoznačenih uniformah, kar je Rusija uporabljala za zanikanje svoje vpletenosti. Ukrajina in del mednarodne skupnosti sta očitala Rusiji, da vojaki v neoznačenih uniformah pripadajo vojaškemu osebju [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]], ki je bilo stacionarno na Krimu v skladu z Razdelitveno pogodbo o statusu in pogojih Črnomorske flote (1997) in s Sporazumom med Ukrajino in Rusijo o Črnomorski floti (2017). Kasneje so to dejstvo v različnih obsegih priznali tudi Rusi.}} ukrajinski polotok [[Krim (polotok)|Krim]] ter si ga po mednarodno nepriznanem referendumu priključila.<ref>{{navedi knjigo |last=Yekelchyk |first=Serhy |url=https://www.worldcat.org/oclc/1190722543 |title=Ukraine: What Everyone Needs to Know |publisher=Oxford University Press |year=2020 |isbn=978-0-19-753213-3 |edition=2nd |location=New York |page=117 |oclc=1190722543}}</ref> Sočasno je prišlo do trenj med Ukrajinci in etničnimi Rusi na vzhodu Ukrajine, ki so prerasla v [[Vojna v Donbasu|vojno v Donbasu]], v kateri je Rusija podpirala separatiste v mednarodno nepriznanih [[Donecka ljudska republika|Donecki]] in [[Luganska ljudska republika|Luganski ljudski republiki]]. Čeprav Rusija in Ukrajina nista uradno vstopili v medsebojno vojno, se obdobje med letoma 2014 in 2022 pogosto opisuje kot obdobje hibridne vojne.<ref name="Fedorov">{{Navedi knjigo|last=Fedorov|first=Yury E.|url=https://books.google.com/books?id=7vODDwAAQBAJ|title=Routledge Handbook of Russian Security|date=15 January 2019|publisher=Routledge|isbn=978-1-351-18122-8|language=en|chapter=Russia's 'Hybrid' Aggression Against Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Mitrokhin|first=Nikolay|title=Civil war? Interstate war? Hybrid war? dimensions and interpretations of the Donbas Conflict in 2014-2020|date=2021|publisher=ibidem Verlag|isbn=978-3-8382-7383-9|editor-last=Hauter|editor-first=Jakob|series=Soviet and post-Soviet politics and society|location=Stuttgart|page=115|chapter=Infiltration, Instruction, Invasion: Russia's War in the Donbas|editor-last2=Wilson|editor-first2=Andrew}}</ref> [[Slika:Annexation_of_Southern_and_Eastern_Ukraine.svg|sličica|[[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Ruska zasedena ozemlja v Ukrajini]] 30. septembra 2022 v času razglasitve njihove priključitve]] Februarja 2022 je Rusija najprej priznala neodvisnost Donecke in Luganske republike, nato pa ob najavi »posebne vojaške operacije« odkrito [[Ruska invazija na Ukrajino|napadla Ukrajino]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/24/putin-orders-military-operations-in-eastern-ukraine-as-un-meets|title=Russian forces launch full-scale invasion of Ukraine|publisher=Al Jazeera|date=2022-02-24|access-date=2022-04-05}}</ref> Gre za največjo konvencionalno vojno v Evropi po drugi svetovni vojni.<ref>{{navedi novice |last1=Herb |first1=Jeremy |last2=Starr |first2=Barbara |author-link2=Barbara Starr |last3=Kaufman |first3=Ellie |date=2022-02-24 |title=US orders 7,000 more troops to Europe following Russia's invasion of Ukraine |publisher=[[CNN]] |url=https://www.cnn.com/2022/02/24/politics/us-military-ukraine-russia/index.html |access-date=2022-02-27}}</ref> Po uspešnih ukrajinskih protiofenzivah je Rusija prvič po drugi svetovni vojni razglasila »delno [[Mobilizacija|mobilizacijo]]«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2022/sep/21/putin-announces-partial-mobilisation-in-russia-in-escalation-of-ukraine-war|title=Putin announces partial mobilisation and threatens nuclear retaliation in escalation of Ukraine war|website=The Guardian|date=2022-09-21}}</ref> Konec septembra je Rusija po izvedbi mednarodno nepriznanih referendumov razglasila priključitev štirih vzhodnih in južnih ukrajinskih oblasti, čeprav jih ne nadzirajo v celoti.<ref name="Landay-2022" /> Aneksijo, ki je bila največja v Evropi po drugi svetovni vojni,<ref name="Landay-2022">{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/putin-host-kremlin-ceremony-annexing-parts-ukraine-2022-09-29/ |title=Defiant Putin proclaims Ukrainian annexation as military setback looms |website=[[Reuters]] |date=2022-09-30| access-date=2022-10-06|last=Landay|first=Jonathan}}</ref> je generalna skupščina ZN označila za nezakonito.<ref>{{Navedi novice|title=Generalna skupščina ZN-a zavrnila rusko priključitev ukrajinskih ozemelj|date=2022-10-12|url=https://www.rtvslo.si/svet/generalna-skupscina-zn-a-zavrnila-rusko-prikljucitev-ukrajinskih-ozemelj/643506|work=MMC RTV-SLO}}</ref> Vojna poteka tudi v Rusiji,<ref>{{Navedi splet|title=Border raid exposes Russian defenses and divisions|url=https://www.nbcnews.com/news/world/belgorod-raid-exposes-russia-defenses-ukraine-prigozhin-putin-military-rcna85945|website=NBC News|date=2023-05-25|accessdate=2024-08-22|language=en}}</ref> ki je med drugim avgusta 2024 izgubila nadzor nad delom [[Kurska oblast|Kurske oblasti]].<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine says it has seized 1,000 sq km in Kursk offensive as Putin vows ‘worthy response’|url=https://www.theguardian.com/world/article/2024/aug/13/ukraine-kursk-offensive-1000-square-km-of-russia-seized-incursion|newspaper=The Guardian|date=2024-08-13|accessdate=2024-08-22|issn=0261-3077|language=en-GB}}</ref> Ocenjuje se, da je zaradi vojne umrlo več sto tisoč ljudi,<ref>{{navedi novice |title=Troop Deaths and Injuries in Ukraine War Near 500,000, U.S. Officials Say |url=https://www.nytimes.com/2023/08/18/us/politics/ukraine-russia-war-casualties.html |work=The New York Times |date=2023-08-18}}</ref> kar je še dodatno poglobilo demografsko krizo v Rusiji.<ref>{{Navedi splet|title=Putin’s War Escalation Is Hastening Demographic Crash for Russia|url=https://www.bloomberg.com/tosv2.html?vid=&uuid=2755c08a-37a0-11ef-9dc0-412b73dd9f95&url=L25ld3MvYXJ0aWNsZXMvMjAyMi0xMC0xOC9wdXRpbi1zLXdhci1lc2NhbGF0aW9uLWlzLWhhc3RlbmluZy1kZW1vZ3JhcGhpYy1jcmFzaC1mb3ItcnVzc2lh|website=www.bloomberg.com|accessdate=2024-07-01|date=2022-10-18}}</ref> Večji del mednarodne skupnosti je vojno obsodil in zahteval takojšen umik ruskih sil iz Ukrajine,<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/02/united-nations-russia-ukraine-vote|title=UN votes to condemn Russia's invasion of Ukraine and calls for withdrawal|work=The Guardian|last=Borger|first=Julian|location=[[Washington, D.C.]]|date=2022-03-02|access-date=2022-04-05}}</ref> Rusija pa je bila izključena iz [[Svet Evrope|Sveta Evrope]]<ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://www.coe.int/en/web/portal/-/the-russian-federation-is-excluded-from-the-council-of-europe |title=The Russian Federation is excluded from the Council of Europe |publisher=Council of Europe|date=2022-03-16}}</ref> in [[Svet Združenih narodov za človekove pravice|Sveta ZN za človekove pravice]].<ref>{{navedi splet |url=https://news.un.org/en/story/2022/04/1115782 |title=UN General Assembly votes to suspend Russia from the Human Rights Council |website=United Nations |date=2022-04-07 |access-date=2022-06-18}}</ref> Predvsem zahodne države so razširile sankcije proti Rusiji.<ref name="Walsh-2022">{{navedi splet|url=https://www.vox.com/22968949/russia-sanctions-swift-economy-mcdonalds|title=The unprecedented American sanctions on Russia, explained|work=Vox|date=2022-03-09|last=Walsh|first=Ben|access-date=2022-03-31}}</ref> Več držav in mednarodnih organizacij je Rusijo razglasilo za državo, ki podpira terorizem, nekatere pa tudi za teroristično državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/european-lawmakers-declare-russia-state-sponsor-terrorism-2022-11-23/|title=European Parliament declares Russia a state sponsor of terrorism|date=2022-11-23|accessdate=2024-07-01|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Estonian parliament declares Russia a terrorist state|url=https://www.politico.eu/article/as-the-third-country-to-estonia-declares-russia-a-terrorist-state/|website=POLITICO|date=2022-10-18|accessdate=2024-07-01|language=en-GB}}</ref> Junija 2023 je ruska najemniška [[skupina Wagner]] izvedla neuspešen poskus državnega udara.<ref>{{Navedi splet|title=Armed rebellion by Wagner chief Prigozhin underscores erosion of Russian legal system|url=https://apnews.com/article/russia-prigozhin-wagner-mutiny-ukraine-putin-898d750e843aeb105a3c220bb917f606|website=AP News|date=2023-07-07|accessdate=2024-07-01|language=en}}</ref> Vodja upora [[Jevgenij Prigožin]] je bil kasneje ubit v stmoglavljenju svojega letala nad Rusijo.<ref>{{Navedi splet|title=US intelligence says an intentional explosion brought down Wagner chief Prigozhin’s plane|url=https://apnews.com/article/russia-wagner-prigozhin-jet-crash-382515214f691e47daa2e3635d64e612|website=AP News|date=2023-08-24|accessdate=2024-07-01|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Explosion likely brought down aircraft purportedly carrying Wagner boss, flight data and video analysis suggest|url=https://www.cnn.com/2023/08/25/europe/prigozhin-plane-crash-visual-investigation-cmd-intl/index.html|website=CNN|date=2023-08-25|accessdate=2024-07-01|language=en|first=Eliza Mackintosh,Gianluca Mezzofiore,Benjamin Brown,Katie Polglase,Henrik|last=Pettersson}}</ref> == Geografija == {{glavni članek|Geografija Rusije}} [[File:Russian Federation Relief Map.png|thumb|upright=1.34|[[Topografski zemljevid]] Rusije]] Ozemlje Rusije obsega vzhod Evrope in sever Azije.<ref name="natgeo">{{navedi splet |url=https://kids.nationalgeographic.com/geography/countries/article/russia |title=Russia |website=[[National Geographic Kids]] |date=2014-03-21 |access-date=2021-05-26}}</ref> Razteza se čez skrajno severni del [[Evrazija|Evrazije]] in ima četrto najdaljšo obalo na svetu, dolgo več kot 37.653&nbsp;km.{{efn|Rusija ima tudi dodatnih 850 km obale ob [[Kaspijsko morje|Kaspijskem morju]], ki je največje celinsko vodno telo na svetu in ga opredeljujejo različno kot jezero ali morje.<ref>{{navedi novice |url=https://www.economist.com/the-economist-explains/2018/08/16/is-the-caspian-a-sea-or-a-lake |title=Is the Caspian a sea or a lake? |newspaper=[[The Economist]] |date=2018-08-16 |access-date=2021-06-27}}</ref>}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/coastline/ |title=Coastline – The World Factbook |work=[[The World Factbook]] |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=2021-06-27 |archive-date=2022-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220412194038/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/coastline |url-status=dead }}</ref> Leži med zemljepisnima širinama 41&nbsp;° in 82&nbsp;° S ter med zemljepisnima dolžinama 19&nbsp;° V in 169&nbsp;° Z. Od vzhoda do zahoda meri okrog 9000&nbsp;km, od severa proti jugu pa okrog 2500 do 4000&nbsp;km.<ref>{{navedi enciklopedijo|title=Russia – Land|url=https://www.britannica.com/place/Russia#ref38573|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|access-date=2021-12-14}}</ref> Po kopnem ozemlju je večja od treh celin{{efn|Rusija je po ozemlju večja od celin [[Avstralija|Avstralije]], [[Antarktika|Antarktike]] in Evrope; čeprav pokriva velik del slednje. Njena ozemeljska površina je približno primerljiva z Južno Ameriko.}} in ima enako površino kot [[Pluton]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/science/across-the-universe/2015/jul/28/pluto-ten-things-we-now-know-about-the-dwarf-planet |title=Pluto: ten things we now know about the dwarf planet |work=The Guardian |first=Stuart |last=Clark |date=2015-07-28 |access-date=2021-06-20}}</ref> Rusija ima devet velikih gorstev, ki ležijo v njenih skrajno južnih predelih. Med njimi je velik del [[Kavkaz]]a (vključno z goro [[Elbrus]], ki je s 5642&nbsp;m najvišji vrh Rusije in Evrope,<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/russia/ |title=Russia – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2022-03-04 |archive-date=2021-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210109173026/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/russia/ |url-status=dead }}</ref> [[Altaj]] in [[Sajanske gore]] v [[Sibirija|Sibiriji]], [[Vzhodnosibirsko gorovje]] ter polotok [[Kamčatka]] na [[Ruski Daljni vzhod|Ruskem Daljnem vzhodu]] (vključno s [[Ključevska Sopka|Ključevsko Sopko]], ki je s 475&nbsp;m najvišji aktivni [[vulkan]] v Evraziji).<ref>{{navedi splet |url=https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=300260&vtab |title=Klyuchevskoy |work=[[Global Volcanism Program]] |publisher=Smithsonian Institution |access-date=2021-07-24}}</ref><ref name="Topo">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/23.htm |title=Topography and Drainage |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-07-08}}</ref> [[Uralsko gorovje]], ki poteka od severa proti jugu na zahodu države, je bogato s surovinami in tvori tradicionalno mejo med Evropo in Azijo.<ref name="urals">{{navedi splet |url=https://earthobservatory.nasa.gov/images/87198/the-ural-mountains |title=The Ural Mountains |work=NASA Earth Observatory|publisher=NASA |date=2011-07-13 |access-date=2021-05-27}}</ref> Najnižja točka Rusije in Evrope leži ob Kaspijskem jezeru, kjer [[Kaspijska depresija]] doseže okrog 29 m pod morsko gladino.<ref>{{navedi enciklopedijo|title=Europe – Land|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|url=https://www.britannica.com/place/Europe/Land#ref34534|access-date=2022-04-04|quote=The lowest terrain in Europe, virtually lacking relief, stands at the head of the Caspian Sea; there the Caspian Depression reaches some {{convert|95|ft|m|abbr=off}} below sea level.}}</ref> Rusija je ena od treh držav na svetu, ki mejijo na tri oceane,<ref name="natgeo"/> in ima povezave z velikim številom morij.{{efn|Rusija meji na, v smeri urnega kazalca, na jugozahodu na [[Črno morje]] in [[Azovsko morje]], na zahodu na [[Baltsko morje]], na severu na [[Barentsovo morje]] ([[Belo morje]], [[Pečorsko morje]]), [[Karsko morje]], [[morje Laptevov]] in [[Vzhodnosibirsko morje]], na severovzhodu na [[Čukotsko morje]] in na [[Beringovo morje]] in na jugovzhodu na [[Ohotsko morje]] ter [[Japonsko morje]].}}<ref>{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/22.htm |title=Global Position and Boundaries |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-07-08}}</ref> Njeni največji otoki in arhipelagi so [[Nova dežela]], [[Dežela Franca Jožefa]], [[Severna dežela]], [[Novosibirski otoki]], [[Wranglov otok]], [[Kurilsko otočje]] (katerega štirje otoki so predmet ozemeljskega spora z Japonsko) in [[Sahalin]].<ref name="Arctic">{{navedi novice |url=https://www.thearcticinstitute.org/countries/russia/ |title=Russia |work=The Arctic Institute – Center for Circumpolar Security Studies |access-date=2021-06-27}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.euronews.com/travel/2021/02/24/island-hopping-in-russia-sakhalin-kuril-islands-and-kamchatka-peninsula |title=Island hopping in Russia: Sakhalin, Kuril Islands and Kamchatka Peninsula |work=Euronews |first=Ziryan |last=Aziz |date=2020-02-28 |access-date=2021-06-27}}</ref> [[Diomedova otoka]], od katerih je eden pod rusko in drugi pod ameriško upravo, sta le 3,8&nbsp;km narazen,<ref>{{navedi splet |url=https://www.atlasobscura.com/places/diomede-islands |title=Diomede Islands – Russia |work=Atlas Obscura |access-date=2021-06-27}}</ref> otok [[Kunašir]] pa je le 20&nbsp;km od [[Hokaido|Hokaida]] na Japonskem.<ref name="Chapple-2019">{{navedi splet |last=Chapple |first=Amos |title=The Kurile Islands: Why Russia And Japan Never Made Peace After World War II |date=2019-01-04 |url=https://www.rferl.org/a/the-disputed-islands-where-world-war-2-never-ended/28402307.html |access-date=2022-01-26 |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty}}</ref> V Rusiji je več kot 100.000 rek.<ref name="natgeo"/> Njena jezera vsebujejo približno četrtino svetovne tekoče [[sladka voda|sladke vode]].<ref name="Topo"/> [[Bajkalsko jezero]], največje in najvidnejše od ruskih sladkovodnih teles je najgloblje, najčistejše, najstarejše in najprostornejše sladkovodno jezero na svetu in vsebuje več kot petino svetovne sladke površinske vode.<ref>{{navedi splet |title=Lake Baikal – A Touchstone for Global Change and Rift Studies |publisher=[[United States Geological Survey]] |url=http://pubs.usgs.gov/fs/baikal/ |access-date=2007-12-26}}</ref> [[Ladoško jezero|Ladoško]] in [[Oneško jezero]] v [[Severozahodna Rusija|severozahodni Rusiji]] sta največji jezeri v Evropi.<ref name="natgeo"/> Po skupnih obnovljivih vodnih virih je pred Rusijo le Brazilija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/total-renewable-water-resources/ |title=Total renewable water resources |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=2021-07-09 |archive-date=2022-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220408173647/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/total-renewable-water-resources/ |url-status=dead }}</ref> [[Volga]] v zahodni Rusiji velja za rusko nacionalno reko in je najdaljša reka v Evropi ter oblikuje [[Delta Volge|delto Volge]], največjo rečno delto na celini.<ref>{{navedi knjigo|last=Hartley |first=Janet M. |author-link= |title=The Volga: A History |date=2020 |publisher=Yale University Press |url={{GBurl|id=PasKEAAAQBAJ}} |isbn=978-0-300-25604-8 |pages=5, 316}}</ref> Sibirske reke [[Ob]], [[Jenisej]], [[Lena]] in [[Amur]] so med [[Seznam rek po dolžini|najdaljšimi rekami]] na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2019/05/15/russias-largest-rivers-from-the-amur-to-the-volga-a65593 |title=Russia's Largest Rivers From the Amur to the Volga |work=The Moscow Times |date=2019-05-15 |access-date=2021-05-26}}</ref> V državi so, predvsem v Sibiriji, velika rudna bogastva (zemeljski plin, nafta, črni premog, železo, baker, svinec, cink, platina, zlato, diamanti, boksit, fosfati in soli).<ref name="Sova"/><ref name="Evropa">{{navedi knjigo |title= Evropa: Naša preteklost in sedanjost|last=Boden |first=Martina |year=2004 |publisher=Mladinska knjiga |isbn=86-11-15868-7}}</ref> Zahod države leži na [[Baltski ščit|Baltskem ščitu]] in [[Ruska plošča|Ruski plošči]]. ===Podnebje=== [[File:Russia Köppen.svg|thumb|upright=1.38|[[Köppnova podnebna klasifikacija]] Rusije]] Velikost Rusije in odmaknjenost veliko njenih območij vodi v dominanco vlažnega celinskega podnebja v večini države, razen v tundri in skrajnem jugozahodu. Gorske verige na jugu in vzhodu blokirajo tok toplih zračnih mas z [[Indijski ocean|Indijskega]] in Tihega oceana, [[Evropska ravnica]], ki se razteza na njenem zahodu in severu, pa jo odpira vplivu Atlantskega in Arktičnega oceana.<ref name="Climate">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/24.htm |title=Climate |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-07-10}}</ref> Večina severozahodne Rusije in Sibirije imata [[subpolarno podnebje]] z ekstremno hudimi zimami v notranjih regijah severovzhodne Sibirije (večinoma [[Jakutija]], kjer je severni tečaj mraza z rekordno nizko temperaturo –71,2&nbsp;°C),<ref name="Arctic"/> in bolj zmernimi zimami drugod. Ruske obsežne obale ob Arktičnem oceanu in [[Ruski arktični otoki]] imajo [[polarno podnebje]].<ref name="Climate"/> Obalni del [[Krasnodarski okraj|Krasnodarskega okraja]] ob Črnem morju, zlasti [[Soči, Rusija|Soči]], in nekateri obalni in notranji pasovi [[Severni Kavkaz|Severnega Kavkaza]] imajo [[vlažno subtropsko podnebje]] z milimi in vlažnimi zimami.<ref name="Climate"/> V veliko pokrajinah Vzhodne Sibirije in Ruskega Daljnega vzhoda je zima suha v primerjavi s poletjem; drugi deli države imajo bolj enakomerne padavine v vseh letnih časih. Zimske padavine v večini delov države padajo kot sneg. Skrajno zahodni deli Kaliningrajske oblasti in nekateri deli na jugu Krasnodarskega okraja in Severnega Kavkaza imajo [[oceansko podnebje]].<ref name="Climate"/> Regija ob spodnji Volgi in ob obali Kaspijskega morja ter nekaj skrajno južnih drobcev Sibirije imajo [[semipuščavsko podnebje]].<ref>{{navedi časopis |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=|last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=2018-10-30 |volume=5 |page=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref> V velikem delu ozemlja sta le dva različna letna časa, zima in poletje, saj sta pomlad in jesen običajno kratka.<ref name="Climate"/> Najhladnejši mesec je januar (ob obali pa februar); najtoplejši je običajno julij. Značilne so velike razlike v temperaturah. Pozimi so temperature nižje od juga proti severu in od zahoda proti vzhodu. Poletja so lahko dokaj vroča, celo v Sibiriji.<ref>{{navedi časopis |last1=Drozdov |first1=V. A. |title=Ecological and Geographical Characteristics of the Coastal Zone of the Black Sea |url=https://archive.org/details/sim_geojournal_1992-06_27_2/page/169 |journal=GeoJournal |year=1992 |doi=10.1007/BF00717701 |volume=27 |page=169 |issue=2 |last2=Glezer |first2=O. B. |last3=Nefedova |first3=T. G. |last4=Shabdurasulov |first4=I. V. |s2cid=128960702}}</ref> [[Podnebne spremembe v Rusiji]] povzročajo vse pogostejše divje požare<ref>{{navedi splet |date=2022-05-10 |title=Putin urges authorities to take action as wildfires engulf Siberia |url=https://www.euronews.com/green/2022/05/10/as-wildfires-engulf-russian-region-putin-urges-authorities-to-take-stronger-action-to-prev |access-date=2022-06-24 |website=euronews |language=en}}</ref> in taljenje velikih prostranosti [[permafrost]]a v državi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.npr.org/2022/01/22/1075108299/why-russias-thawing-permafrost-is-a-global-problem|title=Why Russia's thawing permafrost is a global problem|work=NPR|date=2022-01-22|access-date=2022-07-07}}</ref> ===Biotska raznovrstnost=== [[File:Саблинский хребет.jpg|thumb|[[Narodni park Jugid Va]] v republiki [[Komi]] je največji [[narodni park]] v Evropi.<ref name="urals"/>]] Rusija ima zaradi svoje gigantske velikosti raznolike ekosisteme, vključno s [[polarna puščava|polarno puščavo]], [[tundra|tundro]], gozdno tundro, [[tajga|tajgo]], [[Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu|mešane in listopadne gozdove]], [[gozdna stepa|gozdno stepo]], [[stepa|stepo]], polpuščavo in [[subtropski pas]].<ref name="climate">{{navedi splet |url=https://www.cbd.int/countries/profile/?country=ru |title=Russian Federation – Main Details |work=Convention on Biological Diversity |access-date=2021-06-27}}</ref> Približno pol ruskega ozemlja je pogozdeno<ref name="cia"/> in država ima največje območje gozda na svetu,<ref name="Gardiner-2021"/> ki izloči eno največjih količin [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] na svetu.<ref name="Gardiner-2021">{{navedi splet | last=Gardiner | first=Beth | title=Will Russia's Forests Be an Asset or an Obstacle in Climate Fight? | website=Yale University| date=2021-03-23 | url=https://e360.yale.edu/features/will-russias-forests-be-an-asset-or-obstacle-in-the-climate-fight | access-date=2022-12-11}}</ref><ref>{{navedi časopis | last1=Schepaschenko | first1=Dmitry | last2=Moltchanova | first2=Elena | last3=Fedorov | first3=Stanislav | last4=Karminov | first4=Victor | last5=Ontikov | first5=Petr | last6=Santoro | first6=Maurizio | last7=See | first7=Linda | last8=Kositsyn | first8=Vladimir | last9=Shvidenko | first9=Anatoly | last10=Romanovskaya | first10=Anna | last11=Korotkov | first11=Vladimir | last12=Lesiv | first12=Myroslava | last13=Bartalev | first13=Sergey | last14=Fritz | first14=Steffen | last15=Shchepashchenko | first15=Maria | last16=Kraxner | first16=Florian | title=Russian forest sequesters substantially more carbon than previously reported | journal=Scientific Reports | publisher=Springer Science and Business Media LLC | volume=11 | issue=1 | date=2021-06-17 | issn=2045-2322 | doi=10.1038/s41598-021-92152-9 | page=12825| pmid=34140583 | pmc=8211780 | bibcode=2021NatSR..1112825S }}</ref> Ruska biotska raznovrstnost vključuje 12.500 vrst [[Višje rastline|višjih rastlin]], 2200 vrst [[Briofiti|briofitov]], okrog 3000 vrst [[lišaji|lišajev]], 7000–9000 vrst [[alge|alg]] in 20.000–25.000 vrst gliv. Rusko živalstvo sestavlja 320 vrst [[sesalci|sesalcev]], več kot 732 vrst ptic, 75 vrst plazilcev, okrog 30 vrst [[dvoživke|dvoživk]], 343 vrst [[Sladkovodna riba|sladkovodnih rib]] (visoki [[endemizem]]), okrog 1500 vrst [[morska riba|morskih rib]], devet vrst Cyclostomi in okrog 100–150,000 [[nevretenčarji|nevretenčarjev]] (visoki endemizem).<ref name="climate"/><ref>{{navedi splet |url=http://education.rec.org/ru/en/biodiversity/in_russia/04-04-02.shtml |title=Species richness of Russia |publisher=REC |access-date=2021-06-27 |archive-date=2021-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210509102841/http://education.rec.org/ru/en/biodiversity/in_russia/04-04-02.shtml |url-status=dead }}</ref> Približno 1100 redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je vključenih v [[Rdeča knjiga Ruske federacije|Rusko rdečo knjigo]].<ref name="climate"/> Celotni naravni ekosistemi Rusije so ohranjeni v približno 15.000 posebnih zaščitenih naravnih območjih različnih statusov, ki zasedajo več kot 10 % celotne površine države.<ref name="climate"/> V to številko je vključenih 45 [[Naravni rezervat|biotskih rezervatov]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/russian-federation/ |title=Russian Federation |publisher=[[UNESCO]] |date=June 2017 |access-date=2021-06-07}}</ref> 64 [[narodnih parki Rusije|narodnih parkov]] in 101 [[Zapovednik|naravni rezervat]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/science/article/russia-nature-reserves-year-ecology |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303030416/https://www.nationalgeographic.com/science/article/russia%2Dnature%2Dreserves%2Dyear%2Decology |url-status=dead |archive-date=2021-03-03 |title=Look Inside Russia's Wildest Nature Reserves – Now Turning 100 |work=National Geographic |date=2017-01-11 |access-date=2021-06-28}}</ref> Država ima še vedno veliko ekosistemov, ki veljajo za neokrnjene, čeprav so ti v upadanju; večinoma ležijo v severnih območjih tajge in subarktične tundre v Sibiriji.<ref>{{navedi knjigo | last1=Danilov-Danil'yan | first1=V.I. | last2=Reyf | first2=I.E. | title=The Biosphere and Civilization: In the Throes of a Global Crisis | publisher=Springer International Publishing | year=2018 | isbn=978-3-319-67193-2 | url={{GBurl|id=NK9SDwAAQBAJ|p=234}} | access-date=2022-12-06 | page=234}}</ref> Rusija je imela leta 2019 [[Indeks integritete gozdne pokrajine]] 9,02 in s tem zasedala 10. mesto med 172 državami; bila je prva med velikimi državami.<ref>{{navedi časopis |vauthors=Grantham HS, ''et al''. |title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material |journal=Nature Communications |volume=11 |issue=1 |year=2020 |page=5978 |issn=2041-1723 |doi=10.1038/s41467-020-19493-3 |pmid=33293507 |pmc=7723057|bibcode=2020NatCo..11.5978G |doi-access=free}}</ref> ==Vlada in politika== {{multiple image|perrow=2|total_width=300 | align = right | caption_align = center | image1 = Владимир Путин (18-06-2023) (cropped).jpg|caption1=[[Vladimir Putin]]<br /><small>[[Predsednik Ruske federacije|Predsednik]]</small> | image2 = Mikhail Mishustin (2020-07-09).jpg|caption2=[[Mihail Mišustin]]<br /><small>[[Predsednik vlade Ruske federacije|Predsednik vlade]]</small> }} Rusija je po ustavi iz leta 1993 simetrična federalna republika s polpredsedniškim sistemom, kjer je [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] [[državni poglavar]],<ref name="(Article 80, § 1)">{{navedi splet |title=The Constitution of the Russian Federation |website=(Article 80, §&nbsp;1) |url=http://www.constitution.ru/en/10003000-05.htm |access-date=2007-12-27}}</ref> [[Predsednik vlade Ruske federacije|predsednik vlade]] pa vodja vlade.<ref name="cia"/> Strukturirana je kot večstrankarska predstavniška demokracija, v kateri je zvezna vlada sestavljena iz treh vej:<ref name="DeRouen-2005">{{navedi knjigo |first1=Karl R. |last1=DeRouen |first2=Uk |last2=Heo |title=Defense and Security: A Compendium of National Armed Forces and Security Policies |url={{GBurl|id=wdeBgfmZI0cC|p=666}} |year=2005 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-85109-781-4 |page=666}}</ref> * Zakonodajna: dvodomna zvezna skuščina Rusije je sestavljena iz 450-članske [[Državna duma|Državne dume]] in 170-članskega [[Svet federacije|Sveta federacije]],<ref name="DeRouen-2005"/> ki sprejema zvezne zakone, napoveduje vojno, sprejema pogodbe, razpolaga z državno blagajno in močjo razrešitve predsednika.<ref>{{navedi splet|title=Chapter 5. The Federal Assembly {{!}} The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.constitution.ru/en/10003000-06.htm|access-date=2022-02-04|website=www.constitution.ru}}</ref> * Izvršilna: predsednik je vrhovni poveljnik [[Oborožene sile Ruske federacije|oboroženih sil]] in imenuje Rusko vlado (kabinet) ter druge funkcionarje, ki upravljajo in izvajajo zvezne zakone in politike.<ref name="(Article 80, § 1)"/> Predsednik lahko izdaja dekrete neomejenega obsega, dokler niso v neskladju z ustavo ali zvezno zakonodajo.<ref>{{navedi knjigo |last1=Remington |first1=Thomas F. |title=Presidential Decrees in Russia: A Comparative Perspective |date=2014 |publisher=Cambridge University Press |location=New York |isbn=978-1-107-04079-3 |page=48 |url={{GBurl|id=TK-BAwAAQBAJ|dq=russia+decree+of+the+president+inpublisher:university|p=48}} |access-date=2022-08-13}}</ref> * Sodna: [[Ustavno sodišče Rusije]], [[Vrhovno sodišče Rusije]] in nižja zvezna sodišča, katerih sodnike imenuje Svet federacije po priporočilih predsednika,<ref name="DeRouen-2005"/> interpretirajo zakone in jih lahko spremenijo, v primeru, da ocenijo, da so v neskladju z ustavo.<ref>{{navedi splet|title=Chapter 7. Judicial Power {{!}} The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.constitution.ru/en/10003000-08.htm|access-date=2022-02-04|website=www.constitution.ru}}</ref> Nekdanja sovjetska republika Rusija je bila pod predsednikom [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] demokracija s hibami.<ref name="Croissant">{{navedi knjigo|last1=Croissant|first1=Aurel|last2=Tomini|first2=Luca|title=The Routledge Handbook of Autocratization|date=14 May 2024|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-1-040-04018-8|url=https://books.google.com/books?id=_RAGEQAAQBAJ|language=en|archive-date=6 June 2025|access-date=13 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250606181612/https://books.google.com/books?id=_RAGEQAAQBAJ|url-status=live}}</ref>{{rp|page=223}} Potem, ko se je na oblast povzpel Vladimir Putin, je prišlo do velikega nazadovanja.<ref name="Croissant" />{{rp|page=223}}<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=UhwiAwAAQBAJ&pg=PT48|title=Russia and Europe: Building Bridges, Digging Trenches|year=2014|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-99200-1|editor1=Kjell Engelbrekt|pages=|editor2=Bertil Nygren|access-date=24 July 2023|archive-date=13 August 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230813133217/https://books.google.com/books?id=UhwiAwAAQBAJ&pg=PT48|url-status=live}}</ref><ref>{{cite journal|last=Kiyan|first=Olga|date=9 April 2020|title=Russia & Democratic Backsliding: The Future of Putinism|url=https://hir.harvard.edu/russia-democratic-backsliding-the-future-of-putinism/|url-status=live|journal=[[Harvard International Review]]|publisher=[[Harvard International Relations Council]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224213448/https://hir.harvard.edu/russia-democratic-backsliding-the-future-of-putinism/|archive-date=24 February 2022|access-date=8 July 2022}}</ref> Politični sistem se je sprevrgel v povsem [[Avtoritarnost|avtoritarni režim]].<ref name="Croissant" />{{rp|page=323}}<ref name="t305">{{navedi splet|last=Kallmer|first=Brent|title=The Putin Myth|website=[[Journal of Democracy]] - [[Johns Hopkins University Press]]|date=6 April 2023|url=https://www.journalofdemocracy.org/articles/the-putin-myth/#f3-text|access-date=4 January 2025|archive-date=21 December 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241221070113/https://www.journalofdemocracy.org/articles/the-putin-myth/#f3-text|url-status=live}}</ref> Različni politični znanstveniki so Putina označili kot [[Diktator|diktatorja]]<ref name="Kuzio-2016">{{cite journal|last=Kuzio|first=Taras|year=2016|title=Nationalism and authoritarianism in Russia|journal=Communist and Post-Communist Studies|publisher=[[University of California Press]]|volume=49|pages=1–11|doi=10.1016/j.postcomstud.2015.12.002|jstor=48610429|number=1}}</ref><ref name="Krzywdzinski" /><ref>{{Cite report|url=https://www.econstor.eu/handle/10419/256753|title=Russia on the road to dictatorship: Internal political repercussions of the attack on Ukraine|last=Fischer|first=Sabine|date=2022|doi=10.18449/2022C30|access-date=11 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220911191555/https://www.econstor.eu/handle/10419/256753|archive-date=11 September 2022|journal=SWP Comment|hdl=10419/256753|url-status=live}}</ref> ali vodjo osebnostnega režima.<ref>{{cite journal|last1=Chapman|first1=Hannah S.|date=29 October 2024|title=Shocks to the System: Electoral Manipulation, Protests and the Evolution of Political Trust in Russia|journal=Government and Opposition|volume=60|issue=2|pages=496–516|doi=10.1017/gov.2024.18|quote=Authoritarian regimes, particularly personalist ones such as Russia, frequently justify their rule based on the views of the leading authority.|doi-access=free}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Özdamar|first1=Özgür|last2=Yanik|first2=Lerna K|date=9 September 2024|title=Populist hyperpersonalization and politicization of foreign policy institutions|journal=International Affairs|volume=100|issue=5|pages=1835–1856|doi=10.1093/ia/iiae181|issn=0020-5850|doi-access=free}}</ref><ref name="t305" /> Njegova oblast po vmesni prekinitvi z [[Dmitrij Medvedjev|Dmitrijem Medvedjevem]], je vodila do še dodatne [[Avtokracija|avtokratizacije]],<ref name="Croissant" />{{rp|page=512}}<ref name="Mamaev">{{navedi knjigo|last1=Mamaev|first1=Bogdan|title=The Evolution of Authoritarianism and Contentious Action in Russia|date=30 June 2024|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-009-56066-5|url=https://books.google.com/books?id=yXIMEQAAQBAJ|language=en|archive-date=6 June 2025|access-date=13 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250606181615/https://books.google.com/books?id=yXIMEQAAQBAJ|url-status=live}}</ref>{{rp|pages=80–81}} najhujše od časa Sovjetske zveze.<ref>{{cite journal|last1=Lindstaedt|first1=Natasha|date=1 June 2024|title=Russia's Descent into Totalitarianism|journal=Political Insight|language=en|volume=15|issue=2|pages=12–15|doi=10.1177/20419058241260782|issn=2041-9058}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Karatnycky|first=Adrian|date=24 March 2024|access-date=23 March 2025|title=Russia Is Back to the Stalinist Future|work=[[Foreign Policy]]|quote=A recent study by exiled Russian journalists from Proekt Media used data to determine that Russia is more politically repressive today than the Soviet Union under all leaders since Joseph Stalin.|url=https://foreignpolicy.com/2024/03/24/russia-putin-stalin-soviet-election-war-repression-political-prisoners/|archive-date=30 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250330185750/https://foreignpolicy.com/2024/03/24/russia-putin-stalin-soviet-election-war-repression-political-prisoners/|url-status=live}}</ref> Nekateri avtorji so opozorili na ponovno vzpostavitev nekaterih elementov [[Totalitarizem|totalitarizma]].<ref>{{navedi splet|last1=Kolesnikov|first1=Andrei|title=Putin's War Has Moved Russia From Authoritarianism to Hybrid Totalitarianism|url=https://carnegieendowment.org/posts/2022/04/putins-war-has-moved-russia-from-authoritarianism-to-hybrid-totalitarianism?lang=en|website=Carnegie Endowment for International Peace|language=en|access-date=4 March 2025|archive-date=7 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250307193757/https://carnegieendowment.org/posts/2022/04/putins-war-has-moved-russia-from-authoritarianism-to-hybrid-totalitarianism?lang=en|url-status=live}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Lindstaedt|first1=Natasha|date=1 June 2024|title=Russia's Descent into Totalitarianism|url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/20419058241260782|journal=Political Insight|language=en|volume=15|issue=2|pages=12–15|doi=10.1177/20419058241260782|issn=2041-9058|url-access=subscription}}</ref> Putinov način vladanja je na splošno poimenovan [[Putinizem]].<ref>{{navedi knjigo|author=Brian D. Taylor|date=2018|title=The Code of Putinism|url=https://archive.org/details/codeofputinism0000tayl|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/codeofputinism0000tayl/page/2 2]–7|isbn=978-0-19-086731-7|oclc=1022076734}}</ref> === Upravne delitve === {{glavni|Federalni subjekti Rusije}} Federalni subjekti Rusije, imenovani tudi subjekti Ruske federacije ({{jezik-ru|субъекты Российской Федерации|subjekti Rossijskoj Federacii|label=none}}) ali preprosto kot subjekti federacije ({{jezik-ru| субъекты федерации|subjekti federacii|label=none}}), so sestavne enote Rusije, njene najvišje politične enote po ustavi Rusije.<ref>{{navedi splet|url= http://www.constitution.ru/en/10003000-04.htm|title= The Constitution of the Russian Federation: Chapter 3, The Federal Structure|access-date= 2013-04-28}}</ref> Od 18. marca 2014 Rusko federacijo po ustavi sestavlja 85 zveznih subjektov.<ref name="Constitution65">{{navedi splet|url= http://eng.constitution.kremlin.ru/#article-65|title= Constitution of the Russian Federation|publisher= Russian Presidential Executive Office|access-date= 2013-04-28}}</ref> Dva, ki se nahajata na ukrajinskem [[Krim (polotok)|polotoku Krim]], Sevastopol in Republika Krim, nista mednarodno priznana kot del Rusije. Kaliningrajska oblast je edini zvezni subjekt, geografsko ločen od preostale Ruske federacije z drugimi državami. Po ruski ustavi Rusko federacijo sestavljajo republike, okraji, oblasti, avtonomna mesta, avtonomna oblast in avtonomna okrožja, ki so vsi enakopravni subjekti Ruske federacije.<ref>{{navedi splet|url= http://www.constitution.ru/en/10003000-02.htm|title= Chapter 1. The Fundamentals of the Constitutional System – The Constitution of the Russian Federation|access-date= 2016-05-07}}</ref> Tri ruska avtonomna mesta ([[Moskva]], [[Sankt Peterburg]] in [[Sevastopol]]) imajo status mesta in ločenega zveznega subjekta, ki ga sestavljajo druga mesta (Zelenograd, Troick, Kronštadt, Kolpino itd.) znotraj vsakega zveznega mesta, pri čemer ostajajo starejše strukture poštnih naslovov. Leta 1993 je Ruska federacija obsegala 89 zveznih subjektov. Do leta 2008 se je število zveznih subjektov zaradi več združitev zmanjšalo na 83. Leta 2014 sta po okupaciji in aneksaciji Sevastopol in Republika Krim s stališča Rusije postala njena 84. in 85. zvezna subjekta, vendar mednarodnopravno gre za dela [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name="Treaty">Kremlin.ru. [http://kremlin.ru/news/20605 Договор между Российской Федерацией и Республикой Крым о принятии в Российскую Федерацию Республики Крым и образовании в составе Российской Федерации новых субъектов] (''Treaty Between the Russian Federation and the Republic of Crimea on Ascension to the Russian Federation of the Republic of Crimea and on Establishment of New Subjects Within the Russian Federation'') {{in lang|ru}}</ref><ref name="Reuters">{{navedi splet|url= https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA1Q1E820140318|title= Putin signs Crimea treaty as Ukraine serviceman dies in attack|author= Steve Gutterman and Pavel Polityuk|date= 2014-03-18|work= Reuters|access-date= 2016-05-07}}</ref> [[Slika:Map of federal subjects of Russia (2022), disputed Crimea and Donbass.svg|alt=Federalni subjekti Rusije vključno z okupiranimi ozemlji Ukrajine|sredina|sličica|690x690_pik|Federalni subjekti Rusije vključno z [[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|okupiranimi ozemlji Ukrajine]]]] Znotraj federacije obstaja (vključuje mednarodno nepriznana ozemlja): * 21 [[Ruske republike|republik]] z visoko stopnjo neodvisnosti. Nekaj republik ustreza ozemljem nekaterih etničnih manjšin. * 9 [[Okraji Rusije|okrajev]] (''край''), * 48 [[Oblasti Rusije|oblasti]] (oziroma [[pokrajina|pokrajin]]) (''область''), * 3 avtonomna mesta (oziroma mesta zveznega pomena, ''город федерального значения''), * 4 avtonomna okrožja (''автономный округ'') in * 1 avtonomna oblast (''автономная область''). Nekdaj je bila ena od višjih upravnih enot v [[carska Rusija|carski Rusiji]] [[gubernija]] (''губерния''), njen sestavni del pa ujezd (''уезд)''. ==== Federalna okrožja ==== {{glavni|Federalna okrožja Rusije}} Federalna okrožja (rusko ''федера́льные округа́'', ''federal'nye okruga'') so skupina federalnih subjektov Rusije. Zvezna okrožja niso omenjena v državni ustavi, nimajo lastnih pristojnosti in ne upravljajo regionalnih zadev. Obstajajo izključno za spremljanje skladnosti med zveznimi in regionalnimi pravnimi organi ter za zagotavljanje vladnega nadzora nad javno upravo, sodstvom in zveznimi agencijami, ki delujejo v regijah.<ref>{{navedi splet|last=Russell|first=Martin|url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2015/569035/EPRS_IDA(2015)569035_EN.pdf|title=Russia's constitutional structure|work=European Parliamentary Research Service|publisher=European Parliament|date=October 2015|access-date=2021-11-03|isbn=978-92-823-8022-2|doi=10.2861/664907}}</ref> # [[Osrednje federalno okrožje]] (rusko ''Центра́льный федера́льный о́круг, tr. Central'nyj federal'nyj okrug'') # [[Južno federalno okrožje]] (rusko ''Ю́жный федера́льный о́круг, tr. Južnyj federal'nyj okrug'') # [[Severnokavkaško federalno okrožje]] (rusko ''Се́веро-Кавка́зский федера́льный о́круг, tr. Severo-Kavkazskij federal'ny okrug'') # [[Severozahodno federalno okrožje]] (rusko ''Северо-Западный федеральный округ'') # [[Daljnovzhodno federalno okrožje]] (rusko ''Дальневосто́чный федера́льный о́круг, tr. Dal'nevostočnyj federal'ny okrug'') # [[Sibirsko federalno okrožje]] (rusko ''Сиби́рский федера́льный о́круг, tr. Sibirskij federal'ny okrug'') # [[Uralsko federalno okrožje]] (rusko ''Ура́льский федера́льный о́круг, tr. Uralskij federal'ny okrug'') # [[Privolško federalno okrožje]] (rusko ''Приво́лжский федера́льный о́круг, tr. Privolžskij federal'nyj okrug'') === Človekove pravice === Kot državo naslednico [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], [[Ruska federacija|Rusko federacijo]] še vedno zavezujejo isti sporazumi o človekovih pravicah, ki jih je podpisala in sprejela njena predhodnica, kot so mednarodni pakti o državljanskih in političnih pravicah ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. V poznih devetdesetih letih dvajsetega stoletja je Rusija ratificirala tudi [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] (s pridržkom) in od leta 1998 dalje je [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] v [[Strasbourg]]u postalo zadnje pritožbeno sodišče za ruske državljane iz njihovega nacionalnega pravosodnega sistema. V skladu s 15. členom 1. poglavja ustave iz leta 1993 imajo te izvedbe mednarodnega prava prednost pred nacionalno zvezno zakonodajo.<ref>{{navedi splet|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|website=www.russianembassy.org|archive-url=https://web.archive.org/web/20040210192843/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/chapter1.htm|archive-date=2004-02-10|url-status=dead|access-date=2019-06-24|quote=Article 15. 4. The commonly recognized principles and norms of the international law and the international treaties of the Russian Federation shall be a component part of its legal system. If an international treaty of the Russian Federation stipulates other rules than those stipulated by the law, the rules of the international treaty shall apply.}}</ref><ref name="constitution">{{navedi knjigo|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|archive-url=https://web.archive.org/web/20040130054518/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|url-status=dead|archive-date=2004-01-30|publisher=Embassy of the Russian Federation|location=Washington, D.C.|access-date=2008-03-16|df=dmy-all}}</ref> Rusija je imela, kot nekdanja članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah, mednarodne obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami.<ref>{{navedi splet|url=https://www.whitecase.com/publications/alert/russian-law-priority-rf-constitution-over-resolutions-intergovernmental-human|title=Russian law on the priority of the RF Constitution over resolutions of intergovernmental human rights bodies|date=2016-02-02|access-date=2018-07-13}}</ref> [[Slika:Protest_against_the_invasion_of_Ukraine_(Yekaterinburg,_February_24,_2022).jpg|sličica|Po&nbsp;[[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] 2022 so bili protivojni protesti v Rusiji zatrti s splošno represijo, približno 15.000 ljudi je bilo aretiranih.<ref>{{navedi splet|last=Shevchenko|first=Vitaliy|date=2022-03-15|title=Ukraine war: Protester exposes cracks in Kremlin's war message|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60749064|access-date=2022-04-03|publisher=BBC}}</ref>]] S strani demokracij in skupin za človekove pravice se vse pogosteje pojavljajo kritike kršitev [[Človekove pravice|človekovih pravic]] v Rusiji. [[Amnesty International]] in [[Human Rights Watch]] sta Rusijo označila za nedemokratično ter kritizirali odsotnost političnih pravic ter svoboščin državljanov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.amnesty.org/en/countries/europe-and-central-asia/russian-federation/|title=Russian Federation|publisher=[[Amnesty International]]|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.hrw.org/europe/central-asia/russia|title=Russia|publisher=[[Human Rights Watch]]|access-date=2021-11-20}}</ref> Organizacija ''Freedom House'' Rusijo od leta 2004 označuje kot »nesvobodno«.<ref>{{navedi splet|url=https://freedomhouse.org/country/russia/freedom-world/2021|title=Russia: Freedom in the World 2021|publisher=[[Freedom House]]|access-date=2021-11-20}}</ref> Od 2011 ''Intelligence Unit'' skupine ''the Economist'' Rusijo uvršča med [[Avtoritarnost|avtoritarne]] režime v svojem indeksu demokracije, kjer Rusija zaseda 146. mesto med 167 državami (2022).<ref>{{navedi novice|date=2023-02-01|title=The world's most, and least, democratic countries in 2022|newspaper=The Economist|url=https://www.economist.com/graphic-detail/2023/02/01/the-worlds-most-and-least-democratic-countries-in-2022|access-date=2023-02-02|issn=0013-0613}}</ref> Organizacija Novinarji brez meja v svojem indeksu svobode medijev Rusijo uvrščajo na 155. mesto med 180 državami (2022).<ref>{{navedi splet|url=https://rsf.org/en/russia|title=Russia|work=[[Reporters Without Borders]]|access-date=2022-06-08}}</ref> Ruska vlada je bila s strani političnih disidentov ter aktivistov za človekove pravice kritizirana zaradi nepravičnih volitev,<ref>{{navedi splet|last=Simmons|first=Ann M.|url=https://www.wsj.com/articles/russias-opposition-candidates-struggle-to-make-a-mark-in-election-11631886631|title=In Russia's Election, Putin's Opponents Are Seeing Double|work=[[The Wall Street Journal]]|date=2021-09-18|access-date=2021-12-22}}</ref> zatiranja opozicijskih strank ter protestov,<ref>{{navedi novice|last=Kramer|first=Andrew E.|url=https://www.nytimes.com/2021/06/10/world/europe/putin-navalny-russian-opposition-crackdown.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20211228/https://www.nytimes.com/2021/06/10/world/europe/putin-navalny-russian-opposition-crackdown.html|archive-date=2021-12-28|url-access=limited|title=In Shadow of Navalny Case, What's Left of the Russian Opposition?|work=The New York Times|date=2021-06-10|access-date=2021-11-24}}{{cbignore}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Seddon|first=Max|url=https://www.ft.com/content/e8889644-051c-41f6-a991-6a32091e5c54|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210/https://www.ft.com/content/e8889644-051c-41f6-a991-6a32091e5c54|archive-date=2022-12-10|url-access=subscription|title=Russian crackdown brings pro-Navalny protests to halt|work=[[Financial Times]]|date=2021-02-13|access-date=2021-11-24}}</ref> preganjanja nevladnih organizacij, utišanja ter umorov neodvisnih novinarjev<ref>{{navedi splet|last=Goncharenko|first=Roman|url=https://www.dw.com/en/ngos-in-russia-battered-but-unbowed/a-41459467|title=NGOs in Russia: Battered, but unbowed|work=DW News|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=2017-11-21|access-date=2021-11-24}}</ref><ref>{{navedi revijo|last=Yaffa|first=Joshua|date=2021-09-07|title=The Victims of Putin's Crackdown On The Press|url=https://www.newyorker.com/news/dispatch/the-victims-of-putins-crackdown-on-the-press|magazine=The New Yorker|access-date=2021-11-24}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Simon|first=Scott|title=Why Do Russian Journalists Keep Falling?|url=https://www.npr.org/2018/04/21/604497554/why-do-russian-journalists-keep-falling|date=2018-04-21|work=NPR|access-date=2022-10-07}}</ref> in cenzure medijev in interneta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hrw.org/news/2020/06/18/russia-growing-internet-isolation-control-censorship|title=Russia: Growing Internet Isolation, Control, Censorship|publisher=[[Human Rights Watch]]|date=2020-06-18|access-date=2021-11-24}}</ref> V Rusiji so bili pregona deležni muslimani (še posebno salafisti).<ref>{{navedi novice|last=Herszenhorn|first=David M.|date=2015-07-01|title=Russia Sees a Threat in Its Converts to Islam|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2015/07/02/world/russia-sees-a-threat-in-its-converts-to-islam.html|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20150704162736/http://www.nytimes.com/2015/07/02/world/russia-sees-a-threat-in-its-converts-to-islam.html?_r=0|archive-date=2015-07-04|issn=0362-4331|url-access=limited}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2021-04-21|title=U.S. Report Says Russia Among 'Worst Violators' Of Religious Freedom|url=https://www.rferl.org/a/russia-worst-violators-religious-freedom-report-iran-turkmenistan/31215737.html|website=Radio Free Europe/Radio Liberty|language=en}}</ref> Ruske oblasti so bile obtožene pobojev,<ref>{{navedi splet|last=Clancy Chassay|date=2009-09-19|title=Russian killings and kidnaps extend dirty war in Ingushetia|url=http://www.theguardian.com/world/2009/sep/20/ingushetia-dirty-war-russia|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20221117075517/https://www.theguardian.com/world/2009/sep/20/ingushetia-dirty-war-russia|archive-date=2022-11-17|website=The Guardian|language=en}}</ref> aretacij, prisilnih izginotij in mučenja civilistov z namenom zatiranja vstajnikov v severnem [[Kavkaška regija|Kavkazu]].<ref>{{navedi splet|last=DENIS SOKOLOV|date=2016-08-20|title=Putin's Savage War Against Russia's 'New Muslims'|url=https://www.newsweek.com/putin-savage-war-against-russia-new-muslims-490783|access-date=2022-11-17|website=Newsweek|language=en}}</ref><ref>{{Citation|title=🇷🇺Ingushetia: A second Chechnya? l People and Power|date=2010-10-13|url=https://www.youtube.com/watch?v=0_kHz8bhMFc&t=504s|publisher=[[Al Jazeera Media Network|Al Jazeera]]|language=en}}</ref> V [[Dagestan]]u so nekateri muslimani bili žrtve nadlegovanja oblasti zaradi svojega izgleda in v operacijah proti vstajnikom so jim razstrelili domove.<ref>{{Citation|title=Russia's Invisible War: Crackdown on Salafi Muslims in Dagestan|date=2015-06-17|url=https://www.youtube.com/watch?v=rfjsgSiBkZQ|publisher=[[Human Rights Watch]]|language=en|access-date=2022-11-17}}</ref><ref>{{navedi splet|last=[[Associated Press]]|date=2015-11-25|title=Russian Crackdown on Muslims Fuels Exodus to IS|url=https://www.voanews.com/a/russian-crackdown-on-muslims-fuels-exodus-to-islamic-state/3073139.html|website=Voice of America|language=en}}</ref> Čečeni in Inguši so v ruskih zaporih deležni več zlorab kot ostale etnične skupine.<ref>{{navedi novice|last=Mairbek Vatchagaev|date=2015-04-09|title=Abuse of Chechens and Ingush in Russian Prisons Creates Legions of Enemies|url=https://jamestown.org/program/abuse-of-chechens-and-ingush-in-russian-prisons-creates-legions-of-enemies-2/|website=[[Jamestown Foundation]]}}</ref> Rusija v velikem obsegu krši človekove pravice na [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|ozemljih, ki jih okupira v Ukrajini]]. Na Krimu so se po okupaciji leta 2014 začele sistematske kršitve človekovih pravic, vključno z zatiranjem jezikov, verske svobode in sistemsko diskriminacijo Ukrajincev in Krimskih Tatarov.{{Efn|Obsodba [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]]<ref>{{Navedi splet|title=Top European court finds Russia guilty of rights violations in Crimea|url=https://www.aljazeera.com/news/2024/6/25/top-european-court-finds-russia-guilty-of-rights-violations-in-crimea|website=Al Jazeera|accessdate=2024-06-29|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia tortured and disappeared Ukrainians in Crimea, says human rights court|url=https://www.politico.eu/article/ukraine-russia-crimea-european-court-human-rights-torture-disappeared/|website=POLITICO|date=2024-06-25|accessdate=2024-06-30|language=en-GB}}</ref>}} Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] leta 2022 so se kršitve razširile še na novo okupirana ozemlja. Tam je Rusija vzpostavila »[[Ruska filtracijska taborišča za Ukrajince|filtracijska taborišča]]«, kjer so mnogi [[Ukrajinci]] podvrženi zlorabam, posilstvom, mučenju, stradanju, umorom, prisilnim [[deportacija]]m v Rusijo ter drugim kršitvam človekovih pravic. Deportiranih je bilo 1,6 milijona Ukrajinev, od tega 250.000 otrok.<ref>{{Navedi novice|title=Russia transfers thousands of Mariupol civilians to its territory|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60894142|date=2022-03-27|accessdate=2024-01-30|language=en-GB}}</ref> Rusija deportacije zanika in jih imenuje »evakuacija«.<ref>{{Navedi splet|title=Минобороны отчиталось об эвакуации более 500 тыс. человек в Россию|url=https://www.rbc.ru/politics/02/04/2022/6248a2749a79475222538da1|website=РБК|date=2022-04-02|accessdate=2024-01-30|language=ru}}</ref> Rusija omejuje [[LGBT]] pravice. Od leta 2020 prepoveduje [[Istospolna zakonska zveza|istospolne zakonske zveze]] in LGBT organizacije klasificira kot »tuje agente«.<ref>{{navedi splet|title=Russia, Homophobia and the Battle for 'Traditional Values'|website=Human Rights Watch|date=2023-05-17|url=https://www.hrw.org/news/2023/05/17/russia-homophobia-and-battle-traditional-values|access-date=2023-08-09}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Russia passes law banning 'LGBT propaganda' among adults|url=https://www.theguardian.com/world/2022/nov/24/russia-passes-law-banning-lgbt-propaganda-adults|website=The Guardian|date=2022-11-24|access-date=2023-08-11|last1=Sauer|first1=Pjotr}}</ref> === Vojska === {{glavni|Oborožene sile Ruske federacije}} [[File:Sukhoi Design Bureau, 054, Sukhoi T-50 (Su-57 prototype) (49581303977).jpg|thumb|[[Suhoj Su-57]], [[lovec pete generacije]] [[Vojno letalstvo Rusije|Vojnega letalstva Rusije]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rand.org/blog/2020/08/russias-su-57-heavy-fighter-bomber-is-it-really-a-5th.html |title=Russia's Su-57 Heavy Fighter Bomber: Is It Really a Fifth-Generation Aircraft? |work=[[RAND Corporation]] |author=Ryan Bauer and Peter A. Wilson |date=2020-08-17 |access-date=2021-06-28}}</ref>]] [[Oborožene sile Ruske federacije]] se delijo na [[Kopenske sile Ruske federacije|kopenske sile]], [[Ruska vojna mornarica|vojno mornarico]] in [[Zračno-vesoljske sile Ruske federacije|zračno-vesoljske sile]] ter dve neodvisni veji: [[Strateške raketne sile Ruske federacije|strateške raketne sile]] in [[Zračno-desantne enote Ruske federacije|zračno-desantne enote]].<ref name="cia"/> Leta 2021 je imela vojska okrog milijon aktivnih pripadnikov, s čimer se je uvrščala na peto mesto na svetu, in 2–20 milijonov rezervistov.<ref>{{navedi knjigo |author=International Institute for Strategic Studies|author-link=International Institute for Strategic Studies |title=The Military Balance |date=2021 |publisher=[[Routledge]] |location=London |isbn=978-1-85743-988-5 |page=191}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Nichol |first=Jim |url=https://sgp.fas.org/crs/row/R42006.pdf |title=Russian Military Reform and Defense Policy |work=Congressional Research Service |publisher=[[Library of Congress]] |date=2011-08-24 |access-date=2021-12-22}}</ref> [[Nabor|Vojaška služba]] je obvezna za vse moške v starosti 18–27 in traja eno leto.<ref name="cia"/> Rusija je med petimi [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|prepoznanimi]] [[jedrske sile|jedrskimi državami]] in ima največjo zalogo jedrskega orožja na svetu; Rusija poseduje več kot polovico svetovnega jedrskega orožja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.armscontrol.org/factsheets/Nuclearweaponswhohaswhat |title=Nuclear Weapons: Who Has What at a Glance |work=[[Arms Control Association]] |date=August 2020 |access-date=2021-06-07}}</ref> Rusija poseduje drugo največjo floto [[strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]]<ref>{{navedi splet |url=https://power.lowyinstitute.org/data/military-capability/signature-capabilities/ballistic-missile-submarines/ |work=[[Asia Power Index]] |publisher=[[Lowy Institute]] |year=2021 |title=Ballistic missile submarines data |access-date=2022-01-25}}</ref> in je ena med samo tremi državami, ki uporabljajo [[Strateški bombnik|strateške bombnike]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Paul |first1=T. V. |last2=Wirtz |first2=James J. |last3=Fortmann |first3=Michael |url={{GBurl|id=9jy28vBqscQC|p=332}} |title=Balance of power: theory and practice in the 21st century |publisher=Stanford University Press |date=2004 |page=332 |isbn=978-0-8047-5017-2}}</ref> Rusija ima tretje najvišje izdatke za vojsko na svetu in je leta 2022 porabila 86,4 mrd USD ali 4,1 % BDP.<ref>{{navedi splet |date=April 2023 |title=Trends in World Military Expenditure, 2022 |url=https://www.sipri.org/sites/default/files/2023-04/2304_fs_milex_2022.pdf |access-date=2023-04-29 |publisher=[[Stockholm International Peace Research Institute]]}}</ref> Do leta 2025 so se zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino|agresije na Ukrajino]] izdatki za vojsko močno povzpeli na približno 1/3 letnega proračuna države (145 mrd. USD).<ref>{{Navedi splet|title=Putin signs off record Russian defense spending as top EU officials visit Kyiv|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-budget-defense-spending-putin-drone-3a1a73c559b250ec26190edd9332100c|website=AP News|date=2024-12-01|accessdate=2024-12-04|language=en}}</ref> Leta 2023 je bila [[Vojaška industrija#Največji svetovni izvozniki orožja|tretja največja izvoznica orožja na svetu]] in je imela veliko ter v celoti domačo obrambno panogo in je tako proizvajala večino svoje vojaške opreme.<ref>{{navedi splet |last=Bowen |first=Andrew S. |url=https://crsreports.congress.gov/product/pdf/R/R46937 |title=Russian Arms Sales and Defense Industry |work=[[Congressional Research Service]] |publisher=[[Library of Congress]] |date=2021-10-14 |access-date=2021-12-20 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=European arms imports nearly double, US and French exports rise, and Russian exports fall sharply {{!}} SIPRI|url=https://www.sipri.org/media/press-release/2024/european-arms-imports-nearly-double-us-and-french-exports-rise-and-russian-exports-fall-sharply|website=www.sipri.org|date=2024-03-11|accessdate=2024-03-31|language=en}}</ref> === Korupcija === Ruski politični sistem nekateri opisujejo kot [[oligarhija|oligarhijo]],<ref>{{navedi časopis|last1=Guriev|first1=Sergei|last2=Rachinsky|first2=Andrei|year=2005|title=The Role of Oligarchs in Russian Capitalism|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-economic-perspectives_winter-2005_19_1/page/131|journal=The Journal of Economic Perspectives|publisher=[[American Economic Association]]|volume=19|pages=131–150|doi=10.1257/0895330053147994|jstor=4134996|doi-access=free|number=1|s2cid=17653502}}</ref> [[plutokracija|plutokracijo]]<ref>{{navedi knjigo|last=Åslund|first=Anders|year=2019|title=Russia's Crony Capitalism: The Path from Market Economy to Kleptocracy|url=https://archive.org/details/russiascronycapi0000aslu|pages=[https://archive.org/details/russiascronycapi0000aslu/page/5 5]–7|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-24486-1}}</ref> in [[kleptokracija|kleptokracijo]].<ref>{{navedi časopis|last=Fish|first=M. Steven|author-link=Steven Fish|date=April 2018|title=What Has Russia Become?|url=https://archive.org/details/comparative-politics_2018-04_50_3/page/327|journal=Comparative Politics|location=New York City|publisher=[[City University of New York]]|volume=50|pages=327–346|doi=10.5129/001041518822704872|jstor=26532689|number=3}}</ref> V Evropi Rusija dosega najnižjo uvrstitev na indeksu percepcije korupcije ''Transparency International'', hkrati pa tudi eno najnižjih na svetu; v letu 2024 je dosegla 154. mesto med 180 državami sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Corruption Perceptions Index 2024|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2024|website=Transparency.org|date=2025-02-11|accessdate=2025-12-06|language=en}}</ref> V začetku vladavine Putina je Rusija padla z 90. mesta leta 2004 na 126. mesto 2005.<ref>{{Navedi splet|title=2005 - CPI|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2005|website=Transparency.org|accessdate=2024-01-30|language=en}}</ref> Korupcija je velik problem države in ima dolgo zgodovino.<ref>{{navedi splet|title=New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption|url=https://www.voanews.com/europe/new-reports-highlight-russias-deep-seated-culture-corruption|publisher=Voice of America|date=2020-01-26|access-date=2020-03-16}}</ref> Vpliv korupcije je viden v različnih sektorjih; podjetništvu,<ref>{{navedi splet|date=June 2020|title=Russia Corruption Report|url=https://www.ganintegrity.com/portal/country-profiles/russia/|access-date=2020-11-05|website=GAN Integrity|archive-date=2019-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20191220035258/https://www.ganintegrity.com/portal/country-profiles/russia/|url-status=dead}}</ref> ekonomiji,<ref>{{navedi splet|last=Alferova|first=Ekaterina|date=2020-10-26|script-title=ru:В России предложили создать должность омбудсмена по борьбе с коррупцией|trans-title=Russia proposed to create the post of Ombudsman for the fight against corruption|url=https://iz.ru/1078501/2020-10-26/v-rossii-predlozhili-sozdat-dolzhnost-ombudsmena-po-borbe-s-korruptciei|access-date=2020-11-05|script-website=ru:Известия|website=[[Izvestia]]|language=ru}}</ref> policiji,<ref>{{navedi časopis|last1=Gerber|first1=Theodore P.|last2=Mendelson|first2=Sarah E.|author2-link=Sarah E. Mendelson|date=March 2008|title=Public Experiences of Police Violence and Corruption in Contemporary Russia: A Case of Predatory Policing?|url=https://archive.org/details/sim_law-society-review_2008-03_42_1/page/1|journal=[[Law & Society Review]]|publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]]|volume=42|pages=1–44|doi=10.1111/j.1540-5893.2008.00333.x|jstor=29734103|number=1}}</ref> vojski,<ref>{{navedi splet|url=https://rusi.org/explore-our-research/publications/commentary/corruption-russian-armed-forces|title=Corruption in the Russian Armed Forces|last1=Cranny-Evans|first1=Sam|last2=Ivshina|first2=Olga|date=2022-05-12|publisher=[[Royal United Services Institute]] (RUSI)|location=[[Westminster]]|access-date=2022-10-06|quote=Corruption in the Russian armed forces, and society in general, has been a long-acknowledged truism.}}</ref> zdravstvu,<ref>{{navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/corruption-pervades-russias-health-system/|title=Corruption Pervades Russia's Health System|publisher=[[CBS News]]|date=2007-06-28|access-date=2021-11-20}}</ref><ref>{{navedi splet|author1=Klara Sabirianova Peter|first2=Tetyana|last2=Zelenska|year=2010|title=Corruption in Russian Health Care: The Determinants and Incidence of Bribery|url=http://www.iza.org/conference_files/worldb2010/zelenska_t5300.pdf|publisher=[[Georgia State University]]|access-date=2015-12-04|archive-date=2015-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208075733/http://www.iza.org/conference_files/worldb2010/zelenska_t5300.pdf|url-status=dead}}</ref> izobrazbi<ref>{{navedi splet|first1=Elena|last1=Denisova-Schmidt|first2=Elvira|last2=Leontyeva|first3=Yaroslav|last3=Prytula|year=2014|title=Corruption at Universities is a Common Disease for Russia and Ukraine|url=http://ethics.harvard.edu/blog/corruption-universities-common-disease-russia-and-ukraine|access-date=2015-12-04|publisher=[[Harvard University]]|archive-date=2015-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208155403/http://ethics.harvard.edu/blog/corruption-universities-common-disease-russia-and-ukraine|url-status=dead}}</ref> ter javni upravi.<ref>{{navedi splet|author=Suhara, Manabu|title=Corruption in Russia: A Historical Perspective|url=https://src-h.slav.hokudai.ac.jp/sympo/03september/pdf/M_Suhara.pdf|publisher=[[Slavic-Eurasian Research Center]]|access-date=2015-12-04}}</ref> Šibka vladavina prava v državi je en izmed razlogov za korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption|url=https://www.voanews.com/a/europe_new-reports-highlight-russias-deep-seated-culture-corruption/6183207.html|website=Voice of America|date=2020-01-26|accessdate=2024-01-30|language=en}}</ref> Poskusi boja proti korupciji so se pričeli 1992 pod predsednikom [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]]. 2008 je bil pod [[Dmitrij Medvedjev|Medvedjevem]] z namenom ratifikacije Konvencije proti korupciji [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in Kazenskopravne konvencija o korupciji [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] sprejet prvi paket protikorupcijskih zakonov. V sledečih letih je bilo sprejetih še več drugih zakonov proti korupciji. S Protikorupcijsko kampanjo, ki še traja, ruska vlada skuša zmanjšati stopnjo korupcije. Od 2012 morajo po novem zakonu vsi uradniki javnih organizacij razkriti vse svoje premoženje. V tem zakonu je bil tudi prvič definiran konflikt interesov za javne uslužbence.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.squirepattonboggs.com/-/media/files/insights/publications/2012/02/an-overview-of-russias-anticorruption-laws/files/qrg_4_anticorruption_russia/fileattachment/qrg_4_anticorruption_russia.pdf|title=Quick Reference Guide 4: Anticorruption Laws of Russia|date=2012-01-01|accessdate=2024-01-30|website=squirepattonboggs.com|publisher=Squire Sanders|archive-date=2024-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20240518034318/https://www.squirepattonboggs.com/-/media/files/insights/publications/2012/02/an-overview-of-russias-anticorruption-laws/files/qrg_4_anticorruption_russia/fileattachment/qrg_4_anticorruption_russia.pdf|url-status=dead}}</ref> Po letu 2022 so se opustile mednarodne obveze boja proti korupciji. Rusija se je umaknila iz kazenskopravne konvencije o korupciji in konsistentno onemogoča sodelovanje civilne družbe pri boju proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Russia in the Corruption Perceptions Index 2022: score of 28 and 137th place - Трансперенси Интернешнл-Р|url=https://transparency.org.ru/en/research-en/cpi/russia-in-the-corruption-perceptions-index-2022|website=web.archive.org|date=2023-07-24|accessdate=2024-01-30|archive-date=2023-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230724112925/https://transparency.org.ru/en/research-en/cpi/russia-in-the-corruption-perceptions-index-2022|url-status=bot: unknown}}</ref> Indeks percepcije korupcije se kljub boju ne izboljšuje<ref>{{Navedi splet|title=Russia Corruption Index|url=https://tradingeconomics.com/russia/corruption-index|website=tradingeconomics.com|accessdate=2024-01-30}}</ref> in uvrstitev Rusije na lestvici držav ostaja v spodnji četrtini.<ref>{{Navedi splet|title=Russia Corruption Rank|url=https://tradingeconomics.com/russia/corruption-rank|website=tradingeconomics.com|accessdate=2024-01-30}}</ref> Opozicijski politik [[Aleksej Navalni]] je ustanovil neprofitno organizacijo Protikorupcijska fundacija, ki je izdala več poročil o vpletenosti visokih uradnikov v korupcijo. Pravni sistem je ugotovitve ignoriral oz. jih uporabljal le za poskuse diskreditacije organizacije.<ref name=":12">{{navedi časopis|last1=Kazyrytski|first1=Leanid|date=2019-07-02|title=Fighting Corruption in Russia: Its Characteristics and Purpose|journal=Social & Legal Studies|volume=29|issue=3|pages=421–443|doi=10.1177/0964663919859052|s2cid=198781248}}</ref> 2019 je bila označena kot »tuji agent«<ref>{{navedi splet|url=https://www.vedomosti.ru/politics/articles/2019/10/09/813236-agentom|title=The Ministry of Justice recognized the Navalny fund as a foreign agent {{!}} Vedomosti|website=vedomosti.ru|date=2019-10-09|access-date=2021-05-13}}</ref> in 2021 kot »ekstremistična« ter ukinjena.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/russian/news-56890284|title=The court restricts the activities of Navalny's funds on the claim of extremism {{!}} BBC Russia|newspaper=BBC News Русская Служба|access-date=2021-05-13}}</ref> === Pravo in kriminal === Pravo Rusije je osnovano na ustavi. Pravni viri se najpogosteje sklicujejo na civilni zakonik in kazenski zakonik.<ref>{{navedi splet|last=Yılmaz|first=Müleyke Nurefşan İkbal|title=With its Light and Dark Sides; The Unique Semi-Presidential System of the Russian Federation|website=Küresel Siyaset Merkezi|date=2020-08-31|url=https://www.kureselsiyaset.org/with-its-light-and-dark-sides-the-unique-semi-presidential-system-of-the-russian-federation/|access-date=2023-05-23|archive-date=2023-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20230523233305/https://www.kureselsiyaset.org/with-its-light-and-dark-sides-the-unique-semi-presidential-system-of-the-russian-federation/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Partlett|first=William|title=Reclassifying Russian Law: Mechanisms, Outcomes, and Solutions for an Overly Politicized Field|website=Search eLibrary|date=2010-07-07|ssrn=1197762|url=https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1197762|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Butler|first1=William E.|title=Criminal Code of the Russian Federation|year=1999|publisher=Springer}}</ref> Po indeksu organiziranega kriminala dosega prvo mesto v Evropi in 32. na svetu. Rusija ima največjo zaporniško populacijo v Evropi in 5. največjo na svetu.<ref>{{navedi splet|title=Criminality in Russia|website=The Organized Crime Index|date=2023-05-04|url=https://ocindex.net/country/russia|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The Organized Crime Index|website=The Organized Crime Index|url=https://ocindex.net/|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Russia behind bars: the peculiarities of the Russian prison system|website=OSW Centre for Eastern Studies|date=2019-02-07|url=https://www.osw.waw.pl/en/publikacje/osw-commentary/2019-02-07/russia-behind-bars-peculiarities-russian-prison-system|access-date=2023-05-23}}</ref><ref name="icjpr">{{navedi splet|url=https://www.icpr.org.uk/news-events/2024/prison-populations-continue-rise-many-parts-world-115-million-held-prisons|title=Prison populations continue to rise in many parts of the world, with 11.5 million held in prisons worldwide|work=Institute for Crime & Justice Policy Research|publisher=[[Birkbeck, University of London]]|date=1 May 2024|access-date=7 April 2025|archive-date=9 November 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241109143338/https://icpr.org.uk/news-events/2024/prison-populations-continue-rise-many-parts-world-115-million-held-prisons|url-status=live}}</ref> Zaporniška populacija je od leta 2022 množično rekrutirana v vojaške [[jurišne enote]] kot so Storm-Z in Storm-V.<ref>{{navedi splet|date=2025-02-11|title=Corruptions Perceptions Index 2024|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2024|access-date=|publisher=Transparency International|archive-date=|archive-url=|url-status=|accessdate=2025-02-28}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Butler|first1=William E.|title=Criminal Code of the Russian Federation|year=1999|publisher=Springer}}</ref> Po ocenah [[BBC]] je približno 48.000 zapornikov bilo kot [[Najemnik|najemniki]] rekrutiranih v skupino Wagner.<ref>{{navedi splet|last=Adami|first=Marina|url=https://www.politico.eu/article/europe-prison-population-data-incarceration/|title=Turkey, Russia lead Europe's incarceration rates|work=[[Politico]]|date=8 April 2021|access-date=7 April 2025|archive-date=6 June 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250606181806/https://www.politico.eu/article/europe-prison-population-data-incarceration/|url-status=live}}</ref> Rusija ima visoko stopnjo naklepnih umorov; leta 2021 6,8 umorov na 100.000 prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=https://genderdata.worldbank.org/en/indicator/vc-ihr-psrc-p5?gender=total|title=Intentional homicides (per 100,000 people)|work=[[World Bank]]|access-date=7 April 2025|archive-date=16 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250416202920/https://genderdata.worldbank.org/en/indicator/vc-ihr-psrc-p5?gender=total|url-status=live}}</ref> Po podatkih iz 2023 ima Rusija drugi največji črni trg z orožjem (za [[ZDA]]) in je eno izmed ključnih svetovnih vozlišč za [[Trgovina z ljudmi|trgovino z ljudmi]].<ref>{{navedi splet|title=Criminality in Russia|website=The Organized Crime Index|date=4 May 2023|url=https://ocindex.net/country/russia|access-date=16 April 2025|archive-date=24 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250424161408/https://ocindex.net/country/russia|url-status=live}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Business Centre of Moscow 2.jpg|thumb|[[Moskovski mednarodni poslovni center]] v Moskvi. Mesto ima eno največjih urbanih ekonomij.<ref>{{navedi časopis|last1=Churkina|first1=Natalie|last2=Zaverskiy|first2=Sergey|title=Challenges of strong concentration in urbanization: the case of Moscow in Russia|doi=10.1016/j.proeng.2017.07.095|volume=198|year=2017|pages=398–410|journal=Procedia Engineering|publisher=[[Elsevier]]|doi-access=free}}</ref>]] Rusija ima [[tržno gospodarstvo]] z enormnimi naravnimi resursi, zlasti [[nafta|nafto]] in [[zemeljski plin|zemeljskim plinom]].<ref>{{navedi splet|url=http://countrystudies.us/russia/59.htm |title=Russia – Natural Resources |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Washington, D.C.: Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-06-25}}</ref> Ima [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu|deveto največje gospodarstvo po nominalnem BDP]] in šesto največje po [[pariteta kupne moči|pariteti kupne moči]]. Velik storitveni sektor ustreza 62 % BDP, industrijski sektor 32 %, kmetijski sektor pa je s 5 % najmanjši.<ref name="cia" /> Rusija ima nizko stopnjo brezposelnosti, ki znaša 4,1 %.<ref>{{navedi splet|title=Russian Federation – Unemployment Rate|url=https://www.economy.com/russian-federation/unemployment-rate|access-date=2022-04-04|work=[[Moody's Analytics]]}}</ref> Njene devizne rezerve so pete največje na svetu in znašajo 540 mrd USD.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cbr.ru/eng/hd_base/mrrf/mrrf_7d/ |title=International Reserves of the Russian Federation (End of period) |publisher=[[Central Bank of Russia]] |access-date=2021-06-21}}</ref> Ima delovno silo, ki je z okrog 70 mio. osma največja na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://data.worldbank.org/indicator/SL.TLF.TOTL.IN?locations=RU|title=Labor force, total - Russian Federation|work=[[World Bank]]|access-date=12 March 2025|archive-date=28 March 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328001737/https://data.worldbank.org/indicator/SL.TLF.TOTL.IN?locations=RU|url-status=live}}</ref> Rusija je 13. največji izvoznik in 21. največji uvoznik na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.trademap.org/Country_SelProductCountry.aspx?nvpm=1%7c643%7c%7c%7c%7cTOTAL%7c%7c%7c2%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c1|title=List of importing markets for the product exported by Russian Federation in 2021|work=[[International Trade Centre]]|access-date=2022-06-27}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.trademap.org/Country_SelProductCountry.aspx?nvpm=1%7c643%7c%7c%7c%7cTOTAL%7c%7c%7c2%7c1%7c1%7c1%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c1|title=List of supplying markets for the product imported by Russian Federation in 2021|work=[[International Trade Centre]]|access-date=2022-06-27}}</ref> Močno se zanaša na prihodke iz naslova davkov in izvoznih dajatev na nafto in zemeljski plin, ki so januarja 2022 znašali 45 % prihodkov ruskega zveznega proračuna,<ref>{{navedi splet |title=Frequently Asked Questions on Energy Security – Analysis |url=https://www.iea.org/articles/frequently-asked-questions-on-energy-security |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref> leta 2019 pa do 60 % vsega izvoza.<ref>{{navedi splet |last=Davydova |first=Angelina |url=https://www.bbc.com/future/article/20211115-climate-change-can-russia-leave-fossil-fuels-behind |title=Will Russia ever leave fossil fuels behind? |publisher=BBC |date=2021-11-24 |access-date=2022-03-03 |quote=Overall in Russia, oil and gas provided 39% of the federal budget revenue and made up 60% of Russian exports in 2019.}}</ref> Rusija ima eno najnižjih ravni zunanjega dolga med velikimi gospodarstvi,<ref>{{navedi splet |url=https://www.trtworld.com/magazine/russian-finances-strong-but-economic-problems-persist-36750 |title=Russian finances strong but economic problems persist |work=[[TRT World]] |date=2020-05-29 |access-date=2022-02-12 |quote=Now Russia is one of the least indebted countries in the world – thanks to all the oil revenue. |archive-date=2022-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220412005411/https://www.trtworld.com/magazine/russian-finances-strong-but-economic-problems-persist-36750 |url-status=dead }}</ref> čeprav je njena dohodkovna in premoženjska neenakost med gospodinjstvi ena najvišjih med razvitimi državami.<ref>{{navedi časopis |url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/ATAG/2018/620225/EPRS_ATA(2018)620225_EN.pdf |title=Socioeconomic inequality in Russia |journal=[[European Parliamentary Research Service]] |publisher=[[European Parliament]] |date=April 2018 |last=Russell |first=Martin |access-date=2022-01-25 }}</ref> Težave za gospodarsko rast so tudi velika regionalna neenakost,<ref>{{navedi časopis|last=Remington|first=Thomas F.|title=Why is interregional inequality in Russia and China not falling?|volume=48|number=1|date=March 2015|publisher=[[University of California Press]]|journal=[[Soviet and Communist studies|Communist and Post-Communist Studies]]|pages=1–13 |doi=10.1016/j.postcomstud.2015.01.005 |jstor=48610321}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Kholodilin|first1=Konstantin A.|last2=Oshchepkov|first2=Aleksey|last3=Siliverstovs|first3=Boriss|title=The Russian Regional Convergence Process: Where Is It Leading?|year=2012|volume=50|number=3|pages=5–26|journal=Eastern European Economies|publisher=Taylor & Francis|doi=10.2753/EEE0012-8775500301 |jstor=41719700|s2cid=153168354 }}</ref> visok nivo korupcije,<ref>{{cite journal|last1=Schulze|first1=Günther G.|last2=Sjahrir|first2=Bambang Suharnoko|last3=Zakharov|first3=Nikita|date=February 2016|title=Corruption in Russia|journal=[[The Journal of Law and Economics]]|publisher=[[The University of Chicago Press]]|volume=59|pages=135–171|doi=10.1086/684844|jstor=26456942|number=1}}</ref> upadanje dohodkov iz izvoza energentov,<ref>{{navedi splet|url=https://www.csis.org/analysis/russia-oil-surcharge-anticipating-benefits-and-challenges|title=The Russia Oil Surcharge: Anticipating the Benefits and Challenges|last=Seigle|first=Clayton|date=26 August 2025|access-date=4 September 2025|work=[[Center for Strategic and International Studies]]|location=Washington, D.C.|archive-date=27 August 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250827115304/https://www.csis.org/analysis/russia-oil-surcharge-anticipating-benefits-and-challenges|url-status=live}}</ref> krčenje delovne sile,<ref>{{cite journal|last=Kapeliushnikov|first=Rostislav I.|date=3 October 2023|title=The Russian labor market: Long-term trends and short-term fluctuations|url=https://zenodo.org/records/8409563/files/RUJEC_article_113503.pdf|url-status=live|journal=Russian Journal of Economics|publisher=Voprosy Ekonomiki|volume=9|pages=245–270|doi=10.32609/j.ruje.9.113503|archive-url=https://web.archive.org/web/20241215195325/https://zenodo.org/records/8409563/files/RUJEC_article_113503.pdf|archive-date=15 December 2024|access-date=6 March 2025|number=3}}</ref> [[beg možganov]]<ref>{{navedi splet|last=Sor|first=Jennifer|url=https://www.businessinsider.com/russia-economy-outlook-ukraine-war-worker-shortage-population-brain-drain-2024-8|title=Why Russia's brain drain is the biggest problem facing its economy|publisher=[[Business Insider]]|date=8 November 2024|access-date=4 September 2025|archive-date=25 July 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250725063450/https://www.businessinsider.com/russia-economy-outlook-ukraine-war-worker-shortage-population-brain-drain-2024-8|url-status=live}}</ref> in staranje ter krčenje populacije.<ref>{{cite journal|last1=Mikhailova|first1=Olga|last2=Safarova|first2=Gaiane|last3=Safarova|first3=Anna|year=2018|title=Population ageing and policy responses in the Russian Federation|url=https://inia.org.mt/wp-content/uploads/2019/05/3.2-Mikhailova-et-al..pdf|url-status=live|journal=International Journal on Ageing in Developing Countries|publisher=International Institute on Aging|volume=3|pages=6–26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250219225033/https://inia.org.mt/wp-content/uploads/2019/05/3.2-Mikhailova-et-al..pdf|archive-date=19 February 2025|access-date=6 March 2025|number=1}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.atlanticcouncil.org/content-series/russia-tomorrow/a-russia-without-russians-putins-disastrous-demographics/|title=A Russia without Russians? Putin's disastrous demographics|date=7 August 2024|access-date=9 August 2024|publisher=[[Atlantic Council]]|location=Washington, D.C.|archive-date=8 August 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240808073201/https://www.atlanticcouncil.org/content-series/russia-tomorrow/a-russia-without-russians-putins-disastrous-demographics/|url-status=live}}</ref> Po letu 2000 je Rusija doživela desetletje hitre gospodarske rasti, ki je bila posledica visokih cen nafte in rasti deviznih rezerv ter investicij.<ref name="Ellyatt-2021">{{navedi splet|last=Ellyatt|first=Holly|url=https://www.cnbc.com/2021/10/11/russias-economy-under-president-putin-in-charts.html|title=5 charts show Russia's economic highs and lows under Putin|date=2021-10-11|access-date=2022-01-19|work=CNBC}}</ref> To se je končalo z okupacijo Krima in izbruhom [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojne v Donbasu]] leta 2014 in prvemu valu zahodnih sankcij, ki so škodovale ruskemu gospodarstvu.<ref>{{navedi časopis|last=Likka|first=Korhonen|title=Economic Sanctions on Russia and Their Effects|year=2019|issn=2190-717X|publisher=[[Ifo Institute for Economic Research]]|location=[[Munich]]|access-date=2022-10-02|url=https://www.econstor.eu/bitstream/10419/216248/1/CESifo-Forum-2019-04-p19-22.pdf|journal=CESifo Forum}}</ref> Nadaljnje sankcije in bojkoti so sledile [[Ruska invazija na Ukrajino|ruskemu napadu na Ukrajino]] leta 2022, Rusija je postala najbolj sankcionirana država na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-03-07/russia-surges-past-iran-to-become-world-s-most-sanctioned-nation|title=Russia Is Now the World's Most-Sanctioned Nation|work=[[Bloomberg L.P.]]|date=2022-03-08|access-date=2022-10-02|last=Wadhams|first=Nick|quote=Russia has vaulted past Iran and North Korea to become the world's most-sanctioned nation in the span of just 10 days following President Vladimir Putin's invasion of Ukraine.}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Sonnenfeld|first=Jeffrey|date=2022-03-22|title=Over 300 Companies Have Withdrawn from Russia – But Some Remain|url=https://som.yale.edu/story/2022/over-400-companies-have-withdrawn-russia-some-remain|publisher=[[Yale School of Management]]|access-date=2022-03-10}}</ref> Rusija od aprila 2022 zaradi učinkov sankcij ne objavlja več velikega dela ekonomskih podatkov o stanju gospodarstva.<ref>{{Navedi novice|title=Western sanctions are wounding but not yet crushing Russia’s economy|url=https://www.washingtonpost.com/business/2022/08/23/russian-sanctions-economy/|newspaper=Washington Post|date=2022-08-25|accessdate=2024-01-27|issn=0190-8286|language=en-US|first=Jeanne|last=Whalen|first2=Robyn|last2=Dixon|first3=Ellen|last3=Nakashima}}</ref> Kljub obsežnim sankcijam je država ohranila gospodarsko stabilnost zaradi uspešnega prestrukturiranja trgovinskih odnosov in povečanega domačega povpraševanja. Dosegla je tudi gospodarsko rast, ki pa so jo poganjali predvsem veliki izdatki za vojsko ter povečan obseg izvoza energentov. Vseeno pa ekonomisti ocenjujejo, da bodo sankcije imele dolgoročne posledice na gospodarstvo.<ref>{{navedi splet|title=Steve Rosenberg: Russia's economy is growing, but can it last?|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nn7pej9jyo|access-date=2024-07-19|website=www.bbc.com|language=en-GB}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/is-russias-economy-really-hurting/a-63000166|last=Martin|first=Nik|title=Is Russia's economy really hurting?|work=[[DW News]]|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=6 September 2022|access-date=2 October 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Reporter|first=Brendan Cole Senior News|date=2024-07-08|title=Russian economy faces "creeping Crisis", economists warn|url=https://www.newsweek.com/russia-bank-inflation-economy-crisis-1922208|access-date=2024-07-19|website=Newsweek|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet | last=Rascoe | first=Ayesha | title=Russia's economy is going strong despite sanctions from the U.S. and its allies | website=NPR | date=2023-12-17 | url=https://www.npr.org/2023/12/17/1219882734/russias-economy-is-going-strong-despite-sanctions-from-the-u-s-and-its-allies | access-date=2024-09-14}}</ref> Slovensko-ruska gospodarska izmenjava je leta 2022 zrasla kljub sankcijam zaradi rusko-ukrajinske vojne in je obsegala 2,5 mrd EUR, od tega 1,2 mrd izvoz in 1,3 mrd uvoz. Leta 2023 je uvoz močno padel - na manj kot polovico predvojnega stanja. Glavni slovenski izvozni artikel so bili leta 2023 farmacevtski proizvodi, glavni uvozni artikel pa različni naftni derivati. Leta 2023 je bila Rusija 19. največja slovenska trgovinska partnerica.<ref>{{Navedi splet|title=Poslovno sodelovanje Slovenije z Rusijo|url=https://www.izvoznookno.si/drzave/rusija/poslovno-sodelovanje-s-slovenijo/|accessdate=2024-02-04|language=sl}}</ref> === Transport in energija === [[File:VL 85-022 container train.jpg|thumb|[[Transsibirska železnica]] je najdaljša železnica na svetu in povezuje Moskvo ter [[Vladivostok]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.businessinsider.com/trans-siberian-railway-russia-what-its-like-photos-2019-7 |title=I rode the legendary Trans-Siberian Railway on a 2,000-mile journey across 4 time zones in Russia. Here's what it was like spending 50 hours on the longest train line in the world. |work=[[Business Insider]] |first=Katie |last=Warren |date=2020-01-03 |access-date=2021-06-10}}</ref>]] Železniški transport v Rusiji je večinoma pod nadzorom državnih [[Ruske železnice|Ruskih železnic]]. Celotna dolžina železniških tirov je tretja najdaljša na svetu in znaša več kot 87.000&nbsp;km.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/railways/country-comparison |title=Railways – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15 |archive-date=2018-11-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181124012056/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2121rank.html |url-status=dead }}</ref> Rusija ima z 1,5 mio km cest peto najdaljše cestno omrežje na svetu,<ref>{{navedi splet |url=http://government.ru/info/22865/ |title=О развитии дорожной инфраструктуры|trans-title=On the development of road infrastructure |work=[[Government of Russia]] |date=2016-04-29 |access-date=2021-01-14}}</ref> gostota cest pa je med najnižjimi na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://worldroadstatistics.org/europe-central-asia-continue-to-report-the-worlds-highest-road-network-density-followed-by-east-asia-and-pacific/ |title=Europe continues to report the world's highest Road Network Density, followed by East Asia and Pacific. |work=International Road Federation |date=2020-12-16 |access-date=2021-05-19}}</ref> Ruske celinske vodne poti so s 102.000&nbsp;km najdaljše na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/waterways/country-comparison |title=Waterways – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15 |archive-date=2022-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220412005407/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/waterways/country-comparison |url-status=dead }}</ref> Med 1218 letališči v Rusiji<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/airports/country-comparison |title=Airports – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15 |archive-date=2022-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220403171702/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/airports/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref> je najprometnejše letališče [[Mednarodno letališče Šeremetjevo|Šeremetjevo]] v Moskvi. Največje pristanišče v Rusiji je [[Pristanišče Novorossijsk]] v [[Krasnodarski okraj|Krasnodarskem okraju]] ob Črnem morju.<ref>{{navedi splet|last=Guzeva|first=Alexandra|date=2021-04-20|title=10 Biggest port cities in Russia|url=https://www.rbth.com/travel/333689-russia-biggest-port-cities|access-date=2022-02-13|website=Russia Beyond|language=en-US}}</ref> Rusija velja za energetsko velesilo.<ref>{{navedi knjigo | editor = Elizabeth Buchanan |year=2021 | title = Russian Energy Strategy in the Asia-Pacific: Implications for Australia | publisher = Australian National University | page = 86 | isbn = 978-1-76046-339-7 | oclc = 1246214035 | url = {{GBurl|id=bdIwEAAAQBAJ|p=86}}}}</ref> Ima [[Zaloge zemeljskega plina|največje znane rezerve zemeljskega plina]] na svetu,<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-proved-reserves/country-comparison |title=Natural gas – proved reserves |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2022-02-15 |archive-date=2022-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220408174101/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-proved-reserves/country-comparison |url-status=dead }}</ref> druge največje zaloge premoga,<ref>{{navedi splet |year=2020 |title=Statistical Review of World Energy 69th edition |url=https://www.bp.com/content/dam/bp/business-sites/en/global/corporate/pdfs/energy-economics/statistical-review/bp-stats-review-2020-full-report.pdf |access-date=2020-11-08 |website=bp.com |publisher=[[BP]] |page=45}}</ref> osme največje rezerve nafte,<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-proved-reserves/country-comparison/ |title=Crude oil – proved reserves |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-proved-reserves/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref> in največje zaloge [[Naftni skrilavec|nafte iz skrilavcev]] v Evropi.<ref>{{navedi knjigo |year=2010 |title=2010 Survey of Energy Resources |url=https://www.worldenergy.org/assets/downloads/ser_2010_report_1.pdf |access-date=2020-11-08 |publisher=[[World Energy Council]] |page=102 |isbn=978-0-946121-02-01}}</ref> Rusija je tudi največji izvoznik zemeljskega plina na svetu,<ref>{{navedi splet|url=https://www.iea.org/articles/energy-fact-sheet-why-does-russian-oil-and-gas-matter|title=Energy Fact Sheet: Why does Russian oil and gas matter? – Analysis|website=International Energy Agency|date=2022-03-21}}</ref> drugi največji proizvajalec zemeljskega plina<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-production/country-comparison/ |title=Natural gas – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-production/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref> in drugi največji proizvajalec in izvoznik nafte.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-production/country-comparison/ |title=Crude oil – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-production/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-exports/country-comparison/ |title=Crude oil – exports |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230330235135/http://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-exports/country-comparison |url-status=dead }}</ref> Ruska proizvodnja nafte in zemeljskega plina je vodila v globoka ekonomska razmerja z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], Kitajsko in bivšimi sovjetskimi državami ter [[Vzhodni blok|državami Vzhodnega bloka]].<ref>{{navedi splet |title=Oil Market and Russian Supply – Russian supplies to global energy markets – Analysis |url=https://www.iea.org/reports/russian-supplies-to-global-energy-markets/oil-market-and-russian-supply-2 |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref><ref name="IEA">{{navedi splet |title=Gas Market and Russian Supply – Russian supplies to global energy markets – Analysis |url=https://www.iea.org/reports/russian-supplies-to-global-energy-markets/gas-market-and-russian-supply-2 |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref> Ruski delež oskrbe celotne EU (vključno z Združenim kraljestvom) z zemeljskim plinom se je v zadnjem desetletju povečal s 25 % leta 2009 na 32 % februarja 2022.<ref name="IEA"/> Sredi 2000. let je bil delež nafte in zemeljskega plina v BDP okrog 20 %, leta 2013 pa 20–21 %.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kommersant.ru/doc/2594003|title=Нефть со всеми вытекающими|date=2014-10-27|website=www.kommersant.ru}}</ref> Delež nafte in zemeljskega plina v ruskem izvozu je okrog 50 %, prav tako znašajo prihodki zveznega proračuna okrog 50 %, kar je veliko. Dinamika ruskega BDP je močno odvisna od cen nafte in zemeljskega plina,<ref>Movchan, Andrey (14 September 2015). [https://carnegiemoscow.org/commentary/61272 "Just an Oil Company? The True Extent of Russia's Dependency on Oil and Gas."] [[Carnegie Endowment for International Peace]] (CarnegieMoscow.org). Retrieved 17 July 2023.</ref> vendar je njihov delež manj kot 50 %. Glede na prvo takšno celovito oceno, ki jo je leta 2021 objavila Ruska statistična agencija Rosstat, znaša delež ruske panoge nafte in zemeljskega plina v ruskem BDP, vključno s črpanjem, rafiniranjem, transportom in prodajo ter vsemi podpornimi dejavnostmi, okrog 19,2 % leta 2019 in 15,2 % leta 2020. To je podobno kot delež BDP na Norveškem in v Kazahstanu. Je veliko manj kot delež v BDP Savdske Arabije ali Združenih arabskih emiratov.<ref>{{navedi splet|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/1b5RpebS/Maximov-tezisy.pdf|title=Определение доли нефтегазового сектора в валовом внутреннем продукте Российской Федерации|language=ru|website=rosstat.gov.ru}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rbc.ru/economics/13/07/2021/60ec40d39a7947f74aeb2aae|title=Росстат впервые рассчитал долю нефти и газа в российском ВВП|website=РБК|date=2021-07-13 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://neftegazru.com/news/economics-markets-stocks/688594-oil-gas-share-of-russia-s-gdp-dropped-to-15-in-2020/|title=Oil & gas share of Russia's GDP dropped to 15% in 2020|website=neftegazru.com|date=2021-07-14|accessdate=2024-01-28|archive-date=2023-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230709172407/https://neftegazru.com/news/economics-markets-stocks/688594-oil-gas-share-of-russia-s-gdp-dropped-to-15-in-2020/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://norvanreports.com/oil-gas-share-of-russias-gdp-dropped-to-15-in-2020/|title=Oil & gas share of Russia's GDP dropped to 15% in 2020 &#124; NORVANREPORTS.COM &#124; Business News, Insurance, Taxation, Oil & Gas, Maritime News, Ghana, Africa, World|date=2021-07-14}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://oilprice.com/Latest-Energy-News/World-News/Oil-Gas-Share-Of-Russias-GDP-Dropped-To-15-In-2020.html|title=Oil & Gas Share Of Russia's GDP Dropped To 15% In 2020|website=OilPrice.com}}</ref> Rusija je leta 2019 ratificirala [[Pariški sporazum]].<ref>{{navedi splet |last=Sauer |first=Natalie |url=https://www.euractiv.com/section/climate-environment/news/russia-formally-joins-paris-climate-pact/ |title=Russia formally joins Paris climate pact |work=[[Euractiv]] |date=2019-09-24 |access-date=2021-12-19}}</ref> Toplogredne emisije Rusije so četrte največje na svetu.<ref>{{navedi splet |last=Hill |first=Ian |title=Is Russia finally getting serious on climate change? |url=https://www.lowyinstitute.org/the-interpreter/russia-finally-getting-serious-climate-change |publisher=Lowy Institute |date=2021-11-01 |access-date=2021-12-19}}</ref> Rusija je četrti največji proizvajalec elektrike.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/electricity-production/country-comparison |title=Electricity – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2022-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331093053/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/electricity-production/country-comparison |url-status=dead }}</ref> Rusija je bila tudi prva država na svetu, ki je razvila civilno jedrsko energijo in zgradila [[Jedrska elektrarna Obninsk|prvo jedrsko elektrarno na svetu]].<ref>{{navedi revijo |url=https://www.wired.com/2012/06/june-27-1954-worlds-first-nuclear-power-plant-opens/ |title=1954-06-27: World's First Nuclear Power Plant Opens |magazine=[[Wired]] |first=Tony |last=Long |date=2012-06-27 |access-date=2021-06-08}}</ref> Rusija je bila leta 2019 četrti največji proizvajalec jedrske energije na svetu,<ref>{{navedi splet |date=October 2020 |title=Nuclear Power Today |url=https://www.world-nuclear.org/information-library/current-and-future-generation/nuclear-power-in-the-world-today.aspx |access-date=2020-11-08 |website=world-nuclear.org |publisher=[[World Nuclear Association]]}}</ref> leta 2021 pa peti največji proizvajalec hidroenergije.<ref>{{navedi knjigo |last1=Whiteman |first1=Adrian |last2=Akande |first2=Dennis |last3=Elhassan |first3=Nazik |last4=Escamilla |first4=Gerardo |last5=Lebedys |first5=Arvydas |last6=Arkhipova |first6=Lana |url=https://www.irena.org/-/media/Files/IRENA/Agency/Publication/2021/Apr/IRENA_RE_Capacity_Statistics_2021.pdf |title=Renewable Energy Capacity Statistics 2021 |access-date=2022-01-03 |location=[[Abu Dhabi]] |publisher=[[International Renewable Energy Agency]] |date=2021 |isbn=978-92-9260-342-7}}</ref> === Kmetijstvo in ribištvo === [[File:Wheat Tomsk.jpg|thumb|left|Pšenica v [[Tomska oblast|Tomski oblasti]] v Sibiriji]] Ruska kmetijska panoga prispeva k BDP okrog 5 %, čeprav panoga zaposluje okrog eno osmino vse delovne sile.<ref name="agriculturebritannica">{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Economy |title=Russia – Economy |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-07-01}}</ref> Rusija ima s 1.265.267&nbsp;km² tretjo največjo obdelano površino na svetu. Vendar je zaradi ostrosti okolja le okrog 13,1 % okolja kmetijske površine<ref name="cia"/> in okrog 7,4 % vsega ozemlja je plodnega.<ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS?locations=RU |title=Arable land (% of land area) – Russian Federation |publisher=[[World Bank]] |access-date=2021-06-15}}</ref> Kmetijska površina države velja za [[žitnica|žitnico]] Evrope.<ref>{{navedi splet|url=https://www.wilsoncenter.org/event/system-shock-russias-war-and-global-food-energy-and-mineral-supply-chains|title=System Shock: Russia's War and Global Food, Energy, and Mineral Supply Chains|work=[[Woodrow Wilson International Center for Scholars]]|location=Washington, D.C.|date=2022-04-13|access-date=2022-06-24|quote=Together, Russia and Ukraine—sometimes referred to as the breadbasket of Europe—account for 29% of global wheat exports, 80% of the world’s sunflower oil, and 40% of its barley.}}</ref> Več kot ena tretjina zasejane površine je namenjena krmnim poljščinam, preostala kmetijska zemljišča pa so namenjena industrijskim poljščinam, zelenjavi in sadju.<ref name="agriculturebritannica"/> Glavni produkt ruskega kmetijstva je bilo vedno žito, ki zaseda veliko več kot polovico kmetijskih zemljišč.<ref name="agriculturebritannica"/> Rusija je največji izvoznik pšenice na svetu,<ref>{{navedi novice |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-09-22/russia-s-dominance-of-the-wheat-world-keeps-growing |title=Russia's Dominance of the Wheat World Keeps Growing |publisher=[[Bloomberg L.P.]] |first1=Anatoly |last1=Medetsky |first2=Megan |last2=Durisin |date=2020-09-23 |access-date=2021-06-15}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://oec.world/en/profile/bilateral-product/wheat/reporter/rus?redirect=true|title=Wheat in Russia &#124; OEC|website=OEC – The Observatory of Economic Complexity}}</ref> največji proizvajalec ječmena in ajde, med največjimi izvozniki [[koruza|koruze]] in [[sončnično olje|sončničnega olja]] ter vodilni proizvajalec [[gnojilo|gnojil]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.fao.org/3/cb9236en/cb9236en.pdf|title=The importance of Ukraine and the Russian Federation for global agricultural markets and the risks associated with the current conflict|date=2022-03-25|publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]]|location=Rim|access-date=2022-07-08}}</ref> Najpomembnejša kmetijska območja v državi so v pasu gozdne stepe in stepe ter v južni Sibiriji.<ref name="Sova"/> Različni analitiki s področja prilagoditve podnebnim spremembam predvidevajo, da se bodo za rusko kmetijstvo v preostanku 21. stoletja odprle velike priložnosti zaradi povečanja plodne površine v Sibiriji, kar bo vodilo tako v interno, kot tudi eksterno migracijo v to regijo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/interactive/2020/12/16/magazine/russia-climate-migration-crisis.html |title=How Russia Wins the Climate Crisis |work=The New York Times |first=Abrahm |last=Lustgarten |date=2020-12-16 |access-date=2021-06-15|url-access=limited|quote=Across Eastern Russia, wild forests, swamps and grasslands are slowly being transformed into orderly grids of soybeans, corn and wheat. It’s a process that is likely to accelerate: Russia hopes to seize on the warming temperatures and longer growing seasons brought by climate change to refashion itself as one of the planet’s largest producers of food}}</ref> Zaradi svoje dolge obale med tremi oceani in dvanajstimi robnimi morji ima Rusija šesto največjo ribiško panogo na svetu. Leta 2018 je ujela skoraj 5 mio ton rib.<ref>{{navedi knjigo |url=http://www.fao.org/3/i9540en/i9540en.pdf |title=The State of World Fisheries and Aquaculture |publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] |date=2018 |access-date=2021-02-04 |location=Rim |isbn=978-92-5-130562-1}}</ref> Iz Rusije prihaja najboljši kaviar na svetu, [[beluga]] kaviar; Rusija tudi proizvede tretjino vseh rib v konzervah in četrtino vseh svežih ter zamrznjenih rib na svetu.<ref name="agriculturebritannica"/> === Znanost in tehnologija === [[File:M.V. Lomonosov by L.Miropolskiy after G.C.Prenner (1787, RAN).jpg|thumb|upright|[[Mihail Lomonosov]] (1711–1765), [[polihistor]] znanstvenik, izumitelj, pesnik in umetnik]] Rusija je leta 2019 za raziskave in razvoj porabila okrog 1 % svojega BDP, kar je bil deseti najvišji proračun na svetu.<ref>{{navedi časopis |url=https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm |title=Gross domestic spending on R&D |website=[[OECD]] Data |doi=10.1787/d8b068b4-en |access-date=2022-04-04 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114013730/https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm |url-status=dead }}</ref> Leta 2020 je zasedla deseto mesto na svetu po številu znanstvenih objav z okrog 1,3 mio člankov.<ref>{{navedi splet |year=2020 |title=SJR – International Science Ranking |url=https://www.scimagojr.com/countryrank.php?year=2020 |access-date=2022-02-03 |publisher=[[SCImago Journal Rank]]}}</ref> Od leta 1904 je bila Nobelova nagrada za [[Nobelova nagrada za fiziko|fiziko]], [[Nobelova nagrada za kemijo|kemijo]], [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|medicino]], [[Nagrada banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela|ekonomijo]], [[Nobelova nagrada za književnost|literaturo]] in [[Nobelova nagrada za mir|mir]] podeljena 26 Sovjetom in Rusom.<ref>{{navedi novice |date=2019-12-10|script-title=ru:Кто из российских и советских ученых и литераторов становился лауреатом Нобелевской премии|trans-title=Which of the Russian and Soviet scientists and writers became the Nobel Prize laureate |url=https://tass.ru/info/7308739 |access-date=2020-11-08|script-website=ru:ТАСС |agency=[[TASS]] |language=ru|newspaper=Tacc }}</ref> Rusija je leta 2023 zasedala 51. mesto na [[Globalni inovacijski indeks|Globalnem inovacijskem indeksu]], leta 2021 pa 45.<ref>{{navedi časopis |last=WIPO |title=Global Innovation Index 2023, 15th Edition |url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2023/index.html |access-date=2023-10-28 |website=www.wipo.int |doi=10.34667/tind.46596 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.wipo.int/edocs/pubdocs/en/wipo_pub_gii_2021/ru.pdf |title=RUSSIAN FEDERATION |work=[[World Intellectual Property Organization]] |publisher=United Nations |access-date=2021-11-17}}</ref> Ruski matematiki so med najbolj vplivnimi na svetu. Od časov [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski|Nikolaja Ivanoviča Lobačevskega]], ki je bil pionir [[Neevklidska geometrija|neevklidske geometrije]], do [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Pafnutija Lvoviča Čebišova]], uglednega tutorja.<ref>{{navedi časopis |last=Vucinich |first=Alexander |title=Mathematics in Russian Culture |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-ideas_april-june-1960_21_2/page/161 |jstor=2708192 |doi=10.2307/2708192 |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |volume=21 |number=2 |year=1960 |journal=Journal of the History of Ideas |pages=161–179}}</ref> [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] je izumil [[periodni sistem elementov]], glavno orodje sodobne [[kemija|kemije]].<ref>{{navedi časopis |last=Leicester |first=Henry M. |title=Factors Which Led Mendeleev to the Periodic Law |jstor=27757115 |doi=10.2307/27757115 |year=1948 |pages=67–74 |publisher=[[University of California Press]] |journal=[[Chymia]]|volume=1 }}</ref> Devetim sovjetskim in ruskim matematikom je bila podeljena [[Fieldsova medalja]]. [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] je prejel Clay [[Millenium Prize Problems]] nagrado za rešitev [[Poincaréjeva domneva|Poincaréjeve domneve]] leta 2002 in Fieldsovo medaljo leta 2006.<ref>{{navedi časopis |last=Morgan |first=Frank |title=Manifolds with Density and Perelman's Proof of the Poincaré Conjecture |url=https://archive.org/details/sim_american-mathematical-monthly_2009-02_116_2/page/134 |jstor=27642690 |volume=116 |number=2 |pages=134–142 |date=February 2009 |journal=The American Mathematical Monthly |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/00029890.2009.11920920 |s2cid=6068179 }}</ref> [[Aleksander Stepanovič Popov]] je bil med izumitelji radia,<ref>{{navedi splet |last=Marsh |first=Allison |url=https://spectrum.ieee.org/tech-history/dawn-of-electronics/who-invented-radio-guglielmo-marconi-or-aleksandr-popov |title=Who Invented Radio: Guglielmo Marconi or Aleksandr Popov? |work=[[IEEE Spectrum]] |publisher=[[Institute of Electrical and Electronics Engineers]] |date=2020-04-30 |access-date=2021-07-12}}</ref> [[Nikolaj Genadijevič Basov]] in [[Aleksander Mihajlovič Prohorov]] pa sta soizumitelja [[laser]]ja in [[maser]]ja.<ref>{{navedi časopis |last1=Shampo |first1=Marc A. |last2=Kyle |first2=Robert A. |last3=Steensma |first3=David P. |title=Nikolay Basov – Nobel Prize for Lasers and Masers |journal=Mayo Clinic Proceedings |date=January 2012 |volume=87 |issue=1 |pages=e3 |doi=10.1016/j.mayocp.2011.11.003 |pmid=22212977 |pmc=3498096}}</ref> [[Oleg Vladimirovič Losev]] je naredil ključne prispevke na področju priključkov polprevodnikov in je odkril [[Svetleča dioda|svetleče diode]].<ref>{{navedi časopis |last=Zheludev |first=Nikolay |title=The life and times of the LED – a 100-year history |date=April 2007 |volume=1 |pages=189–192 |doi=10.1038/nphoton.2007.34 |journal=[[Nature Photonics]]|issue=4 |bibcode=2007NaPho...1..189Z }}</ref> [[Vladimir Ivanovič Vernadski]] velja za enega od utemeljiteljev [[geokemija|geokemije]], [[biogeokemija|biogeokemije]] in [[Radiometrično datiranje|radiometričnega datiranja]].<ref>{{navedi časopis |last=Ghilarov |first=Alexej M. |title=Vernadsky's Biosphere Concept: An Historical Perspective |url=https://archive.org/details/sim_quarterly-review-of-biology_1995-06_70_2/page/193 |jstor=3036242 |publisher=The [[University of Chicago Press]] |volume=70 |number=2 |journal=The Quarterly Review of Biology |date=June 1995 |pages=193–203|doi=10.1086/418982 |s2cid=85258634 }}</ref> [[Ilja Iljič Mečnikov]] je znan po svojih inovativnih raziskavah v [[Imunologija|imunologiji]].<ref>{{navedi časopis |last=Gordon |first=Siamon |title=Elie Metchnikoff, the Man and the Myth |journal=Journal of Innate Immunity |pmid=26836137 |date=2016-02-03 |volume=8 |number=3 |pages=223–227 |doi=10.1159/000443331 |pmc=6738810 |doi-access=free}}</ref> [[Ivan Petrovič Pavlov]] je znan po svojem delu v [[Klasično pogojevanje|klasičnem pogojevanju]].<ref>{{navedi časopis |last=Anrep |first=G. V. |title=Ivan Petrovich Pavlov. 1849–1936 |jstor=769124 |publisher=[[Royal Society]] |volume=2 |number=5 |date=December 1936 |pages=1–18 |journal=[[Obituary Notices of Fellows of the Royal Society]]|doi=10.1098/rsbm.1936.0001 }}</ref> [[Lev Davidovič Landau]] je naredil temeljne prispevke na veliko področjih [[Teoretična fizika|teoretične fizike]].<ref>{{navedi časopis |last=Gorelik |first=Gennady |title=The Top-Secret Life of Lev Landau |jstor=24995874 |journal=[[Scientific American]] |volume=277 |number=2 |pages=72–77 |date=August 1997 |publisher=Scientific American, a division of Nature America, Inc.|doi=10.1038/scientificamerican0897-72 |bibcode=1997SciAm.277b..72G }}</ref> [[Nikolaj Ivanovič Vavilov]] je znan predvsem po odkritju geografskih izvorov kultiviranih rastlin (t. i. Vavilovih centrov).<ref>{{navedi časopis |last=Janick |first=Jules |title=Nikolai Ivanovich Vavilov: Plant Geographer, Geneticist, Martyr of Science |doi-access=free |doi=10.21273/HORTSCI.50.6.772 |date=2015-06-01 |url=https://www.hort.purdue.edu/newcrop/pdfs/772.full.pdf |volume=50 |number=6 |journal=HortScience|pages=772–776 }}</ref> [[Trofim Denisovič Lisenko]] je znan zlasti po [[Lysenkoizem|Lysenkoizmu]].<ref>{{navedi časopis |last1=Wang |first1=Zhengrong |last2=Liu |first2=Yongsheng |year=2017 |title=Lysenko and Russian genetics: an alternative view |journal=[[European Journal of Human Genetics]] |volume=25 |number=10 |pages=1097–1098 |doi=10.1038/ejhg.2017.117 |issn=1476-5438 |pmc=5602018 |pmid=28905876}}</ref> Veliko ruskih znanstvenikov je bilo [[emigrant]]ov. [[Igor Ivanovič Sikorski]] je bil pionir letalstva.<ref>{{navedi časopis |last=Hunsaker |first=Jerome C. |title=A Half Century of Aeronautical Development |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-american-philosophical-society_1954-04-15_98_2/page/121 |jstor=3143642 |publisher=[[American Philosophical Society]] |volume=98 |number=2 |pages=121–130 |date=1954-04-15 |journal=[[Proceedings of the American Philosophical Society]]}}</ref> [[Vladimir Kozmič Zvorikin]] je bil izumitelj [[ikonoskop]]skih in [[kineskop]]skih televizijskih sistemov.<ref>{{navedi splet |url=https://lemelson.mit.edu/resources/vladimir-zworykin |title=Vladimir Zworykin |work=[[Lemelson–MIT Prize]] |access-date=2021-07-12}}</ref> [[Feodosij Grigorjevič Dobržanskij]] je bil osrednja oseba na področju [[Evolucijska biologija|evolucijske biologije]] zaradi svojega dela v oblikovanju [[sodobna sinteza|sodobne sinteze]].<ref>{{navedi časopis |last=Ford |first=Edmund Brisco |author-link= E. B. Ford |doi=10.1098/rsbm.1977.0004 |title=Theodosius Grigorievich Dobzhansky, 1900-01-25 – 1975-12-18 |date=November 1977 |journal=[[Biographical Memoirs of Fellows of the Royal Society]] |volume= 23 |pages=58–89 |pmid= 11615738 |doi-access=free |issn=1748-8494}}</ref> [[Georgij Antonovič Gamov]] je bil eden najpomemnejših zagovornikov teorije [[Veliki pok|velikega poka]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.colorado.edu/physics/events/outreach/george-gamow-memorial-lecture-series/distinguished-life-and-career-george-gamow |title= The Distinguished Life and Career of George Gamow |date= 2016-05-11 |publisher=[[University of Colorado Boulder]] |access-date=2022-01-21}}</ref> ==== Raziskovanje vesolja ==== [[File:Mir on 12 June 1998edit1.jpg|thumb|[[Mir (vesoljska postaja)|Mir]], ruska [[vesoljska postaja]], ki je delovala v [[nizkozemeljska orbita|nizkozemeljski orbiti]]]] [[Ruska vesoljska agencija|Roskosmos]] je ruska nacionalna vesoljska agencija. Dosežki države na področju vesoljske tehnologije in raziskovanja vesolja segajo v čas [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski|Konstantina Edvardoviča Ciolkovskega]], očeta teoretične [[astronavtika|astronavtike]], čigar dela so navdihovala sovjetske raketne inženirje, kot sta bila [[Sergej Pavlovič Koroljov]] in [[Valentin Petrovič Gluško]] in veliko drugih, ki so prispevali k uspehu Sovjetskega vesoljskega programa v zgodnjih stopnjah [[Vesoljska tekma|vesoljske tekme]] in kasneje.<ref>{{navedi knjigo |last=Siddiqi |first=Asif A. |title=Challenge to Apollo: The Soviet Union and the Space Race, 1945–1974 |date=2000 |publisher=[[United States Government Publishing Office]] |isbn=978-0-160-61305-0}}</ref>{{rp|6–7,333}} 4. oktobra 1957 je bil izstreljen prvi umetni [[satelit]] v zemeljski orbiti, [[Sputnik 1]]. 12. aprila 1961 je bil izstreljen v vesolje prvi človek, [[Jurij Gagarin]]. Sledilo je veliko sovjetskih in ruskih rekordov pri raziskovanju vesolja. Leta 1963 je [[Valentina Vladimirovna Tereškova]] postala prva in najmlajša ženska v vesolju, leteč sama na odpravi [[Vostok 6]].<ref>{{navedi splet |url=https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1963-023A |title=Vostok 6 |work=[[NASA Space Science Data Coordinated Archive|NSSDCA]] |publisher=NASA |access-date=2022-01-26 |archive-date=2022-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429173445/https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1963-023A |url-status=dead }}</ref> Leta 1965 je [[Aleksej Arhipovič Leonov]] postal prvi človek, ki je izvedel [[vesoljski sprehod]], ko je zapustil kapsulo med odpravo [[Voshod 2]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/news/special/2014/newsspec_9035/index.html |title=The First Spacewalk |publisher=BBC |first=Paul |last=Rincon |date=2014-10-13 |access-date=2021-05-31}}</ref> Leta 1957 je [[Lajka]], sovjetski vesoljski pes, na [[Sputnik 2|Sputniku 2]] postala prva žival v orbiti Zemlje.<ref>{{navedi revijo |last=Wellerstein |first=Alex |url=https://www.newyorker.com/tech/annals-of-technology/remembering-laika-space-dog-and-soviet-hero |title=Remembering Laika, Space Dog and Soviet Hero |magazine=The New Yorker |date=2017-11-03 |access-date=2022-01-18}}</ref> Leta 1966 je [[Luna 9]] postala prvo vesoljsko plovilo, ki je doseglo mehak pristanek na vesoljskem telesu, [[Luna|Luni]].<ref>{{navedi splet |url=https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1966-006A |title=Luna 9 |work=NASA Space Science Data Coordinated Archive |publisher=NASA |access-date=2021-06-01 |archive-date=2019-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417154714/https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1966-006A |url-status=dead }}</ref> Leta 1968 je [[Zond 5]] pripeljal prva Zemeljska živa bitja (dve želvi in druga živa bitja]] v Lunino orbito.<ref>{{navedi splet |last=Betz |first=Eric |url=https://www.discovermagazine.com/the-sciences/the-first-earthlings-around-the-moon-were-two-soviet-tortoises |title=The First Earthlings Around the Moon Were Two Soviet Tortoises |work=[[Discover (magazine)|Discover]] |date=2018-09-19 |access-date=2022-01-18 }}</ref> Leta 1970 je [[Venera 7]] postala prvo vesoljsko plovilo, ki je pristalo na drugem planetu, [[Venera|Veneri]].<ref>{{navedi časopis |last1=Avduevsky |first1=V. S. |last2=Ya Marov |first2=M. |last3=Rozhdestvensky |first3=M. K. |last4=Borodin |first4=N. F. |last5=Kerzhanovich |first5=V. V. |date=1971-03-01 |title=Soft Landing of Venera 7 on the Venus Surface and Preliminary Results of Investigations of the Venus Atmosphere |url=https://archive.org/details/journal-of-the-atmospheric-sciences_1971-03_28_2/page/263 |doi=10.1175/1520-0469(1971)028<0263:SLOVOT>2.0.CO;2 |doi-access=free |pages=263–269 |publisher=[[Academy of Sciences of the Soviet Union]] |location=Moscow|journal=Journal of the Atmospheric Sciences|volume=28 |issue=2 |bibcode=1971JAtS...28..263A }}</ref> Leta 1971 je [[Mars 3]] postal prvo vesoljsko plovilo, ki je pristalo na [[Mars]]u.<ref>{{navedi knjigo |last=Perminov |first=V.G. |title=The Difficult Road to Mars – A Brief History of Mars Exploration in the Soviet Union |date=July 1999 |publisher=NASA History Division |isbn=0-16-058859-6 |url=https://history.nasa.gov/monograph15.pdf |access-date=2024-01-29 |archive-date=2019-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190714111920/https://history.nasa.gov/monograph15.pdf |url-status=dead }}</ref>{{rp|34–60}} V istem obdobju je [[Lunohod 1]] postal prvi vesoljski raziskovalni rover,<ref>{{navedi splet |url=https://solarsystem.nasa.gov/missions/lunokhod-01/in-depth/ |title=Lunokhod 01 |work=[[NASA Space Science Data Coordinated Archive|NSSDCA]] |publisher=NASA |access-date=2021-06-01 |archive-date=2022-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331072547/https://solarsystem.nasa.gov/missions/lunokhod-01/in-depth/ |url-status=dead }}</ref> ''[[Saljut 1]]'' pa je postal prva [[vesoljska postaja]] na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nasa.gov/feature/50-years-ago-launch-of-salyut-the-world-s-first-space-station |title=50 Years Ago: Launch of Salyut, the World's First Space Station |work=NASA Space Science Data Coordinated Archive |publisher=NASA |date=2021-04-19 |access-date=2021-06-01}}</ref> Aprila 2022 je imela Rusija v vesolju 172 aktivnih satelitov, kar je bilo tretje največ na svetu.<ref>{{navedi splet |title=Satellite Database |url=https://www.ucsusa.org/resources/satellite-database |access-date=2022-08-18 |website=[[Union of Concerned Scientists]]}}</ref> Med zadnjim poletom programa [[Space Shuttle]] leta 2011 in človeško odpravo podjetja [[SpaceX]] leta 2020, so bile [[Sojuz (raketa)|rakete Sojuz]] edina vozila za transportiranje astronavtov na [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodno vesoljsko postajo]].<ref>{{navedi novice |title=SpaceX successfully launches first crew to orbit, ushering in new era of spaceflight |url=https://www.theverge.com/2020/5/30/21269703/spacex-launch-crew-dragon-nasa-orbit-successful |work=The Verge |date=2020-05-30}}</ref> [[Luna&nbsp;25]], izstreljena avgusta 2023, je prva od lunarnega raziskovalnega programa [[Luna-Glob]].<ref>{{navedi novice |title=Russia launches Luna-25 moon lander, its 1st lunar probe in 47 years |url=https://www.space.com/russia-luna-25-moon-mission-launch-success |work=Space.com |date=2023-08-10 |language=en}}</ref> ===Turizem=== {{glavni|Turizem v Rusiji}} [[File:Grand Cascade in Peterhof 01.jpg|thumb|[[Palača Petergof]] v Sankt Peterburgu, mesto [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]]] Po podatkih [[Svetovna turistična organizacija|Svetovne turistične organizacije]] je Rusija 16. najbolj obiskana država na svetu in 10. v Evropi. Leta 2018 je imela več kot 24,6 mio obiskov.<ref name="unwto">{{navedi časopis |url=https://www.e-unwto.org/doi/epdf/10.18111/wtobarometereng.2020.18.1.6 |title=UNWTO World Tourism Barometer |journal=UNWTO World Tourism Barometer English Version |publisher=[[World Tourism Organization]] (UNWTO) |year=2020 |volume=18 |page=18 |language=en |doi=10.18111/wtobarometereng |issn=1728-9246 |issue=6}}</ref> Po podatkih Federalne agencije za Turizem je število potovanj v Rusijo tujih državljanov leta 2019 znašalo 24,4 mio.<ref>{{navedi splet |script-title=ru:Выборочная статистическая информация, рассчитанная в соответствии с Официальной статистической методологией оценки числа въездных и выездных туристских поездок – Ростуризм |trans-title=Selected statistical information calculated in accordance with the Official Statistical Methodology for Estimating the Number of Inbound and Outbound Tourist Trips – Rostourism |url=https://tourism.gov.ru/contents/statistika/statisticheskie-pokazateli-vzaimnykh-poezdok-grazhdan-rossiyskoy-federatsii-i-grazhdan-inostrannykh-gosudarstv/vyborochnaya-statisticheskaya-informatsiya-rasschitannaya-v-sootvetstvii-s-ofitsialnoy-statisticheskoy-metodologiey-otsenki-chisla-vezdnykh-i-vyezdnykh-turistskikh-poezdok/ |access-date=2020-11-11 |website=tourism.gov.ru |publisher=[[Federal Agency for Tourism (Russia)]] |language=ru |archive-date=2021-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122202242/https://tourism.gov.ru/contents/statistika/statisticheskie-pokazateli-vzaimnykh-poezdok-grazhdan-rossiyskoy-federatsii-i-grazhdan-inostrannykh-gosudarstv/vyborochnaya-statisticheskaya-informatsiya-rasschitannaya-v-sootvetstvii-s-ofitsialnoy-statisticheskoy-metodologiey-otsenki-chisla-vezdnykh-i-vyezdnykh-turistskikh-poezdok/ |url-status=dead }}</ref> Ruski izkupiček mednarodnega turizma je leta 2018 znašal 11,6 mrd USD.<ref name="unwto" /> Leta 2019 so potovanja in turizem znašali 4,8 % državnea BDP.<ref>{{navedi splet|url=https://knoema.com/atlas/Russian-Federation/topics/Tourism/Travel-and-Tourism-Total-Contribution-to-GDP/Contribution-of-travel-and-tourism-to-GDP-percent-of-GDP|title=Russian Federation Contribution of travel and tourism to GDP (% of GDP), 1995–2019 |website=Knoema}}</ref> Glavne turistične poti v Rusiji vključujejo potovanja po [[Zlati obroč Rusije|Zlatem obroču Rusije]], [[turistična cesta|tematska pot]] po starodavnih ruskih mestih, križarjenje na velikih rekah, kot je Volga, vzpone na gorske verige, kot je [[Kavkaz]],<ref>{{navedi novice |last=Tomb |first=Howard |url=https://www.nytimes.com/1989/08/27/travel/getting-to-the-top-in-the-caucasus.html |title=Getting to the Top In the Caucasus |work=The New York Times |date=1989-08-27 |access-date=2021-12-04|url-access=limited}}</ref> in potovanja po slavni [[Transsibirska železnica|Transsibirski železnici]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.e-unwto.org/content/r13521/fulltext.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20150112082549/http://www.e-unwto.org/content/r13521/fulltext.pdf |url-status=dead |archive-date=2015-01-12 |title=Tourism Highlights 2014 |publisher=UNWTO (World Tourism Organization) |year=2014 |access-date=2015-01-20}}</ref> Najbolj priljubljene in obiskane točke v Rusiji so [[Rdeči trg]], [[palača Petergof]], [[Kazanski kremelj]], [[Trojiški samostan sv. Sergija]] in jezero Bajkal.<ref>{{navedi splet |last=Vlasov |first=Artem |date=2018-12-17|script-title=ru:Названы самые популярные достопримечательности России|trans-title=The most popular sights of Russia are named |url=https://iz.ru/824446/2018-12-17/nazvany-samye-populiarnye-dostoprimechatelnosti-rossii |access-date=2020-12-15 |website=[[Izvestia]] |language=ru}}</ref> Moskva, kozmopolitansko glavno mesto države in zgodovinsko jedro, je živahno [[megamesto]]. Ohranja svoje klasične in sovjetske arhitekture ter se ponaša z visoko umetnostjo, baletom svetovnega razreda in [[Moskovski mednarodni poslovni center|sodobnimi stolpnicami]].<ref>{{navedi splet |last=Sullivan |first=Paul |url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/russia/moscow/articles/moscow-travel-guide/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/russia/moscow/articles/moscow-travel-guide/ |archive-date=2022-01-10 |url-access=subscription |url-status=live |title=48 hours in... Moscow, an insider guide to Russia's mighty metropolis |work=The Daily Telegraph |date=2021-03-07 |access-date=2021-12-04}}{{cbignore}}</ref> [[Sankt Peterburg]], imperialna prestolnica je znana po klasični arhitekturi, katedralah, muzejih in gledališčih, [[Festival belih luči|belih lučeh]], prečkanju rek in številnih kanalov.<ref>{{navedi novice |last=Hammer |first=Joshua |work=The New York Times |date=2011-06-03 |url=https://www.nytimes.com/2011/06/05/travel/russias-white-nights-in-st-petersburg.html |title=White Nights of St. Petersburg, Russia |access-date=2021-12-04|url-access=limited}}</ref> Rusija je svetovno znano po svojih bogatih muzejih, kot so [[Državni ruski muzej]], [[Ermitaž]] in [[Tretjakovska galerija]] ter po gledališčih, kot sta [[Bolšoj teater]] in [[Mariinsko gledališče]]. [[Moskovski kremelj]] in [[Cerkev Vasilija blaženega, Moskva|Cerkev Vasilija blaženega]] sta med najpomembnejšimi kulturnimi točkami v Rusiji.<ref>{{navedi splet|title=Kremlin and Red Square, Moscow|url=https://whc.unesco.org/en/list/545/|access-date=2022-02-20|website=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> == Demografija == {{glavni|Rusi|Seznam mest v Rusiji}} {{multiple image | direction = vertical | caption_align = center | align = right | title = Etnične skupine v Rusiji | image1 = Ethnic groups in Russia of more than 1 million people 2010 Census English.png | caption1 = {{font|size=100%|text=Etnične skupine v Rusiji s prebivalstvom nad milijon po popisu 2010}} | image2 = Percentage of Russians by Federal Subjects (2021 Census).png | caption2 = {{font|size=100%|text=Delež etničnih Rusov po federalnih subjektih po popisu 2021}} }} Rusija je ena od najredkeje poseljenih in urbaniziranih držav,<ref name="cia"/> velika večina prebivalstva pa je zgoščena v svojem [[Evropska Rusija|zahodnem delu]].<ref>{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/29.htm |title=Russia – Demographics |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-11-18}}</ref> Na popisu prebivalstva leta 2010 je imela 142,8 mio prebivalcev,<ref>{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> na popisu leta 2021 pa 144,7 mio prebivalcev (brez okupiranega Krima in Sevastopola).<ref name="gks.ru-popul"/> Ocenjeno število prebivalstva je do leta 2025 padlo na 143,6 mio.<ref name="gks.ru-popul" /> Rusija je najbolj naseljena država v Evropi in [[Seznam držav po prebivalstvu|deveta najbolj naseljena država na svetu]] z [[Seznam držav po gostoti prebivalstva|gostoto poselitve]] 8/km².<ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/EN.POP.DNST |title=Population density (people per sq. km of land area) |work=[[Svetovna banka]] |access-date=2021-06-16}}</ref> Od 1990. let je ruska [[umrljivost]] večja od [[rodnost]]i, kar so nekateri analitiki poimenovali demografska kriza.<ref>{{navedi splet |last=Koehn |first=Jodi |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/russias-demographic-crisis |title=Russia's Demographic Crisis |work=[[Kennan Institute]] |publisher=[[Woodrow Wilson International Center for Scholars]] |access-date=2021-07-18}}</ref> Leta 2022 je bila skupna plodnost v Rusiji ocenjena na 1,42 otroka na žensko,<ref>{{navedi splet|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/SMD_7.1.xlsx|format=XLSX|script-title=ru:Суммарный коэффициент рождаемости|trans-title=Total fertility rate|language=ru|work=[[Russian Federal State Statistics Service]]|access-date=2023-08-10|archive-date=2023-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230810203543/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/SMD_7.1.xlsx|url-status=dead}}</ref> kar je pod stopnjo obnovljivosti 2,1 in je ena najnižjih stopenj rodnosti na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-51120165 |title=Russia's Putin seeks to stimulate birth rate |publisher=BBC |date=2020-01-15 |access-date=2022-01-05}}</ref> Narod ima posledično enega najstarejših prebivalstev na svetu s mediano starosti 40,3 leta.<ref name="cia"/> Leta 2009 je zabeležila letno rast prebivalstva prvič v petnajstih letih in od takrat rusko prebivalstvo raste zaradi upadajoče smrtnosti in rastoče rodnosti ter povečanega priseljevanja.<ref>{{navedi splet |last=Foltynova |first=Kristyna |url=https://www.rferl.org/a/migrants-welcome-is-russia-trying-to-solve-its-demographic-crisis-by-attracting-foreigners-/30677952.html |title=Migrants Welcome: Is Russia Trying To Solve Its Demographic Crisis By Attracting Foreigners? |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |quote="Russia has been trying to boost fertility rates and reduce death rates for several years now. Special programs for families have been implemented, anti-tobacco campaigns have been organized, and raising the legal age to buy alcohol was considered. However, perhaps the most successful strategy so far has been attracting migrants, whose arrival helps Russia to compensate population losses." |date=2020-06-19 |access-date=2021-07-09}}</ref> Od leta 2020 se je ruski prirast prebivalstva obrnil, saj je presežna smrtnost zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] vodila v največji mirodobni upad v zgodovini.<ref>{{navedi splet |last=Saver |first=Pjotr |url=https://www.theguardian.com/world/2021/oct/13/russias-population-undergoes-largest-ever-peacetime-decline |title=Russia's population undergoes largest ever peacetime decline, analysis shows |work=The Guardian |date=2021-10-13 |access-date=2021-11-17 |quote=Russia's natural population has undergone its largest peacetime decline in recorded history over the last 12 months...}}</ref> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] se je demografska kriza v državi poglobila,<ref>{{navedi časopis|url=https://jamestown.org/program/russias-demographic-collapse-is-accelerating/|title=Russia's Demographic Collapse Is Accelerating|last=Goble|first=Paul|volume=19|issue=127|date=2022-08-18|location=Washington, D.C.|journal=Eurasia Daily Monitor|publisher=[[Jamestown Foundation]]|access-date=2022-10-06}}</ref> saj je država utrpela velike žrtve, zahodne sankcije in bojkoti pa so vodili v [[beg možganov]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.ft.com/content/8c576a9c-ba65-4fb1-967a-fc4fa5457c62 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210/https://www.ft.com/content/8c576a9c-ba65-4fb1-967a-fc4fa5457c62 |archive-date=2022-12-10 |url-access=subscription|title=Ukraine war threatens to deepen Russia's demographic crisis|date=2022-04-04|last1=Cocco|first1=Federica|last2=Ivanonva|first2=Polina|work=[[Financial Times]]|access-date=2022-10-06|location=London}}</ref> Rusija je večnacionalna država z veliko federalnimi subjekti, povezanimi z različnimi manjšinami.<ref>{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/32.htm |title=Russia – Ethnic Composition |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2022-01-27}}</ref> V državi je več kot 193 narodnostnih skupin. Ob popisu prebivalstva leta 2010 je bilo okrog 81 % prebivalstva etničnih [[Rusi|Rusov]], preostalih 19 % pa so bile narodne manjšine;<ref>{{navedi splet |url=http://www.demoscope.ru/weekly/ssp/rus_etn_10.php |title=EAll- Russian population census 2010 – Population by nationality, sex and subjects of the Russian Federation |work=Demoscope Weekly |year=2010 |access-date=2021-07-07}}</ref> več kot štiri petine ruskega prebivalstva je evropskega izvora, od tega velikanska večina [[Slovani|Slovanov]],<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Mixed-and-deciduous-forest#ref38597 |title=Russia – The Indo-European Group |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |quote="East Slavs—mainly Russians but including some Ukrainians and Belarusians—constitute more than four-fifths of the total population and are prevalent throughout the country." |access-date=2021-07-18}}</ref> opazni manjšini pa so [[Ugrofinski jeziki|ugrofinski]] ljudje ter [[Germani]].<ref>{{navedi časopis |last1=Kowalev |first1=Viktor |last2=Neznaika |first2=Pavel |title=Power and Ethnicity in the Finno-Ugric Republics of the Russian Federation: The Examples of Komi, Mordovia, and Udmurtia |url=https://archive.org/details/sim_international-journal-of-political-economy_fall-2000_30_3/page/81 |jstor=41103741 |volume=30 |number=3 |pages=81–100 |publisher=Taylor & Francis |year=2000 |journal=[[International Journal of Political Economy]]|doi=10.1080/08911916.2000.11644017 |s2cid=152467776 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Bartlett |first=Roger |title=The Russian Germans and Their Neighbours |journal=The Slavonic and East European Review |volume=73 |number=3 |pages=499–504 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |date=July 1995 |jstor=4211864}}</ref> Po podatkih Združenih narodov je ruska imigracija tretja največja na svetu in šteje več kot 11,6 mio ljudi;<ref>{{navedi novice |last=Kirk |first=Ashley |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/12111108/Mapped-Which-country-has-the-most-immigrants.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/12111108/Mapped-Which-country-has-the-most-immigrants.html |archive-date=2022-01-10 |url-access=subscription |url-status=live |title=Mapped: Which country has the most immigrants? |date=2016-01-21 |work=The Daily Telegraph |access-date=2021-06-30}}{{cbignore}}</ref> večina prihaja iz [[post-sovjetske države|postsovjetskih držav]], največ iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.bloomberg.com/news/features/2017-03-14/russia-s-alternative-universe-immigrants-welcome |title=Russia Wants Immigrants the World Doesn't |publisher=[[Bloomberg L.P.]] |first=Leonid |last=Ragozin |date=2017-03-14 |access-date=2023-07-05}}</ref> {{Največjih dvajset mest Rusije}} == Kultura == [[File:Moscow-Bolshoi-Theare-1.jpg|thumb|[[Bolšoj teater]] v Moskvi ponoči]] Ruski [[Ruska književnost|pisatelji]] in filozofi so imeli pomembno vlogo v razvoju evropske literature in misli.<ref name="McLean-1962">{{navedi časopis |last=McLean |first=Hugh |title=The Development of Modern Russian Literature |journal=[[Slavic Review]] |volume=21 |number=3 |pages=389–410 |date=September 1962 |doi=10.2307/3000442 |jstor=3000442 |publisher=Cambridge University Press |s2cid=163341589 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Frank |first=S. |title=Contemporary Russian Philosophy |url=https://archive.org/details/sim_monist_1927-01_37_1/page/1 |date=January 1927 |pages=1–23 |journal=The Monist |publisher=Oxford University Press |volume=37 |number=1 |doi=10.5840/monist192737121 |jstor=27901095|s2cid=146985312 }}</ref> Rusi so tudi močno vplivali na klasično glasbo,<ref>{{navedi časopis |last=Swan |first=Alfred J. |title=The Present State of Russian Music |url=https://archive.org/details/sim_musical-quarterly_1927-01_13_1/page/29 |jstor=738554 |publisher=Oxford University Press |journal=The Musical Quarterly |volume=13 |number=1 |pages=29–38 |date=January 1927|doi=10.1093/mq/XIII.1.29 }}</ref> balet,<ref>{{navedi časopis |last=Lifar | first=Sergei |title=The Russian Ballet in Russia and in the West |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1969-10_28_4/page/396 |date=October 1969 |jstor=127159 |doi=10.2307/127159 |pages=396–402 |journal=The Russian Review |volume=28 |number=4 }}</ref> šport,<ref name="Riordan-1993">{{navedi časopis |last=Riordan |first=Jim |title=Rewriting Soviet Sports History |year=1993 |publisher=[[University of Illinois Press]] |jstor=43609911 |volume=20 |number=4 |journal=Journal of Sport History |pages=247–258}}</ref> [[Seznam ruskih slikarjev|slikarstvo]]<ref>{{navedi časopis |last=Snow |first=Francis Haffkine |title=Ten Centuries of Russian Art |doi-access=free |doi=10.2307/25587683 |jstor=25587683 |volume=1 |number=2 |pages=130–135 |date=November 1916 |journal=The Art World}}</ref> in film.<ref name="Bulgakova-2012">{{navedi splet |last=Bulgakova |first=Oksana |url=https://digitalscholarship.unlv.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1021&context=russian_culture |title=The Russian Cinematic Culture |year=2012 |pages=1–37 |access-date=2022-01-13 |publisher=[[University of Nevada, Las Vegas]]}}</ref> Narod je tudi močno prispeval k znanosti in tehnologiji ter raziskovanju vesolja.<ref>{{navedi časopis |last=Hachten |first=Elizabeth A. |title=In Service to Science and Society: Scientists and the Public in Late-Nineteenth-Century Russia |jstor=3655271 |publisher=The [[University of Chicago Press]] |journal=[[Osiris]] |year=2002 |volume=17 |pages=171–209|doi=10.1086/649363 |s2cid=144835649 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Ipatieff |first=V.N. |title=Modern Science in Russia |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_spring-1943_2_2/page/68 |jstor=125254 |doi=10.2307/125254 |year=1943 |pages=68–80 |journal=The Russian Review |publisher=[[Wiley (založba)|Wiley]] |volume=2 |number=2}}</ref> V Rusiji je 30 mest UNESCO svetovne dediščine, od katerih je 19 kulturnih; 27 mest je na poskusnem seznamu.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/ru |title=Russian Federation |work=[[UNESCO]] World Heritage Centre |access-date=2021-08-13}}</ref> Velika globalna ruska diaspora je prav tako imela veliko vlogo pri širjenju ruske kulture po svetu. Ruski nacionalni simbol, [[dvoglavi orel]], izvira iz carskega obdobja in je v njenem [[Grb Rusije|grbu]] ter ruski heraldiki.<ref name="Curtis-1998-3"/> Ruski medved in Mati Rusija sta pogosto uporabljena v personifikacijah države.<ref>{{navedi časopis |last=Platoff |first=Anne M. |title=The 'Forward Russia' Flag: Examining the Changing Use of the Bear as a Symbol of Russia |journal=Raven: A Journal of Vexillology |volume=19 |url=https://escholarship.org/content/qt5xz8x2zc/qt5xz8x2zc.pdf?t=n02jtk |pages=99–126 |doi=10.5840/raven2012197 |year=2012 |issn=1071-0043 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Riabov |first=Oleg |title=The Symbol of the Motherland in the Legitimation and Delegitimation of Power in Contemporary Russia |journal=[[Nationalities Papers]] |issn=0090-5992 |year=2020 |doi=10.1017/nps.2019.14 |pages=752–767 |volume=48 |number=4|s2cid=214578255 }}</ref> [[Matrjoška|Matrjoške]] pogosto veljajo za kulturno ikono Rusije.<ref>{{navedi knjigo |title=Mother Russia: The Feminine Myth in Russian Culture |page=19 |first=Hubbs |last=Joanna |year=1993 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-20842-2}}</ref> Slovensko-ruska kulturna izmenjava je bogata in vključuje npr. skrb za [[Ruska kapelica|Rusko kapelico]] na Vršiču, ki so jo med 1. svetovno vojno zgradili vojni ujetniki iz Ruskega cesarstva. Kulturne prireditve organizirata društvo Slovenija – Rusija in Ruska dača.<ref>{{navedi splet|url=https://drustvo-slorus.si/language/sl/domov/|title=Društvo Slovenija – Rusija|accessdate=2024-02-04|archive-date=2024-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240204140538/https://drustvo-slorus.si/language/sl/domov/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.ruska-daca.si/|title= Ruska dača}}</ref> V času Kraljevine SHS je prišlo v državo veliko ruskih profesorjev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEVW8S1E|title= Rusi prihajajo! Ruski profesorji na tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani v obdobju Kraljevine SHS}}</ref> ===Umetnost in arhitektura=== {{glavni|Seznam ruskih slikarjev|Seznam ruskih arhitektov}} {{multiple image | direction = vertical | perrow = 2 | total_width = 230 | caption_align = center | align = right | image_style = border:none; | image1 = Karl Brullov - The Last Day of Pompeii - Google Art Project.jpg | caption1 = {{font|size=100%|text=[[Karl Brjullov]], ''[[Zadnji dan Pompejev]]'' (1833)}} | image2 = Winter Palace Panorama 3.jpg | caption2 = {{font|size=100%|text=[[Zimski dvorec]] je služil kot [[uradna rezidenca]] [[ruski car|ruskih carjev]].}} }} Zgodnje rusko slikarstvo predstavljajo ikone in vibrantne [[freska|freske]] pod bizantinskim vplivom.<ref name="Sova"/> Na začetku 15. stoletja je mojster ikon [[Andrej Rubljov]] narisal eno od najbolj cenjenih religioznih umetnosti.<ref name="Art">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/46.htm |title=Russia – Architecture and Painting |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-07-30}}</ref> [[Ruska akademija umetnosti]], ki je bila ustanovljena leta 1757 za učenje ruskih umetnikov, je pripeljala v Rusijo zahodne tehnike posvetnega slikanja.<ref name="Curtis-1998-2"/> V 18. stoletju so postali vplivni akademiki [[Ivan Argunov]], [[Dmitrij Levicki]] in [[Vladimir Borovikovski]].<ref>{{navedi časopis |last=Grover |first=Stuart R. |title=The World of Art Movement in Russia |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1973-01_32_1/page/28 |jstor=128091 |doi=10.2307/128091 |pages=28–42 |volume=32 |number=1 |journal=The Russian Review |publisher=[[Wiley (založba)|Wiley]] |date=January 1973}}</ref> Na začetku 19. stoletja sta [[Karl Brjullov]] in [[Aleksander Andrejevič Ivanov]] ustvarila veliko pomembnih slik in sta znana po svojih [[romantika|romantičnih]] zgodovinskih oljnih slikah.<ref>{{navedi časopis |year=2018 |volume=77 |number=1 |jstor=26565352 |publisher=Cambridge University Press |journal=Slavic Review |last=Dianina |first=Katia |title=The Making of an Artist as National Hero |pages=122–150|doi=10.1017/slr.2018.13 |s2cid=165942177 |doi-access=free }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Sibbald |first=Balb |title=If the soul is nourished ... |url=https://archive.org/details/sim_canadian-medical-association-journal_2002-02-05_166_3/page/357 |journal=Canadian Medical Association Journal |date=2002-02-05 |volume=166 |number=3 |pages=357–358 |pmc=99322}}</ref> Še en romantični slikar je bil [[Ivan Konstantinovič Ajvazovski]], ki velja za enega največjih mojstrov [[pomorska umetnost|pomorske umetnosti]].<ref>{{navedi knjigo|last=Leek|first=Peter|year=2012|title=Russian Painting|publisher=Parkstone International|isbn=978-1-780-42975-5|page=178}}</ref> V 1860. letih je skupina kritičnih realistov ([[Peredvižniki]]) pod vodstvom [[Ivan Kramskoj|Ivana Kramskega]], [[Ilja Repin|Ilje Repina]] in [[Vasilij Perov|Vasilija Perova]] prekinila z akademijo in je v slikah portretirala večstranske vidike družabnega življenja.<ref>{{navedi časopis |last=Valkenier |first=Elizabeth Kridl |title=The Peredvizhniki and the Spirit of the 1860s |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1975-07_34_3/page/247 |journal=The Russian Review |year=1975 |volume=34 |number=3 |pages=247–265 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/127973 |jstor=127973}}</ref> Prelom z 20. stoletjem je pomenil dvig [[simbolizem (umetnost)|simbolizma]]; predstavljata ga [[Mihail Vrubel]] in [[Nikolaj Rerih]].<ref>{{navedi časopis |last=Reeder |first=Roberta |title=Mikhail Vrubel': A Russian Interpretation of "fin de siècle" Art |jstor=4207296 |publisher=Modern Humanities Research Association |journal=The Slavonic and East European Review |volume=54 |number=3 |date=July 1976 |pages=323–334}}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Archer |first=Kenneth |title=Nicholas Roerich and His Theatrical Designs: A Research Survey |jstor=1478046 |doi=10.2307/1478046 |volume=18 |number=2 |publisher=Dance Studies Association |journal=[[Congress on Research in Dance#Dance Research Journal|Dance Research Journal]] |pages=3–6 |year=1986|s2cid=191516851 }}</ref> Ruska avantgarda je cvetela približno med letoma 1890 in 1930; globalno vplivni umetniki iz tega obdobja so [[El Lisicki]],<ref>{{navedi časopis |publisher=CAA |pages=437–439 |doi=10.2307/3049132 |jstor=3049132 |journal=The Art Bulletin |date=September 1973 |volume=55 |number=3 |last=Birnholz |first=Alan C. |title=Notes on the Chronology of El Lissitzky's Proun Compositions|url=https://archive.org/details/sim_art-bulletin_1973-09_55_3/page/437 }}</ref> [[Kazimir Severinovič Malevič]], [[Natalja Gončarova]], [[Vasilij Kandinski]] in [[Marc Chagall]].<ref>{{navedi časopis |last=Salmond |first=Wendy |title=The Russian Avant-Garde of the 1890s: The Abramtsevo Circle |journal=The Journal of the Walters Art Museum |volume=60/61 |year=2002 |pages=7–13 |publisher=The [[Walters Art Museum]] |jstor=20168612}}</ref> Zgodovina ruske arhitekture se začne z zgodnimi lesenimi stavbami starih Slovanov in [[Arhitektura Kijevske Rusije|cerkveno arhitekturo Kijevske Rusije]].<ref>{{navedi časopis |last=Conant |first=Kenneth John |title=Novgorod, Constantinople, and Kiev in Old Russian Church Architecture |journal=The Slavonic and East European Review |doi=10.2307/3020237 |jstor=3020237 |publisher=Cambridge University Press |volume=3 |number=2 |date=August 1944 |pages=75–92}}</ref> Po pokristjanjevanju Kijevske Rusije je bila več stoletij predvsem pod vplivom [[Bizantinska arhitektura|bizantinske arhitekture]].<ref>{{navedi časopis |last=Voyce |first=Arthur |year=1957 |title=National Elements in Russian Architecture |url=https://archive.org/details/sim_society-of-architectural-historians-journal_1957-05_16_2/page/6 |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |volume=16 |issue=2 |pages=6–16 |doi=10.2307/987741 |issn=0037-9808 |jstor=987741}}</ref> [[Aristotle Fioravanti]] in drugi italijanski arhitekti so v Rusijo prineslie [[Renesansa|renesačne]] trende.<ref>{{navedi knjigo |last1=Jarzombek |first1=Mark M. |last2=Prakash |first2=Vikramaditya |last3=Ching |first3=Frank |title=A Global History of Architecture |url=https://archive.org/details/globalhistoryofa0000chin_d9i6 |edition=2nd |date=2010 |page=[https://archive.org/details/globalhistoryofa0000chin_d9i6/page/544 544] |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-40257-3}}</ref> V 16. stoletju je prišlo do razvoja šotorskih cerkev in čebulastih kupol, ki so značilna lastnost ruske arhitekture.<ref>{{navedi časopis |last=Lidov |first=Alexei |title=The Canopy over the Holy Sepulchre. On the Origin of Onion-Shaped Domes |url=https://www.academia.edu/2694753 |journal=[[Academia.edu]] |year=2005 |pages=171–180}}</ref> V 17. stoletju je v Moskvi in [[Jaroslavelj|Jaroslavlju]] cvetel vilasti način okrasitve in je počasi utiral pot [[Moskovski barok|Nariškinemu baroku]] iz 1680. let.<ref>{{navedi časopis |last=Hughes |first=Lindsey A. J. |title=Western European Graphic Material as a Source for Moscow Baroque Architecture |volume=55 |number=4 |date=October 1977 |pages=433–443 |jstor=4207533 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |journal=The Slavonic and East European Review}}</ref> Po reformah Petra Velikega je ruska arhitektura postala pod večjim vplivom Zahodnoevropskih slogov. Okus za [[rokoko]] arhitekturo je vodil v [[Elizabetinski barok|odlična dela]] [[Francesco Bartolomeo Rastrelli|Francesca Bartolomea Rastrellija]] in njegovih sledilcev. Najvplivnejši ruski arhitekti 18. stoletja so [[Vasilij Baženov]], [[Matvej Kazakov]] in [[Ivan Starov]], ki so ustvarili trajne spomenike v Moskvi in Sankt Peterburgu in vzpostavili osnovo za bolj ruske oblike, ki so sledile.<ref name="Art"/> Med vladavino Katarine Velike je Sankt Peterburg postal muzej [[neoklasična arhitektura|neoklasične arhitekture]] na prostem.<ref>{{navedi knjigo |title=The Most Intentional City: St. Petersburg in the Reign of Catherine the Great |url=https://archive.org/details/mostintentionalc0000geor |last=Munro |first=George |publisher=[[Farleigh Dickinson University]] Press |year=2008 |isbn=978-0-8386-4146-0 |location=[[Cranbury, New Jersey|Cranbury]] |page=[https://archive.org/details/mostintentionalc0000geor/page/n236 233]}}</ref> Pod Aleksandrom I. je [[Empir]] postal ''de facto'' arhitekturni slog.<ref>{{navedi časopis |last=Ivask |first=George |title=The "Empire" Period |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1954-07_13_3/page/167 |journal=The Russian Review |year=1954 |volume=13 |number=3 |pages=167–175 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125968 |jstor=125968}}</ref> V drugi polovici 19. stoletja sta prevladovala neobizantinski slog in slog ponovne obuditve.<ref>{{navedi knjigo |last1=Wortman |first1=Richard S. |last2=Marker |first2=Gary |title=Visual Texts, Ceremonial Texts, Texts of Exploration: Collected Articles on the Representation of Russian Monarchy |url=https://archive.org/details/visualtextscerem0000wort |date=2014 |section= The "Russian Style" in Church Architecture as Imperial Symbol after 1881 |isbn=978-1-618-11347-4 |publisher=[[Academic Studies Press]] |jstor=j.ctt21h4wkb.15 |doi=10.2307/j.ctt21h4wkb.15 |doi-access=free |pages=[https://archive.org/details/visualtextscerem0000wort/page/n233 208]–237}}</ref> Na začetku 20. stoletja je postal trend ruska neoklasična ponovna obuditev.<ref>{{navedi časopis |last=Brumfield |first=William C. |title=Anti-Modernism and the Neoclassical Revival in Russian Architecture, 1906–1916 |url=https://archive.org/details/sim_society-of-architectural-historians-journal_1989-12_48_4/page/371 |publisher=[[University of California Press]] |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |pages=371–386 |volume=48 |number=4 |date=December 1989 |doi=10.2307/990455 |jstor=990455}}</ref> Prevladujoči slogi poznega 20. stoletja so [[Art Nouveau]],<ref>{{navedi časopis |last=Brumfield |first=William |title=The Decorative Arts in Russian Architecture: 1900-1907 |jstor=1503933 |doi=10.2307/1503933 |volume=5 |pages=12–27 |journal=The Journal of Decorative and Propaganda Arts |publisher=[[Florida International University]] Board of Trustees |year=1987}}</ref> [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizem]]<ref>{{navedi časopis |last=Fer |first=Briony |title=Metaphor and Modernity: Russian Constructivism |url=https://archive.org/details/oxford-art-journal_1989_12_1/page/14 |jstor=1360263 |publisher=Oxford University Press |pages=14–30 |volume=12 |number=1 |year=1989 |journal=Oxford Art Journal|doi=10.1093/oxartj/12.1.14 }}</ref> in [[Stalinistična arhitektura|socialistični klasicizem]].<ref>{{navedi splet |url=https://iseees.berkeley.edu/sites/default/files/shared/doc/2013_8-eady.pdf |title=To the New Shore: Soviet Architecture's Journey from Classicism to Standardization |last=Zubovich-Eady |first=Katherine |year=2013 |publisher=[[University of California, Berkeley]] |access-date=2022-01-15 |archive-date=2022-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220120150146/https://iseees.berkeley.edu/sites/default/files/shared/doc/2013_8-eady.pdf |url-status=dead }}</ref> ===Glasba=== [[File:Porträt des Komponisten Pjotr I. Tschaikowski (1840-1893).jpg|thumb|upright|[[Peter Iljič Čajkovski]] (1840–1893), slika iz leta 1893, [[Nikolaj Dmitrijevič Kuznecov]]]] Od 10. stoletja naprej so bili prisotni potujoči ljudski pevci, skomorohi.<ref name="Sova"/> Glasba v Kijevski Rusiji je bila pod bizantinskim vplivom (a capella).<ref name="Sova"/> Od 13. stoletja so bile značilne biline, junaške epske pesmi v ruski folklori. Glasbeno središče države je bil od 13. stoletja Novgorod, od 16. stoletja pa Moskva.<ref name="Sova"/> Pisali so inštrumentalno glasbo za [[citre]], [[gusle]] in [[gudok]].<ref name="Sova"/> V sakralni glasbi je prevladovalo večglasje. Leta 1736 je nastala prva operna predstava, leta 1756 pa prvo operno gledališče v Sankt Peterburgu.<ref name="Sova"/> Do 18. stoletja je bila glasba v Rusiji sestavljena večinoma iz cerkvene glasbe in ljudskih pesmi ter plesov.<ref name="Curtis-1998-4">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/44.htm |title=Russia – Music |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-06-25}}</ref> V 19. stoletju je bila opredeljena z napetostjo med klasičnimi skladatelji ([[Mihail Glinka]]) skupaj z drugimi člani [[Ruska peterka|mogočne peterke]], ki jih je pozneje nasledil [[krog Beljajeva]],<ref>{{navedi časopis |last=Carpenter |first=Ellon D. |year=2002 |title=Review of A History of Russian Music: From Kamarinskaya to Babi Yar |url=https://archive.org/details/sim_music-library-association-notes_2002-09_59_1/page/74 |jstor=900748 |journal=[[Notes (RRRRRRRRR)|Notes]] |volume=59 |issue=1 |pages=74–77 |doi=10.1353/not.2002.0113 |s2cid=191601515 |issn=0027-4380}}</ref> in [[Rusko glasbeno društvo|Ruskim glasbenim društvom]], ki sta ga vodila skladatelja [[Anton Rubinstein|Anton]] in [[Nikolaj Rubinstein]].<ref>{{navedi časopis |last=Garden |first=Edward |title=Classic and Romantic in Russian Music |url=https://archive.org/details/sim_music-letters_1969-01_50_1/page/153 |jstor=732909 |volume=50 |number=1 |publisher=Oxford University Press |pages=153–157 |date=January 1969 |journal=Music & Letters|doi=10.1093/ml/L.1.153 }}</ref> Poznejšo tradicijo [[Peter Iljič Čajkovski|Petra Iljiča Čajkovskega]], enega največjih skladateljev Romantičnega obdobja, ki je obe skrajnosti združil,<ref name="Sova"/> je v 20. stoletju nadaljeval [[Sergej Vasiljevič Rahmaninov]]. Svetovno znani skladatelji iz 20. stoletja so med drugimi [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]], [[Aleksander Glazunov]],<ref name="Curtis-1998-4"/> neoklasicista [[Igor Stravinski]] in [[Sergej Prokofjev]] ter ekspresionist [[Dmitrij Šostakovič]],<ref name="Sova"/> in pozneje [[Edison Denisov]], [[Sofija Gubajdulina]],<ref name="music2"/> [[Georgij Sviridov]]<ref>{{navedi časopis |last=Gillies |first=Richard Louis |title=Otchalivshaia Rus': Georgii Sviridov and the Soviet Betrayal of Rus' |journal=The Slavonic and East European Review |volume=97 |number=2 |publisher=Modern Humanities Research Association |pages=227–265 |date=April 2019 |doi=10.5699/slaveasteurorev2.97.2.0227|s2cid=151076719 }}</ref> ter [[Alfred Garjevič Šnitke]].<ref name="music2"/> V sovjetskem obdobju je delovalo več znanih skladateljev žanra [[Popularna glasba|popularne glasbe]], kot sta pevca balad [[Vladimir Semjonovič Visocki]] in [[Bulat Okudžava]],<ref name="music2">{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Music |title=Russia – Music |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-07-07}}</ref> in izvajalci, kot je [[Ala Pugačova]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2000/02/28/nyregion/superstar-evokes-superpower-diva-s-voice-adoring-fans-hear-echoes-soviet-days.html?scp=5&sq=pugacheva&st=cse |title=A Superstar Evokes a Superpower; In Diva's Voice, Adoring Fans Hear Echoes of Soviet Days |work=The New York Times |first=Alison |last=Smale |date=2000-02-28 |access-date=2021-07-07|url-access=limited}}</ref> Čeprav so sovjetske oblasti džez sankcionirale, je ta cvetel in se razvil v eno najbolj priljubljenih glasbenih oblik.<ref name="music2"/> V 80. letih je postal v Rusiji priljubljen rock in nastale so skupine, kot so [[Aria (skupina)|Aria]], [[Aquarium (skupina)|Akvarium]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/culture/article/20141013-meet-the-bob-dylan-of-russia |title=Boris Grebenshikov: 'The Bob Dylan of Russia' |publisher=BBC |first=Sally |last=McGrane |date=2014-10-21 |access-date=2021-07-07}}</ref> [[DDT (skupina)|DDT]],<ref>{{navedi novice |last=Pellegrinelli |first=Lara |url=https://www.npr.org/2008/02/06/18752518/ddt-notes-from-russias-rock-underground |title=DDT: Notes from Russia's Rock Underground |publisher=NPR |date=2008-02-06 |access-date=2021-07-10}}</ref> in [[Kino (skupina)|Kino]];<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/leningrad-rock-club-scorpions-meine-soviet-union-wind-of-change-tsoi/31157285.html |title='Crazy Pirates': The Leningrad Rockers Who Rode A Wind Of Change Across The U.S.S.R. |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |first=Coilin |last=O'Connor |date=2021-03-23 |access-date=2021-07-07}}</ref> pevec slednje je bil sploh velikanska osebnost.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/russia-music-kino-tsoi/27185480.html |title=Musician, Songwriter, Cultural Force: Remembering Russia's Viktor Tsoi |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=2015-08-12 |access-date=2021-07-19}}</ref> Od 60. let cveti v Rusiji pop glasba z globalno znanimi skupinami, kot je [[t.A.T.u.]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.theage.com.au/entertainment/music/tatu-bad-to-be-true-20030614-gdvvq0.html |title=Tatu bad to be true |work=The Age |date=2003-06-14 |access-date=2021-07-07}}</ref> ===Književnost in filozofija=== {{glavni|Ruska književnost}} {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 300 | caption_align = center | align = left | image1 = Ilya Efimovich Repin (1844-1930) - Portrait of Leo Tolstoy (1887).jpg | caption1 = {{font|size=100%|text=[[Lev Nikolajevič Tolstoj]] (1828–1910), velja za enega največjih pisateljev vseh časov, z deli kot je ''[[Vojna in mir]]''.<ref>{{navedi splet |last=Thirlwell |first=Adam |url=https://www.theguardian.com/books/2005/oct/08/classics.leonikolaevichtolstoy |title=A masterpiece in miniature |work=The Guardian |date=2005-10-08 |access-date=2021-07-25}}</ref>}} | image2 = Vasily Perov - Портрет Ф.М.Достоевского - Google Art Project.jpg | caption2 = {{font|size=100%|text=[[Fjodor Dostojevski]] (1821–1881), eden največjih romanopiscev vseh časov, katerega mojstrovina je med drugim ''[[Zločin in kazen]]''<ref>{{navedi časopis |last=Dahlkvist |first=Tobias |date=October 2015 |title=The Epileptic Genius: The Use of Dostoevsky as Example in the Medical Debate over the Pathology of Genius |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-ideas_2015-10_76_4/page/587 |jstor=43948762 |journal=Journal of the History of Ideas |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |volume=76|number=4 |pages=587–608 |doi=10.1353/jhi.2015.0028 |pmid=26522713 |s2cid=37817118 |issn=0022-5037}}</ref>}} }} [[Ruska književnost]] velja za eno najvplivnejših in najbolj razvitih na svetu.<ref name="McLean-1962"/> Slediti ji je možno od [[srednji vek|srednjega veka]], ko so bili napisani epi in kronike v [[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanščini]].<ref>Letopisi: Literature of Old Rus'. ''Biographical and Bibliographical Dictionary''. ed. by Oleg Tvorogov. Moscow: Prosvescheniye ("Enlightenment"), 1996. ({{jezik-ru|[http://interpretive.ru/dictionary/1311/word/letopisi Летописи] // Литература Древней Руси. Биобиблиографический словарь / под ред. О.В. Творогова. – М.: Просвещение, 1996.}})</ref> V obdobju [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] je književnost z deli [[Mihail Vasiljevič Lomonosov|Mihaila Vasiljeviča Lomonosova]], [[Denis Ivanovič Fonvizin|Denisa Ivanoviča Fonvizina]], [[Gavril Deržavin|Gavrila Deržavina]] in [[Nikolaj Karamzin|Nikolaja Karamzina]] zrasla na pomenu.<ref name="literature"/> V zgodnjih 30. letih 19. stoletja, med zlato dobo ruske poezije, je književnost doživela osupljivo zlato dobo v poeziji, prozi in drami.<ref>{{navedi novice |last1=Prose |first1=Francine |last2=Moser |first2=Benjamin |url=https://www.nytimes.com/2014/11/30/books/review/what-makes-the-russian-literature-of-the-19th-century-so-distinctive.html |title=What Makes the Russian Literature of the 19th Century So Distinctive? |work=The New York Times |date=2014-11-25 |access-date=2021-07-19|url-access=limited}}</ref> [[Romantika]] je omogočila razcvet pesniškega talenta [[Vasilij Žukovski|Vasilija Žukovskega]], pozneje pa je prišel v ospredje njegov varovanec [[Aleksander Sergejevič Puškin]].<ref>{{navedi časopis |last=Emerson |first=Caryl |jstor=20057504 |publisher=The Johns Hopkins University Press |volume=29 |number=4 |year=1998 |pages=653–672 |journal=New Literary History |title=Pushkin, Literary Criticism, and Creativity in Closed Places |url=https://archive.org/details/sim_new-literary-history_autumn-1998_29_4/page/653 |doi=10.1353/nlh.1998.0040 |s2cid=144165201}}</ref> Sledeč stopinjam Puškina se je rodila nova generacija pesnikov, vključno z byronistom [[Mihail Jurjevič Lermontov|Mihailom Jurjevičem Lermontovim]],<ref name="Sova"/> [[Nikolaj Nekrasov|Nikolajem Nekrasovim]], [[Aleksej Konstantinovič Tolstoj|Aleksejem Konstantinovičom Tolstojem]], [[Fjodor Tjutčev|Fjodorjem Tjutčevim]] in [[Afanasij Fet|Afanasijem Fetom]].<ref name="literature">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/43.htm |title=Russia – Literature |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-07-27}}</ref> Prvi ruski veliki romanopisec je bil [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj]], ki je razvil naturalno šolo.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Strakhovsky |first=Leonid I. |title=The Historianism of Gogol |jstor=2491790 |doi=10.2307/2491790 |volume=12 |number=3 |date=October 1953 |pages=360–370 |journal=The American Slavic and East European Review (Slavic Review) |publisher=[[Association for Slavic, East European, and Eurasian Studies]]}}</ref> Sledil mu je [[Ivan Sergejevič Turgenjev]], ki je bil mojster tako kratkih zgodb kot tudi romanov; njegovo delovanje pomeni vrhunec realizma.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Henry Chamberlin |first=William |title=Turgenev: The Eternal Romantic |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_spring-1946_5_2/page/10 |jstor=125154 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125154 |volume=5 |number=2 |pages=10–23 |journal=The Russian Review|year=1946 }}</ref> Realista [[Fjodor Dostojevski]] in [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] sta hitro mednarodno zaslovela. [[Mihail Saltikov Ščedrin]] je pisal satiro,<ref>{{navedi časopis |last=Neuhäuser |first=Rudolf |title=The Early Prose of Saltykov-Shchedrin and Dostoevskii: Parallels and Echoes |url=https://archive.org/details/canadian-slavonic-papers_1980-09_22_3/page/372 |journal=Canadian Slavonic Papers |jstor=40867755 |volume=22 |number=3 |year=1980 |pages=372–387 |doi=10.1080/00085006.1980.11091635}}</ref> [[Nikolaj Semjonovič Leskov]] pa je najbolj uspel s kratkimi leposlovnimi zgodbami.<ref>{{navedi časopis |last=Muckle |first=James |title=Nikolay Leskov: educational journalist and imaginative writer |publisher=Australia and New Zealand Slavists' Association |year=1984 |pages=81–110 |journal=New Zealand Slavonic Journal |jstor=40921231}}</ref> V drugi polovici stoletja je [[Anton Pavlovič Čehov]] uspel s kratkimi zgodbami in postal vodilni dramaturg.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/books/2004/jul/03/classics |title=A Chekhov lexicon |last=Boyd |first=William |date=2004-07-03 |access-date=2022-01-15 |work=The Guardian}}</ref> Pod vplivom francoskega razsvetljenstva je v drugi polovici 18. stoletja deloval pravljičar [[Ivan Andrejevič Krilov|Ivana Andrejeviča Krilova]],<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last1=Pirie |first1=Gordon |last2=Chandler |first2=Robert |title=Eight Tales from Ivan Krylov |journal=[[Translation and Literature]] |publisher=Edinburgh University Press |jstor=40340118 |volume=18 |number=1 |year=2009 |pages=64–85 |doi=10.3366/E096813610800037X}}</ref> neleposlovni pisatelji, kot je kritik [[Visarjon Belinski]]<ref>{{navedi časopis |last=Gifford |first=Henry |title=Belinsky: One Aspect |journal=The Slavonic and East European Review |jstor=4204011 |volume=27 |number=68 |year=1948 |pages=250–258}}</ref> in dramatike kot sta [[Aleksander Gribojedov]] in [[Aleksander Ostrovski]].<ref>{{navedi časopis |last=Brintlinger |first=Angela |title=The Persian Frontier: Griboedov as Orientalist and Literary Hero |journal=Canadian Slavonic Papers |jstor=40870888 |volume=45 |number=3/4 |year=2003 |pages=371–393 |doi=10.1080/00085006.2003.11092333 |s2cid=191370504}}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Beasly |first=Ina |title=The Dramatic Art of Ostrovsky. (Alexander Nikolayevich Ostrovsky, 1823–86) |journal=The Slavonic and East European Review |jstor=4202212 |volume=6 |number=18 |year=1928 |pages=603–617}}</ref> Začetek 20. stoletja velja za srebrno dobo ruske poezije. V tem obdobju so delovali pesniki, kot so [[Aleksander Blok]], [[Ana Andrejevna Ahmatova]], [[Boris Leonidovič Pasternak]] in [[Konstantin Balmont]].<ref>{{navedi časopis |last=Markov |first=Vladimir |title=Balmont: A Reappraisal |jstor=2493225 |journal=Slavic Review |volume=28 |number=2 |year=1969 |pages=221–264 |doi=10.2307/2493225|s2cid=163456732 }}</ref> Prav tako so delovali prvovrstni romanopisci in pisci kratkih zgodb, kot so [[Aleksandr Kuprin]], nobelovec [[Ivan Aleksejevič Bunin]], [[Leonid Andrejev]], [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] in simbolisti [[Andrej Beli]], [[Dmitrij Sergejevič Merežkovski]], [[Fjodor Sologub]], [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] in [[Valerij Jakovljevič Brjusov]].<ref name="literature"/> V obdobju moderne sta delovala pesnika [[Inoketij Fjodorovič Anenski]] in [[Afanasij Afanasjevič Fet]] ter pisatelja [[Anton Pavlovič Čehov]] in [[Vsevolod Mihajlovič Garšin]].<ref name="Sova"/> Predstavnika akmeizma in futurizma sta bila [[Vladimir Vladimirovič Majakovski]] in [[Viktor Vladimirovič Hlebnikov]].<ref name="Sova"/> Po ruski revoluciji leta 1917 se je ruska književnost razdelila na sovjetsko in belo emigrantsko. V 30. letih 20. stoletja je prevladujoč trend v Rusiji postal [[socialistični realizem]]. Njegova vodilna osebnost je bil [[Maksim Gorki]], ki je postavil temelje za ta slog.<ref>{{navedi časopis |last=Tikhonov |first=Nikolay |author-link=Nikolai Tikhonov (writer)|title=Gorky and Soviet Literature |date=November 1946 |pages=28–38 |volume=25 |number=64 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |jstor=4203794 |journal=The Slavonic and East European Review}}</ref> [[Mihail Afanasjevič Bulgakov]] je bil eden vodilnih piscev sovjetskega obdobja.<ref>{{navedi časopis |jstor=4212557 |last=Lovell |first=Stephen |title=Bulgakov as Soviet Culture |volume=76 |number=1 |pages=28–48 |journal=The Slavonic and East European Review |year=1998 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]]}}</ref> Roman [[Nikolaj Ostrovski|Nikolaja Ostrovskega]] [[Kako je bilo jeklo ojačano]] je bil med najboljšimi deli ruske književnosti. Vplivni emigrantski pisci vključujejo [[Vladimir Nabokov|Vladimirja Nabokova]]<ref>{{navedi časopis |last=Grosshans |first=Henry |title=Vladimir Nabokov and the Dream of Old Russia |url=https://archive.org/details/sim_texas-studies-in-literature-and-language_winter-1966_7_4/page/401 |jstor=40753878 |publisher=[[University of Texas Press]] |pages=401–409 |year=1966 |journal=[[Texas Studies in Literature and Language]] |volume=7 |number=4}}</ref> in [[Isaac Asimov|Isaaca Asimova]], ki velja za enega od Velikih treh znanstvenofantastičnih piscev.<ref>{{navedi knjigo |last=Freedman |first=Carl |title=Critical Theory and Science Fiction |url=https://archive.org/details/criticaltheorysc0000free |author-link=Carl Freedman (writer) |date=2000 |publisher=Wesleyan University Press |page=[https://archive.org/details/criticaltheorysc0000free/page/71 71] |isbn=978-0-819-56399-6}}</ref> Z nastopom destalinizacijske odjuge se dvigne družbenokritična literatura A. P. Platonova, I. G Erenburga in nobelovec [[Aleksander Solženicin]], ki je pisal o življenju v gulagih.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Rowley |first=David G. |title=Aleksandr Solzhenitsyn and Russian Nationalism |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1997-07_32_3/page/321 |journal=Journal of Contemporary History |jstor=260964 |publisher=[[SAGE Publishing]] |pages=321–337 |volume=32 |number=3 |date=July 1997|doi=10.1177/002200949703200303 |s2cid=161761611 }}</ref> Ruska filozofija je bila zelo vplivna. [[Aleksander Ivanovič Gercen]] velja za enega od očetov agrarnega [[Populizem|populizma]].<ref>{{navedi časopis |last=Kelly |first=Aileen |title=The Destruction of Idols: Alexander Herzen and Francis Bacon |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-ideas_october-december-1980_41_4/page/635 |jstor=2709278 |doi=10.2307/2709278 |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |journal=Journal of the History of Ideas |year=1980 |volume=41 |number=4 |pages=635–662}}</ref> [[Mihail Bakunin]] velja za očeta [[anarhizem|anarhizma]].<ref>{{navedi časopis |last=Rezneck |first=Samuel |title=The Political and Social Theory of Michael Bakunin |url=https://archive.org/details/sim_american-political-science-review_1927-05_21_2/page/270 |jstor=1945179 |doi=10.2307/1945179 |pages=270–296 |volume=21 |number=2 |journal=The American Political Science Review |year=1927 |publisher=[[American Political Science Association]]|s2cid=147141998 }}</ref> [[Peter Kropotkin]] je najpomembnejši avtor anarhokomunizma.<ref>{{navedi časopis |last=Adams |first=Matthew S. |title=Rejecting the American Model: Peter Kropotkin's Radical Communalism |url=https://archive.org/details/history-of-political-thought_spring-2014_35_1/page/147 |jstor=26227268 |pages=147–173 |volume=35 |number=1 |journal=[[History of Political Thought]] |publisher=Imprint Academic |year=2014}}</ref> Pisanje [[Mihail Bahtin|Mihaila Bahtina]] je močno vplivalo na strokovnjake.<ref>{{navedi časopis |last=Schuster |first=Charles I. |title=Mikhail Bakhtin as Rhetorical Theorist |url=https://archive.org/details/sim_college-english_1985-10_47_6/page/594 |jstor=377158 |doi=10.2307/377158 |volume=47 |number=6 |pages=594–607 |journal=[[College English]] |year=1985 |publisher=[[National Council of Teachers of English]]|s2cid=141332657 }}</ref> [[Helena Blavacki]] je dobila mednarodne sledilce kot vodilna teoretičarka [[teozofija|teozofije]] in je soustanovila [[Teozofično društvo]].<ref>{{navedi časopis |last=Bevir |first=Mark |title=The West Turns Eastward: Madame Blavatsky and the Transformation of the Occult Tradition |url=https://archive.org/details/sim_american-academy-of-religion-journal_fall-1994_62_3/page/747 |jstor=1465212 |pages=747–767 |publisher=Oxford University Press |volume=62 |number=3 |journal=Journal of the American Academy of Religion |year=1994|doi=10.1093/jaarel/LXII.3.747 }}</ref> [[Vladimir Lenin]], pomemben revolucionar, je razvil različico komunizma, ki je znana kot [[leninizem]].<ref>{{navedi časopis |last=Brinkley |first=George |year=1998 |editor-last=Harding |editor-first=Neil |editor2-last=Pipes |editor2-first=Richard |title=Leninism: What It Was and What It Was Not |url=https://www.jstor.org/stable/1408333 |journal=The Review of Politics |volume=60 |issue=1 |pages=151–164 |doi=10.1017/S0034670500043965 |jstor=1408333 |s2cid=144930608 |issn=0034-6705}}</ref> [[Lev Trocki]] je po drugi strani ustanovil [[trockizem]].<ref>{{Citation |title=The myth of Trotskyism |year=1973 |url=https://www.cambridge.org/core/books/leon-trotsky-and-the-politics-of-economic-isolation/myth-of-trotskyism/95EE597BFA047615C393337F30CF63AF |work=Leon Trotsky and the Politics of Economic Isolation |pages=3–16 |editor-last=Day |editor-first=Richard B. |series=Cambridge Russian, Soviet and Post-Soviet Studies |place=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/CBO9780511524028.002 |isbn=978-0-521-52436-0 |access-date=2022-03-14}}</ref> [[Aleksander Zinovjev]] je bil pomemben filozof v drugi polovici 20. stoletja.<ref>{{navedi časopis |last=Brom |first=Libor |title=Dialectical Identity and Destiny: A General Introduction to Alexander Zinoviev's Theory of the Soviet Man |jstor=1347433 |doi=10.2307/1347433 |volume=42 |number=1/2 |year=1988 |pages=15–27 |publisher=Rocky Mountain Modern Language Association |journal=Rocky Mountain Review of Language and Literature|s2cid=146768452 }}</ref> [[Aleksander Dugin]] velja za »guruja geopolitike«.<ref>{{navedi časopis|last=Rutland|first=Peter|date=December 2016|title=Geopolitics and the Roots of Putin's Foreign Policy|journal=[[Russian History (Brill journal)|Russian History]]|publisher=[[Brill Publishers]]|volume=43|issue=3–4|pages=425–436|doi=10.1163/18763316-04304009|jstor=26549593}}</ref> V politično-filozofskih razprave se na začetku 19. stoletja pojavita dve strani: zahodnjaki (npr. Ivan Turgenjev) in slavofili (npr. Konstantin Aksakov).<ref name="Evropa"/> ===Kulinarika=== [[File:Mint bread kvas.jpg|thumb|[[Kvas (pijača)|Kvas]] je stara in tradicionalna ruska pijača.]] Na rusko kulinariko je vplivalo podnebje, kulturne in verske tradicije ter ogromna geografija naroda; podobnosti deli s kulinariko sosednjih držav. Poljšine [[rž]], [[pšenica]], [[ječmen]] in [[proso]] so sestavine različnih kruhov, [[palačinka|palačink]] in žit ter različnih pijač. [[Kruh]] v več različicah<ref>{{navedi splet |last=Azhnina |first=Maria |url=https://www.rbth.com/russian_kitchen/2017/07/13/7-kinds-of-russian-bread-youll-want-to-bite-the-crust-off-of_801997 |title=7 kinds of Russian bread you'll want to bite the crust off of |work=Russia Beyond |date=2017-07-13 |access-date=2021-12-05}}</ref> je zelo priljubljen širom Rusije.<ref>{{navedi splet |last=Thatcher |first=Gary |url=https://www.csmonitor.com/1985/0916/obread.html |title=When it comes to bread, Russians don't loaf |work=The Christian Science Monitor |date=1985-09-16 |access-date=2021-08-07}}</ref> Okusne juhe in obare so med drugim [[šči]], [[boršč]], [[uha]], [[soljanka]] in [[okroška]]. [[Kisla smetana|smetana]] in [[majoneza]] sta pogosto dodani juham in solatam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2021/05/15/spotlight-on-smetana-russias-sour-cream-a73909 |title=Spotlight on Smetana: Russia's Sour Cream |work=The Moscow Times |first=Jennifer |last=Eremeeva |date=2021-05-15 |access-date=2021-05-18}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Shearlaw |first=Maeve |url=https://www.theguardian.com/world/2014/nov/21/-sp-understanding-russias-obsession-with-mayonnaise |title=Understanding Russia's obsession with mayonnaise |work=The Guardian |date=2014-11-21 |access-date=2021-12-05}}</ref> [[Pirožki]],<ref>{{navedi knjigo |last=Goldstein |first=Darra |author-link=Darra Goldstein |title=A Taste of Russia: A Cookbook of Russian Hospitality |url=https://archive.org/details/tasteofrussia00darr |date=1999 |edition=2nd |page=[https://archive.org/details/tasteofrussia00darr/page/54 54] |publisher=Russian Information Service |isbn=978-1-880-10042-4}}</ref> [[blini]],<ref>{{navedi knjigo |last=Curtis |first=Michele |title=In the Kitchen: The New Bible of Home Cooking |date= 2018 |isbn=978-1-743-58555-9 |publisher=Hardie Grant Publishing |page=66}}</ref> in [[sirniki]] so avtohtone oblike palačink.<ref>{{navedi knjigo |last=Sacharow |first=Alla |title=Classic Russian Cuisine: A Magnificent Selection of More Than 400 Traditional Recipes |publisher=[[Alfred A. Knopf]] |year=1993 |page=281 |isbn=978-1-628-72079-2}}</ref> [[Govedina Stroganov]],<ref name="Volokh-1983">{{navedi knjigo |last1=Volokh |first1=Anne |last2=Manus |first2=Mavis |title=The Art of Russian Cuisine |url=https://archive.org/details/artofrussiancuis0000volo |date=1983 |publisher=[[Macmillan Publishers]] |location=New York |isbn=978-0-026-22090-3}}</ref>{{rp|266}} [[Piščanec po kijevsko]],<ref name="Volokh-1983"/>{{rp|320}} [[pelmeni]]<ref>{{navedi knjigo |last=Grigson |first=Jane |author-link=Jane Grigson |title=Jane Grigson's Vegetable Book |url=https://archive.org/details/janegrigsonsvege0000grig_w7y9 |date=2007 |publisher=[[University of Nebraska Press]] |page=[https://archive.org/details/janegrigsonsvege0000grig_w7y9/page/144 144] |isbn=978-0-803-25994-2}}</ref> in [[šašlik]] so priljubljene mesne jedi.<ref>{{navedi splet |last=Naylor |first=Tony |url=https://www.theguardian.com/food/2020/jul/22/from-sizzling-shashlik-to-spicy-seekh-kebabs-barbecue-recipes-from-around-the-world |title=From sizzling shashlik to spicy seekh kebabs: barbecue recipes from around the world |work=The Guardian |date=2020-07-22 |access-date=2021-01-05}}</ref> Druga mesna jed so sarme ([[golubci]]), običajno napolnjene z mesom.<ref>{{navedi splet |last=Eremeeva |first=Jennifer |url=https://www.themoscowtimes.com/2021/02/06/north-meets-south-in-mini-golubtsy-a72851 |title=North Meets South in Mini Golubtsy |work=The Moscow Times |date=2021-02-10 |access-date=2022-01-05}}</ref> Solate so med drugim [[Francoska solata|ruska solata]],<ref>{{navedi splet |last=Cloake |first=Felicity |url=https://www.theguardian.com/food/2020/aug/05/how-to-make-the-perfect-russian-salad-felicity-cloake |title=How to make the perfect Russian salad |work=The Guardian |date=2020-08-05 |access-date=2022-01-05}}</ref> [[vinegret]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/russian-kitchen/326159-russian-vinegret-salad-super-easy |title=Russian Vinegret salad: Super-easy and super-traditional |work=Russia Beyond |date=2017-09-13 |access-date=2022-01-05 }}</ref> in [[oblečena sled]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.dw.com/en/global-snack-herring-under-a-fur-coat/av-55811920|title=Global Snack: Herring under a fur coat |work=DW News |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=2020-04-12 |access-date=2022-01-05}}</ref> Ruska nacionalna brezalkoholna pijača je [[Kvas (pijača)|kvas]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2020/07/04/kvas-russias-national-tipple-a70784 |title=Kvas: Russia's National Tipple |work=The Moscow Times |first=Jennifer |last=Eremeeva |date=2020-07-04 |access-date=2021-05-19}}</ref> nacionalna alkoholna pijača pa [[vodka]]; njena proizvodnja v Rusiji (in drugod) sega v 14. stoletje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.atlasobscura.com/articles/how-to-drink-vodka-like-a-russian |title=How To Drink Vodka Like a Russian |work=[[Atlas Obscura]] |first=Dan |last=Nosowitz |date=2016-04-07 |access-date=2021-05-19}}</ref> Država ima največjo porabo vodke na svetu,<ref>{{navedi splet |url=https://qz.com/179708/map-where-the-worlds-biggest-vodka-drinkers-are/ |title=Map: Where the world's biggest vodka drinkers are |work=[[Quartz (publication)|Quartz]] |first=Roberto A. |last=Ferdman |date=2014-02-23 |access-date=2021-05-18}}</ref> pivo pa je najbolj priljubljena alkoholna pijača.<ref>{{navedi poročilo |url=https://ac.gov.ru/uploads/2-Publications/alcogol/al%D1%81o.2020.4.pdf |script-title=ru:Обзор российского рынка алкогольной продукции. IV квартал 2020 |title=Obzor rossiyskogo rynka alkogol'noy produktsii. IV kvartal 2020 |publisher=[[Analytical Center for the Government of the Russian Federation]] |page=11 |lang=ru |date=February 2021 |access-date=2022-02-10 |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422110728/http://www.ac.gov.ru/uploads/2-Publications/alcogol/al%D1%81o.2020.4.pdf |url-status=dead }}</ref> Vino je v 21. stoletju vse bolj priljubljeno.<ref>{{navedi poročilo |url=https://apps.fas.usda.gov/newgainapi/api/Report/DownloadReportByFileName?fileName=Russia%20Wine%20Market%20Overview_Moscow%20ATO_Russian%20Federation_04-21-2021 |title=Russia Wine Market Overview |work=[[Foreign Agricultural Service]] |publisher=[[United States Department of Agriculture]] |date=2021-04-22 |access-date=2022-01-07 }}</ref> Čaj je v Rusiji priljubljen že stoletja.<ref>{{navedi splet |last=Teslova |first=Elena |url=https://www.aa.com.tr/en/europe/russian-samovars-make-tea-time-distinctive-tradition/1720329 |publisher=[[Anadolu Agency]] |title=Russian samovars make tea-time distinctive tradition |date=2021-01-31 |access-date=2021-11-17 }}</ref> === Množični mediji in film === [[File:2019-07-28-3385-Moscow-Ostankino-Tower.jpg|thumb|left|upright|[[Ostankinski stolp]] v Moskvi, najvišja prostostoječa struktura v Evropi<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/2017/08/08/the-high-life-how-to-get-to-ostankino-tower-and-what-to-do-there_818720 |title=The high life: How to get to Ostankino Tower and what to do there |work=Russia Beyond |last=Sinelschikova |first=Yekaterina |date=2017-08-08 |access-date=2021-12-23}}</ref>]] V Rusiji je več kot 400 tiskovnih agencij, mednarodno največje pa so [[TASS]], [[RIA Novosti]], [[Sputnik (tiskovna agencija)|Sputnik]] in [[Interfax]].<ref>{{navedi splet |url=http://ejc.net/media_landscapes/russia#link_312 |title=Russia – Media Landscape |work=[[European Journalism Centre]] |first=Natalya |last=Krasnoboka |archive-url=https://web.archive.org/web/20180320003807/http://ejc.net/media_landscapes/russia#link_312 |archive-date=2018-03-20 |url-status=dead |access-date=2021-05-15}}</ref> Najbolj priljubljen medij v Rusiji je [[televizija]].<ref name="bbcmedia">{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-17840134 |title=Russia profile – Media |publisher=BBC |date=2021-06-08 |access-date=2021-11-25}}</ref> Med 3000 licenziranimi radijskimi postajami v državi so najbolj znane [[Radio Rossiji]], [[Vesti FM]], [[Eho Moskve]], [[Radio Majak]] in [[Russkoje Radio]]. Od 16.000 registriranih časopisov so najbolj priljubljeni {{jezik|ru-latn|[[Argumenty i Fakty]]}}, [[Komsomolskaya Pravda]], {{jezik|ru-latn|[[Rossijskaja Gazeta]]}}, [[Izvestija]] in [[Moskovskij Komsomolec]]. Državni [[Kanal ena Rusije|Prvi kanal]] in [[Rusija-1]] sta vodilna kanala z novicami, [[RT (TV novice)|RT]] pa je vodilni v ruskih mednarodnih medijskih operacijah.<ref name="bbcmedia"/> Rusija ima največje tržišče za videoigre v Evropi z več kot 65 mio igralci v državi.<ref>{{navedi splet |url=https://newzoo.com/insights/infographics/russia-games-market-2018/ |title=Russia Games Market 2018 |work=Newzoo |date=2018-07-11 |access-date=2020-01-27 |archive-date=2020-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200923234044/https://newzoo.com/insights/infographics/russia-games-market-2018/ |url-status=dead }}</ref> Ruski in pozneje sovjetski film je bil leglo inovacij, kar je vodilo v svetovno znane filme, kot je ''[[Križarka Potemkin]]'', ki je bila na bruseljskem svetonem sejmu leat 1958 razglašena za najboljši film vseh časov.<ref>{{navedi časopis |last=Miller |first=Jamie |jstor=20451166 |title=Soviet Cinema, 1929–41: The Development of Industry and Infrastructure |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2006-01_58_1/page/103 |journal=[[Europe-Asia Studies]] |volume=58 |number=1 |year=2006 |pages=103–124 |doi=10.1080/09668130500401715 |s2cid=153570960}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Hodgson |first=Jonathan |url=https://www.play.mdx.ac.uk/media/EISENSTEIN%2C+Sergei+-+BATTLESHIP+POTEMKIN+-+1925+Russia/1_sub9wj41 |title=Eisenstein, Sergei – Battleship Potemkin – 1925 Russia |publisher=[[Middlesex University]] |date=2020-12-04 |access-date=2021-07-10}}</ref> Sovjetski ustcarjalci filmov, predvsem [[Sergei Eisenstein]] in [[Andrej Tarkovski]], so bili eni najbolj inovativnih in vplivnih režiserjev na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.inverse.com/article/40392-sergei-eisenstein-google-doodle |title=Sergei Eisenstein: How the "Father of Montage" Reinvented Cinema |work=[[Inverse (webWWWWWWWWWWWWWW)|Inverse]] |first=Mike |last=Brown |date=2018-01-22 |access-date=2021-05-27}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.bfi.org.uk/features/where-begin-with-andrei-tarkovsky |title=Where to begin with Andrei Tarkovsky |work=[[British Film Institute]] |quote=He made only seven features, but Russian director Andrei Tarkovsky is widely regarded as one of cinema's true masters. |first=Carmen |last=Gray |date=2015-10-27 |access-date=2021-05-27}}</ref> Eisenstein je bil učenec [[Lev Kulešov|Leva Kuleševa]], ki je razvil inovativno [[Sovjetska teorija montaže|sovjetsko teorijo montaže]] v urejanju filma na prvi filmski šoli na svetu, [[Gerasimov institut filma|Vsesovjetskem inštitutu filma]].<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/topic/All-Union-State-Institute-of-Cinematography |title=All-Union State Institute of Cinematography |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-06-29}}</ref> Teorija [[Kino-oko]] [[Dziga Vertov|Dzige Vertova]] je imela ogromen vpliv na razvoj dokumentarnih filmov in filmski realizem.<ref>{{navedi splet |url=https://news.yale.edu/2019/08/12/yale-film-scholar-dziga-vertov-enigma-movie-camera |title=Yale film scholar on Dziga Vertov, the enigma with a movie camera |work=[[Yale University]] |first=Kendall |last=Teare |date=2019-08-12 |access-date=2021-06-21}}</ref> Veliko sovjetskih realističnih filmov je bilo umetnostno uspešnih, tako ''[[Čapajev]]'', ''[[Letijo žerjavi]]'' in ''[[Balada vojaka]]''.<ref name="Bulgakova-2012"/> V 60. in 70. letih 20. stoletja je v sovjetskem filmu bilo več različnih umetnostnih slogov.<ref name="Bulgakova-2012"/> Komedije [[Eldar Rjazanov|Eldarja Rjazanova]] in [[Leonid Gajdaj|Leonida Gajdaja]] so bile takrat izjemno priljubljene, veliko fraz pa je še vedno v uporabi.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/eldar-ryazanov-films/27398408.html |title=Eldar Ryazanov And His Films |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=2015-11-30 |access-date=2021-05-27}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Prokhorova |first1=Elena |last2=Beumers |first2=Birgit |title=A History of Russian Cinema |url=https://archive.org/details/historyofrussian0000beum |date=2008 |section=The Man Who Made Them Laugh: Leonid Gaidai, the King of Soviet Comedy |isbn=978-1-84520-215-6 |publisher=[[Berg Publishers]] |pages=519–542}}</ref> [[Sergej Bondarčuk]] je v letih 1961–1968 režiral filmsko serijo [[Vojna in mir (filmska serija)|filmske priredbe]] epične klasike Leva Tostoja ''[[Vojna in mir]]'', ki je bila najdražji film, narejen v Sovjetski zvezi in je bil nagrajena z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]].<ref name="Bulgakova-2012"/> Leta 1969 je bil izdan film [[Vladimir Motil|Vladimirja Motila]] ''[[Belo sonce puščave]]'', zelo priljubljen film v zvrsti [[ostern]]; film tradicionalno gledajo kozmonavti pred potovanjem v vesolje.<ref>{{navedi splet |url=http://filmlinc.com/wrt/onsale08/russian08/whitesunofthedesert.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905102633/http://filmlinc.com/wrt/onsale08/russian08/whitesunofthedesert.html |archive-date=2008-09-05 |publisher=[[Film at Lincoln Center]] |title=White Sun of the Desert|access-date=2008-01-18}}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je ruska filmska panoga doživela velike izgube, vendar od poznih 2000. let ponovno doživlja rast in širitve.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2019/01/18/the-revival-of-russias-cinema-industry-a64197 |title=The Revival of Russia's Cinema Industry |work=The Moscow Times |first=Ben |last=Aris |date=2019-01-18|access-date=2021-05-25}}</ref> === Šport === [[File:Maria Sharapova (18405201199).jpg|thumb|[[Maria Šarapova]], bivša najboljša tenisačica na svetu in najboljše plačana športnica na svetu enajst zaporednih let.<ref>{{navedi splet |url=https://www.forbes.com/sites/kurtbadenhausen/2016/03/08/how-maria-sharapova-earned-285-mill-during-her-tennis-career/ |title=How Maria Sharapova Earned $285 Million During Her Tennis Career |work=[[Forbes]] |first=Kurt |last=Badenhausen |date=2016-03-08 |access-date=2020-02-15}}</ref>]] Od [[Poletne olimpijske igre 1952|poletnih olimpijskih iger 1952]] do [[Poletne olimpijske igre 2012|poletnih olimpijskih iger 2012]] niso sovjetski in pozneje ruski atleti nikoli padli pod tretje mesto po skupnem številu medalj. Po številu medalj na vseh olimpijskih igrah so sovjetske/ruske ekipe na drugem mestu za ZDA. Ruski atleti so bili zgodovinsko eni najbolj uspešnih na [[Olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref name="Riordan-1993" /> Ruska federacija se je udeležila sedmih poletnih in osmih zimskih olimpijskih iger. Še treh poletnih olimpijskih iger se je udeležil Ruski imperij. ZSSR se je udeležila devetih poletnih in devetih zimskih olimpijskih iger. V Moskvi so potekale [[Poletne olimpijske igre 1980]],<ref>{{navedi novice |url=https://olympics.com/en/olympic-games/moscow-1980 |title=Moscow 1980 Summer Olympics – Athletes, Medals & Results |newspaper=Olympics.com |publisher=Mednarodni olimpijski komite |date=2018-04-24 |access-date=2021-05-31}}</ref> [[Zimske olimpijske igre 2014]] in [[Zimske paraolimpijske igre 2014]] pa so potekale v Sočiju.<ref>{{navedi splet |url=https://olympics.com/en/olympic-games/sochi-2014 |title=Sochi 2014 Winter Olympics – Athletes, Medals & Results |publisher=[[International Olympic Committee]] |date=2018-04-23 |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.paralympic.org/sochi-2014 |title=Sochi 2014 |publisher=[[International Paralympic Committee]] |access-date=2021-05-31}}</ref> Rusija je vodilna država v [[ritmična gimnastika|ritmični gimnastiki]], rusko [[sinhrono plavanje]] pa velja za najboljšega na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.usatoday.com/story/sports/olympics/2016/08/19/russian-mastery-in-synchronized-swimming-yields-double-gold/89000222/ |title=Russian mastery in synchronized swimming yields double gold |work=[[USA Today]] |date=2016-08-19 |access-date=2021-06-21}}</ref> [[Umetnostno drsanje]] je še en šport, ki je priljubljen v Rusiji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.vox.com/the-goods/22276736/figure-skating-olympics-winter-2022-lessons |title=Figure skating is on thin ice. Here's how to fix it. |work=Vox |first=Rebecca |last=Jennings |date=2021-02-18 |access-date=2021-06-21}}</ref> Rusija je imela veliko pomembnih igralcev tenisa.<ref>{{navedi splet |url=https://thewest.com.au/sport/tennis/rublev-dominates-second-round-open-match-ng-s-2049116 |title=Russian domination at the Australian Open |date=2021-02-11 |work=The West Australian |last=Caffrey |first=Oliver |access-date=2022-01-26}}</ref> Zelo priljubljen hobi v državi je [[šah]] in desetletja so bili ruski igralci najboljši na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://slate.com/news-and-politics/2009/09/how-did-russians-get-so-good-at-chess.html |title=Why are the Russians so good at chess? |work=[[Slate (magazine)|Slate]] |first=Christopher |last=Beam |date=2009-09-25 |access-date=2021-06-21}}</ref> V Rusiji je zelo priljubljen [[hokej na ledu]] in [[sovjetska hokejska reprezentanca]] je šport mednarodno dominirala v celem času svojega obstoja.<ref name="Riordan-1993"/> Ruski nacionalni šport je [[bandy]] in zgodovinsko je bila Rusija najbolj uspešna država v tem športu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/sport/2013/02/14/bandy_a_concise_history_of_the_extreme_sport_22867.html |title=Bandy: A concise history of the extreme sport |work=Russia Beyond |first=Ilya |last=Trisvyatsky |date=2013-02-14 |access-date=2021-07-07}}</ref> [[Ruska košarkarska reprezentanca]] je zmagala na [[Evropsko prvenstvo v košarki 2007|Evropskem prvenstvu v košarki 2007]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.euroleague.net/news/i/15364/eurobasket-2007-final-september-16-2007 |title=EuroBasket 2007 final: 2007-09-16 |work=[[EuroLeague]] |first=Javier |last=Gancedo |date=2007-09-16 |access-date=2021-05-31}}</ref> ruski košarkarski klub [[CSKA Moskva (košarkarski klub)|CSKA Moskva]] je med najbolj uspešnimi evropskimi košarkarskimi ekipami.<ref>{{navedi splet |last1=Burks |first1=Tosten |last2=Woo |first2=Jeremy |url=http://grantland.com/features/euroleague-basketball-cska-moscow-andrei-kirilenko-sonny-weems-kyle-hines-demetris-nichols/ |title=Follow the Bouncing Ball |work=[[Grantland]] |date=2015-08-04 |access-date=2021-08-13}}</ref> Letna [[Formula 1]] [[Velika nagrada Rusije]] je potekala na [[Avtodrom Soči|Avtodromu Soči]] v Olimpijskem parku Soči vse do prekinitve po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022.<ref>{{navedi splet |url=https://www.formula1.com/en/information.russia-sochi-autodrom.3nDdZPizsnPEtlHysv115Y.html |title=Russia – Sochi |publisher=[[Formula One]] |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/sport/formula1/60601632|last=Benson|first=Andrew|title=Formula 1 terminates contract with Russian Grand Prix|work=[[BBC]]|date=2022-03-03|access-date=2022-07-07}}</ref> V Rusiji ima dolgo tradicijo tudi [[nogomet]].<ref>{{navedi časopis |last=Gorokhov |first=Vitalii Aleksandrovich |title=Forward Russia! Sports Mega-Events as a Venue for Building National Identity |journal=[[Nationalities Papers]] |year=2015 |volume=43 |issue=2 |page=278 |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1080/00905992.2014.998043|s2cid=140640018 }}</ref> Sovjetska reprezentanca je z zmago na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1960|Evropskem prvenstvu v nogometu 1960]] postala prvi evropski prvak,<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025a-0eb0ecf360cc-a9532565e049-1000--euro-1960-all-you-need-to-know/ |title=EURO 1960: all you need to know |work=[[UEFA Champions League]] |date=2020-02-13 |access-date=2021-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200615002408/https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025a-0eb0ecf360cc-a9532565e049-1000--euro-1960-all-you-need-to-know/ |archive-date=2020-06-15 |url-status=dead}}</ref> na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1988|Evropskem prvenstvu v nogometu 1988]] pa je dosegla finale.<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025d-0f859f66fcba-c8d3aa08dfa3-1000--classics-ussr-vs-netherlands-1988/ |title=Classics: Soviet Union vs Netherlands, 1988 |work=[[UEFA Champions League]] |date=2020-05-29 |access-date=2021-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200607134732/https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025d-0f859f66fcba-c8d3aa08dfa3-1000--classics-ussr-vs-netherlands-1988/ |archive-date=2020-06-07 |url-status=dead}}</ref> Ruska kluba [[CSKA Moskva]] in [[Zenit (nogometni klub)|Zenit Sankt Peterburg]] sta zmagala [[Evropska liga|evropsko ligo]] v letih 2005 in 2008.<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/0253-0d806e352f9f-e83f37a18d8b-1000--sporting-cska-moskva-watch-their-2005-final/ |title=Sporting-CSKA Moskva: watch their 2005 final |work=[[UEFA Champions League]] |date=2015-08-07 |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://thesefootballtimes.co/2019/11/18/how-a-brilliant-zenit-saint-petersburg-lifted-the-uefa-cup-in-2008/ |title=How a brilliant Zenit Saint Petersburg lifted the UEFA Cup in 2008 |work=[[These Football Times]] |first=Joe |last=Terry |date=2019-11-18 |access-date=2021-05-31}}</ref> [[Ruska nogometna reprezentanca]] je na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2008|Evropskem prvenstvu v nogometu 2008]] dosegla polfinale.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/football/2008/jun/26/russiaspainlive |title=Euro 2008: Russia v Spain – as it happened |work=The Guardian |first=Sean |last=Ingle |date=2008-06-26 |access-date=2021-05-31}}</ref> Rusija je bila država gostiteljica za [[pokal konfederacij 2017]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.fifa.com/confederationscup/ |title=2018 FIFA Confederations Cup Russia 2017 |publisher=FIFA |access-date=2021-05-31}}</ref> in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.fifa.com/worldcup/archive/russia2018/ |title=2018 FIFA World Cup Russia™ |publisher=FIFA |access-date=2021-05-31 |archive-date=2020-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200224033040/https://www.fifa.com/worldcup/archive/russia2018/ |url-status=dead }}</ref> Trenutno so ruske ekipe suspendirane s [[FIFA]] in [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] tekmovanj.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/russia-fifa-world-cup-uefa/|title=FIFA and UEFA suspend Russian national teams and clubs from all competitions "until further notice"|last=Brito|first=Christopher|work=CBS News|date=2022-02-28|access-date=2022-06-13}}</ref> Rusiji je bilo zaradi (tudi državno organiziranega) dopinga odvzetih 43 olimpijskih medalj, kar je največ med vsemi državami in predstavlja skoraj tretjino vseh odvzetih medalj na svetu.<ref>{{navedi novice |last1=Keh |first1=Andrew |last2=Panja |first2=Tariq |url=https://www.nytimes.com/2019/12/08/sports/olympics/Wada-Russing-doping.html |title=Will Russia Be Thrown Out of the Olympics on Monday? A Primer |work=The New York Times |date=2019-12-08 |access-date=2022-01-09|url-access=limited}}</ref> Zaradi dopinga in poskusov vmešavanja v preiskave je Rusiji bilo 2019 prepovedano nastopanje na vseh mednarodnih tekmovanjih za 4 leta (kasneje zmanjšano na 2), med drugim tudi na [[Poletne olimpijske igre 2020|poletnih olimpijskih igrah 2020]].<ref>{{Navedi splet|title=Russia Banned From Olympics, World Cup, For State-Sponsored Doping|url=https://time.com/5746344/russia-banned-olympics-2019/|website=TIME|date=2019-12-09|accessdate=2024-01-31|language=en|archive-date=2021-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20211216231445/https://time.com/5746344/russia-banned-olympics-2019/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Russia banned from 2020 Tokyo Olympics and 2022 Beijing Games|url=https://www.washingtonpost.com/sports/2019/12/09/russia-banned-tokyo-olympics/|newspaper=Washington Post|date=2019-12-10|accessdate=2024-01-31|issn=0190-8286|language=en-US|first=Rick|last=Maese}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.wsj.com/articles/sports-court-ruling-on-russian-doping-scheme-11608217781|title=Sports Court Cuts Russia Doping Ban in Half|date=2020-12-17|accessdate=2024-01-31|website=wsj.com|publisher=The Wall Street Journal}}</ref> Zaradi invazije in okupacije dela Ukrajine je Rusiji trenutno prepovedano sodelovati v velikem številu različnih mednarodnih tekmovanj, sodelovanje na [[Poletne olimpijske igre 2024|Poletnih olimpijskih igrah 2024]] bo dovoljeno le pod nevtralno zastavo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.itv.com/news/2022-02-25/champions-league-final-moved-from-russia-to-france-amid-ukraine-invasion|title=Full list of sports and competitions that have cut ties with Russia over Putin's invasion|date=2022-03-03|accessdate=2024-01-31|website=itv.com|publisher=ITV NEWS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russians Can Compete In 2024 Olympics Despite Ukraine War—But Only As Neutral Athletes|url=https://www.forbes.com/sites/jamesfarrell/2023/12/08/russians-can-compete-in-2024-olympics-despite-ukraine-war-but-only-as-neutral-athletes/|website=Forbes|accessdate=2024-01-31|language=en|first=James|last=Farrell}}</ref> Leta 2008 je bilo v Rusiji 2687 stadionov z vsaj 1500 sedišči in 3762 bazenov.<ref name="rs08">[http://www.gks.ru/doc_2009/year09_pril.xls Социально-экономические показатели Российской Федерации в 1992—2008 гг.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130925112010/http://www.gks.ru/doc_2009/year09_pril.xls |date=2013-09-25 }} // Росстат</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|Россия|Rusija}} {{Razdelitev Rusije}} {{Evropa}} {{Azija}} {{Commonwealth_of_Independent_States}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rusija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Azijske države]] [[Kategorija:Slovanske države]] [[Kategorija:Federativne države]] 8ko5ru3ykdaer8td4nc6dm1omow30ls 6760254 6760241 2026-10-04T11:21:58Z 97E 228462 ročni rv; "nevtralnost" ne pomeni odstranitev močno referenciranih dejstev, ki ti morda ne ustrezajo. Poleg tega uporaba "nekateri" ko gre za močno prevladujoče mnenje ustvarja lažno podobo, da gre za obrobno mnenje. 6760254 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Российская Федерация<br />''Rossijskaja Federacija'' | conventional_long_name = Ruska federacija | common_name = Rusija | common_name2 = Rusije | image_flag = Flag of Russia.svg | image_coat = Coat of Arms of the Russian Federation.svg | national_anthem = [[Državna himna Rusije|Državna himna Ruske federacije]]<br/>[[File:National Anthem of Russia (2000), instrumental, one verse.ogg]] | image_map = Russian Federation (orthographic projection) - All Territorial Disputes.svg | map_caption = Lega Rusije (svetlo zeleno: ozemlja pod rusko okupacijo, ki mednarodno niso priznana kot del Rusije) | capital = [[Moskva]] | latd = 55 | latm = 45 | latNS = N | longd = 37 | longm = 37 | longEW = E | largest_city = capital | official_languages = [[ruščina]]¹ | ethnic_groups = {{unbulleted list | 71,7&nbsp;% [[Rusi]] | 3,2&nbsp;% [[Tatari]] | 1,1&nbsp;% [[Baškirji]] | 1,1&nbsp;% [[Čečeni]] | 11,3&nbsp;% drugi | 11,6&nbsp;% neznano }} | religion_ref = <ref>{{navedi splet|title=Передача иконы "Троица" Русской православной церкви|url=https://fom.ru/TSennosti/14888|publisher=Фонд Общественное Мнение, ФОМ (Public Opinion Foundation)|language=ru|date=2023-06-22}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Передача иконы "Троица" Русской православной церкви|url=https://fom.ru/posts/download/14888|publisher=Фонд Общественное Мнение, ФОМ (Public Opinion Foundation)|language=ru|date=2023-06-22}}</ref> | religion = {{ublist|item_style=white-space;|{{Tree list}} * 61&nbsp;% krščanstvo ** 60&nbsp;% pravoslavje ** 1&nbsp;% drugi kristjani {{Tree list/end}}|24&nbsp;% ateizem|9&nbsp;% islam|2&nbsp;% drugo<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/327646-kalmykia-buddhism-russia |title=Check out Russia's Kalmykia: The only region in Europe where Buddhism rules the roost |last=Shevchenko |first=Nikolay |date=2018-02-21 |website=[[Russia Beyond]] |access-date=2023-02-11}}</ref>|4 % neopredeljeno}} | government_type = federativna [[republika]] s [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]] pod [[avtoritarizem|avtoritarno]]<ref>{{navedi splet | title=Russia: Freedom in the World 2023 Country Report | website=Freedom House | date=9 March 2023 | url=https://freedomhouse.org/country/russia/freedom-world/2023 | access-date=17 April 2023 | archive-date=11 March 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230311093511/https://freedomhouse.org/country/russia/freedom-world/2023 | url-status=live }}</ref><ref name="Kuzio-2016"/> [[diktator|diktaturo]]<ref name="Krzywdzinski">{{navedi knjigo | first = Martin |last=Krzywdzinski |year= 2020 | title = Consent and Control in the Authoritarian Workplace: Russia and China Compared | publisher = [[Oxford University Press]] | page = 252 | isbn = 978-0-19-252902-2 | url = {{GBurl|id=gz5MDwAAQBAJ|p=252}}|quote=''officially a democratic state with the rule of law, in practice an authoritarian dictatorship''}}</ref><ref name="o730">{{cite journal | last=Fischer | first=Sabine | title=Russia on the road to dictatorship | journal=SWP Comment | year=2022 | publisher=Stiftung Wissenschaft und Politik (SWP), German Institute for International and Security Affairs | doi=10.18449/2022C30 | url=https://www.swp-berlin.org/10.18449/2022C30/ | access-date=24 July 2024 | page= | archive-date=24 July 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240724183023/https://www.swp-berlin.org/10.18449/2022C30/ | url-status=live }}</ref> | leader_title1 = [[predsednik Rusije|predsednik]]: | leader_name1 = [[Vladimir Putin]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Rusije|predsednik vlade]]: | leader_name2 = [[Mihail Mišustin]] | sovereignty_type = [[Rusko cesarstvo|Ustanovitev]] | established_event1 = razglašena | established_date1 = [[12. junij]]a [[1990]] <!--Kongres ljudskih odposlancev jo je razglasil 12. junija 1991 (http://en.g8russia.ru/land/russia/history/). --> | established_event2 = dokončana | established_date2 = [[25. december|25. decembra]] [[1991]] | area_km2 = 17.075.400 <!--http://www.gks.ru/scripts/free/1c.exe?XXXX09F.2.1/010000R--> | area_rank = 1. | percent_water = 13 <!--http://www.gks.ru/scripts/free/1c.exe?XXXX09F.2.1/010000R--> | population_estimate = 143,569,049 <ref name="gks.ru-popul">{{navedi splet |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/PrPopul2025_Site.xlsx |format=XLSX |script-title=ru:Предварительная оценка численности постоянного населения на 1 января 2025 года |trans-title=Preliminary estimate of the permanent population as of January 1, 2025 |language=ru |work=[[Federal State Statistics Service (Russia)|Russian Federal State Statistics Service]] |access-date=10 March 2025 }}</ref> | population_estimate_year = 2025 | population_estimate_rank = 9. | population_density_km2 = 8,4 | population_density_rank = 209. | demonym = Rús, Rúsinja, Rúsi, Rúsinje | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMF.org-2023">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=922,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Russia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-10}}</ref> | GDP_nominal = 1,86 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 11. | GDP_PPP = 5,06 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 6. | GDP_nominal_per_capita = 13.006 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 72. | GDP_PPP_per_capita = 35.310 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 60. | Gini = 36,0 | Gini_year = 2020 | Gini_change = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=RU |title=GINI index (World Bank estimate) – Russian Federation |publisher=World Bank |access-date=2022-06-23}}</ref> | HDI = 0,822 | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = | HDI_ref = <ref>{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}</ref> | HDI_rank = 52. | currency = [[ruski rubelj|rubelj]] | currency_code = RUB | time_zone = | utc_offset = +2 do +12 | time_zone_DST = | utc_offset_DST = | cctld = [[.ru]], [[.рф]] (rezervirana tudi [[.su]]) | calling_code = 7 | footnote1 = Na posameznih območjih so uradni še [[Seznam uradnih jezikov Rusije|številni drugi jeziki]]. }} '''Rusija''' ({{jezik-ru|Росси́я}}, ''Rossíja'') ali{{efn|Iz 1.&nbsp;člena Ustave Rusije: »Imeni ''Ruska federacija'' in ''Rusija'' sta enakovredni.«}} '''Ruska federacija''' (Росси́йская Федера́ция, ''Rossíjskaja Federácija'' {{avdio|Ru-Rossiyskaya Federatsiya Rossiya.ogg|poslušaj}}) je država v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] in [[Severna Azija|Severni Aziji]]. Je [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|največja država po površini na svetu]], razteza se čez enajst časovnih pasov in meji na štirinajst držav.{{efn|Rusija meji na zahodu na [[Norveška|Norveško]], [[Finska|Finsko]], [[Estonija|Estonijo]], [[Latvija|Latvijo]], [[Litva|Litvo]], [[Poljska|Poljsko]] (zadnji dve prek [[eksklava|eksklave]] na obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]]), [[Belorusija|Belorusijo]], [[Ukrajina|Ukrajino]], na jugu pa na [[Gruzija|Gruzijo]], [[Azerbajdžan]], [[Kazahstan]], [[Mongolija|Mongolijo]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]], [[Severna Koreja|Severno Korejo]]. Na jugovzhodu ima morsko mejo z [[Japonska|Japonsko]].}} Po prebivalstvu je Rusija na [[Seznam držav po prebivalstvu|devetem mestu]] med državami sveta in prva v Evropi. Glavno in največje mesto države je [[Moskva]]. [[Sankt Peterburg]] je drugo največje mesto v Rusiji in velja za »kulturno prestolnico« države. Druga večja mesta so [[Novosibirsk]], [[Jekaterinburg]], [[Kazan]], [[Krasnojarsk]], [[Nižni Novgorod]], [[Čeljabinsk]], [[Krasnodar]], [[Samara]] in [[Omsk]]. Prva vzhodnoslovanska država, [[Kijevska Rusija]] (prednica današnjih [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Belorusija|Belorusije]] in Rusije), je nastala v 9. stoletju in leta 988 je sprejela [[pravoslavno krščanstvo]] od [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Kijevska Rusija je kasneje razpadla, iz nje pa je med drugim izšla [[Moskovska velika kneževina]], ki je zrasla v [[Rusko carstvo]]. Do začetka 18. stoletja se je Rusija močno povečala z osvojitvami, priključitvami in dosežki [[Seznam ruskih raziskovalcev|ruskih raziskovalcev]] ter postala [[Ruski imperij]], ki ostaja tretji največji v zgodovini. [[Ruska revolucija]] leta 1917 je končala monarhično vladavino in zamenjala jo je [[RSFSR]], prva ustavno [[Socializem|socialistična]] država na svetu. Po [[ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] je RSFSR s še tremi sovjetskimi republikami ustanovila [[ZSSR|Sovjetsko zvezo]], v kateri je bila največja in najpomembnejša članica. Sovjetska zveza je v 30. letih [[Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina|na račun milijonov življenj]] doživela hitro [[Industrializacija|industrializacijo]] in v drugi svetovni vojni na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] odigrala odločilno vlogo za [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznike]]. V obdobju [[hladna vojna|hladne vojne]] je tekmovala z [[ZDA|Združenimi državami]] za globalni ideološki vpliv. Sovjetsko obdobje je bilo čas najpomembnejših ruskih tehnoloških dosežkov, vključno s [[Sputnik 1|prvim umetnim satelitom]] in [[Vostok 1|prvo človeško odpravo v vesolje]]. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 je Ruska SFSR postala neodvisna Ruska federacija. Sprejeta je bila nova [[Ruska ustava|ustava]], ki je uveljavila [[federacija|federalni]] polpredsedniški sistem. Od preloma stoletja v ruskem političnem sistemu dominira [[Vladimir Putin]], pod komer je država doživela demokratično nazadovanje in premik proti [[avtoritarizem|avtoritarizmu]]. Rusija je bila vpletena v več vojn v bivših sovjetskih in drugih državah, vključno s [[Prva čečenska vojna|prvo]] in [[Druga čečenska vojna|drugo čečensko vojno]], [[Rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzijsko vojno]], [[Sirska državljanska vojna|sirsko državljansko vojno]] ter [[rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]]. Leta 2014 je okupirala in si po mednarodno nepriznanem referendumu priključila [[Krimski polotok]], leta 2022 pa še štiri ukrajinske oblasti. Zaradi agresije na Ukrajino je Rusija od 2014 in zlasti od 2022 podvržena večjemu številu mednarodnih sankcij. Na mednarodnem nivoju se Rusija {{Medjezikovna povezava|Mednarodne uvrstitve Rusije|lt=uvršča na najnižja mesta|en|International rankings of Russia}} po merilih [[Demokracija|demokracije]], [[Kršitve človekovih pravic v Rusiji|človekovih pravic]] in svobode medijev, zaznamuje jo tudi visok nivo korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption|url=https://www.voanews.com/a/europe_new-reports-highlight-russias-deep-seated-culture-corruption/6183207.html|website=Voice of America|date=2020-01-26|accessdate=2024-01-13|language=en}}</ref> Rusko gospodarstvo je [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu|11. na svetu po nominalnem BDP]] in se močno zanaša na svoje obilne naravne vire. Njeni mineralni in energetski viri so največji na svetu in prihodki od proizvodnje nafte ter zemeljskega plina so globalno visoko uvrščeni. Ruski BDP na prebivalca je 68.; Rusija ima največjo zalogo jedrskega orožja in tretje najvišje izdatke za obrambo na svetu. Država je stalna članica [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Združenih narodov]], članica [[G20]], [[Šanghajska organizacija sodelovanja|Šanghajske organizacije sodelovanja]], [[BRICS]], [[Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje|Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] in [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]]. Je vodilna članica postsovjetskih organizacij, kot so [[Skupnost neodvisnih držav]], [[Evrazijska ekonomska unija]] in [[Organizacija dogovora o skupni varnosti]]. V Rusiji je 30 objektov [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. ==Etimologija== Rusko ime države {{jezik|ru|Россия|italic=no}} ({{jezik|ru-latn|Rossija}}) izhaja iz bizantinskega grškega imena za [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] {{jezik|grc|Ρωσία|italic=no}} ({{jezik|grc-latn|Rosía}}).<ref>{{navedi knjigo |title=The Russians: The People of Europe |url=https://archive.org/details/russians0000miln |last=Milner-Gulland |first=R. R. |year=1997 |publisher=Blackwell Publishing |isbn=978-0-631-21849-4 |pages=[https://archive.org/details/russians0000miln/page/1 1]–4}}</ref> Nova oblika imena Rus', {{jezik|ru|Росия|italic=no}} ({{jezik|ru-latn|Rosija}}), je bila izposojena iz grškega izraza in je bila prvič uporabljena leta 1387.<ref>{{navedi knjigo |last1=Obolensky |first1=Dimitri |url=https://archive.org/details/byzantiumslavs0000obol/page/16/mode/2up |title=Byzantium and the Slavs |date=1994 |publisher=St. Vladimir's Seminary Press |isbn=9780881410082 |location=Crestwood, NY |pages=17}}</ref> Ime {{Transliteration|ru|Rossija}} se je v ruskih virih pojavilo konec 15. stoletja, vendar so državo njeni prebivalci do konca 17. stoletja pogosteje imenovali med drugim »Rus'«, »ruska zemlja« ({{Transliteration|ru|Russkaja zemlja}}) ali »Moskovska država« ({{Transliteration|ru|Moskovskoje gosudarstvo}}).<ref name=":0">{{navedi knjigo |last1=Langer |first1=Lawrence N. |title=Historical Dictionary of Medieval Russia |date=2021 |location=Lanham |isbn=978-1538119426 |page=182 |edition=2nd |publisher=Rowman & Littlefield}}</ref><ref name="Hellberg-Hirn-1998">{{navedi knjigo |last1=Hellberg-Hirn |first1=Elena |title=Soil and Soul: The Symbolic World of Russianness |url=https://archive.org/details/soilsoulsymbolic0000hell |date=1998 |publisher=Ashgate |location=Aldershot [Hants, England] |isbn=1855218712 |pages=[https://archive.org/details/soilsoulsymbolic0000hell/page/54 54]}}</ref><ref name=":1">{{navedi knjigo |last=Plokhy |first=Serhii |title=The origins of the Slavic nations: premodern identities in Russia, Ukraine, and Belarus |date=2010 |publisher=Cambridge Univ. Press |isbn=978-0-521-15511-3 |edition=1st |location=Cambridge |pages=213–14, 285}}</ref> Leta 1721 je Peter Veliki spremenil ime države iz [[Rusko carstvo|Ruskega carstva]] ({{Transliteration|ru|Russkoje carstvo}}) v [[Ruski imperij]] ({{Transliteration|ru|Rossijskaja imperija}}).<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Čeprav v slovenščini tudi v zgodovinskem kontekstu (še posebno pri Kijevski Rusiji) uporabljamo besede Rusija/Rus'/Rusi, ki so po zapisu enake oz. podobne sodobnemu pomenu teh besed, jih ne moremo enačiti, saj se nanašajo na skupno prednico sodobne [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Belorusija|Belorusije]] ter Rusije.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Malmenvall|first=Simon Malmenvall|date=2017|title=Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/30/16|magazine=Zgodovinski časopis|page=9|access-date=2024-01-25|quote=Ime Kijevska Rusija sledi uveljavljenemu poimenovanju v mednarodni historiografiji, s katerim se označuje prva etapa državnosti v kontekstu daljšega predmodernega pojava Stare Rusije. Rus‘ po eni strani zaobjema različne srednjeveške in zgodnje novoveške politične entitete v vzhodnoslovanskem prostoru, po drugi pa tudi nekdanjo etnično skupino, ki jo je mogoče šteti za nekakšno predhodnico današnjih Rusov, Ukrajincev in Belorusov. Staro Rusijo in Stare Ruse oziroma Rus‘ je tako treba ločevati od Rusije (rus. Россия, ukr. Россія, blr. Расія), s katero se od začetka 18. stoletja naprej označuje moderna ruska država (Ruski imperij in Ruska federacija).}}</ref> Belorusi in Rusi so šele kasneje prevzeli to ime.<ref>{{Navedi splet|title=Rus {{!}} Slavs, Vikings & Scandinavia {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/Rus|website=www.britannica.com|accessdate=2024-01-25|language=en}}</ref> Za ločeno rusko državo se je beseda Rus/Rusija v sodobnem pomenu deloma začela uporabljati v 15. stoletju,<ref name="Hellberg-Hirn-1998"/> vse do 18. stoletja se je zanjo predvsem v Evropi uporabljalo ime Moskovija ([[Latinščina|latinsko]] ''Moscovia'').<ref name=":2" /><ref>Шмидт С. О. Памятники письменности в культуре познания истории России. М., 2007. Т. 1. Стр. 545</ref> V ruščini je več besed, ki se v slovenščino prevedejo kot »Rusi«:{{snd}}{{jezik-ru|русские|translit=russkije|label=none}}, ki se nanaša na narodnostne [[Rusi|Ruse]], {{jezik-ru|российские|translit=rossijskije|label=none}}, državljani Rusije ne glede na narodnost, in v zadnjem času priljubljeno {{jezik-ru|россияне|translit=rossijane|label=none}}, ruski državljani ruske države.<ref name="Hellberg-Hirn-1998" /><ref>{{navedi časopis |last=Merridale |first=Catherine |title=Redesigning History in Contemporary Russia |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_2003-01_38_1/page/13 |journal=[[Journal of Contemporary History]] |year=2003 |volume=38 |number=1 |pages=13–28 |doi=10.1177/0022009403038001961 |jstor=3180694 |s2cid=143597960 |issn = 0022-0094}}</ref> Po [[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]] izhaja beseda Rus' iz Ruskih ljudi, ki so bili [[Švedska|švedsko]] pleme in so bili izvorni trije člani dinastije [[Rurikidi|Rurikidov]].<ref>{{navedi knjigo |last=Duczko |first=Wladyslaw |title=Viking Rus |publisher=[[Brill Publishers]] |year=2004 |isbn=978-90-04-13874-2 |pages=10–11}}</ref> [[Finščina|Finska]] beseda za Švede, ''ruotsi'', ima isti izvor.<ref>''The Origin of Rus'''. Omeljan Pritsak. The Russian Review. Vol. 36, No. 3 (Jul. 1977), pp. 249-273 (25 pages). https://doi.org/10.2307/128848; https://www.jstor.org/stable/128848</ref> Poznejše arheološke študije večinoma potrjujejo to teorijo.<ref>{{navedi splet |title=The Swedish Vikings: Who Were the Rus? |url=https://cjadrien.com/swedish-vikings-rus/ |accessdate=2024-01-18 |archive-date=2023-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231025005710/https://cjadrien.com/swedish-vikings-rus/ |url-status=dead }}</ref> ==Zgodovina== {{glavni|Zgodovina Rusije}} ===Zgodnja zgodovina=== Prve človeške naselbine na območju Rusije segajo v zgodnji [[paleolitik]]. Predstavniki ''[[Homo erectus]]a'' so pred okrog 2&nbsp;milijonoma let migrirali na območje [[Tamanski polotok|Tamanskega polotoka]] v južni Rusiji.<ref>{{navedi časopis |last1=Shchelinsky |first1=V.E. |last2=Gurova |first2=M. |last3=Tesakov |first3=A.S. |last4=Titov |first4=V.V. |last5=Frolov |first5=P.D. |last6=Simakova |first6=A.N. |title=The Early Pleistocene site of Kermek in western Ciscaucasia (southern Russia): Stratigraphy, biotic record and lithic industry (preliminary results) |journal=[[Quaternary International]] |volume=393 |pages=51–69 |date=2016-01-30 |doi=10.1016/j.quaint.2015.10.032|bibcode=2016QuInt.393...51S }}</ref> Na [[severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] so našli [[kremen]]asta orodja, stara okrog 1,5&nbsp;milijona let.<ref>{{navedi splet |last1= Chepalyga |first1= A.L. |last2= Amirkhanov |first2= Kh.A. |last3= Trubikhin |first3= V.M. |last4= Sadchikova |first4= T.A. |last5= Pirogov |first5= A.N. |last6= Taimazov |first6= A.I. |year= 2011 |title= Geoarchaeology of the earliest paleolithic sites (Oldowan) in the North Caucasus and the East Europe |url= http://paleogeo.org/article3.html |url-status= dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20130520090413/http://paleogeo.org/article3.html |archive-date= 2013-05-20 |access-date= 2013-12-18 }}</ref> [[Radiometrično datiranje|Radiokarbonsko datirani]] primerki iz [[Denisova jama|Denisove jame]] v gorovju [[Altaj]] nakazujejo, da je najstarejši [[Denisovci|denisovec]] živel 195–122.700 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Douka |first1=K. |title=Age estimates for hominin fossils and the onset of the Upper Palaeolithic at Denisova Cave |journal=Nature |year=2019 |volume=565 |issue=7741 |pages=640–644 |doi=10.1038/s41586-018-0870-z |pmid=30700871 |url=https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=1559&context=smhpapers1 |bibcode=2019Natur.565..640D |s2cid=59525455 |access-date=2024-01-19 |archive-date=2020-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200506140551/https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=1559&context=smhpapers1 |url-status=dead }}</ref> V omenjeni jami je bil odkrit tudi fosil [[Denny]], križanke med [[neandertalec|neandertalcem]] in denisovcem, ki je živela okrog 90.000 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last=Warren |first=Matthew |title=Mum's a Neanderthal, Dad's a Denisovan: First discovery of an ancient-human hybrid |date=2018-08-22 |journal=[[Nature]] |volume=560 |issue=7719 |pages=417–418 |doi=10.1038/d41586-018-06004-0 |pmid=30135540 |bibcode= 2018Natur.560..417W |doi-access=free }}</ref> V [[Mezmajska jama|Mezmajski jami]] v Rusiji so bili najdeni eni zadnjih preživelih neandertalcev izpred okrog 45.000 let.<ref>{{navedi časopis |last1= Igor V. Ovchinnikov |last2= Anders Götherström |last3= Galina P. Romanova |last4= Vitaliy M. Kharitonov |last5= Kerstin Lidén |last6= William Goodwin |date= 2000-03-30 |title= Molecular analysis of Neanderthal DNA from the northern Caucasus |url= https://archive.org/details/sim_nature-uk_2000-03-30_404_6777/page/490 |journal= [[Nature]] |volume= 404 |issue= 6777 |pages= 490–493 |bibcode= 2000Natur.404..490O |doi= 10.1038/35006625 |pmid= 10761915 |s2cid= 3101375}}</ref> Prve sledi [[Ust-išimski človek|zgodnjih sodobnih ljudi]] v Rusiji segajo 45.000 let nazaj v [[Zahodna Sibirija|Zahodno Sibirijo]].<ref>{{navedi časopis|vauthors=Fu Q, Li H, Moorjani P, Jay F, Slepchenko SM, Bondarev AA, Johnson PL, Aximu-Petri A, Prüfer K, de Filippo C, Meyer M, Zwyns N, Salazar-García DC, Kuzmin YV, Keates SG, Kosintsev PA, Razhev DI, Richards MP, Peristov NV, Lachmann M, Douka K, Higham TF, Slatkin M, Hublin JJ, Reich D, Kelso J, Viola TB, Pääbo S|title=Genome sequence of a 45,000-year-old modern human from western Siberia |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_nature_2014-10-23_514_7523/page/445|journal=Nature | issue= 7523| pages=445–449|date=2014-10-23|doi=10.1038/nature13810 | pmid=25341783 | volume=514 | pmc=4753769|bibcode=2014Natur.514..445F |hdl= 10550/42071}}</ref> Gosto posejane kulturne ostanke [[Človek|anatomsko sodobnih ljudi]], stare vsaj 40.000 let, so odkrili v [[Kostjonki-Borščjovo|Kostjonki-Borščjovem]]<ref>{{navedi časopis |last1=Dinnis |first1=Rob |last2=Bessudnov |first2=Alexander |last3=Reynolds |first3=Natasha |last4=Devièse |first4=Thibaut |last5=Pate |first5=Abi |last6=Sablin |first6=Mikhail |last7=Sinitsyn |first7=Andrei |last8=Higham |first8=Thomas |title= New data for the Early Upper Paleolithic of Kostenki (Russia) |pmid=30777356 |doi=10.1016/j.jhevol.2018.11.012 |journal=Journal of Human Evolution |year=2019 |pages=21–40 |volume=127|s2cid=73486830 |url=https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-01982049/file/Dinnis%20et%20al%202019%20New%20data%20for%20the%20EUP%20of%20Kostenki%20%28green%20open-access%20post-print%29.pdf }}</ref> in stare 34.600 let pri [[Sungir]]ju, oboje v [[Evropska Rusija|Evropski Rusiji]].<ref>{{navedi časopis |doi=10.1126/science.aao1807 |pmid=28982795 |title=Ancient genomes show social and reproductive behavior of early Upper Paleolithic foragers |url=https://archive.org/details/science_2017-11-03_358_6363/page/659 |journal=Science |volume=358 |issue=6363 |pages=659–662 |year=2017 |vauthors=Sikora, Martin ''et al.'' |bibcode=2017Sci...358..659S |doi-access=free }}</ref> Arktično Rusijo so ljudje dosegli vsaj 40.000 let nazaj v [[Mamontova Kurja|Mamontovi Kurji]].<ref>{{navedi časopis |last=Pavlov |first=Pavel |author2=John Inge Svendsen |author3=Svein Indrelid |date=2001-09-06 |title=Human presence in the European Arctic nearly 40,000 years ago |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2001-09-06_413_6851/page/64 |journal=Nature |volume=413 |pages=64–67 | doi= 10.1038/35092552 |pmid=11544525 |issue=6851|bibcode=2001Natur.413...64P |s2cid=1986562 }}</ref> Antično severnoevrazijsko prebivalstvo Sibirije, genetsko podobno maltinsko-buretski in afontovski kulturi, je bilo pomemben genetski darovalec antičnim ameriškim domorodcem in vzhodnoevropskim lovcem-nabiralcem.<ref>{{navedi časopis |last1=Balter |first1=M. |title=Ancient DNA Links Native Americans With Europe |url=https://archive.org/details/sim_science_2013-10-25_342_6157/page/409 |journal=Science |date=2013-10-25 |volume=342 |issue=6157 |pages=409–410 |doi=10.1126/science.342.6157.409 |pmid=24159019 |bibcode=2013Sci...342..409B |doi-access=free }}</ref> [[File:Yamnaya Steppe Pastoralists.jpg|thumb|320px|left|Bronastodobna širitev Jamne kulture stepskega pastirskega porekla med 3300 in 1500 pr. n. št.,<ref>{{navedi časopis |last1=Gibbons |first1=Ann |title=Thousands of horsemen may have swept into Bronze Age Europe, transforming the local population |journal=Science |date=2017-02-21 |url=https://www.science.org/content/article/thousands-horsemen-may-have-swept-bronze-age-europe-transforming-local-population}}</ref> vključno z Afanasijevo kulturo južne Sibirije]] Po [[Kurganska hipoteza|kurganski hipotezi]] je regija ob Volgi in Dnepru na jugu Rusije in v Ukrajini [[Urheimat|pradomovina]] [[Protoindoevropejci|Protoindoevropejcev]].<ref>{{navedi časopis |last1=Anthony |first1=David W. |last2=Ringe |first2=Don |date=2015-01-01 |title=The Indo-European Homeland from Linguistic and Archaeological Perspectives |journal=Annual Review of Linguistics |volume=1 |issue=1 |pages=199–219 |doi=10.1146/annurev-linguist-030514-124812 |issn=2333-9683|doi-access=free }}</ref> Zgodnje indoevropske migracije iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]] v Ukrajini in Rusiji so razširile poreklo [[Jamna kultura|jamne kulture]] in [[Indoevropski jeziki|indoevropske jezike]] po velikem delu Evrazije.<ref>{{navedi časopis|last1=Haak|first1=Wolfgang|last2=Lazaridis|first2=Iosif|last3=Patterson|first3=Nick|last4=Rohland|first4=Nadin|last5=Mallick|first5=Swapan|last6=Llamas|first6=Bastien|last7=Brandt|first7=Guido|last8=Nordenfelt|first8=Susanne|last9=Harney|first9=Eadaoin|last10=Stewardson|first10=Kristin|last11=Fu|first11=Qiaomei|date=2015-06-11|title=Massive migration from the steppe was a source for Indo-European languages in Europe|journal=Nature|volume=522|issue=7555|pages=207–211|doi=10.1038/nature14317|issn=0028-0836|pmc=5048219|pmid=25731166|bibcode=2015Natur.522..207H|arxiv=1502.02783}}</ref><ref>{{navedi časopis |url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |first=Ann |last=Gibbons |date=2015-06-10 |title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians |journal=Science |publisher=AAAS}}</ref> Nomadsko pastirstvo se je razvilo v Pontsko-kaspijski stepi na začetku [[Bakrena doba|bakrene dobe]].<ref name="Belinskij-1999">{{navedi časopis |last1=Belinskij |first1=Andrej |last2=Härke |first2=Heinrich |title=The 'Princess' of Ipatovo |journal=Archeology |volume=52 |issue=2 |year=1999 |url=http://cat.he.net/~archaeol/9903/newsbriefs/ipatovo.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080610043326/http://cat.he.net/~archaeol/9903/newsbriefs/ipatovo.html |archive-date=2008-06-10 |access-date=2007-12-26}}</ref> Ostanke teh stepskih civilizacij so odkrili v krajih, kot so [[Ipatovski kurgan|Ipatovo]],<ref name="Belinskij-1999"/> [[Sintašta]],<ref name="mounted">{{navedi knjigo |author=Drews, Robert |title=Early Riders: The beginnings of mounted warfare in Asia and Europe |year=2004 |publisher=Routledge |location=New York |page=50 |isbn=978-0-415-32624-7}}</ref> [[Arkaim]],<ref>{{navedi splet |author=Koryakova, L. |title=Sintashta-Arkaim Culture |publisher=The Center for the Study of the Eurasian Nomads (CSEN) |url=http://www.csen.org/koryakova2/Korya.Sin.Ark.html |access-date=2021-05-13 |archive-date=2019-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190228104055/http://www.csen.org/koryakova2/Korya.Sin.Ark.html |url-status=dead }}</ref> in [[Paziriške gomile|Pazirik]],<ref>{{navedi splet |title=1998 NOVA documentary: "Ice Mummies: Siberian Ice Maiden" |work=Transcript |url=http://www.pbs.org/wgbh/nova/transcripts/2517siberian.html |access-date=2021-05-13}}</ref> ki vsebujejo najzgodnejše znane sledi konj v bojevanju.<ref name="mounted"/> Genetsko sestavo govorcev [[Uralski jeziki|jezikov uralske družine]] v severni Evropi je oblikovala migracija iz [[Sibirija|Sibirije]], ki se je začela vsaj 3500 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Lamnidis |first1=Thiseas C. |last2=Majander |first2=Kerttu |last3=Jeong |first3=Choongwon |last4=Salmela |first4=Elina |last5=Wessman |first5=Anna |last6=Moiseyev |first6=Vyacheslav |last7=Khartanovich |first7=Valery |last8=Balanovsky |first8=Oleg |last9=Ongyerth |first9=Matthias |last10=Weihmann |first10=Antje |last11=Sajantila |first11=Antti |last12=Kelso |first12=Janet |last13=Pääbo |first13=Svante |last14=Onkamo |first14=Päivi |last15=Haak |first15=Wolfgang |date=2018-11-27 |title=Ancient Fennoscandian genomes reveal origin and spread of Siberian ancestry in Europe |journal=Nature Communications |language=en |volume=9 |issue=1 |page=5018 |doi=10.1038/s41467-018-07483-5 |pmid=30479341 |pmc=6258758 |bibcode=2018NatCo...9.5018L |s2cid=53792952 |issn=2041-1723}}</ref> Med 3. in 4. stoletjem našega štetja je v južni Rusiji obstajalo [[Goti|gotsko]] kraljestvo [[Ojum]], ki so ga pozneje zasedli [[Huni]]. Med 3. in 6. stoletjem našega štetja so nomadske invazije, ki so jih vodila vojaška plemena, kot so bili Huni in [[Avari]], nadvladale tudi [[Bosporsko kraljestvo]], helenistično državo, ki je nasledila grške kolonije.<ref>{{navedi knjigo |author=Tsetskhladze, G. R. |title=The Greek Colonisation of the Black Sea Area: Historical Interpretation of Archaeology |publisher=F. Steiner |year=1998 |page=48 |isbn=978-3-515-07302-8}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Turchin, P. |title=Historical Dynamics: Why States Rise and Fall |publisher=Princeton University Press |year=2003 |pages=185–186 |isbn=978-0-691-11669-3}}</ref> [[Hazari]], [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]], so do 10. stoletja vladali stepam med Kavkazom na jugu, porečjem Volge na vzhodu in zahodno vse do Kijeva na Dnepru.<ref>{{navedi časopis |last=Weinryb |first=Bernard D. |title=The Khazars: An Annotated Bibliography |journal=Studies in Bibliography and Booklore |publisher=[[Hebrew Union College-Jewish Institute of Religion]] |volume=6 |number=3 |pages=111–129 |year=1963 |jstor=27943361}}</ref> Za njimi so prišli [[Pečenegi]], ki so ustvarili veliko konfederacijo, ki so jo prevzeli [[Kumani]] in [[Kipčaki]].<ref>Carter V. Findley, ''The Turks in World History'' (Oxford University Press, 2004) {{ISBN|0-19-517726-6}}</ref> Predniki [[Rusi|Rusov]] so slovanska plemena, ki so se ločila od Protoindoevropejcev, ki so se pojavili v severovzhodnem delu Evrope okrog 1500 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Zhernakova |first1=Daria V. |display-authors=etal |title=Genome-wide sequence analyses of ethnic populations across Russia |volume=112 |number=1 |journal=Genomics |year=2020 |pages=442–458 |doi=10.1016/j.ygeno.2019.03.007 |doi-access=free |publisher=Elsevier |pmid=30902755}}</ref> Vzhodni Slovani so postopoma poselili zahodno Rusijo (približno med današnjima Moskvo in Sankt Peterburgom) v dveh valovih: prvem iz [[Kijev]]a do današnjih [[Suzdal]]a in [[Murom]]a ter drugem iz [[Polock]]a do [[Veliki Novgorod|Novgoroda]] in [[Rostov]]a.<ref>{{navedi knjigo |author=[[David Christian (historian)|Christian, D.]] |title=A History of Russia, Central Asia and Mongolia |url=https://archive.org/details/historyofrussiac0000chri |publisher=Blackwell Publishing |year=1998 |pages=[https://archive.org/details/historyofrussiac0000chri/page/6 6]–7 |isbn=978-0-631-20814-3}}</ref> Pred slovanskimi selitvami so to območje poseljevala [[Ugrofinski jeziki|ugrofinsko]] govoreča ljudstva. Od 7. stoletja naprej so prispeli Vzhodni Slovani počasi asimilirali domorodce.<ref name="Curtis-1998">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/2.htm |title=Russia – Early History |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-06-29}}</ref><ref>Ed. [[Timothy Reuter]], ''The New Cambridge Medieval History'', Volume 3, Cambridge University Press, 1995, pp. 494-497. {{ISBN|0-521-36447-7}}.</ref> Izoblikoval se je vladajoči razred knezov, bojarjev in njihovega oboroženega spremstva mužov.<ref name="Sova">{{navedi knjigo|title=Leksikon Sova|last=Ogrizek|first=Maja|year=2006|publisher=Cankarjeva založba|isbn=961-231-522-1}}</ref> ===Kijevska Rusija=== {{glavni|Kijevska Rusija}} [[File:Kievan-rus-1015-1113-(en).png|thumb|[[Kijevska Rusija]] po [[svet pri Ljubeču|svetu pri Ljubeču]] leta 1097]] Vzpostavitev prvih vzhodnoslovanskih držav v 9. stoletju je sovpadla s prihodom [[Varjagi|Varjagov]], [[Vikingi|Vikingov]] z območja današnje Švedske,<ref name="Sova"/> ki so se podali vzdolž vodnih poti, ki so se raztezale od vzhodnega Baltika do [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov|Črnega]] in [[Volška trgovska pot|Kaspijskega morja]]. Po [[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]] so leta 862 Varjaga po imenu [[Rurik]] iz ljudstva starih Rusov izvolili za vladarja [[Veliki Novgorod|Novgoroda]]. Leta 882 se je njegov naslednik [[Oleg Novgorodski|Oleg]] podal na jug in osvojil [[Kijev]], ki je pred tem plačeval davek Hazarom.<ref name="Curtis-1998"/> Rurikov sin [[Igor Kijevski|Igor]] in Igorjev sin [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslav]] sta podvrgla vse lokalne [[Vzhodni Slovani|Vzhodne Slovane]] kijevski oblasti in uničila hazarski kaganat<ref>{{navedi knjigo |last=Plokhy |first=Serhii|author-link=Serhii Plokhy |title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus |publisher=[[Cambridge University Press]] |date=2006 |page=13 |isbn=978-0-521-86403-9}}</ref> ter sprožila več vojaških odprav v Bizanc in Perzijo.<ref>{{navedi knjigo |last=Obolensky |first=Dimitri |url=https://archive.org/details/byzantiumslavs0000obol |title=Byzantium & the Slavs |date=1971 |isbn=978-0-88141-008-2 |pages=75–108 |publisher=St. Vladimir's Seminary Press |url-access=registration}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=[[Francis Donald Logan|Logan, Donald F.]] |url=https://archive.org/details/vikingsinhistory00loga |title=The Vikings in History|edition=2nd |date=1992 |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-0-415-08396-6 |page=201 |url-access=registration}}</ref> V 10. in 11. stoletju je bila Kijevska Rusija ena največjih in najbolj cvetočih držav v Evropi. Vladavina [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I.]] (980–1015) in njegovega sina [[Jaroslav Modri|Jaroslava Modrega]] (1019–1054) predstavljata zlato dobo Kijeva, v kateri je bila od [[Bizantinski imperij|Bizanca]] sprejeta pravoslavna krščanska vera in zapisan prvi vzhodnoslovanski [[zakonik]], ''Russkaja Pravda''.<ref name="Curtis-1998"/> Sledilo je obdobje [[fevdalizem|fevdalizma]] in decentralizacije, za katero so značilni neprestani politični boji med člani [[Rurikidi|ruriške dinastije]], ki je kolektivno vladala Kijevski Rusiji. Nastajale so nove kneževine.<ref name="Sova"/> Dominanca Kijeva je upadala, kar je koristilo [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalski kneževini]] na severovzhodu, [[Novgorodska republika|Novgorodski republiki]] na severu in [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinski kneževini]] na jugozahodu.<ref name="Curtis-1998"/> Do 12. stoletja je Kijev izgubil svojo premoč in Kijevska Rusija je razpadla na več kneževin.<ref name="Channon-1995"/> Knez [[Andrej Bogoljubski]] je leta 1169 oplenil Kijev in za svoj sedež določil [[Vladimir, Rusija|Vladimir]],<ref name="Channon-1995">{{navedi knjigo |last1=Channon |first1=John |title=The Penguin historical atlas of Russia |url=https://archive.org/details/penguinhistorica0000chan |date=1995 |publisher=Penguin |location=London |isbn=0140513264 |page=[https://archive.org/details/penguinhistorica0000chan/page/16 16]}}</ref> s čimer se je politična moč premaknila na severovzhod.<ref name="Curtis-1998"/> Pod poveljstvom [[Aleksander Nevski|Aleksandra Nevskega]] so Novgorodčani odbili [[Švedi|švedski]] napad v [[Bitka na Nevi|bitki na Nevi]] leta 1240,<ref>{{navedi enciklopedijo |title=Battle of the Neva |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |url=https://www.britannica.com/event/Battle-of-the-Neva |access-date=2021-06-22}}</ref> pa tudi [[Severne križarske vojne|nemške križarje]] v [[Bitka na Čudskem jezeru|bitki na Čudskem jezeru]] leta 1242.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Ostrowski |first=Donald |year=2006 |title=Alexander Nevskii's "Battle on the Ice": The Creation of a Legend |url=https://archive.org/details/russian-history_summer-winter-2006_33_2-4/page/289 |journal=[[Russian History (Brill journal)|Russian History]] |volume=33 |pages=289–312 |doi=10.1163/187633106X00186 |jstor=24664446 |number=2/4}}</ref> Mongoli so si po bitki pri Kalki leta 1223 podjarmili vse ruske kneževine razen Novgoroda.<ref name="Sova"/> Kijevska Rusija je naposled podlegla mongolski invaziji v letih 1237–1240, ki ji je sledilo plenjenje Kijeva (1240) in drugih mest, pa tudi smrt velikega dela prebivalstva.<ref name="Curtis-1998" /> Napadalci, pozneje znani kot [[Tatari]], so oblikovali državo [[Zlata horda|Zlato hordo]], ki je območju vladala naslednji dve stoletji.<ref>{{navedi knjigo |last=Halperin |first=Charles J. |url={{GBurl|id=kPwX2dW-V6sC|p=7}} |title=Russia and the Golden Horde: The Mongol Impact on Medieval Russian History |date=1987 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-20445-5 |page=7}}</ref> Tuji zasedbi se je izognila le Novgorodska republika, tako da se je dogovorila za plačilo davka Mongolom.<ref name="Curtis-1998" /> Gališko-volinska kneževina je kasneje postala del [[Velika litovska kneževina|Litve]] in [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov#Boleslav I. Hrabri|Poljske]], medtem ko je Novgorodska republika še naprej cvetela na severu. Na severovzhodu so bizantinsko-slovanske tradicije Kijevske Rusije prilagodili in oblikovali rusko avtokratsko državo.<ref name="Curtis-1998" /> Pod Mongoli in Tatari je Rusija zaostala za evropskim družbenim razvojem.<ref name="Sova"/> ===Moskovska velika kneževina=== {{glavni|Moskovska velika kneževina}} [[File:Lissner TroiceSergievaLavr.jpg|thumb|[[Sergij Radoneški]] blagoslavlja [[Dimitrij Donski|Dimitrija Donskega]] v [[Trojiški samostan sv. Sergija|Trojiškem samostanu sv. Sergija]] pred [[Kulikovska bitka|kulikovsko bitko]], upodobljeno na sliki [[Ernst Lissner|Ernsta Lissnerja]]]] Uničenju Kijevske Rusije je sledil vzpon [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]], sprva kot del [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]].<ref>{{navedi knjigo |last=Glenn E. |first=Curtis |url=https://www.loc.gov/item/97007563 |title=Russia: A Country Study |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |year=1998 |isbn=0-8444-0866-2 |location=Washington DC |chapter=Muscovy |oclc=36351361}}</ref>{{Rp|pages=11–20}} Čeprav je bila Moskva še vedno pod vladavino [[Mongoli|Mongolov]]-[[Tatari|Tatarov]], so ji ti dopustili, da na začetku 13. stoletja začela uveljavljati svoj vpliv na tem območju<ref>{{navedi knjigo |last=Davies |first=Brian L. |title=Warfare, State and Society on the Black Sea Steppe, 1500–1700 |publisher=Routledge |year=2014 |page=4 |url=http://www.reenactor.ru/ARH/PDF/Davies.pdf#page=20}}</ref> in je postopoma postala v vodilna sila v »zbiranju ruskih dežel«.<ref name="Curtis-1998-3"/> Ko se je leta 1325 v Moskvo preselil sedež metropolita [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]], se je njen vpliv povečal.<ref>{{navedi knjigo |last1=Gleason |first1=Abbott |title=A Companion to Russian History |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |location=Chichester |isbn=978-1444308426 |pages=126}}</ref> Moskovski veliki knezi so s pomočjo cerkve, mest in novega plemstva postavili temelje centralizirane države.<ref name="Sova"/> Moskovski poslednji tekmec, [[Novgorodska republika]], je cvetela kot glavno središče trgovine s kožami in najvzhodnejše pristanišče [[Hansa|Hanzeatske zveze]].<ref>{{navedi časopis |last=Halperin |first=Charles J. |title=Novgorod and the 'Novgorodian Land' |jstor=20171136 |volume=40 |number=3 |pages=345–363 |date=September 1999 |publisher=EHESS |journal=Cahiers du Monde russe}}</ref> Leta 1380 je združena vojska ruskih kneževin pod vodstvom [[Dimitrij Donski|Dimitrija Donskega]] Moskovskega zadala Mongolom-Tatarom prelomni poraz v [[Kulikovska bitka|kulikovski bitki]].<ref name="Curtis-1998" /> Z Moskvo se je postopoma zlila materinska kneževina in sosednje kneževine, vključno z nekdaj močnimi tekmeci, kot sta [[Tverska kneževina]] in [[Novgorodska republika]].<ref name="Curtis-1998-3">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |year=1998 |title=Russia – Muscovy |url=http://countrystudies.us/russia/3.htm |access-date=2021-06-25 |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |location=Washington, D.C.}}</ref> [[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]] (»Veliki«) se je znebil nadoblasti [[Zlata horda|Zlate horde]] (prenehal ji je plačevati davek)<ref name="Sova"/> in utrdil celotno severno Rusijo (zlomil je vpliv Tvera in Novgoroda)<ref name="Sova"/> pod oblastjo Moskve; bil je prvi ruski vladar, ki si je nadel naziv »Veliki knez vseh Rusov«. Po [[padec Konstantinopla|padcu Konstantinopla]] leta 1453 si je Moskva lastila nasledstvo za dediščino [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnorimskega cesarstva]]. Ivan III. se je poročil s [[Sofija Paleolog|Sofijo Paleolog]], nečakinjo zadnjega [[Seznam bizantinskih cesarjev|bizantinskega cesarja]] [[Konstantin XI. Paleolog|Konstantina XI. Paleologa]], in sprejel bizantinskega dvoglavega orla za svoj ter navsezadnje ruski grb.<ref name="Curtis-1998-3"/> [[Vasilij III. Ivanovič|Vasilij III.]] je na začetku 16. stoletja združil celotno Rusijo s priključitvijo nekaj zadnjih neodvisnih ruskih držav.<ref>{{navedi knjigo |last1=Anderson |first1=M.S. |title=The Origins of the Modern European State System, 1494–1618 |date=2014 |publisher=Routledge |isbn=978-1317892755 |url={{GBurl|id=smCgBAAAQBAJ|pg=PT281}}}}</ref> ===Rusko carstvo=== {{glavni|Rusko carstvo}} [[File:Ivan IV by anonim (18th c., GIM).jpg|thumb|upright|[[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan IV.]] je bil med letoma 1533 in 1547 veliki moskovski knez in nato car Rusije do svoje smrti leta 1584.]] V duhu ideje o [[Tretji Rim|tretjem Rimu]] je bil leta 1547 [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan IV.]] (»Grozni«) uradno okronan kot prvi [[Rusko carstvo|''car'']] Rusije. Car je razglasil nov zakonik ([[Sudebnik iz leta 1550]]), ustanovil prvo rusko fevdalno predstavniško telo ([[zemski sobor]]), prenovil vojsko, omejil vpliv duhovščine in reorganiziral lokalno upravo.<ref name="Curtis-1998-3"/> Med svojo dolgo vladavino je Ivan skoraj podvojil že tako veliko rusko ozemlje s priključitvijo treh tatarskih kanatov: [[Kazanski kanat|Kazanskega]] in [[Astrahanski kanat|Astrahanskega]] ob [[Volga|Volgi]]<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Perrie |first=Maureen |title=The Popular Image of Ivan the Terrible |jstor=4207642 |journal=The Slavonic and East European Review |volume=56 |number=2 |date=April 1978 |pages=275–286 |publisher=Modern Humanities Research Association}}</ref> ter [[Sibirski kanat|Sibirskega]] v jugozahodni Sibiriji. Nazadnje se je do konca 16. stoletja Rusija razširila vzhodno od [[Ural|Uralskega gorovja]].<ref>{{navedi časopis |last=Skrynnikov |first=R. G. |title=Ermak's Siberian Expedition |url=https://archive.org/details/russian-history_spring-1986_13_1/page/1 |journal=Russian History |volume=13 |number=1 |pages=1–39 |publisher=Brill Publishers |jstor=24655823 |year=1986|doi=10.1163/187633186X00016 }}</ref> Toda carstvo je oslabila dolga in neuspešna [[livonska vojna]] proti koaliciji [[Krona kraljevine Poljske|kraljevine Poljske]] in [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] (pozneje združeni v [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]]), [[kraljevina Švedska|kraljevine Švedske]] in Dansko-Norveške za dostop do baltske obale in pomorske trgovine.<ref>{{navedi časopis |last=Filyushkin |first=Alexander |title=Livonian War in the Context of the European Wars of the 16th Century: Conquest, Borders, Geopolitics |year=2016 |pages=1–21 |volume=43 |number=1 |journal=Russian History |publisher=Brill |doi=10.1163/18763316-04301004 |jstor=44647035}}</ref> Leta 1572 je ruska vojska napadajoče [[Krimski Tatari|Krimske Tatare]] popolnoma porazila v ključni [[Bitka pri Molodjah|bitki pri Molodjah]].<ref>{{navedi knjigo |date=2015 |last=Skrynnikov |first=R. G. |title=Reign of Terror: Ivan IV |publisher=Brill |isbn=978-9-004-30401-7 |pages=417–421}}</ref> S smrtjo Ivanovih sinov leta 1598 se je končala stara [[Rurikidi|dinastija Rurikov]], kar je skupaj s strašno [[Ruska lakota 1601–03|lakoto 1601–1603]] sprožilo politično krizo, znano kot [[obdobje težav]], vključno z državljansko vojno, vladavino pretendentov in tujim posredovanjem.<ref>{{navedi časopis |last=Dunning |first=Chester |title=Crisis, Conjuncture, and the Causes of the Time of Troubles |jstor=41036998 |journal=Harvard Ukrainian Studies |year=1995 |publisher=Harvard Ukrainian Research Institute |volume=19 |pages=97–119}}</ref> Razmere je izkoristila Republika obeh narodov in zasedla dele Rusije vse do prestolnice Moskve.<ref>{{navedi časopis |last=Wójcik |first=Zbigniew |title=Russian Endeavors for the Polish Crown in the Seventeenth Century |url=https://archive.org/details/sim_slavic-review_spring-1982_41_1/page/59 |journal=Slavic Review |jstor=2496635 |doi=10.2307/2496635 |publisher=Cambridge University Press |volume=41 |number=1 |year=1982 |pages=59–72|s2cid=164176163 }}</ref> Leta 1612 je ruski prostovoljski korpus pod poveljstvom trgovca [[Kuzma Minin]]a in kneza [[Dmitrij Mihajlovič Požarski|Dimitrija Požarskega]] Poljake prisilil k umiku.<ref>{{navedi časopis |last1=Bogolitsyna |first1=Anna |last2=Pichler |first2=Bernhard |last3=Vendl |first3=Alfred |last4=Mikhailov |first4=Alexander |last5=Sizov |first5=Boris |title=Investigation of the Brass Monument to Minin and Pozharsky, Red Square, Moscow |journal=Studies in Conservation |publisher=Taylor & Francis |year=2009 |volume=54 |number=1 |pages=12–22 |doi=10.1179/sic.2009.54.1.12 |jstor=27867061 |s2cid=138066784}}</ref> Leta 1613 je po odločitvi zemskega sobora prestol zasedla [[Romanovi|bojarska dinastija Romanovih]] in država si je postopoma opomogla od krize.<ref>{{navedi časopis |last=Orchard |first=G. Edward |title=The Election of Michael Romanov |jstor=4210028 |publisher=Modern Humanities Research Association |journal=The Slavonic and East European Review |volume=67 |number=3 |date=July 1989 |pages=378–402}}</ref> V 17. stoletju, obdobju [[Kozaki|Kozakov]], je Rusija nadaljevala z ozemeljsko rastjo.<ref name="Siberia">{{navedi splet |url=https://www.loc.gov/collections/meeting-of-frontiers/articles-and-essays/exploration/russian-discovery-of-siberia/ |title=The Russian Discovery of Siberia |year=2000 |publisher=Library of Congress |location=Washington, D.C. |access-date=2022-01-25}}</ref> Leta 1654 je ukrajinski voditelj [[Bogdan Hmelnicki]] ponudil Ukrajini zaščito ruskega carja [[Aleksej Ruski|Alekseja]], čigar sprejetje te ponudbe je vodilo v še eno [[rusko-poljska vojna (1654–1667)|rusko-poljsko vojno]]. Nazadnje so Ukrajino razdelili vzdolž [[Dneper|Dnepra]], tako da sta bila [[Levobrežna Ukrajina]] in [[Kijev]] pod rusko vladavino.<ref>{{navedi knjigo |last=Frost |first=Robert I. |title=The Northern Wars: War, State and Society in Northeastern Europe, 1558–1721 |date=2000 |publisher=Routledge |isbn=978-0-58206-429-4 |page=13}}</ref> Na vzhodu se je nadaljevalo hitro rusko raziskovanje in kolonizacija velikanske Sibirije v lovu na dragocene kože in slonovino. [[Seznam ruskih raziskovalcev|Ruski raziskovalci]] so pritiskali na vzhod predvsem po sibirskih rečnih poteh in do sredine 17. stoletja so zrasle ruske naselbine v vzhodni Sibiriji, na [[Čukotski polotok|Čukotskem polotoku]], vzdolž reke [[Amur]] in na obali Tihega oceana.<ref name="Siberia"/> Leta 1648 je [[Semjon Ivanovič Dežnjov]] postal prvi Evropejec, ki je preplul [[Beringov preliv]].<ref>{{navedi knjigo |last=Oliver |first=James A. |title=The Bering Strait Crossing: A 21st Century Frontier between East and West |year=2006 |publisher=Information Architects |pages=36–37 |isbn=978-0-9546995-8-1}}</ref> ===Ruski imperij=== {{glavni|Ruski imperij}} [[File:Growth of Russia 1547-1725.png|thumb|upright=1.4|Širjenje in ozemeljski razvoj Rusije od kronanja [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivana IV.]] do smrti [[Peter Veliki|Petra I.]]]] [[Peter Veliki|Peter I.]] je leta 1721 Rusijo proglasil za imperij in vzpostavil kot eno evropskih velesil. V svoji vladavini med letoma 1682 in 1725 je porazil Švedsko v [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] (1700–1721), s čimer je državi zagotovil dostop do morja in pomorske trgovine. Leta 1703 je Peter I. na Baltskem morju ustanovil novo rusko prestolnico [[Sankt Peterburg]]. Med svojo vladavino je uveljavil radikalne reforme, s katerimi je Rusijo kulturno približal zahodni Evropi, vendar se je položaj tlačanov v tem obdobju poslabšal.<ref name="Sova"/><ref name="Curtis-1998-2">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/4.htm |title=Russia – Early Imperial Russia |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-06-25}}</ref> Spodbujal je manufakture, trgovino in gospodarstvo.<ref name="Sova"/> Na prestolu ga je nasledila [[Katarina I. Ruska|Katarina I.]] (1725–1727), ki jo je nasledil [[Peter II. Ruski|Peter II.]] (1727–1730), njega pa [[Ana Ruska|Ana]]. Med vladavino hčere Petra I. [[Elizabeta Ruska|Elizabete]] v letih 1741–1762 se je Rusija vpletla v [[Sedemletna vojna|sedemletno vojno]] (1756–1763). Med tem spopadom so ruske enote zasedle [[Vzhodna Prusija|Vzhodno Prusijo]] in dosegle Berlin.<ref>{{navedi časopis |last=Kohn |first=Hans |title=Germany and Russia |url=https://archive.org/details/current-history_1960-01_38_221/page/1 |journal=Current History |volume=38 |number=221 |pages=1–5 |year=1960 |publisher=U of California Press |doi=10.1525/curh.1960.38.221.1 |jstor=45310370 |s2cid=249687838 }}</ref> Toda po Elizabetini smrti je Prusiji naklonjeni car [[Peter III. Ruski|Peter III.]] vse te osvojitve vrnil [[kraljevina Prusija|kraljevini Prusiji]].<ref>{{navedi časopis |last=Raeff |first=Marc |title=The Domestic Policies of Peter III and his Overthrow |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1970-06_75_5/page/1289 |journal=The American Historical Review |volume=75 |number=5 |date=June 1970 |pages=1289–1310 |publisher=[[Oxford University Press]] |jstor=1844479 |doi=10.2307/1844479}}</ref> [[Katarina Velika|Katarina II.]] (»Velika«), ki je vladala med letoma 1762 in 1796, je vodila [[rusko razsvetljenstvo]]. Ruski politični nadzor je razširila na Poljsko-litovsko državo in [[Delitve Poljske|Rusiji priključila večino njenih ozemelj]], s čimer je postala država z največjim številom prebivalcev v Evropi.<ref>{{navedi časopis |last=Perkins |first=James Breck |title=The Partition of Poland |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1896-10_2_1/page/76 |jstor=1833615 |doi=10.2307/1833615 |doi-access=free |volume=2 |number=1 |date=October 1896 |pages=76–92 |journal=The American Historical Review |publisher=Oxford University Press}}</ref> Na jugu je v uspešnih [[Rusko-turške vojne|rusko-turških vojnah]] proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] rusko mejo pomaknila do Črnega morja in razpustila [[Krimski kanat]] ter [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|priključila Krim]].<ref>{{navedi časopis |last=Anderson |first=M.S. |jstor=4205010 |title=The Great Powers and the Russian Annexation of the Crimea, 1783–1784 |journal=The Slavonic and East European Review |date=December 1958 |volume=37 |number=88 |pages=17–41 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]]}}</ref> Po zmagah nad [[Kadžari|kadžarskim Iranom]] med [[Rusko-perzijske vojne|rusko-perzijskimi vojnami]] v prvi polovici 19. stoletja je Rusija osvojila tudi Kavkaz.<ref>{{navedi časopis |last=Behrooz |first=Maziar |title=Revisiting the Second Russo-Iranian War (1826–1828): Causes and Perceptions |jstor=24482847 |journal=[[Iranian Studies]] |year=2013 |volume=46 |number=3 |pages=359–381 |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/00210862.2012.758502 |s2cid=143736977}}</ref> Naslednik Katarine, sin [[Pavel I. Ruski|Pavel]], je bil nestanoviten in se je osredotočal predvsem na domače zadeve.<ref>{{navedi časopis |last=Ragsdale |first=Hugh |title=Russia, Prussia, and Europe in the Policy of Paul I |year=1992 |pages=81–118 |journal=Jahrbücher für Geschichte Osteuropas |jstor=41046596 |volume=31 |number=1 |publisher=[[Franz Steiner Verlag]]}}</ref> Po njegovi kratki vladavini je strategijo Katarine nadaljeval [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] (1801–1825), ki je leta 1809 oslabljeni Švedski [[Finska vojna|iztrgal Finsko]],<ref>{{navedi časopis |title=Finland |url=https://archive.org/details/sim_american-political-science-review_1910-08_4_3/page/350 |jstor=1945868 |doi-access=free |doi=10.2307/1945868 |publisher=[[American Political Science Association]] |date=August 1910 |volume=4 |number=3 |pages=350–364 |journal=The American Political Science Review}}</ref> leta 1812 pa Osmanom [[Besarabija|Besarabijo]].<ref>{{navedi časopis |last=King |first=Charles |title=Moldova and the New Bessarabian Questions |url=https://archive.org/details/sim_world-today_1993-07_49_7/page/135 |jstor=40396520 |journal=The World Today |volume=49 |number=7 |pages=135–139 |date=July 1993 |publisher=Royal Institute of International Affairs ([[Chatham House]])}}</ref> V Severni Ameriki so Rusi postali prvi Evropejci, ki so [[Ruska Amerika|dosegli in kolonizirali Aljasko]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/harriman/1899/exploration.html |title=Exploration and Settlement on the Alaskan Coast |publisher=[[PBS]] |access-date=2022-01-13}}</ref> V letih 1803–1806 je bilo izvedeno prvo rusko obplutje sveta.<ref>{{navedi časopis |last=McCartan |first=E. F. |title=The Long Voyages-Early Russian Circumnavigation |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1963-01_22_1/page/30 |journal=The Russian Review |volume=22 |number=1 |year=1963 |pages=30–37 |doi=10.2307/126593 |jstor=126593}}</ref> Leta 1820 je [[Fabian Gottlieb von Bellingshausen|ruska odprava]] odkrila celino [[Antarktika|Antarktiko]].<ref>{{navedi splet |last=Blakemore |first=Erin |title=Who really discovered Antarctica? Depends who you ask. |date=2020-01-27 |access-date=2022-01-12 |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |url=https://www.nationalgeographic.com/history/article/who-discovered-antarctica-depends-who-ask|archive-url=https://web.archive.org/web/20210305011853/https://www.nationalgeographic.com/history/article/who-discovered-antarctica-depends-who-ask|url-status=dead|archive-date=2021-03-05}}</ref> ====Velesila in razvoj družbe, znanosti in umetnosti==== Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je Rusija pridružila zavezništvu različnih evropskih sil, ki so se borile proti Franciji. [[Napoleonov pohod na Rusijo|Francoska invazija na Rusijo]] na višku Napoleonove moči leta 1812 je dosegla Moskvo, vendar je na koncu spodletela, saj je trdovraten odpor v kombinaciji z ostro rusko zimo močno porazil napadalce, vseevropsko vojsko [[Grande Armée]] pa privedel na rob popolnega uničenja. Pod vodstvom [[Mihail Kutuzov|Mihaila Kutuzova]] in [[Michael Andreas Barclay de Tolly|Michaela Andreasa Barclaya de Tollyja]] je [[Ruska imperialna vojska]] izrinila Napoleona in v [[Vojna Šeste koalicije|vojni Šeste koalicije]] napredovala po Evropi ter naposled vstopila v Pariz.<ref>{{navedi časopis |last1=Kroll |first1=Mark J. |last2=Toombs |first2=Leslie A. |last3=Wright |first3=Peter |title=Napoleon's Tragic March Home from Moscow: Lessons in Hubris |date=February 2000 |journal=The Academy of Management Executive |jstor=4165613 |pages=117–128 |publisher=[[Academy of Management]] |volume=14 |number=1}}</ref> [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] je nadzoroval rusko delegacijo na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]], ki je določil zemljevid postnapoleonske Evrope.<ref>{{navedi časopis |last=Ghervas |first=Stella |title=The Long Shadow of the Congress of Vienna |jstor=26266203 |publisher=[[SAGE Publishers]] |journal=Journal of Modern European History |volume=13 |number=4 |pages=458–463 |year=2015|doi=10.17104/1611-8944-2015-4-458 |s2cid=151713355 }}</ref> [[File:Napoleons retreat from Moscow by Adolph Northen.jpg|thumb|''[[Napoleon]]ov umik iz Moskve'', [[Albrecht Adam]] (1851)]] Častniki, ki so Napoleona preganjali v Zahodno Evropo, so nazaj v Rusijo prinesli ideje liberalizma in v ponesrečenem [[Upor dekabristov|uporu dekabristov]] leta 1825 poskušali zmanjšati carjevo moč, vendar je bila vstaja zadušena.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi revijo |last=Grey |first=Ian |url=https://www.historytoday.com/archive/decembrists-russia%E2%80%99s-first-revolutionaries |title=The Decembrists: Russia's First Revolutionaries |magazine=[[History Today]] |date=1973-09-09 |volume=23 |issue=9 |access-date=2021-11-23}}</ref> Ob koncu konservativne vladavine [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaja I.]] (1825–1855) je vrhunec ruske moči in vpliva v Evropi prekinil poraz v [[krimska vojna|krimski vojni]].<ref>{{navedi časopis |last=Vincent |first=J.R. Vincent |title=The Parliamentary Dimension of the Crimean War |journal=[[Transactions of the Royal Historical Society]] |publisher=Cambridge University Press |pages=37–49 |volume=31 |year=1981 |jstor=3679044 |doi=10.2307/3679044|s2cid=153338264 }}</ref> ====Velike liberalne reforme in kapitalizem==== Nikolajev naslednik [[Aleksander II. Ruski|Aleksander II.]] (1855–1881) je širom države sprejel velike spremembe, vključno s [[Kmečka reforma 1861|kmečko reformo 1861]].<ref>{{navedi časopis |last=Zenkovsky |first=Serge A. |author-link=Serge Aleksandrovich Zenkovsky |title=The Emancipation of the Serfs in Retrospect |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1961-10_20_4/page/280 |jstor=126692 |doi=10.2307/126692 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |volume=20 |number=4 |journal=The Russian Review |date=October 1961 |pages=280–293}}</ref> Te reforme so spodbudile industrializacijo in posodobile Rusko imperialno vojsko, ki je ob koncu [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turške vojne (1877–1878)]] osvobodila velik del [[Balkan]]a izpod turške vladavine.<ref>{{navedi časopis |last=Gunter |first=Michael M. |author-link=Michael Gunter |title=War and Diplomacy: The Russo-Turkish War of 1877–1878 and the Treaty of Berlin |pages=231–233 |doi=10.1353/jwh.2013.0031 |journal=Journal of World History |publisher=[[University of Hawaiʻi Press]] |issn=1527-8050 |date=March 2013 |volume=24 |number=1 |s2cid=159687214}}</ref> Večino 19. in začetek 20. stoletja sta Rusija in [[Britanski imperij]] skrivoma sodelovala glede [[Emirat Afganistan|emirata Afganistana]] in sosednjih območij v [[Centralna Azija|Centralni]] in Južni Aziji; rivalstvo med dvema velikima evropskima imperijema je postalo znano kot [[Velika igra]].<ref>{{navedi časopis |last=Fromkin |first=David |author-link=David Fromkin |title=The Great Game in Asia |url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_spring-1980_58_4/page/936 |year=1980 |volume=58 |number=4 |pages=936–951 |jstor=20040512 |doi=10.2307/20040512 |journal=[[Foreign Affairs]]}}</ref> Na koncu 19. stoletja je v Rusiji prišlo do vzpona različnih [[Socializem|socialističnih]] gibanj. Aleksandra II. so leta 1881 [[Atenat na Aleksandra II. Ruskega|ubili]] revolucionarni teroristi.<ref>{{navedi časopis |last=Frank |first=Goodwin |journal=The Slavic and East European Journal |jstor=309128 |title=Review: [Untitled] |url=https://archive.org/details/sim_slavic-and-east-european-journal_winter-1995_39_4/page/641 |doi=10.2307/309128 |pages=641–43 |year=1995 |volume=39 |number=4}}</ref> Vladavina njegovega sina [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]] (1881–1894) je bila manj liberalna, vendar miroljubnejša.<ref>{{navedi časopis |last=Taranovski |first=Theodore |title=Alexander III and his Bureaucracy: The Limitations on Autocratic Power |url=https://archive.org/details/canadian-slavonic-papers_june-september-1984_26_2-3/page/207 |journal=Canadian Slavonic Papers |volume=26 |number=2/3 |year=1984 |pages=207–219 |doi=10.1080/00085006.1984.11091776 |jstor=40868293}}</ref> Rusija se je v tem času povezala s Francijo, ruski nacionalizem pa je postal pomembna politična sila, ki se je navzven kazal kot panslavizem (predvsem proti Avstro-Ogrski), navznoter pa kot rusifikacija Poljske in Finske.<ref name="Sova"/> Z industrijskim proletariatom se je pojavilo tudi delavsko gibanje. Leta 1897 je bila ustanovljena [[Ruska socialdemokratska delavska stranka]], ki se je lete 1903 razcepila na [[Boljševiki|boljševike]] (Lenin, Trocki) in [[Menjševiki|menjševike]] (Plehanov, Akselrod, Martov).<ref name="Sova"/> ====Ustavna monarhija in svetovna vojna==== Pod zadnjim ruskim carjem [[Nikolaj II. Ruski|Nikolajem II.]] (1894–1917) je ponižujoč poraz v [[rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]] sprožil [[Ruska revolucija (1905)|revolucijo leta 1905]].<ref>{{navedi časopis |last=Esthus |first=Raymond A. |title=Nicholas II and the Russo-Japanese War |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1981-10_40_4/page/396 |jstor=129919 |doi=10.2307/129919 |volume=40 |number=4 |journal=The Russian Review |date=October 1981 |pages=396–411}}</ref> Vstaja je bila zadušena, vendar je bila vlada prisiljena sprejeti velike reforme ([[ruska ustava 1906]]), vključno s [[svoboda govora|svobodo govora]] in [[svoboda zbiranja|zbiranja]], legalizacijo političnih strank ter oblikovanjem izvoljenega predstavniškega telesa, [[državna duma|državne dume]],<ref>{{navedi časopis |last=Doctorow |first=Gilbert S. |title=The Fundamental State Laws of 1906-04-23 |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1976-01_35_1/page/33 |journal=The Russian Review |year=1976 |jstor=127655 |doi=10.2307/127655 |volume=35 |number=1 |pages=33–52}}</ref> ki je predstavljala interese meščanstva.<ref name="Sova"/> ===Revolucija in državljanska vojna=== {{glavni|Ruska revolucija|Ruska državljanska vojna}} [[File:Russian Imperial Family 1913.jpg|thumb|left|Carja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]] in [[Romanovi|Romanove]] so boljševiki ubili leta 1918.]] Leta 1914 je Rusija v odgovor na vojno napoved [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ruski zaveznici [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Srbiji]] [[Ruski vstop v prvo svetovno vojno|vstopila v prvo svetovno vojno]]<ref>{{navedi časopis |last=Williamson, Jr. |first=Samuel R. |author-link=Samuel R. Williamson Jr. |title=The Origins of World War I |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-interdisciplinary-history_spring-1988_18_4/page/795 |jstor=204825 |doi=10.2307/204825 |journal=The Journal of Interdisciplinary History |year=1988 |publisher=The [[MIT Press]] |volume=18 |number=4 |pages=795–818}}</ref> in se borila na več frontah, čeprav je bila izolirana od svojih zaveznikov v [[Antanta|antanti]].<ref>{{navedi časopis |title=Triple Alliance and Triple Entente, 1902–1914 |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1924-04_29_3/page/449 |journal=The American Historical Review |publisher=Oxford University Press |jstor=1836520 |doi-access=free |doi=10.2307/1836520 |volume=29 |number=3 |pages=449–473 |date=April 1924 |last1=Schmitt |first1=Bernadotte E. |author1-link=Bernadotte Everly Schmitt }}</ref> Leta 1916 je Ruska imperialna vojska z [[Brusilovska ofenziva|Brusilovsko ofenzivo]] skoraj v celoti uničila [[Avstro-ogrska vojska|avstro-ogrsko vojsko]] na vzhodni fronti, a so ji lastne velike izgube onemogočile nadaljnje napredovanje.<ref>{{navedi časopis |last=Schindler |first=John |year=2003 |title=Steamrollered in Galicia: The Austro-Hungarian Army and the Brusilov Offensive, 1916. |journal=[[War in History]] |volume=10 |number=1 |pages=27–59 |doi=10.1191/0968344503wh260oa |jstor=26061940 |s2cid=143618581}}</ref> Ne glede na to so rastoči stroški vojne, velike žrtve ter sumi korupcije in izdaj še poglobili nezaupanje javnosti v režim. Vse to je ustvarilo vzdušje za [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917, ki je bila izpeljana v dveh dejanjih – [[Februarska revolucija|februarski]] in [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]].<ref name="Curtis-1998-5">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/8.htm |title=Russia – Revolutions and Civil War |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-06-25}}</ref> Na začetku leta 1917 je bil [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] prisiljen abdicirati; on in njegova družina so bili zaprti in [[Usmrtitev družine Romanov|pozneje usmrčeni]] med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].<ref>{{navedi splet |last=Walsh |first=Edmund |author-link=Edmund A. Walsh |url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/1928/03/the-last-days-of-the-romanovs/303877/ |title=The Last Days of the Romanovs |work=The Atlantic |date=March 1928 |access-date=2022-01-14}}</ref> Monarhijo je zamenjala negotova koalicija političnih strank, ki se je razglasila za [[Ruska začasna vlada|začasno vlado]]<ref>{{navedi časopis |last=Mosse |first=W. E. |title=Interlude: The Russian Provisional Government 1917 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |jstor=149631 |publisher=Taylor & Francis |volume=15 |number=4 |pages=408–419 |date=April 1964}}</ref> in je razglasila [[Ruska republika|Rusko republiko]]. 19. januarja 1918 je [[Ruska ustavodajna skupščina]] Rusijo razglasila za demokratično federalno republiko (in je tako ratificirala odločitev Začasne vlade). Naslednji dan je Ustavodajno skupščino [[Vseruski centralni izvršni komite]] razpustil.<ref name="Curtis-1998-5" /> Obstajal je alternativni socialistični establišment, [[Petrograjski sovjet]], mu je vpliv dajal demokratično izvoljen svet delavcev in kmetov, ''[[sovjet]]''. Vladavina nove oblasti krize v državi ni rešila, temveč jo je še poslabšala. [[Oktobrska revolucija]] pod vodstvom boljševiškega voditelja [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] je strmoglavila začasno vlado in dala polno moč vladanja sovjetom ter tako ustvarila prvo socialistično državo na svetu.<ref name="Curtis-1998-5"/> Med [[antikomunizem|protikomunističnim]] [[Belo gibanje|Belim gibanjem]] in boljševiki s svojo [[Rdeča armada|Rdečo armado]] je izbruhnila [[ruska državljanska vojna]].<ref>{{navedi časopis |last=Figes |first=Orlando |author-link=Orlando Figes |title=The Red Army and Mass Mobilization during the Russian Civil War 1918–1920 |jstor=650938 |journal=Past & Present |publisher=Oxford University Press |pages=168–211 |date=November 1990 |volume=129 |number=190|doi=10.1093/past/129.1.168 }}</ref> S podpisom [[Brestlitovski mir|brestlitovskega miru]], ki je končal sovražnosti s [[centralne sile|centralnimi silami]] v prvi svetovni vojni, je boljševiška Rusija predala večino svojih zahodnih ozemelj, ki so predstavljala 34 % njenega prebivalstva, 54 % njene industrije, 32 % njene kmetijske zemlje in okrog 90 % rudnikov premoga.<ref>{{navedi splet |last=Figes |first=Orlando |author-link=Orlando Figes |url=https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/russian-revolution-history-lenin |archive-url=https://web.archive.org/web/20210415111202/https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/russian-revolution-history-lenin |url-status=dead |archive-date=2021-04-15 |title=From Tsar to U.S.S.R.: Russia's Chaotic Year of Revolution |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |date=2017-10-25 |access-date=2021-11-27 }}</ref> [[File:Vladimir_Lenin_Speech_in_May_1920.jpg|thumb|[[Vladimir Lenin]] in [[Leon Trocki|Lev Trocki]] med govorom leta 1920 v Moskvi]] [[Antantne sile med prvo svetovno vojno|Zavezniki]] so sprožili neuspešno [[Posredovanje v ruski državljanski vojni|vojaško posredovanje]] v podporo protikomunističnim silam.<ref>{{navedi časopis |last=Carley |first=Michael Jabara |date=November 1989 |jstor=40106089 |title=Allied Intervention and the Russian Civil War, 1917–1922 |url=https://archive.org/details/international-history-review_1989-11_11_4/page/689 |journal=The International History Review |volume=11 |number=4 |pages=689–700 |doi=10.1080/07075332.1989.9640530 }}</ref> Medtem so tako boljševiki kot tudi belo gibanje drugi proti drugim izvajali kampanje deportacij in usmrtitev, kar je znano kot [[Rdeči teror|rdeči]] in [[beli teror]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/history/article/red-terror-set-macabre-course-soviet-union |archive-url=https://web.archive.org/web/20210222175025/https://www.nationalgeographic.com/history/article/red-terror-set-macabre-course-soviet-union |url-status=dead |archive-date=2021-02-22 |title=How the Red Terror set a macabre course for the Soviet Union |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |first=Erin |last=Blakemore |date=2020-09-02 |access-date=2021-06-26}}</ref> Ob koncu nasilne državljanske vojne sta bili ruska ekonomija in infrastruktura močno poškodovani in življenje je izgubilo do 10 milijonov ljudi, večinoma civilistov.<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/event/Russian-Civil-War/Foreign-intervention#ref283723 |title=Russian Civil War – Casualties and consequences of the war |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2022-01-14 }}</ref> Milijoni so postali [[beli emigranti]].<ref>{{navedi časopis |last=Schaufuss |first=Tatiana |title=The White Russian Refugees |journal=The Annals of the [[American Academy of Political and Social Science]] |date=May 1939 |volume=203 |pages=45–54 |publisher=[[SAGE Publishing]] |doi=10.1177/000271623920300106 |jstor=1021884|s2cid=143704019 }}</ref> [[Ruska lakota 1921–1922]] je terjala do pet milijonov žrtev.<ref>{{navedi splet |last=Haller |first=Francis |url=https://www.icrc.org/en/doc/resources/documents/article/other/5rfhjy.htm |title=Famine in Russia: the hidden horrors of 1921 |work=[[Le Temps]]|publisher=[[International Committee of the Red Cross]] |date=2003-12-08 |access-date=2021-07-26}}</ref> ===Sovjetska zveza=== {{glavni|Zgodovina Sovjetske zveze}} [[File:Russian SFSR in Soviet Union (1936).svg|thumb|left|Lega [[RSFSR|Ruske SFSR]] (rdeče) v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] leta 1936]] ====Plansko gospodarstvo in sovjetska družba==== 30. decembra 1922 so Lenin in sodelavci z združitvijo [[RSFSR|Ruske SFSR]], [[Sovjetska socialistična republika Belorusija|Beloruske]], [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinske]] in [[Transkavkaške sovjetska socialistična republika|Transkavkaške]] republike v eno državo ustanovili [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].<ref>{{navedi časopis |last=Szporluk |first=Roman |title=Nationalities and the Russian Problem in the U.S.S.R.: an Historical Outline |url=https://archive.org/details/sim_australian-journal-of-international-affairs_1973-04_27_1/page/22 |jstor=24356607 |publisher=Journal of International Affairs Editorial Board |journal=Journal of International Affairs |volume=27 |number=1 |pages=22–40 |year=1973}}</ref> Postopoma so notranje spremembe mej in priključitve med drugo svetovno vojno ustvarile unijo [[republike ZSSR|republik]]; največja po ozemlju in prebivalstvu je bila Ruska SFSR, ki je uniji dominirala politično, kulturno in gospodarsko.<ref>{{navedi časopis |last=Brzezinski |first=Zbigniew |title=The Soviet Union: World Power of a New Type |url=https://archive.org/details/sim_academy-of-political-science-proceedings_1984_35_3/page/147 |jstor=1174124 |doi=10.2307/1174124 |volume=35 |number=3 |year=1984 |pages=147–159 |journal=Proceedings of the Academy of Political Science |publisher=The Academy of Political Science}}</ref> Po [[Smrt in pogreb Vladimirja Lenina|Leninovi smrti]] leta 1924 je bila za prevzem oblasti imenovana trojka ([[Josif Stalin]], [[Grigorij Zinovjev]] in [[Lev Kamenjev]]). Na koncu je Stalin, [[generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze]], uspel zatreti vse opozicijske frakcije in utrditi moč v svojih rokah ter v 30. letih postal državni diktator.<ref>{{navedi časopis |last=Glassman |first=Leo M. |title=Stalin's Rise to Power |url=https://archive.org/details/current-history_1931-04_34_1/page/73 |date=April 1931 |pages=73–77 |publisher=[[University of California Press]] |jstor=45336496 |journal=Current History |volume=34 |number=1|doi=10.1525/curh.1931.34.1.73 |s2cid=248843930 }}</ref> [[Lev Trocki|Leva Trockega]], glavnega zagovornika [[svetovna revolucija|svetovne revolucije]], so leta 1929 izgnali iz Sovjetske zveze<ref>{{navedi časopis |last=Getty |first=J Arch. |title=Trotsky in Exile: The Founding of the Fourth International |jstor=151989 |pages=24–35 |publisher=Taylor & Francis |volume=38 |number=1 |date=January 1986 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies)}}</ref> in uradna linija je postala Stalinova ideja [[socializem v eni državi|socializma v eni državi]].<ref>{{navedi splet |url=https://kar.kent.ac.uk/47659/1/Socialism%20in%20One%20Country%20Redacted.pdf |title=Socialism in One Country: A Study of Pragmatism and Ideology in the Soviet 1920s |publisher=University of Kent |last=Bensley |first=Michael |year=2014 |access-date=2021-06-26}}</ref> Nadaljnji notranji boji v boljševiški partiji so vodili v [[velika čistka|veliko čistko]].<ref>{{navedi časopis |last=Kuromiya |first=Hirosaki |title=Accounting for the Great Terror |jstor=41051345 |publisher=Franz Steiner Verlag |journal=Jahrbücher für Geschichte Osteuropas |year=2005 |pages=86–101 |volume=53 |number=1}}</ref> ====Stalinizem in nasilna modernizacija==== Pod Stalinovim vodstvom je država uveljavila [[plansko gospodarstvo]], [[industrializacija v Sovjetski zvezi|industrializacijo večinoma kmečke države]] in [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacijo]] [[Kmetijstvo v Sovjetski zvezi|svojega kmetijstva]]. V tem obdobju hitrih ekonomskih in socialnih sprememb so milijone ljudi poslali v [[gulag|kazenska delovna taborišča]], vključno z veliko političnimi obsojenci, obsojenimi za domnevno ali dejansko opozicijo Stalinovi vladavini;<ref>{{navedi časopis |last=Rosefielde |first=Steven |title=An Assessment of the Sources and Uses of Gulag Forced Labour 1929–1956 |jstor=151474 |publisher=Taylor & Francis |pages=51–87 |volume=33 |number=1 |date=January 1981 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies)}}</ref> milijone ljudi so deportirali ali izgnali v odročne predele Sovjetske zveze.<ref>{{navedi časopis |last=Kreindler |first=Isabelle |title=The Soviet Deported Nationalities: A Summary and an Update |jstor=151700 |publisher=Taylor & Francis |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |volume=38 |number=3 |date=July 1986 |pages=387–405}}</ref> Tranzicijska dezorganizacija državnega kmetijstva, ostre državne politike in suša<ref>{{navedi knjigo | last=Zadoks | first=J.C. | title=On the political economy of plant disease epidemics: Capita selecta in historical epidemiology | publisher=Wageningen Academic Publishers | year=2008 | isbn=978-90-8686-653-3 | url={{GBurl|id=EBLTDwAAQBAJ|p=171}} | access-date=2022-12-08 | page=171}}</ref> so povzročili [[Sovjetska lakota 1932–1933|sovjetsko lakoto 1932–1933]], ki je vzela življenje do 8,7 milijona ljudi, od tega 3,3 milijona v Ruski SFSR.<ref>{{navedi časopis |last=Wolowyna |first=Oleh |date=October 2020 |title=A Demographic Framework for the 1932–1934 Famine in the Soviet Union |journal=Journal of Genocide Research |volume=23 |number=4 |pages=501–526 |doi=10.1080/14623528.2020.1834741 |s2cid=226316468}}</ref> V kratkem časovnem obdobju je Sovjetska zveza izvedla drago preobrazbo pretežno kmetijskega gospodarstva v veliko industrijsko silo.<ref>{{navedi časopis |last=Rosefielde |first=Steven |title=Excess Deaths and Industrialization: A Realist Theory of Stalinist Economic Development in the 1930s |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1988-04_23_2/page/277 |jstor=260849 |journal=Journal of Contemporary History |year=1988 |volume=23 |number=2 |pages=277–289 |publisher=SAGE Publishing|doi=10.1177/002200948802300207 |pmid=11617302 |s2cid=26592600 }}</ref> ====Druga svetovna vojna in Združeni narodi==== [[File:RIAN archive 602161 Center of Stalingrad after liberation.jpg|thumb|[[Bitka za Stalingrad]], največja in najbolj krvava bitka v zgodovini bojevanja se je končala leta 1943 z odločilno sovjetsko zmago nad [[Heer (Wehrmacht)|nemško vojsko]].]] Sovjetska zveza je vstopila v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] 17.&nbsp;septembra 1939 s svojo [[sovjetska invazija na Poljsko|invazijo na Poljsko]],<ref>{{navedi časopis |last=Kornat |first=Marek |title=Choosing Not to Choose in 1939: Poland's Assessment of the Nazi-Soviet Pact |jstor=40647041 |publisher=Taylor & Francis |volume=31 |number=4 |date=December 2009 |journal=The International History Review |pages=771–797|doi=10.1080/07075332.2009.9641172 |s2cid=155068339}}</ref> skladno s tajnim protokolom v okviru pakta [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Ribbentrop-Molotov]] z [[Nacistična Nemčija|Nacistično Nemčijo]].<ref>{{navedi časopis |last=Roberts |first=Geoffrey |title=The Soviet Decision for a Pact with Nazi Germany |jstor=152247 |publisher=Taylor & Francis |volume=44 |number=1 |year=1992 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |pages=57–78}}</ref> Pozneje je Sovjetska zveza [[zimska vojna|napadla Finsko]],<ref>{{navedi časopis |last=Spring |first=D. W. |title=The Soviet Decision for War against Finland, 1939-11-30 |jstor=152247 |publisher=Taylor & Francis |volume=38 |number=2 |date=April 1986 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |pages=207–226}}</ref> okupirala ter si priključila [[baltske države]],<ref>{{navedi časopis |last=Saburova |first=Irina |title=The Soviet Occupation of the Baltic States |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1955-01_14_1/page/36 |journal=The Russian Review |volume=14 |number=1 |pages=36–49 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/126075 |jstor=126075 |date=January 1955}}</ref> pa tudi dele Romunije.<ref>{{navedi knjigo |last=King |first=Charles |title=The Moldovans: Romania, Russia, and the Politics of Culture |date=1999 |publisher=[[Hoover Institution Press]]|url=https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/n3/mode/2up |isbn= 978-0-817-99791-5}}</ref>{{rp|91–95}} 22.&nbsp;junija 1941 je Nemčija [[operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]]<ref>{{navedi časopis |last=Stolfi |first=Russel H. S. |title=Barbarossa Revisited: A Critical Reappraisal of the Opening Stages of the Russo-German Campaign (June–December 1941) |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-modern-history_1982-03_54_1/page/27 |jstor=1906049 |publisher=The University of Chicago Press |volume=54 |number=1 |pages=27–46 |journal=The Journal of Modern History |date=March 1982|doi=10.1086/244076 |s2cid=143690841 }}</ref> in tako odprla [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodno fronto]], največje prizorišče druge svetovne vojne.<ref>{{navedi knjigo |last=Wilson |first=David |title=The Eastern Front Campaign: An Operational Level Analysis |publisher=Eschenburg Press |date=2018 |isbn=978-1-789-12193-3}}</ref>{{rp|7}} Nemčija je zajela okrog 5 milijonov enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]];<ref>{{navedi knjigo |last=Chapoutot |first=Johann |title=The Law of Blood: Thinking and Acting as a Nazi |date=2018 |publisher=Harvard University Press |isbn=978-0-674-66043-4}}</ref>{{rp|272}} s stradanjem do smrti ali na druge načine je ubila 3,3 milijona sovjetskih [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]] in veliko število civilistov, saj so Nemci sledili »[[Hungerplan]]u« za uresničitev [[Generalplan Ost|Generalplana Ost]].<ref>{{navedi knjigo |last=D. Snyder |first=Timothy |location=New York |title=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin |url=https://archive.org/details/bloodlandseurope0000snyd_s7g9 |date=2010 |publisher=[[Basic Books]] |isbn=978-0-465-00239-9}}</ref>{{rp|175–186}} Čeprav je [[Wehrmacht]] sprva dosegal velike uspehe, je njihov prodor zaustavila [[bitka za Moskvo]].<ref>{{navedi časopis |last=Assmann |first=Kurt |title=The Battle for Moscow, Turning Point of the War |url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_1950-01_28_2/page/309 |jstor=20030251 |doi=10.2307/20030251 |volume=28 |number=2 |pages=309–326 |publisher=[[Council on Foreign Relations]] |date=January 1950 |journal=[[Foreign Affairs]]}}</ref> Pozneje so Nemci doživeli velike poraze v [[bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]] pozimi 1942–1943,<ref>{{navedi časopis |last=Clairmont |first=Frederic F. |title=Stalingrad: Hitler's Nemesis |jstor=4413752 |volume=38 |number=27 |pages=2819–2823 |date=July 2003 |journal=[[Economic and Political Weekly]]}}</ref> nato pa še v [[bitka za Kursk|bitki za Kursk]] poleti 1943.<ref>{{navedi časopis |last=Mulligan |first=Timothy P. |title=Spies, Ciphers and 'Zitadelle': Intelligence and the Battle of Kursk, 1943 |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1987-04_22_2/page/235 |jstor=260932 |pages=235–260 |volume=22 |number=2 |journal=Journal of Contemporary History |publisher=[[SAGE Publishing]] |date=April 1987|doi=10.1177/002200948702200203 |s2cid=162709461}}</ref> Še en nemški poraz je bilo [[obleganje Leningrada]], v sklopu katerega je bilo mesto med letoma 1941 in 1944 na kopnem popolnoma obkoljeno s strani nemških in finskih sil ter je utrpelo stradanje in več kot milijon smrti, vendar se ni predalo.<ref>{{navedi časopis |last=Krypton |first=Constantin |title=The Siege of Leningrad |journal=The Russian Review |volume=13 |number=4 |pages=255–265 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125859 |jstor=125859 |date=January 1955}}</ref> Sovjetske sile so se v letih 1944–1945 podale skozi vzhodno in srednjo Evropo in maja 1945 [[bitka za Berlin|zajele Berlin]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/soviet-victory-battle-berlin-finished-nazi-germany |archive-url=https://web.archive.org/web/20210320151932/https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/soviet-victory-battle-berlin-finished-nazi-germany |url-status=dead |archive-date=2021-03-20 |title=The Soviet victory in the Battle of Berlin finished Nazi Germany |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |first1=Neil |last1=Kagan |first2=Stephen |last2=Hyslop |date=2020-05-07 |access-date=2021-05-29}}</ref> Avgusta 1945 je Rdeča armada [[Sovjetska invazija na Mandžurijo|napadla Mandžurijo]] in [[Sovjetsko-japonska vojna|izrinila Japonce]] iz severovzhodne Azije ter tako prispevala k zavezniški zmagi nad Japonsko.<ref>{{navedi časopis|last=Morton|first=Louis|title=Soviet Intervention in the War with Japan|url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_1962-07_40_4/page/653|volume=40|number=4|date=July 1962|pages=653–662|publisher=[[Council on Foreign Relations]]|journal=[[Foreign Affairs]]|doi=10.2307/20029588|jstor=20029588}}</ref> Obdobje druge svetovne vojne med letoma 1941–1945 je v Rusiji znano kot [[velika domovinska vojna]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/russia-s-monumental-tribute-to-the-great-patriotic-war-/30599462.html |title=Russia's Monumental Tributes To The 'Great Patriotic War' |publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]] |date=2020-05-08 |access-date=2021-05-29}}</ref> Sovjetska zveza je skupaj z Združenimi državami, Združenim kraljestvom in Kitajsko veljala za [[Veliki štirje (druga svetovna vojna)|velike štiri zavezniške sile]] druge svetovne vojne in so kasneje postale »štirje policisti«, kar je bila osnova za [[Varnostni svet Združenih narodov]].<ref>{{navedi knjigo|last=Gaddis|first=John Lewis|author-link=John Lewis Gaddis|title=The United States and the Origins of the Cold War, 1941–1947|url=https://archive.org/details/unitedstatesorig0000gadd|publisher=Columbia University Press|date=1972|location=New York|isbn=978-0-231-12239-9}}</ref>{{rp|27}} Med vojno so sovjetske civilne in vojaške žrtve znašale okrog 26–27 milijonov,<ref>{{navedi časopis |last1=Ellman |first1=Michael |last2=Maksudov |first2=S. |author1-link=Michael Ellman |title=Soviet Deaths in the Great Patriotic War: A Note |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1994_46_4/page/671 |journal=[[Europe-Asia Studies]] |year=1994 |volume=46 |issue=4 |pages=671–680 |doi=10.1080/09668139408412190 |pmid=12288331 |jstor=152934}}</ref> kar je predstavljalo približno polovico vseh žrtev druge svetovne vojne.<ref>{{navedi knjigo |last=Cumins |first=Keith |title=Cataclysm: The War on the Eastern Front 1941–45 |publisher=Helion and Company |date=2011 |isbn=978-1-907-67723-6}}</ref>{{rp|295}} Sovjetska ekonomija in infrastruktura sta utrpeli množično uničenje, ki je povzročilo [[sovjetska lakota 1946–1947|sovjetsko lakoto 1946–1947]].<ref>{{navedi splet |last=Harrison |first=Mark |date=2010-04-14 |title=The Soviet Union after 1945: Economic Recovery and Political Repression |url=https://warwick.ac.uk/fac/soc/economics/staff/mharrison/public/pp2011postprint.pdf |website=[[University of Warwick]]}}</ref> Toda za ceno velikih žrtvovanj je Sovjetska zveza postala svetovna velesila.<ref name="Reiman-2016">{{navedi knjigo |last=Reiman |first=Michael |title=About Russia, Its Revolutions, Its Development and Its Present |chapter=The USSR as the New World Superpower |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctv2t4dn7.14 |date=2016 |publisher=[[Peter Lang (publisher)|Peter Lang]] |pages=169–176 |jstor=j.ctv2t4dn7.14 |isbn=978-3-631-67136-8}}</ref> ====Velesila in hladna vojna==== [[File:Yalta Conference (Churchill, Roosevelt, Stalin) (B&W).jpg|thumb|The "[[Zavezniki druge svetovne vojne|Veliki trije]]" na [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]] februarja 1945, [[Winston Churchill]], [[Franklin D. Roosevelt]] in [[Josif Stalin]]]] Po drugi svetovni vojni je Rdeča armada skladno z odločitvami [[Potsdamska konferenca|potsdamske konference]] zasedla dele vzhodne in srednje Evrope, vključno z [[vzhodna Nemčija|Vzhodno Nemčijo]] in vzhodnim delom [[Avstrija|Avstrije]].<ref>{{navedi splet |last=Wills |first=Matthew |url=https://daily.jstor.org/potsdam-origins-cold-war/ |title=Potsdam and the Origins of the Cold War |work=[[JSTOR]] Daily |date=2015-08-06 |access-date=2022-01-28}}</ref> V satelitskih državah [[vzhodni blok|Vzhodnega bloka]] so bile nastavljene komunistične vlade.<ref>{{navedi časopis |last=Bunce |first=Valerie |title=The Empire Strikes Back: The Evolution of the Eastern Bloc from a Soviet Asset to a Soviet Liability |url=https://archive.org/details/sim_international-organization_winter-1985_39_1/page/1 |jstor=2706633 |journal=[[International Organization]] |volume=39 |number=1 |year=1985 |pages=1–46 |publisher=The [[MIT Press]]|doi=10.1017/S0020818300004859 |s2cid=154309589 |doi-access=free }}</ref> Ko je Sovjetska zveza postala druga jedrska sila na svetu,<ref>{{navedi časopis |last=Holloway |first=David |title=Entering the Nuclear Arms Race: The Soviet Decision to Build the Atomic Bomb, 1939–1945 |publisher=[[SAGE Publishing]] |volume=11 |number=2 |date=May 1981 |pages=159–197 |journal=[[Social Studies of Science]]|doi=10.1177/030631278101100201 |s2cid=145715873}}</ref> je ustanovila zavezništvo [[Varšavski pakt]]<ref>{{navedi časopis |last=Wolfe |first=Thomas W. |title=The Warsaw Pact in Evolution |url=https://archive.org/details/sim_world-today_1966-05_22_5/page/191 |date=May 1966 |volume=22 |number=5 |pages=191–198 |publisher=Royal Institute of International Affairs ([[Chatham House]]) |journal=The World Today |jstor=40393859}}</ref> in s tekmecema Združenimi državami in zvezi [[NATO]] vstopila v boj za svetovno prevlado, znan kot [[hladna vojna]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Wagg |first1=Stephen |last2=Andrews |first2=David |title=East Plays West: Sport and the Cold War |year=2007 |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-1-134-24167-5 |page=11}}</ref> ====Otoplitvene reforme Hruščova in gospodarski razvoj==== Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] leta 1953 in kratkem obdobju kolektivnega vodstva je novi voditelj [[Nikita Hruščov]] javno obsodil [[O kultu osebnosti in njegovih posledicah|Stalina]] in začel politiko [[Destalinizacija|destalinizacije]], v okviru katere je iz delovnih taborišč [[gulag]]ov izpustil veliko političnih zapornikov.<ref>{{navedi knjigo |first=Polly |last=Jones |title=The Dilemmas of De-Stalinization: Negotiating Cultural and Social Change in the Khrushchev Era |year=2006 |publisher=Routledge |isbn=978-1-134-28347-7 |pages=2–4}}</ref> Splošna sprostitev represivnih politik je postala pozneje znana kot »[[hruščovska otoplitev]]«.<ref>{{navedi časopis |last=Reid |first=Susan E. |year=1997 |title=Destalinization and Taste, 1953–1963 |publisher=Oxford University Press |jstor=1316131 |volume=10 |number=2 |pages=177–201 |journal=Journal of Design History|doi=10.1093/jdh/10.2.177 }}</ref> Hkrati so hladnovojne napetosti dosegle vrhunec, ko sta se rivalska bloka spopadla zaradi namestitve ameriških raket [[PGM-19 Jupiter|Jupiter]] v Turčiji in sovjetskih [[kubanska raketna kriza|raket na Kubi]].<ref>{{navedi časopis |last=Fuelling |first=Cody |url=https://digitalcommons.northgeorgia.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1218&context=issr |title=To the Brink: Turkish and Cuban Missiles during the Height of the Cold War |journal=International Social Science Review |publisher=[[University of North Georgia]] |volume=93 |number=1 |access-date=2021-05-28 |archive-date=2022-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220313053405/https://digitalcommons.northgeorgia.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1218&context=issr |url-status=dead }}</ref> 4. oktobra 1957 je Sovjetska zveza izstrelila prvi umetni [[satelit]], ''[[Sputnik 1]]'', in tako začela [[Vesoljska doba|vesoljsko dobo]].<ref>{{navedi splet |url=https://education.nationalgeographic.org/resource/ussr-launches-sputnik/ |title=USSR Launches Sputnik |date=2021-07-07 |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |access-date=2022-01-15 }}</ref> Ruski [[kozmonavt]] [[Jurij Gagarin]] je na krovu vesoljskega plovila s posadko [[Vostok 1|Vostoka 1]] 12. aprila 1961 postal prvi človek v Zemljini orbiti.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/future/article/20210409-yuri-gagarin-the-spaceman-who-came-in-from-the-cold |title=Yuri Gagarin: the spaceman who came in from the cold |last=Dowling |first=Stephen |date=2021-04-12 |access-date=2022-01-15 |publisher=BBC}}</ref> ====Obdobje razvitega socializma ali stagnacije==== Po odstavitvi Hruščova leta 1964 je sledilo še eno obdobje kolektivnega vodstva (Leonid Iljič Brežnjev, Aleksej Nikolajevič Kosigin in Nikolaj Viktorovič Podgorni),<ref name="Zgodovina">{{navedi knjigo |title= Zgodovina v slikah|last=Golob|first=Nataša |year=1982|publisher=DZS}}</ref> dokler ni postal vodja [[Leonid Brežnjev]]. Obdobje 70. in začetka 80. let je bilo kasneje poimenovano »obdobje zastoja«. [[Reforma Kosigina]] je skušala izvesti delno [[decentralizacija|decentralizacijo]] sovjetske ekonomije.<ref>{{navedi časopis |last=Kontorovich |first=Vladimir |title=Lessons of the 1965 Soviet Economic Reform |jstor=151112 |date=April 1988 |pages=308–316 |volume=40 |number=2 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |publisher=Taylor & Francis}}</ref> Po [[Saurska revolucija|saurski revoluciji]] leta 1979 v Afganistanu so sovjetske sile izvedle invazijo na državo ter začele [[Sovjetsko-afganistanska vojna|sovjetsko-afganistansko vojno]].<ref>{{navedi časopis |last=Westad |first=Odd Arne |title=Prelude to Invasion: The Soviet Union and the Afghan Communists, 1978–1979 |url=https://archive.org/details/international-history-review_1994-02_16_1/page/49 |jstor=40106851 |journal=The International History Review |volume=16 |number=1 |date=February 1994 |pages=49–69 |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/07075332.1994.9640668 }}</ref> Maja 1988 so Sovjeti zaradi mednarodnega nasprotovanja, vztrajnega protisovjetskega gverilskega bojevanja in pomanjkanja podpore sovjetskih državljanov začeli z umikom iz Afganistana.<ref>{{navedi časopis |last=Daley |first=Tad |title=Afghanistan and Gorbachev's Global Foreign Policy |url=https://archive.org/details/sim_asian-survey_1989-05_29_5/page/496 |jstor=2644534 |doi=10.2307/2644534 |journal=[[Asian Survey]] |volume=29 |number=5 |date=May 1989 |pages=496–513 |publisher=[[University of California Press]]}}</ref> [[File:President Ronald Reagan Meeting with Soviet General Secretary Gorbachev at Hofdi House During The Reykjavik Summit Iceland - DPLA - af5603d8cc5dc9f3bd2f69b218e112bd.jpg|thumb|[[Mihail Gorbačov]] v pogovorih na štiri oči z [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] na [[Reykjavík Summit|Reykjaviškem srečanju]] leta 1986]] ====Perestrojka, demokratizacija in ruska suverenost==== Leta 1985 je zadnji sovjetski voditelj [[Mihail Gorbačov]], ki je v sovjetskem sistemu poskušal uveljaviti liberalne reforme, uveljavil politiko ''[[glasnost]]i'' (odprtost) in ''[[perestrojka|perestrojke]]'' (prestrukturiranje), da bi končal obdobje gospodarske stagnacije in demokratiziral vlado.<ref>{{navedi časopis |last=McForan |first=D. W. J. |title=Glasnost, Democracy, and Perestroika |jstor=41881835 |journal= International Social Science Review |volume=63 |year=1988 |number=4 |pages=165–174 |publisher=[[Pi Gamma Mu]]}}</ref> Toda to je vodilo v vzpon močnih nacionalističnih in separatističnih gibanj po vsej državi.<ref>{{navedi časopis |last=Beissinger |first=Mark R. |url=https://scholar.princeton.edu/sites/default/files/mbeissinger/files/beissinger.ceh_.article.pdf |title=Nationalism and the Collapse of Soviet Communism |publisher=[[Princeton University]] |journal=[[Contemporary European History]] |volume=18 |number=3 |pages=331–347 |date=August 2009 |doi=10.1017/S0960777309005074 |access-date=2021-06-25 |jstor=40542830 |s2cid=46642309 |archive-date=2022-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220224060339/https://scholar.princeton.edu/sites/default/files/mbeissinger/files/beissinger.ceh_.article.pdf |url-status=dead }}</ref> Pred letom 1991 je bila sovjetska ekonomija druga največja na svetu, toda v svojih zadnjih letih je zapadla v krizo.<ref>{{navedi časopis |last1=Shleifer |first1=Andrei |last2=Vishny |first2=Robert W. |title=Reversing the Soviet Economic Collapse |year=1991 |pages=341–360 |journal=Brookings Papers on Economic Activity |publisher=[[Brookings Institution]] |volume=1991 |number=2 |doi=10.2307/2534597 |jstor=2534597 |s2cid=153551739 |url=http://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/30723290/1991b_bpea_shleifer_vishny.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331081228/https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/30723290/1991b_bpea_shleifer_vishny.pdf |archive-date=2022-03-31 |access-date=2024-01-24 |url-status=dead }}</ref> Leta 1991 je ekonomski in politični nemir prekipel, saj so se baltske države odločile odcepiti od Sovjetske zveze.<ref>{{navedi novice |last1=Dahlburg |first1=John-Thor |last2=Marshall |first2=Tyler |title=Independence for Baltic States: Freedom: Moscow formally recognizes Lithuania, Latvia and Estonia, ending half a century of control. Soviets to begin talks soon on new relationships with the three nations |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-09-07-mn-1530-story.html |access-date=2021-09-28 |work=[[Los Angeles Times]] |date=1991-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210603043522/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-09-07-mn-1530-story.html?_amp=true |archive-date=2021-06-03 |url-status=live}}</ref> 17. marca 1991 je v državi potekal [[Sovjetski referendum 1991|referendum]], na katerem je večina glasovala za spremembo Sovjetske zveze v [[Unija suverenih držav|prenovljeno federacijo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-03-19-mn-494-story.html |title=Vote Backs Gorbachev but Not Convincingly: Soviet Union: His plan to preserve federal unity is supported—but so is Yeltsin's for a Russian presidency. |work=Los Angeles Times |first=Michael |last=Parks |date=1991-03-19 |access-date=2021-05-30}}</ref> Junija 1991 je [[Boris Jelcin]] na predsedniških volitvah v Ruski SFSR leta 1991 postal prvi neposredno izvoljen [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] v ruski zgodovini.<ref>{{navedi novice |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/06/14/yeltsin-elected-president-of-russia/8b0dc76b-752c-4e28-a525-45ba6120ff24/ |title=Yeltsin Elected President of Russia |newspaper=[[The Washington Post]] |first=David |last=Remnick |date=1991-06-14 |access-date=2021-06-06}}</ref> Avgusta 1991 je skupina članov Gorbačovove vlade v poskusu ohranitve Sovjetske zveze poskušala izvesti [[Avgustovski puč|državni udar]] proti Gorbačovu, vendar je to povzročilo konec Komunistične partije Sovjetske zveze.<ref>{{navedi časopis |last=Gibson |first=James L. |title=Mass Opposition to the Soviet Putsch of August 1991: Collective Action, Rational Choice, and Democratic Values in the Former Soviet Union |journal=The American Political Science Review |publisher=[[American Political Science Association]] |date=September 1997 |volume=97 |number=3 |pages=671–684 |doi=10.2307/2952082 |jstor=2952082|s2cid=145141360 }}</ref> 25. decembra 1991 je po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] nastala sodobna Rusija in še štirinajst drugih [[postsovjetske države|postsovjetskih držav]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/soviet-union-collapse-timeline/31487661.html |title=The Undoing Of The U.S.S.R.: How It Happened |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |last=Foltynova |first=Kristyna |date=2021-10-01 |access-date=2022-01-15}}</ref> S slednjimi, z izjemo baltskih držav, se je Rusija povezala v [[Skupnost neodvisnih držav]].<ref name="hpc-strategy.ru">{{Navedi splet |url=http://hpc-strategy.ru/biblioteka/19881991_raspad_sssr_i_put_k_sng/ |title=1988—1991. Распад СССР и путь к СНГ |accessdate=2024-02-04 |archive-date=2013-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131210230046/http://hpc-strategy.ru/biblioteka/19881991_raspad_sssr_i_put_k_sng/ |url-status=bot: unknown }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://sssr.net.ru/denons.html |title=''Прибыловский В., Точкин Гр.'' Кто и как упразднил СССР |access-date=2014-04-24 |archive-date=2021-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126160310/http://sssr.net.ru/denons.html |url-status=live }}</ref><ref name="stenogramma">{{navedi splet |url=http://comstol.info/docs/stenogramma.pdf |title=Стенограмма 21 заседания 4 сессии Верховного Совета РСФСР 12 декабря 1991 |access-date=2014-04-24 |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506121350/https://comstol.info/docs/stenogramma.pdf |url-status=live }}</ref><ref>Правда, 1991, 13 декабря</ref> === Neodvisna Ruska federacija === [[File:Vladimir Putin taking the Presidential Oath, 7 May 2000.jpg|thumb|right|[[Vladimir Putin]] daje prisego kot predsednik skupaj z [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] leta 2000]] ====Tranzicija v tržno gospodarstvo in politične krize==== Gospodarski in politični zlom Sovjetske zveze je Rusijo pahnil v globoko in dolgo depresijo.<ref>{{navedi splet|url=http://land-question.narod.ru/misc/olae_1.html|title=Открытое письмо Президенту СССР, в кн.:Ф. Харрисон, Г. Титова, Т. Роскошная. «Мёртвый» груз экономики. — СПб, 1999 — с. 62|access-date=2022-04-24|archive-date=2022-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220208215534/http://land-question.narod.ru/misc/olae_1.html|url-status=live}}</ref><ref>Горшков А. Российские реформы и западные экономисты, Челябинск, 2001, с. 4.</ref><ref>Заявление о намерениях группы экономических преобразований, Проблемы прогнозирования, 1994, № 4.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://istina.msu.ru/publications/book/2765451/|title=Якунин В., Сулакшин С., Макаров В., Симонов В., Государственная экономическая политика и Экономическая доктрина России: К умной и нравственной экономике, в 5 томах., М., 2008, с. 160|archive-url=https://web.archive.org/web/20220208211530/https://istina.msu.ru/publications/book/2765451/|archive-date=2022-02-08}}. ISBN 978-5-91290-022-8.</ref> Med in po razpadu Sovjetske zveze so bile sprejete korenite reforme, vključno s privatizacijo in tržno ter trgovinsko liberalizacijo, in radikalne spremembe skladno z doktrino »šokterapije«.<ref>{{navedi knjigo|last=Авен|first=Пётр.|title=Революция Гайдара: История реформ 90-х из первых рук|url=https://archive.org/details/revoliutsiiagada0000aven|language=ru|publisher=[[Альпина Паблишер]]|year=2013|place=М.|pages=[https://archive.org/details/revoliutsiiagada0000aven/page/n479 472]|isbn=978-5-9614-4384-4}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Shleifer|first1=Andrei|last2=Treisman|first2=Daniel|year=2005|title=A Normal Country: Russia After Communism|url=https://scholar.harvard.edu/files/shleifer/files/normal_jep.pdf|journal=Journal of Economic Perspectives|publisher=[[Harvard University]]|volume=19|pages=151–174|doi=10.1257/0895330053147949|access-date=2021-11-24|number=1}}</ref> Nadzor nad večino podjetij je od državnih agencij prešel v roke posameznikov s povezavami v vladi, kar je omogočilo vzpon zloglasnih [[Ruski oligarhi|ruskih oligarhov]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.abc.net.au/news/2019-01-02/rich-russians-the-rise-of-the-oligarchs/10626236|title=The rise of Russia's oligarchs – and their bid for legitimacy|work=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|first=Joey|last=Watson|date=2019-01-02|access-date=2021-05-28}}</ref> Veliko novoobogatelih je iz države odneslo milijarde gotovine in sredstev.<ref>{{navedi časopis|last=Tikhomirov|first=Vladimir|date=June 1997|title=Capital Flight from Post-Soviet Russia|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1997-06_49_4/page/591|journal=[[Europe-Asia Studies]]|publisher=Taylor & Francis|volume=49|pages=591–615|doi=10.1080/09668139708412462|jstor=153715|number=4}}</ref> Depresija v gospodarstvu je vodila v sesutje socialnih služb, stopnja rodnosti je padla, stopnja umrljivosti pa zelo zrasla<ref>{{navedi časopis|last=Hollander|first=D.|year=1997|title=In Post-Soviet Russia, Fertility Is on the Decline; Marriage and Childbearing are Occurring Earlier|journal=Family Planning Perspectives|publisher=[[Guttmacher Institute]]|volume=29|pages=92–94|doi=10.2307/2953371|jstor=2953371|number=2}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Chen|first1=Lincoln C.|last2=Wittgenstein|first2=Friederike|last3=McKeon|first3=Elizabeth|date=September 1996|title=The Upsurge of Mortality in Russia: Causes and Policy Implications|url=https://archive.org/details/sim_population-and-development-review_1996-09_22_3/page/517|journal=[[Population and Development Review]]|publisher=[[Population Council]]|volume=22|pages=517–530|doi=10.2307/2137719|jstor=2137719|number=3}}</ref> in milijoni so bili pahnjeni v revščino;<ref>{{navedi časopis|last1=Klugman|first1=Jeni|last2=Braithwaite|first2=Jeanine|date=February 1998|title=Poverty in Russia during the Transition: An Overview|url=https://archive.org/details/sim_world-bank-research-observer_1998-02_13_1/page/37|journal=The World Bank Research Observer|publisher=Oxford University Press|volume=13|pages=37–58|doi=10.1093/wbro/13.1.37|jstor=3986388|number=1}}</ref> razmahnili pa so se tudi ekstremna korupcija,<ref>{{navedi časopis|last=Shlapentokh|first=Vladimir|date=March 2013|title=Corruption, the power of state and big business in Soviet and post-Soviet regimes|journal=Communist and Post-Communist Studies|publisher=[[University of California Press]]|volume=46|pages=147–158|doi=10.1016/j.postcomstud.2012.12.010|jstor=48610380|number=1}}</ref> kriminalne združbe in organizirani kriminal.<ref>{{navedi časopis|last=Frisby|first=Tanya|date=January 1998|title=The Rise of Organised Crime in Russia: Its Roots and Social Significance|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1998-01_50_1/page/27|journal=[[Europe-Asia Studies]]|publisher=Taylor & Francis|volume=50|pages=27–49|doi=10.1080/09668139808412522|jstor=153404|number=1}}</ref> Konec leta 1993 so trenja med Jelcinom in ruskim parlamentom prerasla v [[Ruska ustavna kriza (1993)|ustavno krizo]], ki se je končala nasilno z vojaškim posredovanjem. Med krizo je imel Jelcin podporo zahodnih vlad, več kot 100 ljudi pa je bilo ubitih.<ref>{{navedi splet|last=Goncharenko|first=Roman|date=2018-10-03|title=Russia's 1993 crisis still shaping Kremlin politics, 25 years on|work=DW News|publisher=[[Deutsche Welle]]|url=https://www.dw.com/en/russias-1993-crisis-still-shaping-kremlin-politics-25-years-on/a-45733546|access-date=2022-02-02}}</ref> ====Moderna liberalna ustava, mednarodno sodelovanje in gospodarska stabilizacija==== Po decembrskem [[Ruski ustavni referendum 1993|referendumu]] je bila leta 1994 sprejeta nova ruska ustava,<ref name="Sova2">{{navedi knjigo|title=Leksikon Sova|last=Ogrizek|first=Maja|year=2006|publisher=Cankarjeva založba|isbn=961-231-522-1}}</ref> ki je močno povečala predsednikova pooblastila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/russia-players-1993-crisis/25125000.html|title=Who Was Who? The Key Players In Russia's Dramatic October 1993 Showdown|publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=2018-10-02|access-date=2021-05-28}}</ref> V devetdesetih letih se je na [[Severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] zgodilo več oboroženih spopadov med lokalnimi etničnimi skupinami ter kot posledica separatističnih [[Islamizem|islamističnih]] vstaj.<ref>{{navedi časopis|last=Wilhelmsen|first=Julie|year=2005|title=Between a Rock and a Hard Place: The Islamisation of the Chechen Separatist Movement|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2005-01_57_1/page/35|journal=Europe-Asia Studies|volume=57|pages=35–37|doi=10.1080/0966813052000314101|issn=0966-8136|jstor=30043851|number=1|s2cid=153594637}}</ref> Potem ko so [[Čečenija|čečenski]] separatisti na začetku 90. let razglasili neodvisnost, je potekala [[Prva čečenska vojna|občasna gverilska vojna]] med uporniškimi skupinami in ruskimi silami.<ref>{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1995/12/12/chechen-war-reveals-weaknesses-in-yeltsin-russias-new-democracy/073047c5-d04e-41bd-a2bc-d5e8e192d919/|title=Chechen War Reveals Weakness in Yektsubm Russia's New Democracy|newspaper=The Washington Post|first=Lee|last=Hockstader|date=1995-12-12|access-date=2021-06-06}}</ref> Čečenski separatisti so izvajali teroristične napade proti civilistom, kar je terjalo na tisoče ruskih življenj.{{efn|Predvsem [[Kriza s talci v Budjonnovski bolnišnici]], [[Bombardiranje ruskih stanovanj]], [[Teroristični napad v gledališču Dubrovka]] in [[Obleganje šole v Beslanu]]}}<ref>{{navedi časopis|last=Sinai|first=Joshua|year=2015|title=The Terrorist Threats Against Russia and its Counterterrorism Response Measures|journal=Connections|publisher=[[Partnership for Peace Consortium of Defense Academies and Security Studies Institutes]]|volume=14|pages=95–102|doi=10.11610/Connections.14.4.08|jstor=26326421|doi-access=free|number=4}}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je Rusija prevzela odgovornost za poravnavanje njenih zunanjih dolgov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.straitstimes.com/world/europe/26-years-on-russia-set-to-repay-all-soviet-unions-foreign-debt|title=26 years on, Russia set to repay all Soviet Union's foreign debt|work=The Straits Times|date=2017-03-26|access-date=2021-12-11}}</ref> Leta 1992 je bil večinoma ukinjen nadzor nad cenami potrošniških izdelkov, kar je povzročilo močno inflacijo in je močno devalviralo rubelj.<ref>{{navedi časopis|last1=Lipton|first1=David|last2=Sachs|first2=Jeffrey D.|last3=Mau|first3=Vladimir|last4=Phelps|first4=Edmund S.|year=1992|title=Prospects for Russia's Economic Reforms|url=https://www.brookings.edu/wp-content/uploads/1992/06/1992b_bpea_lipton_sachs_mau_phelps.pdf|journal=[[Brookings Papers on Economic Activity]]|volume=1992|issue=2|page=213|doi=10.2307/2534584|issn=0007-2303|jstor=2534584}}</ref> Kombinacija visokih proračunskih primanjkljajev, vse večjega bega kapitala in nezmožnost poplačila dolgov so povzročili [[Ruska finančna kriza|rusko finančno krizo 1998]], zaradi katere je BDP še upadel.<ref>См: «Гражданское право». В 4 т. Т.1: Общая часть. Москва, 2008, стр. 13, серия «Классический университетский учебник», ответственный редактор учебника — доктор юридических наук, профессор, заведующий кафедрой гражданского права юридического факультета [[Московский государственный университет|МГУ им. М. В. Ломоносова]] ''Суханов Е. А.'': ''«Вместо охраны этой сферы от злоупотреблений и недобросовестных действий разного рода мошенников, неизбежно появляющихся в период „первоначального накопления капитала“, государство само выстроило крупнейшую финансовую „пирамиду“ государственных краткосрочных обязательств (ГКО), падение которой стало главной причиной известного кризиса („дефолта“) 1998 г.»''</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Chiodo|first1=Abbigail J.|last2=Owyang|first2=Michael T.|year=2002|title=A Case Study of a Currency Crisis: The Russian Default of 1998|url=https://files.stlouisfed.org/files/htdocs/publications/review/02/11/ChiodoOwyang.pdf|journal=Canadian Parliamentary Review|publisher=[[Federal Reserve Bank of St. Louis]]|volume=86|pages=7–18|number=6}}</ref> ====Premik k modernizirani ekonomiji, politična centralizacija in demokratično nazadovanje==== 31. decembra 1999 je predsednik Jelcin nepričakovano odstopil<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/1999/dec/31/russia.marktran|title=Yeltsin resigns|website=[[The Guardian]]|date=1999-12-31}}</ref> in predal svoje mesto na novo nastavljenemu premierju in svojemu izbranemu nasledniku [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2000/01/01/world/yeltsin-resigns-overview-yeltsin-resigns-naming-putin-acting-president-run-march.html|title=Yeltsin Resigns: The Overview; Yeltsin Resigns, Naming Putin as Acting President To Run in March Election|work=[[The New York Times]]|first=Celestine|last=Bohlen|date=2000-01-01|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref><ref name=":002">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/A_Short_History_of_Russia.html?id=bpH4zgEACAAJ|last=Galeotti|first=Mark|title=A Short History of Russia|year=2022-05-12|publisher=Ebury Publishing|pages=224|isbn=978-1-5291-9928-4}}</ref><ref name=":1102">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Russo_Ukrainian_War.html?id=H2F_EAAAQBAJ|last=Plohij|first=Sergij|title=The Russo-Ukrainian War: From the bestselling author of Chernobyl|year=2023-05-16|publisher=Penguin Books Limited|pages=269|isbn=978-1-80206-179-6}}</ref><ref name=":32">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Consolidation_of_Dictatorship_in_Rus.html?id=DezCEAAAQBAJ|last=Ostrow|first=Joel|title=The Consolidation of Dictatorship in Russia: An Inside View of the Demise of Democracy|year=2007-10-30|publisher=Bloomsbury Academic|pages=77—99, 168|isbn=978-0-313-34594-4}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.cz/books/about/Russian_Politics_and_Presidential_Power.html?id=ZQjiCwAAQBAJ|last=Kelley|first=Donald|title=Russian Politics and Presidential Power: Transformational Leadership from Gorbachev to Putin|year=2016-10-05|publisher=CQ Press|pages=108, 304|isbn=978-1-4833-2089-2}}</ref><ref name=":222">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Road_to_Unfreedom.html?id=ZrMyDwAAQBAJ|last=Snyder|first=Timothy|title=The Road to Unfreedom: Russia, Europe, America|year=2018-04-05|publisher=Random House|pages=261|isbn=978-1-4735-5620-1}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=The_Road_to_Unfreedom&oldid=1187439695|title=The Road to Unfreedom|year=2023-11-29|language=en|publisher=Wikipedia}}</ref> Putin je nato zmagal na [[Ruske predsedniške volitve 2000|ruskih predsedniških volitvah leta 2000]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2000/03/27/world/election-russia-overview-putin-wins-russia-vote-first-round-but-his-majority.html|title=Election in Russia: The Overview; Putin Wins Russia Vote in First Round, But His Majority Is Less Than Expected|work=The New York Times|first=Mark|last=Wines|date=2000-03-27|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref> in v [[Druga čečenska vojna|drugi čečenski vojni]] premagal čečenski odpor.<ref>{{navedi časopis|last1=O'Loughlin|first1=John|last2=W. Witmer|first2=Frank D.|date=January 2011|title=The Localized Geographies of Violence in the North Caucasus of Russia, 1999–2007|journal=Annals of the Association of American Geographers|publisher=Taylor & Francis|volume=101|pages=178–201|doi=10.1080/00045608.2010.534713|jstor=27980166|number=1|s2cid=52248942}}</ref> Putin je zmagal na [[Ruske predsedniške volitve 2004|ruskih predsedniških volitvah leta 2004]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2004/03/15/world/as-expected-putin-easily-wins-a-second-term-in-russia.html|title=As Expected, Putin Easily Wins a Second Term in Russia|work=The New York Times|first=Seth|last=Mydans|date=2004-03-15|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref> Visoke cene [[Nafta|nafte]] in rast tujih investicij so pripomogli k izboljšanju ruske ekonomije in dvigu življenjskega standarda.<ref name="Ellyatt-20212">{{navedi splet|last=Ellyatt|first=Holly|url=https://www.cnbc.com/2021/10/11/russias-economy-under-president-putin-in-charts.html|title=5 charts show Russia's economic highs and lows under Putin|date=2021-10-11|access-date=2022-01-19|work=CNBC}}</ref> Putinova vladavina je povečala stabilnost, vendar je Rusijo preobrazila v [[Avtoritarizem|avtoritarno državo]].<ref>{{navedi časopis|last=Kotkin|first=Stephen|date=2015|title=The Resistible Rise of Vladimir Putin: Russia's Nightmare Dressed Like a Daydream|url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_march-april-2015_94_2/page/n165|journal=[[Foreign Affairs]]|publisher=[[Council on Foreign Relations]]|volume=94|pages=140–153|jstor=24483492|number=2}}</ref> Leta 2008 je Putin zavzel mesto premierja, predsednik pa je na [[Ruske predsedniške volitve 2008|ruskih predsedniških volitvah leta 2008]] za en mandat postal [[Dmitrij Medvedjev]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2008/may/08/russia|title=Putin ever present as Medvedev becomes president|work=The Guardian|first=Luke|last=Harding|date=2008-05-08|access-date=2021-06-06}}</ref> To obdobje so opisali kot »tandemokracijo«.<ref>{{navedi časopis|last=Monaghan|first=Andrew|date=January 2012|title=The vertikal: power and authority in Russia|url=https://archive.org/details/sim_international-affairs_2012-01_88_1/page/1|journal=[[International Affairs (RRRRRRRRR)|International Affairs]]|publisher=Oxford University Press|volume=88|pages=1–16|doi=10.1111/j.1468-2346.2012.01053.x|jstor=41428537|number=1}}</ref> [[Rusko-gruzijska vojna]] je izbruhnila 1. avgusta 2008 po diplomatski krizi s sosednjo [[Gruzija|Gruzijo]]. V vojni, ki je trajala do 12. avgusta, je Rusija priznala dve separatistični državi na gruzijskem ozemlju, [[Abhazija|Abhazijo]] in [[Južna Osetija|Južno Osetijo]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Harzl|first1=B.C.|last2=Petrov|first2=R.|title=Unrecognized Entities: Perspectives in International, European and Constitutional Law|publisher=Brill|series=Law in Eastern Europe|year=2021|isbn=978-90-04-49910-2|url={{GBurl|id=ECBXEAAAQBAJ|p=246}}|access-date=2022-12-18|page=246}}</ref> To je bila prva evropska vojna 21. stoletja.<ref>{{navedi revijo|last=Emerson|first=Michael|date=August 2008|title=Post-Mortem on Europe's First War of the 21st Century|url=http://aei.pitt.edu/9382/2/9382.pdf|magazine=CEPS Policy Brief|publisher=[[Centre for European Policy Studies]]|doi=10.2139/ssrn.1333553|ssrn=1333553|access-date=2022-04-06|number=167|s2cid=127834430|archive-date=2014-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20141207214701/http://aei.pitt.edu/9382/2/9382.pdf|url-status=dead}}</ref> Leta 2015 se je Rusija [[Sirska državljanska vojna#Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni|vključila]] v [[Sirska državljanska vojna|sirsko državljansko vojno]] na strani [[Bašar al Asad|Bašarja al Asada]], ki ga je finančno podpirala že pred tem<ref>{{Navedi novice|title=Russian arms shipments bolster Syria's embattled Assad|url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-16797818|newspaper=BBC News|date=2012-01-30|accessdate=2024-12-08|language=en-GB}}</ref> in ključno vplivala na potek vojne. ====Rusko-ukrajinska vojna==== {{Glavni članek|Rusko-ukrajinska vojna}} Po valu protestov gibanja [[Evromajdan]] v Ukrajini in [[Revolucija dostojanstva|posledičnem strmoglavljenju]] tedanjega ukrajinskega proruskega predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] je Rusija leta 2014 okupirala{{efn|Nadzor nad polotokom so prevzeli ruski vojaki v neoznačenih uniformah, kar je Rusija uporabljala za zanikanje svoje vpletenosti. Ukrajina in del mednarodne skupnosti sta očitala Rusiji, da vojaki v neoznačenih uniformah pripadajo vojaškemu osebju [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]], ki je bilo stacionarno na Krimu v skladu z Razdelitveno pogodbo o statusu in pogojih Črnomorske flote (1997) in s Sporazumom med Ukrajino in Rusijo o Črnomorski floti (2017). Kasneje so to dejstvo v različnih obsegih priznali tudi Rusi.}} ukrajinski polotok [[Krim (polotok)|Krim]] ter si ga po mednarodno nepriznanem referendumu priključila.<ref>{{navedi knjigo |last=Yekelchyk |first=Serhy |url=https://www.worldcat.org/oclc/1190722543 |title=Ukraine: What Everyone Needs to Know |publisher=Oxford University Press |year=2020 |isbn=978-0-19-753213-3 |edition=2nd |location=New York |page=117 |oclc=1190722543}}</ref> Sočasno je prišlo do trenj med Ukrajinci in etničnimi Rusi na vzhodu Ukrajine, ki so prerasla v [[Vojna v Donbasu|vojno v Donbasu]], v kateri je Rusija podpirala separatiste v mednarodno nepriznanih [[Donecka ljudska republika|Donecki]] in [[Luganska ljudska republika|Luganski ljudski republiki]]. Čeprav Rusija in Ukrajina nista uradno vstopili v medsebojno vojno, se obdobje med letoma 2014 in 2022 pogosto opisuje kot obdobje hibridne vojne.<ref name="Fedorov">{{Navedi knjigo|last=Fedorov|first=Yury E.|url=https://books.google.com/books?id=7vODDwAAQBAJ|title=Routledge Handbook of Russian Security|date=15 January 2019|publisher=Routledge|isbn=978-1-351-18122-8|language=en|chapter=Russia's 'Hybrid' Aggression Against Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Mitrokhin|first=Nikolay|title=Civil war? Interstate war? Hybrid war? dimensions and interpretations of the Donbas Conflict in 2014-2020|date=2021|publisher=ibidem Verlag|isbn=978-3-8382-7383-9|editor-last=Hauter|editor-first=Jakob|series=Soviet and post-Soviet politics and society|location=Stuttgart|page=115|chapter=Infiltration, Instruction, Invasion: Russia's War in the Donbas|editor-last2=Wilson|editor-first2=Andrew}}</ref> [[Slika:Annexation_of_Southern_and_Eastern_Ukraine.svg|sličica|[[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Ruska zasedena ozemlja v Ukrajini]] 30. septembra 2022 v času razglasitve njihove priključitve]] Februarja 2022 je Rusija najprej priznala neodvisnost Donecke in Luganske republike, nato pa ob najavi »posebne vojaške operacije« odkrito [[Ruska invazija na Ukrajino|napadla Ukrajino]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/24/putin-orders-military-operations-in-eastern-ukraine-as-un-meets|title=Russian forces launch full-scale invasion of Ukraine|publisher=Al Jazeera|date=2022-02-24|access-date=2022-04-05}}</ref> Gre za največjo konvencionalno vojno v Evropi po drugi svetovni vojni.<ref>{{navedi novice |last1=Herb |first1=Jeremy |last2=Starr |first2=Barbara |author-link2=Barbara Starr |last3=Kaufman |first3=Ellie |date=2022-02-24 |title=US orders 7,000 more troops to Europe following Russia's invasion of Ukraine |publisher=[[CNN]] |url=https://www.cnn.com/2022/02/24/politics/us-military-ukraine-russia/index.html |access-date=2022-02-27}}</ref> Po uspešnih ukrajinskih protiofenzivah je Rusija prvič po drugi svetovni vojni razglasila »delno [[Mobilizacija|mobilizacijo]]«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2022/sep/21/putin-announces-partial-mobilisation-in-russia-in-escalation-of-ukraine-war|title=Putin announces partial mobilisation and threatens nuclear retaliation in escalation of Ukraine war|website=The Guardian|date=2022-09-21}}</ref> Konec septembra je Rusija po izvedbi mednarodno nepriznanih referendumov razglasila priključitev štirih vzhodnih in južnih ukrajinskih oblasti, čeprav jih ne nadzirajo v celoti.<ref name="Landay-2022" /> Aneksijo, ki je bila največja v Evropi po drugi svetovni vojni,<ref name="Landay-2022">{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/putin-host-kremlin-ceremony-annexing-parts-ukraine-2022-09-29/ |title=Defiant Putin proclaims Ukrainian annexation as military setback looms |website=[[Reuters]] |date=2022-09-30| access-date=2022-10-06|last=Landay|first=Jonathan}}</ref> je generalna skupščina ZN označila za nezakonito.<ref>{{Navedi novice|title=Generalna skupščina ZN-a zavrnila rusko priključitev ukrajinskih ozemelj|date=2022-10-12|url=https://www.rtvslo.si/svet/generalna-skupscina-zn-a-zavrnila-rusko-prikljucitev-ukrajinskih-ozemelj/643506|work=MMC RTV-SLO}}</ref> Vojna poteka tudi v Rusiji,<ref>{{Navedi splet|title=Border raid exposes Russian defenses and divisions|url=https://www.nbcnews.com/news/world/belgorod-raid-exposes-russia-defenses-ukraine-prigozhin-putin-military-rcna85945|website=NBC News|date=2023-05-25|accessdate=2024-08-22|language=en}}</ref> ki je med drugim avgusta 2024 izgubila nadzor nad delom [[Kurska oblast|Kurske oblasti]].<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine says it has seized 1,000 sq km in Kursk offensive as Putin vows ‘worthy response’|url=https://www.theguardian.com/world/article/2024/aug/13/ukraine-kursk-offensive-1000-square-km-of-russia-seized-incursion|newspaper=The Guardian|date=2024-08-13|accessdate=2024-08-22|issn=0261-3077|language=en-GB}}</ref> Ocenjuje se, da je zaradi vojne umrlo več sto tisoč ljudi,<ref>{{navedi novice |title=Troop Deaths and Injuries in Ukraine War Near 500,000, U.S. Officials Say |url=https://www.nytimes.com/2023/08/18/us/politics/ukraine-russia-war-casualties.html |work=The New York Times |date=2023-08-18}}</ref> kar je še dodatno poglobilo demografsko krizo v Rusiji.<ref>{{Navedi splet|title=Putin’s War Escalation Is Hastening Demographic Crash for Russia|url=https://www.bloomberg.com/tosv2.html?vid=&uuid=2755c08a-37a0-11ef-9dc0-412b73dd9f95&url=L25ld3MvYXJ0aWNsZXMvMjAyMi0xMC0xOC9wdXRpbi1zLXdhci1lc2NhbGF0aW9uLWlzLWhhc3RlbmluZy1kZW1vZ3JhcGhpYy1jcmFzaC1mb3ItcnVzc2lh|website=www.bloomberg.com|accessdate=2024-07-01|date=2022-10-18}}</ref> Večji del mednarodne skupnosti je vojno obsodil in zahteval takojšen umik ruskih sil iz Ukrajine,<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/02/united-nations-russia-ukraine-vote|title=UN votes to condemn Russia's invasion of Ukraine and calls for withdrawal|work=The Guardian|last=Borger|first=Julian|location=[[Washington, D.C.]]|date=2022-03-02|access-date=2022-04-05}}</ref> Rusija pa je bila izključena iz [[Svet Evrope|Sveta Evrope]]<ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://www.coe.int/en/web/portal/-/the-russian-federation-is-excluded-from-the-council-of-europe |title=The Russian Federation is excluded from the Council of Europe |publisher=Council of Europe|date=2022-03-16}}</ref> in [[Svet Združenih narodov za človekove pravice|Sveta ZN za človekove pravice]].<ref>{{navedi splet |url=https://news.un.org/en/story/2022/04/1115782 |title=UN General Assembly votes to suspend Russia from the Human Rights Council |website=United Nations |date=2022-04-07 |access-date=2022-06-18}}</ref> Predvsem zahodne države so razširile sankcije proti Rusiji.<ref name="Walsh-2022">{{navedi splet|url=https://www.vox.com/22968949/russia-sanctions-swift-economy-mcdonalds|title=The unprecedented American sanctions on Russia, explained|work=Vox|date=2022-03-09|last=Walsh|first=Ben|access-date=2022-03-31}}</ref> Več držav in mednarodnih organizacij je Rusijo razglasilo za državo, ki podpira terorizem, nekatere pa tudi za teroristično državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/european-lawmakers-declare-russia-state-sponsor-terrorism-2022-11-23/|title=European Parliament declares Russia a state sponsor of terrorism|date=2022-11-23|accessdate=2024-07-01|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Estonian parliament declares Russia a terrorist state|url=https://www.politico.eu/article/as-the-third-country-to-estonia-declares-russia-a-terrorist-state/|website=POLITICO|date=2022-10-18|accessdate=2024-07-01|language=en-GB}}</ref> Junija 2023 je ruska najemniška [[skupina Wagner]] izvedla neuspešen poskus državnega udara.<ref>{{Navedi splet|title=Armed rebellion by Wagner chief Prigozhin underscores erosion of Russian legal system|url=https://apnews.com/article/russia-prigozhin-wagner-mutiny-ukraine-putin-898d750e843aeb105a3c220bb917f606|website=AP News|date=2023-07-07|accessdate=2024-07-01|language=en}}</ref> Vodja upora [[Jevgenij Prigožin]] je bil kasneje ubit v stmoglavljenju svojega letala nad Rusijo.<ref>{{Navedi splet|title=US intelligence says an intentional explosion brought down Wagner chief Prigozhin’s plane|url=https://apnews.com/article/russia-wagner-prigozhin-jet-crash-382515214f691e47daa2e3635d64e612|website=AP News|date=2023-08-24|accessdate=2024-07-01|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Explosion likely brought down aircraft purportedly carrying Wagner boss, flight data and video analysis suggest|url=https://www.cnn.com/2023/08/25/europe/prigozhin-plane-crash-visual-investigation-cmd-intl/index.html|website=CNN|date=2023-08-25|accessdate=2024-07-01|language=en|first=Eliza Mackintosh,Gianluca Mezzofiore,Benjamin Brown,Katie Polglase,Henrik|last=Pettersson}}</ref> == Geografija == {{glavni članek|Geografija Rusije}} [[File:Russian Federation Relief Map.png|thumb|upright=1.34|[[Topografski zemljevid]] Rusije]] Ozemlje Rusije obsega vzhod Evrope in sever Azije.<ref name="natgeo">{{navedi splet |url=https://kids.nationalgeographic.com/geography/countries/article/russia |title=Russia |website=[[National Geographic Kids]] |date=2014-03-21 |access-date=2021-05-26}}</ref> Razteza se čez skrajno severni del [[Evrazija|Evrazije]] in ima četrto najdaljšo obalo na svetu, dolgo več kot 37.653&nbsp;km.{{efn|Rusija ima tudi dodatnih 850 km obale ob [[Kaspijsko morje|Kaspijskem morju]], ki je največje celinsko vodno telo na svetu in ga opredeljujejo različno kot jezero ali morje.<ref>{{navedi novice |url=https://www.economist.com/the-economist-explains/2018/08/16/is-the-caspian-a-sea-or-a-lake |title=Is the Caspian a sea or a lake? |newspaper=[[The Economist]] |date=2018-08-16 |access-date=2021-06-27}}</ref>}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/coastline/ |title=Coastline – The World Factbook |work=[[The World Factbook]] |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=2021-06-27 |archive-date=2022-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220412194038/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/coastline |url-status=dead }}</ref> Leži med zemljepisnima širinama 41&nbsp;° in 82&nbsp;° S ter med zemljepisnima dolžinama 19&nbsp;° V in 169&nbsp;° Z. Od vzhoda do zahoda meri okrog 9000&nbsp;km, od severa proti jugu pa okrog 2500 do 4000&nbsp;km.<ref>{{navedi enciklopedijo|title=Russia – Land|url=https://www.britannica.com/place/Russia#ref38573|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|access-date=2021-12-14}}</ref> Po kopnem ozemlju je večja od treh celin{{efn|Rusija je po ozemlju večja od celin [[Avstralija|Avstralije]], [[Antarktika|Antarktike]] in Evrope; čeprav pokriva velik del slednje. Njena ozemeljska površina je približno primerljiva z Južno Ameriko.}} in ima enako površino kot [[Pluton]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/science/across-the-universe/2015/jul/28/pluto-ten-things-we-now-know-about-the-dwarf-planet |title=Pluto: ten things we now know about the dwarf planet |work=The Guardian |first=Stuart |last=Clark |date=2015-07-28 |access-date=2021-06-20}}</ref> Rusija ima devet velikih gorstev, ki ležijo v njenih skrajno južnih predelih. Med njimi je velik del [[Kavkaz]]a (vključno z goro [[Elbrus]], ki je s 5642&nbsp;m najvišji vrh Rusije in Evrope,<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/russia/ |title=Russia – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2022-03-04 |archive-date=2021-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210109173026/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/russia/ |url-status=dead }}</ref> [[Altaj]] in [[Sajanske gore]] v [[Sibirija|Sibiriji]], [[Vzhodnosibirsko gorovje]] ter polotok [[Kamčatka]] na [[Ruski Daljni vzhod|Ruskem Daljnem vzhodu]] (vključno s [[Ključevska Sopka|Ključevsko Sopko]], ki je s 475&nbsp;m najvišji aktivni [[vulkan]] v Evraziji).<ref>{{navedi splet |url=https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=300260&vtab |title=Klyuchevskoy |work=[[Global Volcanism Program]] |publisher=Smithsonian Institution |access-date=2021-07-24}}</ref><ref name="Topo">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/23.htm |title=Topography and Drainage |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-07-08}}</ref> [[Uralsko gorovje]], ki poteka od severa proti jugu na zahodu države, je bogato s surovinami in tvori tradicionalno mejo med Evropo in Azijo.<ref name="urals">{{navedi splet |url=https://earthobservatory.nasa.gov/images/87198/the-ural-mountains |title=The Ural Mountains |work=NASA Earth Observatory|publisher=NASA |date=2011-07-13 |access-date=2021-05-27}}</ref> Najnižja točka Rusije in Evrope leži ob Kaspijskem jezeru, kjer [[Kaspijska depresija]] doseže okrog 29 m pod morsko gladino.<ref>{{navedi enciklopedijo|title=Europe – Land|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|url=https://www.britannica.com/place/Europe/Land#ref34534|access-date=2022-04-04|quote=The lowest terrain in Europe, virtually lacking relief, stands at the head of the Caspian Sea; there the Caspian Depression reaches some {{convert|95|ft|m|abbr=off}} below sea level.}}</ref> Rusija je ena od treh držav na svetu, ki mejijo na tri oceane,<ref name="natgeo"/> in ima povezave z velikim številom morij.{{efn|Rusija meji na, v smeri urnega kazalca, na jugozahodu na [[Črno morje]] in [[Azovsko morje]], na zahodu na [[Baltsko morje]], na severu na [[Barentsovo morje]] ([[Belo morje]], [[Pečorsko morje]]), [[Karsko morje]], [[morje Laptevov]] in [[Vzhodnosibirsko morje]], na severovzhodu na [[Čukotsko morje]] in na [[Beringovo morje]] in na jugovzhodu na [[Ohotsko morje]] ter [[Japonsko morje]].}}<ref>{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/22.htm |title=Global Position and Boundaries |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-07-08}}</ref> Njeni največji otoki in arhipelagi so [[Nova dežela]], [[Dežela Franca Jožefa]], [[Severna dežela]], [[Novosibirski otoki]], [[Wranglov otok]], [[Kurilsko otočje]] (katerega štirje otoki so predmet ozemeljskega spora z Japonsko) in [[Sahalin]].<ref name="Arctic">{{navedi novice |url=https://www.thearcticinstitute.org/countries/russia/ |title=Russia |work=The Arctic Institute – Center for Circumpolar Security Studies |access-date=2021-06-27}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.euronews.com/travel/2021/02/24/island-hopping-in-russia-sakhalin-kuril-islands-and-kamchatka-peninsula |title=Island hopping in Russia: Sakhalin, Kuril Islands and Kamchatka Peninsula |work=Euronews |first=Ziryan |last=Aziz |date=2020-02-28 |access-date=2021-06-27}}</ref> [[Diomedova otoka]], od katerih je eden pod rusko in drugi pod ameriško upravo, sta le 3,8&nbsp;km narazen,<ref>{{navedi splet |url=https://www.atlasobscura.com/places/diomede-islands |title=Diomede Islands – Russia |work=Atlas Obscura |access-date=2021-06-27}}</ref> otok [[Kunašir]] pa je le 20&nbsp;km od [[Hokaido|Hokaida]] na Japonskem.<ref name="Chapple-2019">{{navedi splet |last=Chapple |first=Amos |title=The Kurile Islands: Why Russia And Japan Never Made Peace After World War II |date=2019-01-04 |url=https://www.rferl.org/a/the-disputed-islands-where-world-war-2-never-ended/28402307.html |access-date=2022-01-26 |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty}}</ref> V Rusiji je več kot 100.000 rek.<ref name="natgeo"/> Njena jezera vsebujejo približno četrtino svetovne tekoče [[sladka voda|sladke vode]].<ref name="Topo"/> [[Bajkalsko jezero]], največje in najvidnejše od ruskih sladkovodnih teles je najgloblje, najčistejše, najstarejše in najprostornejše sladkovodno jezero na svetu in vsebuje več kot petino svetovne sladke površinske vode.<ref>{{navedi splet |title=Lake Baikal – A Touchstone for Global Change and Rift Studies |publisher=[[United States Geological Survey]] |url=http://pubs.usgs.gov/fs/baikal/ |access-date=2007-12-26}}</ref> [[Ladoško jezero|Ladoško]] in [[Oneško jezero]] v [[Severozahodna Rusija|severozahodni Rusiji]] sta največji jezeri v Evropi.<ref name="natgeo"/> Po skupnih obnovljivih vodnih virih je pred Rusijo le Brazilija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/total-renewable-water-resources/ |title=Total renewable water resources |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=2021-07-09 |archive-date=2022-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220408173647/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/total-renewable-water-resources/ |url-status=dead }}</ref> [[Volga]] v zahodni Rusiji velja za rusko nacionalno reko in je najdaljša reka v Evropi ter oblikuje [[Delta Volge|delto Volge]], največjo rečno delto na celini.<ref>{{navedi knjigo|last=Hartley |first=Janet M. |author-link= |title=The Volga: A History |date=2020 |publisher=Yale University Press |url={{GBurl|id=PasKEAAAQBAJ}} |isbn=978-0-300-25604-8 |pages=5, 316}}</ref> Sibirske reke [[Ob]], [[Jenisej]], [[Lena]] in [[Amur]] so med [[Seznam rek po dolžini|najdaljšimi rekami]] na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2019/05/15/russias-largest-rivers-from-the-amur-to-the-volga-a65593 |title=Russia's Largest Rivers From the Amur to the Volga |work=The Moscow Times |date=2019-05-15 |access-date=2021-05-26}}</ref> V državi so, predvsem v Sibiriji, velika rudna bogastva (zemeljski plin, nafta, črni premog, železo, baker, svinec, cink, platina, zlato, diamanti, boksit, fosfati in soli).<ref name="Sova"/><ref name="Evropa">{{navedi knjigo |title= Evropa: Naša preteklost in sedanjost|last=Boden |first=Martina |year=2004 |publisher=Mladinska knjiga |isbn=86-11-15868-7}}</ref> Zahod države leži na [[Baltski ščit|Baltskem ščitu]] in [[Ruska plošča|Ruski plošči]]. ===Podnebje=== [[File:Russia Köppen.svg|thumb|upright=1.38|[[Köppnova podnebna klasifikacija]] Rusije]] Velikost Rusije in odmaknjenost veliko njenih območij vodi v dominanco vlažnega celinskega podnebja v večini države, razen v tundri in skrajnem jugozahodu. Gorske verige na jugu in vzhodu blokirajo tok toplih zračnih mas z [[Indijski ocean|Indijskega]] in Tihega oceana, [[Evropska ravnica]], ki se razteza na njenem zahodu in severu, pa jo odpira vplivu Atlantskega in Arktičnega oceana.<ref name="Climate">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/24.htm |title=Climate |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-07-10}}</ref> Večina severozahodne Rusije in Sibirije imata [[subpolarno podnebje]] z ekstremno hudimi zimami v notranjih regijah severovzhodne Sibirije (večinoma [[Jakutija]], kjer je severni tečaj mraza z rekordno nizko temperaturo –71,2&nbsp;°C),<ref name="Arctic"/> in bolj zmernimi zimami drugod. Ruske obsežne obale ob Arktičnem oceanu in [[Ruski arktični otoki]] imajo [[polarno podnebje]].<ref name="Climate"/> Obalni del [[Krasnodarski okraj|Krasnodarskega okraja]] ob Črnem morju, zlasti [[Soči, Rusija|Soči]], in nekateri obalni in notranji pasovi [[Severni Kavkaz|Severnega Kavkaza]] imajo [[vlažno subtropsko podnebje]] z milimi in vlažnimi zimami.<ref name="Climate"/> V veliko pokrajinah Vzhodne Sibirije in Ruskega Daljnega vzhoda je zima suha v primerjavi s poletjem; drugi deli države imajo bolj enakomerne padavine v vseh letnih časih. Zimske padavine v večini delov države padajo kot sneg. Skrajno zahodni deli Kaliningrajske oblasti in nekateri deli na jugu Krasnodarskega okraja in Severnega Kavkaza imajo [[oceansko podnebje]].<ref name="Climate"/> Regija ob spodnji Volgi in ob obali Kaspijskega morja ter nekaj skrajno južnih drobcev Sibirije imajo [[semipuščavsko podnebje]].<ref>{{navedi časopis |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=|last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=2018-10-30 |volume=5 |page=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref> V velikem delu ozemlja sta le dva različna letna časa, zima in poletje, saj sta pomlad in jesen običajno kratka.<ref name="Climate"/> Najhladnejši mesec je januar (ob obali pa februar); najtoplejši je običajno julij. Značilne so velike razlike v temperaturah. Pozimi so temperature nižje od juga proti severu in od zahoda proti vzhodu. Poletja so lahko dokaj vroča, celo v Sibiriji.<ref>{{navedi časopis |last1=Drozdov |first1=V. A. |title=Ecological and Geographical Characteristics of the Coastal Zone of the Black Sea |url=https://archive.org/details/sim_geojournal_1992-06_27_2/page/169 |journal=GeoJournal |year=1992 |doi=10.1007/BF00717701 |volume=27 |page=169 |issue=2 |last2=Glezer |first2=O. B. |last3=Nefedova |first3=T. G. |last4=Shabdurasulov |first4=I. V. |s2cid=128960702}}</ref> [[Podnebne spremembe v Rusiji]] povzročajo vse pogostejše divje požare<ref>{{navedi splet |date=2022-05-10 |title=Putin urges authorities to take action as wildfires engulf Siberia |url=https://www.euronews.com/green/2022/05/10/as-wildfires-engulf-russian-region-putin-urges-authorities-to-take-stronger-action-to-prev |access-date=2022-06-24 |website=euronews |language=en}}</ref> in taljenje velikih prostranosti [[permafrost]]a v državi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.npr.org/2022/01/22/1075108299/why-russias-thawing-permafrost-is-a-global-problem|title=Why Russia's thawing permafrost is a global problem|work=NPR|date=2022-01-22|access-date=2022-07-07}}</ref> ===Biotska raznovrstnost=== [[File:Саблинский хребет.jpg|thumb|[[Narodni park Jugid Va]] v republiki [[Komi]] je največji [[narodni park]] v Evropi.<ref name="urals"/>]] Rusija ima zaradi svoje gigantske velikosti raznolike ekosisteme, vključno s [[polarna puščava|polarno puščavo]], [[tundra|tundro]], gozdno tundro, [[tajga|tajgo]], [[Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu|mešane in listopadne gozdove]], [[gozdna stepa|gozdno stepo]], [[stepa|stepo]], polpuščavo in [[subtropski pas]].<ref name="climate">{{navedi splet |url=https://www.cbd.int/countries/profile/?country=ru |title=Russian Federation – Main Details |work=Convention on Biological Diversity |access-date=2021-06-27}}</ref> Približno pol ruskega ozemlja je pogozdeno<ref name="cia"/> in država ima največje območje gozda na svetu,<ref name="Gardiner-2021"/> ki izloči eno največjih količin [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] na svetu.<ref name="Gardiner-2021">{{navedi splet | last=Gardiner | first=Beth | title=Will Russia's Forests Be an Asset or an Obstacle in Climate Fight? | website=Yale University| date=2021-03-23 | url=https://e360.yale.edu/features/will-russias-forests-be-an-asset-or-obstacle-in-the-climate-fight | access-date=2022-12-11}}</ref><ref>{{navedi časopis | last1=Schepaschenko | first1=Dmitry | last2=Moltchanova | first2=Elena | last3=Fedorov | first3=Stanislav | last4=Karminov | first4=Victor | last5=Ontikov | first5=Petr | last6=Santoro | first6=Maurizio | last7=See | first7=Linda | last8=Kositsyn | first8=Vladimir | last9=Shvidenko | first9=Anatoly | last10=Romanovskaya | first10=Anna | last11=Korotkov | first11=Vladimir | last12=Lesiv | first12=Myroslava | last13=Bartalev | first13=Sergey | last14=Fritz | first14=Steffen | last15=Shchepashchenko | first15=Maria | last16=Kraxner | first16=Florian | title=Russian forest sequesters substantially more carbon than previously reported | journal=Scientific Reports | publisher=Springer Science and Business Media LLC | volume=11 | issue=1 | date=2021-06-17 | issn=2045-2322 | doi=10.1038/s41598-021-92152-9 | page=12825| pmid=34140583 | pmc=8211780 | bibcode=2021NatSR..1112825S }}</ref> Ruska biotska raznovrstnost vključuje 12.500 vrst [[Višje rastline|višjih rastlin]], 2200 vrst [[Briofiti|briofitov]], okrog 3000 vrst [[lišaji|lišajev]], 7000–9000 vrst [[alge|alg]] in 20.000–25.000 vrst gliv. Rusko živalstvo sestavlja 320 vrst [[sesalci|sesalcev]], več kot 732 vrst ptic, 75 vrst plazilcev, okrog 30 vrst [[dvoživke|dvoživk]], 343 vrst [[Sladkovodna riba|sladkovodnih rib]] (visoki [[endemizem]]), okrog 1500 vrst [[morska riba|morskih rib]], devet vrst Cyclostomi in okrog 100–150,000 [[nevretenčarji|nevretenčarjev]] (visoki endemizem).<ref name="climate"/><ref>{{navedi splet |url=http://education.rec.org/ru/en/biodiversity/in_russia/04-04-02.shtml |title=Species richness of Russia |publisher=REC |access-date=2021-06-27 |archive-date=2021-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210509102841/http://education.rec.org/ru/en/biodiversity/in_russia/04-04-02.shtml |url-status=dead }}</ref> Približno 1100 redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je vključenih v [[Rdeča knjiga Ruske federacije|Rusko rdečo knjigo]].<ref name="climate"/> Celotni naravni ekosistemi Rusije so ohranjeni v približno 15.000 posebnih zaščitenih naravnih območjih različnih statusov, ki zasedajo več kot 10 % celotne površine države.<ref name="climate"/> V to številko je vključenih 45 [[Naravni rezervat|biotskih rezervatov]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/russian-federation/ |title=Russian Federation |publisher=[[UNESCO]] |date=June 2017 |access-date=2021-06-07}}</ref> 64 [[narodnih parki Rusije|narodnih parkov]] in 101 [[Zapovednik|naravni rezervat]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/science/article/russia-nature-reserves-year-ecology |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303030416/https://www.nationalgeographic.com/science/article/russia%2Dnature%2Dreserves%2Dyear%2Decology |url-status=dead |archive-date=2021-03-03 |title=Look Inside Russia's Wildest Nature Reserves – Now Turning 100 |work=National Geographic |date=2017-01-11 |access-date=2021-06-28}}</ref> Država ima še vedno veliko ekosistemov, ki veljajo za neokrnjene, čeprav so ti v upadanju; večinoma ležijo v severnih območjih tajge in subarktične tundre v Sibiriji.<ref>{{navedi knjigo | last1=Danilov-Danil'yan | first1=V.I. | last2=Reyf | first2=I.E. | title=The Biosphere and Civilization: In the Throes of a Global Crisis | publisher=Springer International Publishing | year=2018 | isbn=978-3-319-67193-2 | url={{GBurl|id=NK9SDwAAQBAJ|p=234}} | access-date=2022-12-06 | page=234}}</ref> Rusija je imela leta 2019 [[Indeks integritete gozdne pokrajine]] 9,02 in s tem zasedala 10. mesto med 172 državami; bila je prva med velikimi državami.<ref>{{navedi časopis |vauthors=Grantham HS, ''et al''. |title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material |journal=Nature Communications |volume=11 |issue=1 |year=2020 |page=5978 |issn=2041-1723 |doi=10.1038/s41467-020-19493-3 |pmid=33293507 |pmc=7723057|bibcode=2020NatCo..11.5978G |doi-access=free}}</ref> ==Vlada in politika== {{multiple image|perrow=2|total_width=300 | align = right | caption_align = center | image1 = Владимир Путин (18-06-2023) (cropped).jpg|caption1=[[Vladimir Putin]]<br /><small>[[Predsednik Ruske federacije|Predsednik]]</small> | image2 = Mikhail Mishustin (2020-07-09).jpg|caption2=[[Mihail Mišustin]]<br /><small>[[Predsednik vlade Ruske federacije|Predsednik vlade]]</small> }} Rusija je po ustavi iz leta 1993 simetrična federalna republika s polpredsedniškim sistemom, kjer je [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] [[državni poglavar]],<ref name="(Article 80, § 1)">{{navedi splet |title=The Constitution of the Russian Federation |website=(Article 80, §&nbsp;1) |url=http://www.constitution.ru/en/10003000-05.htm |access-date=2007-12-27}}</ref> [[Predsednik vlade Ruske federacije|predsednik vlade]] pa vodja vlade.<ref name="cia"/> Strukturirana je kot večstrankarska predstavniška demokracija, v kateri je zvezna vlada sestavljena iz treh vej:<ref name="DeRouen-2005">{{navedi knjigo |first1=Karl R. |last1=DeRouen |first2=Uk |last2=Heo |title=Defense and Security: A Compendium of National Armed Forces and Security Policies |url={{GBurl|id=wdeBgfmZI0cC|p=666}} |year=2005 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-85109-781-4 |page=666}}</ref> * Zakonodajna: dvodomna zvezna skuščina Rusije je sestavljena iz 450-članske [[Državna duma|Državne dume]] in 170-članskega [[Svet federacije|Sveta federacije]],<ref name="DeRouen-2005"/> ki sprejema zvezne zakone, napoveduje vojno, sprejema pogodbe, razpolaga z državno blagajno in močjo razrešitve predsednika.<ref>{{navedi splet|title=Chapter 5. The Federal Assembly {{!}} The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.constitution.ru/en/10003000-06.htm|access-date=2022-02-04|website=www.constitution.ru}}</ref> * Izvršilna: predsednik je vrhovni poveljnik [[Oborožene sile Ruske federacije|oboroženih sil]] in imenuje Rusko vlado (kabinet) ter druge funkcionarje, ki upravljajo in izvajajo zvezne zakone in politike.<ref name="(Article 80, § 1)"/> Predsednik lahko izdaja dekrete neomejenega obsega, dokler niso v neskladju z ustavo ali zvezno zakonodajo.<ref>{{navedi knjigo |last1=Remington |first1=Thomas F. |title=Presidential Decrees in Russia: A Comparative Perspective |date=2014 |publisher=Cambridge University Press |location=New York |isbn=978-1-107-04079-3 |page=48 |url={{GBurl|id=TK-BAwAAQBAJ|dq=russia+decree+of+the+president+inpublisher:university|p=48}} |access-date=2022-08-13}}</ref> * Sodna: [[Ustavno sodišče Rusije]], [[Vrhovno sodišče Rusije]] in nižja zvezna sodišča, katerih sodnike imenuje Svet federacije po priporočilih predsednika,<ref name="DeRouen-2005"/> interpretirajo zakone in jih lahko spremenijo, v primeru, da ocenijo, da so v neskladju z ustavo.<ref>{{navedi splet|title=Chapter 7. Judicial Power {{!}} The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.constitution.ru/en/10003000-08.htm|access-date=2022-02-04|website=www.constitution.ru}}</ref> Nekdanja sovjetska republika Rusija je bila pod predsednikom [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] demokracija s hibami.<ref name="Croissant">{{navedi knjigo|last1=Croissant|first1=Aurel|last2=Tomini|first2=Luca|title=The Routledge Handbook of Autocratization|date=14 May 2024|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-1-040-04018-8|url=https://books.google.com/books?id=_RAGEQAAQBAJ|language=en|archive-date=6 June 2025|access-date=13 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250606181612/https://books.google.com/books?id=_RAGEQAAQBAJ|url-status=live}}</ref>{{rp|page=223}} Potem, ko se je na oblast povzpel Vladimir Putin, je prišlo do velikega nazadovanja.<ref name="Croissant" />{{rp|page=223}}<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=UhwiAwAAQBAJ&pg=PT48|title=Russia and Europe: Building Bridges, Digging Trenches|year=2014|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-99200-1|editor1=Kjell Engelbrekt|pages=|editor2=Bertil Nygren|access-date=24 July 2023|archive-date=13 August 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230813133217/https://books.google.com/books?id=UhwiAwAAQBAJ&pg=PT48|url-status=live}}</ref><ref>{{cite journal|last=Kiyan|first=Olga|date=9 April 2020|title=Russia & Democratic Backsliding: The Future of Putinism|url=https://hir.harvard.edu/russia-democratic-backsliding-the-future-of-putinism/|url-status=live|journal=[[Harvard International Review]]|publisher=[[Harvard International Relations Council]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224213448/https://hir.harvard.edu/russia-democratic-backsliding-the-future-of-putinism/|archive-date=24 February 2022|access-date=8 July 2022}}</ref> Politični sistem se je sprevrgel v povsem [[Avtoritarnost|avtoritarni režim]].<ref name="Croissant" />{{rp|page=323}}<ref name="t305">{{navedi splet|last=Kallmer|first=Brent|title=The Putin Myth|website=[[Journal of Democracy]] - [[Johns Hopkins University Press]]|date=6 April 2023|url=https://www.journalofdemocracy.org/articles/the-putin-myth/#f3-text|access-date=4 January 2025|archive-date=21 December 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241221070113/https://www.journalofdemocracy.org/articles/the-putin-myth/#f3-text|url-status=live}}</ref> Različni politični znanstveniki so Putina označili kot [[Diktator|diktatorja]]<ref name="Kuzio-2016">{{cite journal|last=Kuzio|first=Taras|year=2016|title=Nationalism and authoritarianism in Russia|journal=Communist and Post-Communist Studies|publisher=[[University of California Press]]|volume=49|pages=1–11|doi=10.1016/j.postcomstud.2015.12.002|jstor=48610429|number=1}}</ref><ref name="Krzywdzinski" /><ref>{{Cite report|url=https://www.econstor.eu/handle/10419/256753|title=Russia on the road to dictatorship: Internal political repercussions of the attack on Ukraine|last=Fischer|first=Sabine|date=2022|doi=10.18449/2022C30|access-date=11 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220911191555/https://www.econstor.eu/handle/10419/256753|archive-date=11 September 2022|journal=SWP Comment|hdl=10419/256753|url-status=live}}</ref> ali vodjo osebnostnega režima.<ref>{{cite journal|last1=Chapman|first1=Hannah S.|date=29 October 2024|title=Shocks to the System: Electoral Manipulation, Protests and the Evolution of Political Trust in Russia|journal=Government and Opposition|volume=60|issue=2|pages=496–516|doi=10.1017/gov.2024.18|quote=Authoritarian regimes, particularly personalist ones such as Russia, frequently justify their rule based on the views of the leading authority.|doi-access=free}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Özdamar|first1=Özgür|last2=Yanik|first2=Lerna K|date=9 September 2024|title=Populist hyperpersonalization and politicization of foreign policy institutions|journal=International Affairs|volume=100|issue=5|pages=1835–1856|doi=10.1093/ia/iiae181|issn=0020-5850|doi-access=free}}</ref><ref name="t305" /> Njegova oblast po vmesni prekinitvi z [[Dmitrij Medvedjev|Dmitrijem Medvedjevem]], je vodila do še dodatne [[Avtokracija|avtokratizacije]],<ref name="Croissant" />{{rp|page=512}}<ref name="Mamaev">{{navedi knjigo|last1=Mamaev|first1=Bogdan|title=The Evolution of Authoritarianism and Contentious Action in Russia|date=30 June 2024|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-009-56066-5|url=https://books.google.com/books?id=yXIMEQAAQBAJ|language=en|archive-date=6 June 2025|access-date=13 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250606181615/https://books.google.com/books?id=yXIMEQAAQBAJ|url-status=live}}</ref>{{rp|pages=80–81}} najhujše od časa Sovjetske zveze.<ref>{{cite journal|last1=Lindstaedt|first1=Natasha|date=1 June 2024|title=Russia's Descent into Totalitarianism|journal=Political Insight|language=en|volume=15|issue=2|pages=12–15|doi=10.1177/20419058241260782|issn=2041-9058}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Karatnycky|first=Adrian|date=24 March 2024|access-date=23 March 2025|title=Russia Is Back to the Stalinist Future|work=[[Foreign Policy]]|quote=A recent study by exiled Russian journalists from Proekt Media used data to determine that Russia is more politically repressive today than the Soviet Union under all leaders since Joseph Stalin.|url=https://foreignpolicy.com/2024/03/24/russia-putin-stalin-soviet-election-war-repression-political-prisoners/|archive-date=30 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250330185750/https://foreignpolicy.com/2024/03/24/russia-putin-stalin-soviet-election-war-repression-political-prisoners/|url-status=live}}</ref> Nekateri avtorji so opozorili na ponovno vzpostavitev nekaterih elementov [[Totalitarizem|totalitarizma]].<ref>{{navedi splet|last1=Kolesnikov|first1=Andrei|title=Putin's War Has Moved Russia From Authoritarianism to Hybrid Totalitarianism|url=https://carnegieendowment.org/posts/2022/04/putins-war-has-moved-russia-from-authoritarianism-to-hybrid-totalitarianism?lang=en|website=Carnegie Endowment for International Peace|language=en|access-date=4 March 2025|archive-date=7 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250307193757/https://carnegieendowment.org/posts/2022/04/putins-war-has-moved-russia-from-authoritarianism-to-hybrid-totalitarianism?lang=en|url-status=live}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Lindstaedt|first1=Natasha|date=1 June 2024|title=Russia's Descent into Totalitarianism|url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/20419058241260782|journal=Political Insight|language=en|volume=15|issue=2|pages=12–15|doi=10.1177/20419058241260782|issn=2041-9058|url-access=subscription}}</ref> Putinov način vladanja je na splošno poimenovan [[Putinizem]].<ref>{{navedi knjigo|author=Brian D. Taylor|date=2018|title=The Code of Putinism|url=https://archive.org/details/codeofputinism0000tayl|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/codeofputinism0000tayl/page/2 2]–7|isbn=978-0-19-086731-7|oclc=1022076734}}</ref> === Upravne delitve === {{glavni|Federalni subjekti Rusije}} Federalni subjekti Rusije, imenovani tudi subjekti Ruske federacije ({{jezik-ru|субъекты Российской Федерации|subjekti Rossijskoj Federacii|label=none}}) ali preprosto kot subjekti federacije ({{jezik-ru| субъекты федерации|subjekti federacii|label=none}}), so sestavne enote Rusije, njene najvišje politične enote po ustavi Rusije.<ref>{{navedi splet|url= http://www.constitution.ru/en/10003000-04.htm|title= The Constitution of the Russian Federation: Chapter 3, The Federal Structure|access-date= 2013-04-28}}</ref> Od 18. marca 2014 Rusko federacijo po ustavi sestavlja 85 zveznih subjektov.<ref name="Constitution65">{{navedi splet|url= http://eng.constitution.kremlin.ru/#article-65|title= Constitution of the Russian Federation|publisher= Russian Presidential Executive Office|access-date= 2013-04-28}}</ref> Dva, ki se nahajata na ukrajinskem [[Krim (polotok)|polotoku Krim]], Sevastopol in Republika Krim, nista mednarodno priznana kot del Rusije. Kaliningrajska oblast je edini zvezni subjekt, geografsko ločen od preostale Ruske federacije z drugimi državami. Po ruski ustavi Rusko federacijo sestavljajo republike, okraji, oblasti, avtonomna mesta, avtonomna oblast in avtonomna okrožja, ki so vsi enakopravni subjekti Ruske federacije.<ref>{{navedi splet|url= http://www.constitution.ru/en/10003000-02.htm|title= Chapter 1. The Fundamentals of the Constitutional System – The Constitution of the Russian Federation|access-date= 2016-05-07}}</ref> Tri ruska avtonomna mesta ([[Moskva]], [[Sankt Peterburg]] in [[Sevastopol]]) imajo status mesta in ločenega zveznega subjekta, ki ga sestavljajo druga mesta (Zelenograd, Troick, Kronštadt, Kolpino itd.) znotraj vsakega zveznega mesta, pri čemer ostajajo starejše strukture poštnih naslovov. Leta 1993 je Ruska federacija obsegala 89 zveznih subjektov. Do leta 2008 se je število zveznih subjektov zaradi več združitev zmanjšalo na 83. Leta 2014 sta po okupaciji in aneksaciji Sevastopol in Republika Krim s stališča Rusije postala njena 84. in 85. zvezna subjekta, vendar mednarodnopravno gre za dela [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name="Treaty">Kremlin.ru. [http://kremlin.ru/news/20605 Договор между Российской Федерацией и Республикой Крым о принятии в Российскую Федерацию Республики Крым и образовании в составе Российской Федерации новых субъектов] (''Treaty Between the Russian Federation and the Republic of Crimea on Ascension to the Russian Federation of the Republic of Crimea and on Establishment of New Subjects Within the Russian Federation'') {{in lang|ru}}</ref><ref name="Reuters">{{navedi splet|url= https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA1Q1E820140318|title= Putin signs Crimea treaty as Ukraine serviceman dies in attack|author= Steve Gutterman and Pavel Polityuk|date= 2014-03-18|work= Reuters|access-date= 2016-05-07}}</ref> [[Slika:Map of federal subjects of Russia (2022), disputed Crimea and Donbass.svg|alt=Federalni subjekti Rusije vključno z okupiranimi ozemlji Ukrajine|sredina|sličica|690x690_pik|Federalni subjekti Rusije vključno z [[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|okupiranimi ozemlji Ukrajine]]]] Znotraj federacije obstaja (vključuje mednarodno nepriznana ozemlja): * 21 [[Ruske republike|republik]] z visoko stopnjo neodvisnosti. Nekaj republik ustreza ozemljem nekaterih etničnih manjšin. * 9 [[Okraji Rusije|okrajev]] (''край''), * 48 [[Oblasti Rusije|oblasti]] (oziroma [[pokrajina|pokrajin]]) (''область''), * 3 avtonomna mesta (oziroma mesta zveznega pomena, ''город федерального значения''), * 4 avtonomna okrožja (''автономный округ'') in * 1 avtonomna oblast (''автономная область''). Nekdaj je bila ena od višjih upravnih enot v [[carska Rusija|carski Rusiji]] [[gubernija]] (''губерния''), njen sestavni del pa ujezd (''уезд)''. ==== Federalna okrožja ==== {{glavni|Federalna okrožja Rusije}} Federalna okrožja (rusko ''федера́льные округа́'', ''federal'nye okruga'') so skupina federalnih subjektov Rusije. Zvezna okrožja niso omenjena v državni ustavi, nimajo lastnih pristojnosti in ne upravljajo regionalnih zadev. Obstajajo izključno za spremljanje skladnosti med zveznimi in regionalnimi pravnimi organi ter za zagotavljanje vladnega nadzora nad javno upravo, sodstvom in zveznimi agencijami, ki delujejo v regijah.<ref>{{navedi splet|last=Russell|first=Martin|url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2015/569035/EPRS_IDA(2015)569035_EN.pdf|title=Russia's constitutional structure|work=European Parliamentary Research Service|publisher=European Parliament|date=October 2015|access-date=2021-11-03|isbn=978-92-823-8022-2|doi=10.2861/664907}}</ref> # [[Osrednje federalno okrožje]] (rusko ''Центра́льный федера́льный о́круг, tr. Central'nyj federal'nyj okrug'') # [[Južno federalno okrožje]] (rusko ''Ю́жный федера́льный о́круг, tr. Južnyj federal'nyj okrug'') # [[Severnokavkaško federalno okrožje]] (rusko ''Се́веро-Кавка́зский федера́льный о́круг, tr. Severo-Kavkazskij federal'ny okrug'') # [[Severozahodno federalno okrožje]] (rusko ''Северо-Западный федеральный округ'') # [[Daljnovzhodno federalno okrožje]] (rusko ''Дальневосто́чный федера́льный о́круг, tr. Dal'nevostočnyj federal'ny okrug'') # [[Sibirsko federalno okrožje]] (rusko ''Сиби́рский федера́льный о́круг, tr. Sibirskij federal'ny okrug'') # [[Uralsko federalno okrožje]] (rusko ''Ура́льский федера́льный о́круг, tr. Uralskij federal'ny okrug'') # [[Privolško federalno okrožje]] (rusko ''Приво́лжский федера́льный о́круг, tr. Privolžskij federal'nyj okrug'') === Človekove pravice === Kot državo naslednico [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], [[Ruska federacija|Rusko federacijo]] še vedno zavezujejo isti sporazumi o človekovih pravicah, ki jih je podpisala in sprejela njena predhodnica, kot so mednarodni pakti o državljanskih in političnih pravicah ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. V poznih devetdesetih letih dvajsetega stoletja je Rusija ratificirala tudi [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] (s pridržkom) in od leta 1998 dalje je [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] v [[Strasbourg]]u postalo zadnje pritožbeno sodišče za ruske državljane iz njihovega nacionalnega pravosodnega sistema. V skladu s 15. členom 1. poglavja ustave iz leta 1993 imajo te izvedbe mednarodnega prava prednost pred nacionalno zvezno zakonodajo.<ref>{{navedi splet|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|website=www.russianembassy.org|archive-url=https://web.archive.org/web/20040210192843/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/chapter1.htm|archive-date=2004-02-10|url-status=dead|access-date=2019-06-24|quote=Article 15. 4. The commonly recognized principles and norms of the international law and the international treaties of the Russian Federation shall be a component part of its legal system. If an international treaty of the Russian Federation stipulates other rules than those stipulated by the law, the rules of the international treaty shall apply.}}</ref><ref name="constitution">{{navedi knjigo|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|archive-url=https://web.archive.org/web/20040130054518/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|url-status=dead|archive-date=2004-01-30|publisher=Embassy of the Russian Federation|location=Washington, D.C.|access-date=2008-03-16|df=dmy-all}}</ref> Rusija je imela, kot nekdanja članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah, mednarodne obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami.<ref>{{navedi splet|url=https://www.whitecase.com/publications/alert/russian-law-priority-rf-constitution-over-resolutions-intergovernmental-human|title=Russian law on the priority of the RF Constitution over resolutions of intergovernmental human rights bodies|date=2016-02-02|access-date=2018-07-13}}</ref> [[Slika:Protest_against_the_invasion_of_Ukraine_(Yekaterinburg,_February_24,_2022).jpg|sličica|Po&nbsp;[[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] 2022 so bili protivojni protesti v Rusiji zatrti s splošno represijo, približno 15.000 ljudi je bilo aretiranih.<ref>{{navedi splet|last=Shevchenko|first=Vitaliy|date=2022-03-15|title=Ukraine war: Protester exposes cracks in Kremlin's war message|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60749064|access-date=2022-04-03|publisher=BBC}}</ref>]] S strani demokracij in skupin za človekove pravice se vse pogosteje pojavljajo kritike kršitev [[Človekove pravice|človekovih pravic]] v Rusiji. [[Amnesty International]] in [[Human Rights Watch]] sta Rusijo označila za nedemokratično ter kritizirali odsotnost političnih pravic ter svoboščin državljanov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.amnesty.org/en/countries/europe-and-central-asia/russian-federation/|title=Russian Federation|publisher=[[Amnesty International]]|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.hrw.org/europe/central-asia/russia|title=Russia|publisher=[[Human Rights Watch]]|access-date=2021-11-20}}</ref> Organizacija ''Freedom House'' Rusijo od leta 2004 označuje kot »nesvobodno«.<ref>{{navedi splet|url=https://freedomhouse.org/country/russia/freedom-world/2021|title=Russia: Freedom in the World 2021|publisher=[[Freedom House]]|access-date=2021-11-20}}</ref> Od 2011 ''Intelligence Unit'' skupine ''the Economist'' Rusijo uvršča med [[Avtoritarnost|avtoritarne]] režime v svojem indeksu demokracije, kjer Rusija zaseda 146. mesto med 167 državami (2022).<ref>{{navedi novice|date=2023-02-01|title=The world's most, and least, democratic countries in 2022|newspaper=The Economist|url=https://www.economist.com/graphic-detail/2023/02/01/the-worlds-most-and-least-democratic-countries-in-2022|access-date=2023-02-02|issn=0013-0613}}</ref> Organizacija Novinarji brez meja v svojem indeksu svobode medijev Rusijo uvrščajo na 155. mesto med 180 državami (2022).<ref>{{navedi splet|url=https://rsf.org/en/russia|title=Russia|work=[[Reporters Without Borders]]|access-date=2022-06-08}}</ref> Ruska vlada je bila s strani političnih disidentov ter aktivistov za človekove pravice kritizirana zaradi nepravičnih volitev,<ref>{{navedi splet|last=Simmons|first=Ann M.|url=https://www.wsj.com/articles/russias-opposition-candidates-struggle-to-make-a-mark-in-election-11631886631|title=In Russia's Election, Putin's Opponents Are Seeing Double|work=[[The Wall Street Journal]]|date=2021-09-18|access-date=2021-12-22}}</ref> zatiranja opozicijskih strank ter protestov,<ref>{{navedi novice|last=Kramer|first=Andrew E.|url=https://www.nytimes.com/2021/06/10/world/europe/putin-navalny-russian-opposition-crackdown.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20211228/https://www.nytimes.com/2021/06/10/world/europe/putin-navalny-russian-opposition-crackdown.html|archive-date=2021-12-28|url-access=limited|title=In Shadow of Navalny Case, What's Left of the Russian Opposition?|work=The New York Times|date=2021-06-10|access-date=2021-11-24}}{{cbignore}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Seddon|first=Max|url=https://www.ft.com/content/e8889644-051c-41f6-a991-6a32091e5c54|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210/https://www.ft.com/content/e8889644-051c-41f6-a991-6a32091e5c54|archive-date=2022-12-10|url-access=subscription|title=Russian crackdown brings pro-Navalny protests to halt|work=[[Financial Times]]|date=2021-02-13|access-date=2021-11-24}}</ref> preganjanja nevladnih organizacij, utišanja ter umorov neodvisnih novinarjev<ref>{{navedi splet|last=Goncharenko|first=Roman|url=https://www.dw.com/en/ngos-in-russia-battered-but-unbowed/a-41459467|title=NGOs in Russia: Battered, but unbowed|work=DW News|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=2017-11-21|access-date=2021-11-24}}</ref><ref>{{navedi revijo|last=Yaffa|first=Joshua|date=2021-09-07|title=The Victims of Putin's Crackdown On The Press|url=https://www.newyorker.com/news/dispatch/the-victims-of-putins-crackdown-on-the-press|magazine=The New Yorker|access-date=2021-11-24}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Simon|first=Scott|title=Why Do Russian Journalists Keep Falling?|url=https://www.npr.org/2018/04/21/604497554/why-do-russian-journalists-keep-falling|date=2018-04-21|work=NPR|access-date=2022-10-07}}</ref> in cenzure medijev in interneta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hrw.org/news/2020/06/18/russia-growing-internet-isolation-control-censorship|title=Russia: Growing Internet Isolation, Control, Censorship|publisher=[[Human Rights Watch]]|date=2020-06-18|access-date=2021-11-24}}</ref> V Rusiji so bili pregona deležni muslimani (še posebno salafisti).<ref>{{navedi novice|last=Herszenhorn|first=David M.|date=2015-07-01|title=Russia Sees a Threat in Its Converts to Islam|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2015/07/02/world/russia-sees-a-threat-in-its-converts-to-islam.html|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20150704162736/http://www.nytimes.com/2015/07/02/world/russia-sees-a-threat-in-its-converts-to-islam.html?_r=0|archive-date=2015-07-04|issn=0362-4331|url-access=limited}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2021-04-21|title=U.S. Report Says Russia Among 'Worst Violators' Of Religious Freedom|url=https://www.rferl.org/a/russia-worst-violators-religious-freedom-report-iran-turkmenistan/31215737.html|website=Radio Free Europe/Radio Liberty|language=en}}</ref> Ruske oblasti so bile obtožene pobojev,<ref>{{navedi splet|last=Clancy Chassay|date=2009-09-19|title=Russian killings and kidnaps extend dirty war in Ingushetia|url=http://www.theguardian.com/world/2009/sep/20/ingushetia-dirty-war-russia|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20221117075517/https://www.theguardian.com/world/2009/sep/20/ingushetia-dirty-war-russia|archive-date=2022-11-17|website=The Guardian|language=en}}</ref> aretacij, prisilnih izginotij in mučenja civilistov z namenom zatiranja vstajnikov v severnem [[Kavkaška regija|Kavkazu]].<ref>{{navedi splet|last=DENIS SOKOLOV|date=2016-08-20|title=Putin's Savage War Against Russia's 'New Muslims'|url=https://www.newsweek.com/putin-savage-war-against-russia-new-muslims-490783|access-date=2022-11-17|website=Newsweek|language=en}}</ref><ref>{{Citation|title=🇷🇺Ingushetia: A second Chechnya? l People and Power|date=2010-10-13|url=https://www.youtube.com/watch?v=0_kHz8bhMFc&t=504s|publisher=[[Al Jazeera Media Network|Al Jazeera]]|language=en}}</ref> V [[Dagestan]]u so nekateri muslimani bili žrtve nadlegovanja oblasti zaradi svojega izgleda in v operacijah proti vstajnikom so jim razstrelili domove.<ref>{{Citation|title=Russia's Invisible War: Crackdown on Salafi Muslims in Dagestan|date=2015-06-17|url=https://www.youtube.com/watch?v=rfjsgSiBkZQ|publisher=[[Human Rights Watch]]|language=en|access-date=2022-11-17}}</ref><ref>{{navedi splet|last=[[Associated Press]]|date=2015-11-25|title=Russian Crackdown on Muslims Fuels Exodus to IS|url=https://www.voanews.com/a/russian-crackdown-on-muslims-fuels-exodus-to-islamic-state/3073139.html|website=Voice of America|language=en}}</ref> Čečeni in Inguši so v ruskih zaporih deležni več zlorab kot ostale etnične skupine.<ref>{{navedi novice|last=Mairbek Vatchagaev|date=2015-04-09|title=Abuse of Chechens and Ingush in Russian Prisons Creates Legions of Enemies|url=https://jamestown.org/program/abuse-of-chechens-and-ingush-in-russian-prisons-creates-legions-of-enemies-2/|website=[[Jamestown Foundation]]}}</ref> Rusija v velikem obsegu krši človekove pravice na [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|ozemljih, ki jih okupira v Ukrajini]]. Na Krimu so se po okupaciji leta 2014 začele sistematske kršitve človekovih pravic, vključno z zatiranjem jezikov, verske svobode in sistemsko diskriminacijo Ukrajincev in Krimskih Tatarov.{{Efn|Obsodba [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]]<ref>{{Navedi splet|title=Top European court finds Russia guilty of rights violations in Crimea|url=https://www.aljazeera.com/news/2024/6/25/top-european-court-finds-russia-guilty-of-rights-violations-in-crimea|website=Al Jazeera|accessdate=2024-06-29|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia tortured and disappeared Ukrainians in Crimea, says human rights court|url=https://www.politico.eu/article/ukraine-russia-crimea-european-court-human-rights-torture-disappeared/|website=POLITICO|date=2024-06-25|accessdate=2024-06-30|language=en-GB}}</ref>}} Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] leta 2022 so se kršitve razširile še na novo okupirana ozemlja. Tam je Rusija vzpostavila »[[Ruska filtracijska taborišča za Ukrajince|filtracijska taborišča]]«, kjer so mnogi [[Ukrajinci]] podvrženi zlorabam, posilstvom, mučenju, stradanju, umorom, prisilnim [[deportacija]]m v Rusijo ter drugim kršitvam človekovih pravic. Deportiranih je bilo 1,6 milijona Ukrajinev, od tega 250.000 otrok.<ref>{{Navedi novice|title=Russia transfers thousands of Mariupol civilians to its territory|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60894142|date=2022-03-27|accessdate=2024-01-30|language=en-GB}}</ref> Rusija deportacije zanika in jih imenuje »evakuacija«.<ref>{{Navedi splet|title=Минобороны отчиталось об эвакуации более 500 тыс. человек в Россию|url=https://www.rbc.ru/politics/02/04/2022/6248a2749a79475222538da1|website=РБК|date=2022-04-02|accessdate=2024-01-30|language=ru}}</ref> Rusija omejuje [[LGBT]] pravice. Od leta 2020 prepoveduje [[Istospolna zakonska zveza|istospolne zakonske zveze]] in LGBT organizacije klasificira kot »tuje agente«.<ref>{{navedi splet|title=Russia, Homophobia and the Battle for 'Traditional Values'|website=Human Rights Watch|date=2023-05-17|url=https://www.hrw.org/news/2023/05/17/russia-homophobia-and-battle-traditional-values|access-date=2023-08-09}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Russia passes law banning 'LGBT propaganda' among adults|url=https://www.theguardian.com/world/2022/nov/24/russia-passes-law-banning-lgbt-propaganda-adults|website=The Guardian|date=2022-11-24|access-date=2023-08-11|last1=Sauer|first1=Pjotr}}</ref> === Vojska === {{glavni|Oborožene sile Ruske federacije}} [[File:Sukhoi Design Bureau, 054, Sukhoi T-50 (Su-57 prototype) (49581303977).jpg|thumb|[[Suhoj Su-57]], [[lovec pete generacije]] [[Vojno letalstvo Rusije|Vojnega letalstva Rusije]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rand.org/blog/2020/08/russias-su-57-heavy-fighter-bomber-is-it-really-a-5th.html |title=Russia's Su-57 Heavy Fighter Bomber: Is It Really a Fifth-Generation Aircraft? |work=[[RAND Corporation]] |author=Ryan Bauer and Peter A. Wilson |date=2020-08-17 |access-date=2021-06-28}}</ref>]] [[Oborožene sile Ruske federacije]] se delijo na [[Kopenske sile Ruske federacije|kopenske sile]], [[Ruska vojna mornarica|vojno mornarico]] in [[Zračno-vesoljske sile Ruske federacije|zračno-vesoljske sile]] ter dve neodvisni veji: [[Strateške raketne sile Ruske federacije|strateške raketne sile]] in [[Zračno-desantne enote Ruske federacije|zračno-desantne enote]].<ref name="cia"/> Leta 2021 je imela vojska okrog milijon aktivnih pripadnikov, s čimer se je uvrščala na peto mesto na svetu, in 2–20 milijonov rezervistov.<ref>{{navedi knjigo |author=International Institute for Strategic Studies|author-link=International Institute for Strategic Studies |title=The Military Balance |date=2021 |publisher=[[Routledge]] |location=London |isbn=978-1-85743-988-5 |page=191}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Nichol |first=Jim |url=https://sgp.fas.org/crs/row/R42006.pdf |title=Russian Military Reform and Defense Policy |work=Congressional Research Service |publisher=[[Library of Congress]] |date=2011-08-24 |access-date=2021-12-22}}</ref> [[Nabor|Vojaška služba]] je obvezna za vse moške v starosti 18–27 in traja eno leto.<ref name="cia"/> Rusija je med petimi [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|prepoznanimi]] [[jedrske sile|jedrskimi državami]] in ima največjo zalogo jedrskega orožja na svetu; Rusija poseduje več kot polovico svetovnega jedrskega orožja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.armscontrol.org/factsheets/Nuclearweaponswhohaswhat |title=Nuclear Weapons: Who Has What at a Glance |work=[[Arms Control Association]] |date=August 2020 |access-date=2021-06-07}}</ref> Rusija poseduje drugo največjo floto [[strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]]<ref>{{navedi splet |url=https://power.lowyinstitute.org/data/military-capability/signature-capabilities/ballistic-missile-submarines/ |work=[[Asia Power Index]] |publisher=[[Lowy Institute]] |year=2021 |title=Ballistic missile submarines data |access-date=2022-01-25}}</ref> in je ena med samo tremi državami, ki uporabljajo [[Strateški bombnik|strateške bombnike]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Paul |first1=T. V. |last2=Wirtz |first2=James J. |last3=Fortmann |first3=Michael |url={{GBurl|id=9jy28vBqscQC|p=332}} |title=Balance of power: theory and practice in the 21st century |publisher=Stanford University Press |date=2004 |page=332 |isbn=978-0-8047-5017-2}}</ref> Rusija ima tretje najvišje izdatke za vojsko na svetu in je leta 2022 porabila 86,4 mrd USD ali 4,1 % BDP.<ref>{{navedi splet |date=April 2023 |title=Trends in World Military Expenditure, 2022 |url=https://www.sipri.org/sites/default/files/2023-04/2304_fs_milex_2022.pdf |access-date=2023-04-29 |publisher=[[Stockholm International Peace Research Institute]]}}</ref> Do leta 2025 so se zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino|agresije na Ukrajino]] izdatki za vojsko močno povzpeli na približno 1/3 letnega proračuna države (145 mrd. USD).<ref>{{Navedi splet|title=Putin signs off record Russian defense spending as top EU officials visit Kyiv|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-budget-defense-spending-putin-drone-3a1a73c559b250ec26190edd9332100c|website=AP News|date=2024-12-01|accessdate=2024-12-04|language=en}}</ref> Leta 2023 je bila [[Vojaška industrija#Največji svetovni izvozniki orožja|tretja največja izvoznica orožja na svetu]] in je imela veliko ter v celoti domačo obrambno panogo in je tako proizvajala večino svoje vojaške opreme.<ref>{{navedi splet |last=Bowen |first=Andrew S. |url=https://crsreports.congress.gov/product/pdf/R/R46937 |title=Russian Arms Sales and Defense Industry |work=[[Congressional Research Service]] |publisher=[[Library of Congress]] |date=2021-10-14 |access-date=2021-12-20 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=European arms imports nearly double, US and French exports rise, and Russian exports fall sharply {{!}} SIPRI|url=https://www.sipri.org/media/press-release/2024/european-arms-imports-nearly-double-us-and-french-exports-rise-and-russian-exports-fall-sharply|website=www.sipri.org|date=2024-03-11|accessdate=2024-03-31|language=en}}</ref> === Korupcija === Ruski politični sistem nekateri opisujejo kot [[oligarhija|oligarhijo]],<ref>{{navedi časopis|last1=Guriev|first1=Sergei|last2=Rachinsky|first2=Andrei|year=2005|title=The Role of Oligarchs in Russian Capitalism|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-economic-perspectives_winter-2005_19_1/page/131|journal=The Journal of Economic Perspectives|publisher=[[American Economic Association]]|volume=19|pages=131–150|doi=10.1257/0895330053147994|jstor=4134996|doi-access=free|number=1|s2cid=17653502}}</ref> [[plutokracija|plutokracijo]]<ref>{{navedi knjigo|last=Åslund|first=Anders|year=2019|title=Russia's Crony Capitalism: The Path from Market Economy to Kleptocracy|url=https://archive.org/details/russiascronycapi0000aslu|pages=[https://archive.org/details/russiascronycapi0000aslu/page/5 5]–7|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-24486-1}}</ref> in [[kleptokracija|kleptokracijo]].<ref>{{navedi časopis|last=Fish|first=M. Steven|author-link=Steven Fish|date=April 2018|title=What Has Russia Become?|url=https://archive.org/details/comparative-politics_2018-04_50_3/page/327|journal=Comparative Politics|location=New York City|publisher=[[City University of New York]]|volume=50|pages=327–346|doi=10.5129/001041518822704872|jstor=26532689|number=3}}</ref> V Evropi Rusija dosega najnižjo uvrstitev na indeksu percepcije korupcije ''Transparency International'', hkrati pa tudi eno najnižjih na svetu; v letu 2024 je dosegla 154. mesto med 180 državami sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Corruption Perceptions Index 2024|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2024|website=Transparency.org|date=2025-02-11|accessdate=2025-12-06|language=en}}</ref> V začetku vladavine Putina je Rusija padla z 90. mesta leta 2004 na 126. mesto 2005.<ref>{{Navedi splet|title=2005 - CPI|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2005|website=Transparency.org|accessdate=2024-01-30|language=en}}</ref> Korupcija je velik problem države in ima dolgo zgodovino.<ref>{{navedi splet|title=New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption|url=https://www.voanews.com/europe/new-reports-highlight-russias-deep-seated-culture-corruption|publisher=Voice of America|date=2020-01-26|access-date=2020-03-16}}</ref> Vpliv korupcije je viden v različnih sektorjih; podjetništvu,<ref>{{navedi splet|date=June 2020|title=Russia Corruption Report|url=https://www.ganintegrity.com/portal/country-profiles/russia/|access-date=2020-11-05|website=GAN Integrity|archive-date=2019-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20191220035258/https://www.ganintegrity.com/portal/country-profiles/russia/|url-status=dead}}</ref> ekonomiji,<ref>{{navedi splet|last=Alferova|first=Ekaterina|date=2020-10-26|script-title=ru:В России предложили создать должность омбудсмена по борьбе с коррупцией|trans-title=Russia proposed to create the post of Ombudsman for the fight against corruption|url=https://iz.ru/1078501/2020-10-26/v-rossii-predlozhili-sozdat-dolzhnost-ombudsmena-po-borbe-s-korruptciei|access-date=2020-11-05|script-website=ru:Известия|website=[[Izvestia]]|language=ru}}</ref> policiji,<ref>{{navedi časopis|last1=Gerber|first1=Theodore P.|last2=Mendelson|first2=Sarah E.|author2-link=Sarah E. Mendelson|date=March 2008|title=Public Experiences of Police Violence and Corruption in Contemporary Russia: A Case of Predatory Policing?|url=https://archive.org/details/sim_law-society-review_2008-03_42_1/page/1|journal=[[Law & Society Review]]|publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]]|volume=42|pages=1–44|doi=10.1111/j.1540-5893.2008.00333.x|jstor=29734103|number=1}}</ref> vojski,<ref>{{navedi splet|url=https://rusi.org/explore-our-research/publications/commentary/corruption-russian-armed-forces|title=Corruption in the Russian Armed Forces|last1=Cranny-Evans|first1=Sam|last2=Ivshina|first2=Olga|date=2022-05-12|publisher=[[Royal United Services Institute]] (RUSI)|location=[[Westminster]]|access-date=2022-10-06|quote=Corruption in the Russian armed forces, and society in general, has been a long-acknowledged truism.}}</ref> zdravstvu,<ref>{{navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/corruption-pervades-russias-health-system/|title=Corruption Pervades Russia's Health System|publisher=[[CBS News]]|date=2007-06-28|access-date=2021-11-20}}</ref><ref>{{navedi splet|author1=Klara Sabirianova Peter|first2=Tetyana|last2=Zelenska|year=2010|title=Corruption in Russian Health Care: The Determinants and Incidence of Bribery|url=http://www.iza.org/conference_files/worldb2010/zelenska_t5300.pdf|publisher=[[Georgia State University]]|access-date=2015-12-04|archive-date=2015-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208075733/http://www.iza.org/conference_files/worldb2010/zelenska_t5300.pdf|url-status=dead}}</ref> izobrazbi<ref>{{navedi splet|first1=Elena|last1=Denisova-Schmidt|first2=Elvira|last2=Leontyeva|first3=Yaroslav|last3=Prytula|year=2014|title=Corruption at Universities is a Common Disease for Russia and Ukraine|url=http://ethics.harvard.edu/blog/corruption-universities-common-disease-russia-and-ukraine|access-date=2015-12-04|publisher=[[Harvard University]]|archive-date=2015-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208155403/http://ethics.harvard.edu/blog/corruption-universities-common-disease-russia-and-ukraine|url-status=dead}}</ref> ter javni upravi.<ref>{{navedi splet|author=Suhara, Manabu|title=Corruption in Russia: A Historical Perspective|url=https://src-h.slav.hokudai.ac.jp/sympo/03september/pdf/M_Suhara.pdf|publisher=[[Slavic-Eurasian Research Center]]|access-date=2015-12-04}}</ref> Šibka vladavina prava v državi je en izmed razlogov za korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption|url=https://www.voanews.com/a/europe_new-reports-highlight-russias-deep-seated-culture-corruption/6183207.html|website=Voice of America|date=2020-01-26|accessdate=2024-01-30|language=en}}</ref> Poskusi boja proti korupciji so se pričeli 1992 pod predsednikom [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]]. 2008 je bil pod [[Dmitrij Medvedjev|Medvedjevem]] z namenom ratifikacije Konvencije proti korupciji [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in Kazenskopravne konvencija o korupciji [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] sprejet prvi paket protikorupcijskih zakonov. V sledečih letih je bilo sprejetih še več drugih zakonov proti korupciji. S Protikorupcijsko kampanjo, ki še traja, ruska vlada skuša zmanjšati stopnjo korupcije. Od 2012 morajo po novem zakonu vsi uradniki javnih organizacij razkriti vse svoje premoženje. V tem zakonu je bil tudi prvič definiran konflikt interesov za javne uslužbence.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.squirepattonboggs.com/-/media/files/insights/publications/2012/02/an-overview-of-russias-anticorruption-laws/files/qrg_4_anticorruption_russia/fileattachment/qrg_4_anticorruption_russia.pdf|title=Quick Reference Guide 4: Anticorruption Laws of Russia|date=2012-01-01|accessdate=2024-01-30|website=squirepattonboggs.com|publisher=Squire Sanders|archive-date=2024-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20240518034318/https://www.squirepattonboggs.com/-/media/files/insights/publications/2012/02/an-overview-of-russias-anticorruption-laws/files/qrg_4_anticorruption_russia/fileattachment/qrg_4_anticorruption_russia.pdf|url-status=dead}}</ref> Po letu 2022 so se opustile mednarodne obveze boja proti korupciji. Rusija se je umaknila iz kazenskopravne konvencije o korupciji in konsistentno onemogoča sodelovanje civilne družbe pri boju proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Russia in the Corruption Perceptions Index 2022: score of 28 and 137th place - Трансперенси Интернешнл-Р|url=https://transparency.org.ru/en/research-en/cpi/russia-in-the-corruption-perceptions-index-2022|website=web.archive.org|date=2023-07-24|accessdate=2024-01-30|archive-date=2023-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230724112925/https://transparency.org.ru/en/research-en/cpi/russia-in-the-corruption-perceptions-index-2022|url-status=bot: unknown}}</ref> Indeks percepcije korupcije se kljub boju ne izboljšuje<ref>{{Navedi splet|title=Russia Corruption Index|url=https://tradingeconomics.com/russia/corruption-index|website=tradingeconomics.com|accessdate=2024-01-30}}</ref> in uvrstitev Rusije na lestvici držav ostaja v spodnji četrtini.<ref>{{Navedi splet|title=Russia Corruption Rank|url=https://tradingeconomics.com/russia/corruption-rank|website=tradingeconomics.com|accessdate=2024-01-30}}</ref> Opozicijski politik [[Aleksej Navalni]] je ustanovil neprofitno organizacijo Protikorupcijska fundacija, ki je izdala več poročil o vpletenosti visokih uradnikov v korupcijo. Pravni sistem je ugotovitve ignoriral oz. jih uporabljal le za poskuse diskreditacije organizacije.<ref name=":12">{{navedi časopis|last1=Kazyrytski|first1=Leanid|date=2019-07-02|title=Fighting Corruption in Russia: Its Characteristics and Purpose|journal=Social & Legal Studies|volume=29|issue=3|pages=421–443|doi=10.1177/0964663919859052|s2cid=198781248}}</ref> 2019 je bila označena kot »tuji agent«<ref>{{navedi splet|url=https://www.vedomosti.ru/politics/articles/2019/10/09/813236-agentom|title=The Ministry of Justice recognized the Navalny fund as a foreign agent {{!}} Vedomosti|website=vedomosti.ru|date=2019-10-09|access-date=2021-05-13}}</ref> in 2021 kot »ekstremistična« ter ukinjena.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/russian/news-56890284|title=The court restricts the activities of Navalny's funds on the claim of extremism {{!}} BBC Russia|newspaper=BBC News Русская Служба|access-date=2021-05-13}}</ref> === Pravo in kriminal === Pravo Rusije je osnovano na ustavi. Pravni viri se najpogosteje sklicujejo na civilni zakonik in kazenski zakonik.<ref>{{navedi splet|last=Yılmaz|first=Müleyke Nurefşan İkbal|title=With its Light and Dark Sides; The Unique Semi-Presidential System of the Russian Federation|website=Küresel Siyaset Merkezi|date=2020-08-31|url=https://www.kureselsiyaset.org/with-its-light-and-dark-sides-the-unique-semi-presidential-system-of-the-russian-federation/|access-date=2023-05-23|archive-date=2023-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20230523233305/https://www.kureselsiyaset.org/with-its-light-and-dark-sides-the-unique-semi-presidential-system-of-the-russian-federation/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Partlett|first=William|title=Reclassifying Russian Law: Mechanisms, Outcomes, and Solutions for an Overly Politicized Field|website=Search eLibrary|date=2010-07-07|ssrn=1197762|url=https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1197762|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Butler|first1=William E.|title=Criminal Code of the Russian Federation|year=1999|publisher=Springer}}</ref> Po indeksu organiziranega kriminala dosega prvo mesto v Evropi in 32. na svetu. Rusija ima največjo zaporniško populacijo v Evropi in 5. največjo na svetu.<ref>{{navedi splet|title=Criminality in Russia|website=The Organized Crime Index|date=2023-05-04|url=https://ocindex.net/country/russia|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The Organized Crime Index|website=The Organized Crime Index|url=https://ocindex.net/|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Russia behind bars: the peculiarities of the Russian prison system|website=OSW Centre for Eastern Studies|date=2019-02-07|url=https://www.osw.waw.pl/en/publikacje/osw-commentary/2019-02-07/russia-behind-bars-peculiarities-russian-prison-system|access-date=2023-05-23}}</ref><ref name="icjpr">{{navedi splet|url=https://www.icpr.org.uk/news-events/2024/prison-populations-continue-rise-many-parts-world-115-million-held-prisons|title=Prison populations continue to rise in many parts of the world, with 11.5 million held in prisons worldwide|work=Institute for Crime & Justice Policy Research|publisher=[[Birkbeck, University of London]]|date=1 May 2024|access-date=7 April 2025|archive-date=9 November 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241109143338/https://icpr.org.uk/news-events/2024/prison-populations-continue-rise-many-parts-world-115-million-held-prisons|url-status=live}}</ref> Zaporniška populacija je od leta 2022 množično rekrutirana v vojaške [[jurišne enote]] kot so Storm-Z in Storm-V.<ref>{{navedi splet|date=2025-02-11|title=Corruptions Perceptions Index 2024|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2024|access-date=|publisher=Transparency International|archive-date=|archive-url=|url-status=|accessdate=2025-02-28}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Butler|first1=William E.|title=Criminal Code of the Russian Federation|year=1999|publisher=Springer}}</ref> Po ocenah [[BBC]] je približno 48.000 zapornikov bilo kot [[Najemnik|najemniki]] rekrutiranih v skupino Wagner.<ref>{{navedi splet|last=Adami|first=Marina|url=https://www.politico.eu/article/europe-prison-population-data-incarceration/|title=Turkey, Russia lead Europe's incarceration rates|work=[[Politico]]|date=8 April 2021|access-date=7 April 2025|archive-date=6 June 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250606181806/https://www.politico.eu/article/europe-prison-population-data-incarceration/|url-status=live}}</ref> Rusija ima visoko stopnjo naklepnih umorov; leta 2021 6,8 umorov na 100.000 prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=https://genderdata.worldbank.org/en/indicator/vc-ihr-psrc-p5?gender=total|title=Intentional homicides (per 100,000 people)|work=[[World Bank]]|access-date=7 April 2025|archive-date=16 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250416202920/https://genderdata.worldbank.org/en/indicator/vc-ihr-psrc-p5?gender=total|url-status=live}}</ref> Po podatkih iz 2023 ima Rusija drugi največji črni trg z orožjem (za [[ZDA]]) in je eno izmed ključnih svetovnih vozlišč za [[Trgovina z ljudmi|trgovino z ljudmi]].<ref>{{navedi splet|title=Criminality in Russia|website=The Organized Crime Index|date=4 May 2023|url=https://ocindex.net/country/russia|access-date=16 April 2025|archive-date=24 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250424161408/https://ocindex.net/country/russia|url-status=live}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Business Centre of Moscow 2.jpg|thumb|[[Moskovski mednarodni poslovni center]] v Moskvi. Mesto ima eno največjih urbanih ekonomij.<ref>{{navedi časopis|last1=Churkina|first1=Natalie|last2=Zaverskiy|first2=Sergey|title=Challenges of strong concentration in urbanization: the case of Moscow in Russia|doi=10.1016/j.proeng.2017.07.095|volume=198|year=2017|pages=398–410|journal=Procedia Engineering|publisher=[[Elsevier]]|doi-access=free}}</ref>]] Rusija ima [[tržno gospodarstvo]] z enormnimi naravnimi resursi, zlasti [[nafta|nafto]] in [[zemeljski plin|zemeljskim plinom]].<ref>{{navedi splet|url=http://countrystudies.us/russia/59.htm |title=Russia – Natural Resources |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Washington, D.C.: Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-06-25}}</ref> Ima [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu|deveto največje gospodarstvo po nominalnem BDP]] in šesto največje po [[pariteta kupne moči|pariteti kupne moči]]. Velik storitveni sektor ustreza 62 % BDP, industrijski sektor 32 %, kmetijski sektor pa je s 5 % najmanjši.<ref name="cia" /> Rusija ima nizko stopnjo brezposelnosti, ki znaša 4,1 %.<ref>{{navedi splet|title=Russian Federation – Unemployment Rate|url=https://www.economy.com/russian-federation/unemployment-rate|access-date=2022-04-04|work=[[Moody's Analytics]]}}</ref> Njene devizne rezerve so pete največje na svetu in znašajo 540 mrd USD.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cbr.ru/eng/hd_base/mrrf/mrrf_7d/ |title=International Reserves of the Russian Federation (End of period) |publisher=[[Central Bank of Russia]] |access-date=2021-06-21}}</ref> Ima delovno silo, ki je z okrog 70 mio. osma največja na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://data.worldbank.org/indicator/SL.TLF.TOTL.IN?locations=RU|title=Labor force, total - Russian Federation|work=[[World Bank]]|access-date=12 March 2025|archive-date=28 March 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328001737/https://data.worldbank.org/indicator/SL.TLF.TOTL.IN?locations=RU|url-status=live}}</ref> Rusija je 13. največji izvoznik in 21. največji uvoznik na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.trademap.org/Country_SelProductCountry.aspx?nvpm=1%7c643%7c%7c%7c%7cTOTAL%7c%7c%7c2%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c1|title=List of importing markets for the product exported by Russian Federation in 2021|work=[[International Trade Centre]]|access-date=2022-06-27}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.trademap.org/Country_SelProductCountry.aspx?nvpm=1%7c643%7c%7c%7c%7cTOTAL%7c%7c%7c2%7c1%7c1%7c1%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c1|title=List of supplying markets for the product imported by Russian Federation in 2021|work=[[International Trade Centre]]|access-date=2022-06-27}}</ref> Močno se zanaša na prihodke iz naslova davkov in izvoznih dajatev na nafto in zemeljski plin, ki so januarja 2022 znašali 45 % prihodkov ruskega zveznega proračuna,<ref>{{navedi splet |title=Frequently Asked Questions on Energy Security – Analysis |url=https://www.iea.org/articles/frequently-asked-questions-on-energy-security |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref> leta 2019 pa do 60 % vsega izvoza.<ref>{{navedi splet |last=Davydova |first=Angelina |url=https://www.bbc.com/future/article/20211115-climate-change-can-russia-leave-fossil-fuels-behind |title=Will Russia ever leave fossil fuels behind? |publisher=BBC |date=2021-11-24 |access-date=2022-03-03 |quote=Overall in Russia, oil and gas provided 39% of the federal budget revenue and made up 60% of Russian exports in 2019.}}</ref> Rusija ima eno najnižjih ravni zunanjega dolga med velikimi gospodarstvi,<ref>{{navedi splet |url=https://www.trtworld.com/magazine/russian-finances-strong-but-economic-problems-persist-36750 |title=Russian finances strong but economic problems persist |work=[[TRT World]] |date=2020-05-29 |access-date=2022-02-12 |quote=Now Russia is one of the least indebted countries in the world – thanks to all the oil revenue. |archive-date=2022-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220412005411/https://www.trtworld.com/magazine/russian-finances-strong-but-economic-problems-persist-36750 |url-status=dead }}</ref> čeprav je njena dohodkovna in premoženjska neenakost med gospodinjstvi ena najvišjih med razvitimi državami.<ref>{{navedi časopis |url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/ATAG/2018/620225/EPRS_ATA(2018)620225_EN.pdf |title=Socioeconomic inequality in Russia |journal=[[European Parliamentary Research Service]] |publisher=[[European Parliament]] |date=April 2018 |last=Russell |first=Martin |access-date=2022-01-25 }}</ref> Težave za gospodarsko rast so tudi velika regionalna neenakost,<ref>{{navedi časopis|last=Remington|first=Thomas F.|title=Why is interregional inequality in Russia and China not falling?|volume=48|number=1|date=March 2015|publisher=[[University of California Press]]|journal=[[Soviet and Communist studies|Communist and Post-Communist Studies]]|pages=1–13 |doi=10.1016/j.postcomstud.2015.01.005 |jstor=48610321}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Kholodilin|first1=Konstantin A.|last2=Oshchepkov|first2=Aleksey|last3=Siliverstovs|first3=Boriss|title=The Russian Regional Convergence Process: Where Is It Leading?|year=2012|volume=50|number=3|pages=5–26|journal=Eastern European Economies|publisher=Taylor & Francis|doi=10.2753/EEE0012-8775500301 |jstor=41719700|s2cid=153168354 }}</ref> visok nivo korupcije,<ref>{{cite journal|last1=Schulze|first1=Günther G.|last2=Sjahrir|first2=Bambang Suharnoko|last3=Zakharov|first3=Nikita|date=February 2016|title=Corruption in Russia|journal=[[The Journal of Law and Economics]]|publisher=[[The University of Chicago Press]]|volume=59|pages=135–171|doi=10.1086/684844|jstor=26456942|number=1}}</ref> upadanje dohodkov iz izvoza energentov,<ref>{{navedi splet|url=https://www.csis.org/analysis/russia-oil-surcharge-anticipating-benefits-and-challenges|title=The Russia Oil Surcharge: Anticipating the Benefits and Challenges|last=Seigle|first=Clayton|date=26 August 2025|access-date=4 September 2025|work=[[Center for Strategic and International Studies]]|location=Washington, D.C.|archive-date=27 August 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250827115304/https://www.csis.org/analysis/russia-oil-surcharge-anticipating-benefits-and-challenges|url-status=live}}</ref> krčenje delovne sile,<ref>{{cite journal|last=Kapeliushnikov|first=Rostislav I.|date=3 October 2023|title=The Russian labor market: Long-term trends and short-term fluctuations|url=https://zenodo.org/records/8409563/files/RUJEC_article_113503.pdf|url-status=live|journal=Russian Journal of Economics|publisher=Voprosy Ekonomiki|volume=9|pages=245–270|doi=10.32609/j.ruje.9.113503|archive-url=https://web.archive.org/web/20241215195325/https://zenodo.org/records/8409563/files/RUJEC_article_113503.pdf|archive-date=15 December 2024|access-date=6 March 2025|number=3}}</ref> [[beg možganov]]<ref>{{navedi splet|last=Sor|first=Jennifer|url=https://www.businessinsider.com/russia-economy-outlook-ukraine-war-worker-shortage-population-brain-drain-2024-8|title=Why Russia's brain drain is the biggest problem facing its economy|publisher=[[Business Insider]]|date=8 November 2024|access-date=4 September 2025|archive-date=25 July 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250725063450/https://www.businessinsider.com/russia-economy-outlook-ukraine-war-worker-shortage-population-brain-drain-2024-8|url-status=live}}</ref> in staranje ter krčenje populacije.<ref>{{cite journal|last1=Mikhailova|first1=Olga|last2=Safarova|first2=Gaiane|last3=Safarova|first3=Anna|year=2018|title=Population ageing and policy responses in the Russian Federation|url=https://inia.org.mt/wp-content/uploads/2019/05/3.2-Mikhailova-et-al..pdf|url-status=live|journal=International Journal on Ageing in Developing Countries|publisher=International Institute on Aging|volume=3|pages=6–26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250219225033/https://inia.org.mt/wp-content/uploads/2019/05/3.2-Mikhailova-et-al..pdf|archive-date=19 February 2025|access-date=6 March 2025|number=1}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.atlanticcouncil.org/content-series/russia-tomorrow/a-russia-without-russians-putins-disastrous-demographics/|title=A Russia without Russians? Putin's disastrous demographics|date=7 August 2024|access-date=9 August 2024|publisher=[[Atlantic Council]]|location=Washington, D.C.|archive-date=8 August 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240808073201/https://www.atlanticcouncil.org/content-series/russia-tomorrow/a-russia-without-russians-putins-disastrous-demographics/|url-status=live}}</ref> Po letu 2000 je Rusija doživela desetletje hitre gospodarske rasti, ki je bila posledica visokih cen nafte in rasti deviznih rezerv ter investicij.<ref name="Ellyatt-2021">{{navedi splet|last=Ellyatt|first=Holly|url=https://www.cnbc.com/2021/10/11/russias-economy-under-president-putin-in-charts.html|title=5 charts show Russia's economic highs and lows under Putin|date=2021-10-11|access-date=2022-01-19|work=CNBC}}</ref> To se je končalo z okupacijo Krima in izbruhom [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojne v Donbasu]] leta 2014 in prvemu valu zahodnih sankcij, ki so škodovale ruskemu gospodarstvu.<ref>{{navedi časopis|last=Likka|first=Korhonen|title=Economic Sanctions on Russia and Their Effects|year=2019|issn=2190-717X|publisher=[[Ifo Institute for Economic Research]]|location=[[Munich]]|access-date=2022-10-02|url=https://www.econstor.eu/bitstream/10419/216248/1/CESifo-Forum-2019-04-p19-22.pdf|journal=CESifo Forum}}</ref> Nadaljnje sankcije in bojkoti so sledile [[Ruska invazija na Ukrajino|ruskemu napadu na Ukrajino]] leta 2022, Rusija je postala najbolj sankcionirana država na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-03-07/russia-surges-past-iran-to-become-world-s-most-sanctioned-nation|title=Russia Is Now the World's Most-Sanctioned Nation|work=[[Bloomberg L.P.]]|date=2022-03-08|access-date=2022-10-02|last=Wadhams|first=Nick|quote=Russia has vaulted past Iran and North Korea to become the world's most-sanctioned nation in the span of just 10 days following President Vladimir Putin's invasion of Ukraine.}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Sonnenfeld|first=Jeffrey|date=2022-03-22|title=Over 300 Companies Have Withdrawn from Russia – But Some Remain|url=https://som.yale.edu/story/2022/over-400-companies-have-withdrawn-russia-some-remain|publisher=[[Yale School of Management]]|access-date=2022-03-10}}</ref> Rusija od aprila 2022 zaradi učinkov sankcij ne objavlja več velikega dela ekonomskih podatkov o stanju gospodarstva.<ref>{{Navedi novice|title=Western sanctions are wounding but not yet crushing Russia’s economy|url=https://www.washingtonpost.com/business/2022/08/23/russian-sanctions-economy/|newspaper=Washington Post|date=2022-08-25|accessdate=2024-01-27|issn=0190-8286|language=en-US|first=Jeanne|last=Whalen|first2=Robyn|last2=Dixon|first3=Ellen|last3=Nakashima}}</ref> Kljub obsežnim sankcijam je država ohranila gospodarsko stabilnost zaradi uspešnega prestrukturiranja trgovinskih odnosov in povečanega domačega povpraševanja. Dosegla je tudi gospodarsko rast, ki pa so jo poganjali predvsem veliki izdatki za vojsko ter povečan obseg izvoza energentov. Vseeno pa ekonomisti ocenjujejo, da bodo sankcije imele dolgoročne posledice na gospodarstvo.<ref>{{navedi splet|title=Steve Rosenberg: Russia's economy is growing, but can it last?|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nn7pej9jyo|access-date=2024-07-19|website=www.bbc.com|language=en-GB}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/is-russias-economy-really-hurting/a-63000166|last=Martin|first=Nik|title=Is Russia's economy really hurting?|work=[[DW News]]|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=6 September 2022|access-date=2 October 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Reporter|first=Brendan Cole Senior News|date=2024-07-08|title=Russian economy faces "creeping Crisis", economists warn|url=https://www.newsweek.com/russia-bank-inflation-economy-crisis-1922208|access-date=2024-07-19|website=Newsweek|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet | last=Rascoe | first=Ayesha | title=Russia's economy is going strong despite sanctions from the U.S. and its allies | website=NPR | date=2023-12-17 | url=https://www.npr.org/2023/12/17/1219882734/russias-economy-is-going-strong-despite-sanctions-from-the-u-s-and-its-allies | access-date=2024-09-14}}</ref> Slovensko-ruska gospodarska izmenjava je leta 2022 zrasla kljub sankcijam zaradi rusko-ukrajinske vojne in je obsegala 2,5 mrd EUR, od tega 1,2 mrd izvoz in 1,3 mrd uvoz. Leta 2023 je uvoz močno padel - na manj kot polovico predvojnega stanja. Glavni slovenski izvozni artikel so bili leta 2023 farmacevtski proizvodi, glavni uvozni artikel pa različni naftni derivati. Leta 2023 je bila Rusija 19. največja slovenska trgovinska partnerica.<ref>{{Navedi splet|title=Poslovno sodelovanje Slovenije z Rusijo|url=https://www.izvoznookno.si/drzave/rusija/poslovno-sodelovanje-s-slovenijo/|accessdate=2024-02-04|language=sl}}</ref> === Transport in energija === [[File:VL 85-022 container train.jpg|thumb|[[Transsibirska železnica]] je najdaljša železnica na svetu in povezuje Moskvo ter [[Vladivostok]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.businessinsider.com/trans-siberian-railway-russia-what-its-like-photos-2019-7 |title=I rode the legendary Trans-Siberian Railway on a 2,000-mile journey across 4 time zones in Russia. Here's what it was like spending 50 hours on the longest train line in the world. |work=[[Business Insider]] |first=Katie |last=Warren |date=2020-01-03 |access-date=2021-06-10}}</ref>]] Železniški transport v Rusiji je večinoma pod nadzorom državnih [[Ruske železnice|Ruskih železnic]]. Celotna dolžina železniških tirov je tretja najdaljša na svetu in znaša več kot 87.000&nbsp;km.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/railways/country-comparison |title=Railways – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15 |archive-date=2018-11-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181124012056/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2121rank.html |url-status=dead }}</ref> Rusija ima z 1,5 mio km cest peto najdaljše cestno omrežje na svetu,<ref>{{navedi splet |url=http://government.ru/info/22865/ |title=О развитии дорожной инфраструктуры|trans-title=On the development of road infrastructure |work=[[Government of Russia]] |date=2016-04-29 |access-date=2021-01-14}}</ref> gostota cest pa je med najnižjimi na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://worldroadstatistics.org/europe-central-asia-continue-to-report-the-worlds-highest-road-network-density-followed-by-east-asia-and-pacific/ |title=Europe continues to report the world's highest Road Network Density, followed by East Asia and Pacific. |work=International Road Federation |date=2020-12-16 |access-date=2021-05-19}}</ref> Ruske celinske vodne poti so s 102.000&nbsp;km najdaljše na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/waterways/country-comparison |title=Waterways – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15 |archive-date=2022-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220412005407/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/waterways/country-comparison |url-status=dead }}</ref> Med 1218 letališči v Rusiji<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/airports/country-comparison |title=Airports – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15 |archive-date=2022-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220403171702/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/airports/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref> je najprometnejše letališče [[Mednarodno letališče Šeremetjevo|Šeremetjevo]] v Moskvi. Največje pristanišče v Rusiji je [[Pristanišče Novorossijsk]] v [[Krasnodarski okraj|Krasnodarskem okraju]] ob Črnem morju.<ref>{{navedi splet|last=Guzeva|first=Alexandra|date=2021-04-20|title=10 Biggest port cities in Russia|url=https://www.rbth.com/travel/333689-russia-biggest-port-cities|access-date=2022-02-13|website=Russia Beyond|language=en-US}}</ref> Rusija velja za energetsko velesilo.<ref>{{navedi knjigo | editor = Elizabeth Buchanan |year=2021 | title = Russian Energy Strategy in the Asia-Pacific: Implications for Australia | publisher = Australian National University | page = 86 | isbn = 978-1-76046-339-7 | oclc = 1246214035 | url = {{GBurl|id=bdIwEAAAQBAJ|p=86}}}}</ref> Ima [[Zaloge zemeljskega plina|največje znane rezerve zemeljskega plina]] na svetu,<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-proved-reserves/country-comparison |title=Natural gas – proved reserves |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2022-02-15 |archive-date=2022-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220408174101/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-proved-reserves/country-comparison |url-status=dead }}</ref> druge največje zaloge premoga,<ref>{{navedi splet |year=2020 |title=Statistical Review of World Energy 69th edition |url=https://www.bp.com/content/dam/bp/business-sites/en/global/corporate/pdfs/energy-economics/statistical-review/bp-stats-review-2020-full-report.pdf |access-date=2020-11-08 |website=bp.com |publisher=[[BP]] |page=45}}</ref> osme največje rezerve nafte,<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-proved-reserves/country-comparison/ |title=Crude oil – proved reserves |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-proved-reserves/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref> in največje zaloge [[Naftni skrilavec|nafte iz skrilavcev]] v Evropi.<ref>{{navedi knjigo |year=2010 |title=2010 Survey of Energy Resources |url=https://www.worldenergy.org/assets/downloads/ser_2010_report_1.pdf |access-date=2020-11-08 |publisher=[[World Energy Council]] |page=102 |isbn=978-0-946121-02-01}}</ref> Rusija je tudi največji izvoznik zemeljskega plina na svetu,<ref>{{navedi splet|url=https://www.iea.org/articles/energy-fact-sheet-why-does-russian-oil-and-gas-matter|title=Energy Fact Sheet: Why does Russian oil and gas matter? – Analysis|website=International Energy Agency|date=2022-03-21}}</ref> drugi največji proizvajalec zemeljskega plina<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-production/country-comparison/ |title=Natural gas – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-production/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref> in drugi največji proizvajalec in izvoznik nafte.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-production/country-comparison/ |title=Crude oil – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-production/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-exports/country-comparison/ |title=Crude oil – exports |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230330235135/http://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-exports/country-comparison |url-status=dead }}</ref> Ruska proizvodnja nafte in zemeljskega plina je vodila v globoka ekonomska razmerja z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], Kitajsko in bivšimi sovjetskimi državami ter [[Vzhodni blok|državami Vzhodnega bloka]].<ref>{{navedi splet |title=Oil Market and Russian Supply – Russian supplies to global energy markets – Analysis |url=https://www.iea.org/reports/russian-supplies-to-global-energy-markets/oil-market-and-russian-supply-2 |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref><ref name="IEA">{{navedi splet |title=Gas Market and Russian Supply – Russian supplies to global energy markets – Analysis |url=https://www.iea.org/reports/russian-supplies-to-global-energy-markets/gas-market-and-russian-supply-2 |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref> Ruski delež oskrbe celotne EU (vključno z Združenim kraljestvom) z zemeljskim plinom se je v zadnjem desetletju povečal s 25 % leta 2009 na 32 % februarja 2022.<ref name="IEA"/> Sredi 2000. let je bil delež nafte in zemeljskega plina v BDP okrog 20 %, leta 2013 pa 20–21 %.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kommersant.ru/doc/2594003|title=Нефть со всеми вытекающими|date=2014-10-27|website=www.kommersant.ru}}</ref> Delež nafte in zemeljskega plina v ruskem izvozu je okrog 50 %, prav tako znašajo prihodki zveznega proračuna okrog 50 %, kar je veliko. Dinamika ruskega BDP je močno odvisna od cen nafte in zemeljskega plina,<ref>Movchan, Andrey (14 September 2015). [https://carnegiemoscow.org/commentary/61272 "Just an Oil Company? The True Extent of Russia's Dependency on Oil and Gas."] [[Carnegie Endowment for International Peace]] (CarnegieMoscow.org). Retrieved 17 July 2023.</ref> vendar je njihov delež manj kot 50 %. Glede na prvo takšno celovito oceno, ki jo je leta 2021 objavila Ruska statistična agencija Rosstat, znaša delež ruske panoge nafte in zemeljskega plina v ruskem BDP, vključno s črpanjem, rafiniranjem, transportom in prodajo ter vsemi podpornimi dejavnostmi, okrog 19,2 % leta 2019 in 15,2 % leta 2020. To je podobno kot delež BDP na Norveškem in v Kazahstanu. Je veliko manj kot delež v BDP Savdske Arabije ali Združenih arabskih emiratov.<ref>{{navedi splet|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/1b5RpebS/Maximov-tezisy.pdf|title=Определение доли нефтегазового сектора в валовом внутреннем продукте Российской Федерации|language=ru|website=rosstat.gov.ru}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rbc.ru/economics/13/07/2021/60ec40d39a7947f74aeb2aae|title=Росстат впервые рассчитал долю нефти и газа в российском ВВП|website=РБК|date=2021-07-13 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://neftegazru.com/news/economics-markets-stocks/688594-oil-gas-share-of-russia-s-gdp-dropped-to-15-in-2020/|title=Oil & gas share of Russia's GDP dropped to 15% in 2020|website=neftegazru.com|date=2021-07-14|accessdate=2024-01-28|archive-date=2023-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230709172407/https://neftegazru.com/news/economics-markets-stocks/688594-oil-gas-share-of-russia-s-gdp-dropped-to-15-in-2020/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://norvanreports.com/oil-gas-share-of-russias-gdp-dropped-to-15-in-2020/|title=Oil & gas share of Russia's GDP dropped to 15% in 2020 &#124; NORVANREPORTS.COM &#124; Business News, Insurance, Taxation, Oil & Gas, Maritime News, Ghana, Africa, World|date=2021-07-14}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://oilprice.com/Latest-Energy-News/World-News/Oil-Gas-Share-Of-Russias-GDP-Dropped-To-15-In-2020.html|title=Oil & Gas Share Of Russia's GDP Dropped To 15% In 2020|website=OilPrice.com}}</ref> Rusija je leta 2019 ratificirala [[Pariški sporazum]].<ref>{{navedi splet |last=Sauer |first=Natalie |url=https://www.euractiv.com/section/climate-environment/news/russia-formally-joins-paris-climate-pact/ |title=Russia formally joins Paris climate pact |work=[[Euractiv]] |date=2019-09-24 |access-date=2021-12-19}}</ref> Toplogredne emisije Rusije so četrte največje na svetu.<ref>{{navedi splet |last=Hill |first=Ian |title=Is Russia finally getting serious on climate change? |url=https://www.lowyinstitute.org/the-interpreter/russia-finally-getting-serious-climate-change |publisher=Lowy Institute |date=2021-11-01 |access-date=2021-12-19}}</ref> Rusija je četrti največji proizvajalec elektrike.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/electricity-production/country-comparison |title=Electricity – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2022-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331093053/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/electricity-production/country-comparison |url-status=dead }}</ref> Rusija je bila tudi prva država na svetu, ki je razvila civilno jedrsko energijo in zgradila [[Jedrska elektrarna Obninsk|prvo jedrsko elektrarno na svetu]].<ref>{{navedi revijo |url=https://www.wired.com/2012/06/june-27-1954-worlds-first-nuclear-power-plant-opens/ |title=1954-06-27: World's First Nuclear Power Plant Opens |magazine=[[Wired]] |first=Tony |last=Long |date=2012-06-27 |access-date=2021-06-08}}</ref> Rusija je bila leta 2019 četrti največji proizvajalec jedrske energije na svetu,<ref>{{navedi splet |date=October 2020 |title=Nuclear Power Today |url=https://www.world-nuclear.org/information-library/current-and-future-generation/nuclear-power-in-the-world-today.aspx |access-date=2020-11-08 |website=world-nuclear.org |publisher=[[World Nuclear Association]]}}</ref> leta 2021 pa peti največji proizvajalec hidroenergije.<ref>{{navedi knjigo |last1=Whiteman |first1=Adrian |last2=Akande |first2=Dennis |last3=Elhassan |first3=Nazik |last4=Escamilla |first4=Gerardo |last5=Lebedys |first5=Arvydas |last6=Arkhipova |first6=Lana |url=https://www.irena.org/-/media/Files/IRENA/Agency/Publication/2021/Apr/IRENA_RE_Capacity_Statistics_2021.pdf |title=Renewable Energy Capacity Statistics 2021 |access-date=2022-01-03 |location=[[Abu Dhabi]] |publisher=[[International Renewable Energy Agency]] |date=2021 |isbn=978-92-9260-342-7}}</ref> === Kmetijstvo in ribištvo === [[File:Wheat Tomsk.jpg|thumb|left|Pšenica v [[Tomska oblast|Tomski oblasti]] v Sibiriji]] Ruska kmetijska panoga prispeva k BDP okrog 5 %, čeprav panoga zaposluje okrog eno osmino vse delovne sile.<ref name="agriculturebritannica">{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Economy |title=Russia – Economy |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-07-01}}</ref> Rusija ima s 1.265.267&nbsp;km² tretjo največjo obdelano površino na svetu. Vendar je zaradi ostrosti okolja le okrog 13,1 % okolja kmetijske površine<ref name="cia"/> in okrog 7,4 % vsega ozemlja je plodnega.<ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS?locations=RU |title=Arable land (% of land area) – Russian Federation |publisher=[[World Bank]] |access-date=2021-06-15}}</ref> Kmetijska površina države velja za [[žitnica|žitnico]] Evrope.<ref>{{navedi splet|url=https://www.wilsoncenter.org/event/system-shock-russias-war-and-global-food-energy-and-mineral-supply-chains|title=System Shock: Russia's War and Global Food, Energy, and Mineral Supply Chains|work=[[Woodrow Wilson International Center for Scholars]]|location=Washington, D.C.|date=2022-04-13|access-date=2022-06-24|quote=Together, Russia and Ukraine—sometimes referred to as the breadbasket of Europe—account for 29% of global wheat exports, 80% of the world’s sunflower oil, and 40% of its barley.}}</ref> Več kot ena tretjina zasejane površine je namenjena krmnim poljščinam, preostala kmetijska zemljišča pa so namenjena industrijskim poljščinam, zelenjavi in sadju.<ref name="agriculturebritannica"/> Glavni produkt ruskega kmetijstva je bilo vedno žito, ki zaseda veliko več kot polovico kmetijskih zemljišč.<ref name="agriculturebritannica"/> Rusija je največji izvoznik pšenice na svetu,<ref>{{navedi novice |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-09-22/russia-s-dominance-of-the-wheat-world-keeps-growing |title=Russia's Dominance of the Wheat World Keeps Growing |publisher=[[Bloomberg L.P.]] |first1=Anatoly |last1=Medetsky |first2=Megan |last2=Durisin |date=2020-09-23 |access-date=2021-06-15}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://oec.world/en/profile/bilateral-product/wheat/reporter/rus?redirect=true|title=Wheat in Russia &#124; OEC|website=OEC – The Observatory of Economic Complexity}}</ref> največji proizvajalec ječmena in ajde, med največjimi izvozniki [[koruza|koruze]] in [[sončnično olje|sončničnega olja]] ter vodilni proizvajalec [[gnojilo|gnojil]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.fao.org/3/cb9236en/cb9236en.pdf|title=The importance of Ukraine and the Russian Federation for global agricultural markets and the risks associated with the current conflict|date=2022-03-25|publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]]|location=Rim|access-date=2022-07-08}}</ref> Najpomembnejša kmetijska območja v državi so v pasu gozdne stepe in stepe ter v južni Sibiriji.<ref name="Sova"/> Različni analitiki s področja prilagoditve podnebnim spremembam predvidevajo, da se bodo za rusko kmetijstvo v preostanku 21. stoletja odprle velike priložnosti zaradi povečanja plodne površine v Sibiriji, kar bo vodilo tako v interno, kot tudi eksterno migracijo v to regijo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/interactive/2020/12/16/magazine/russia-climate-migration-crisis.html |title=How Russia Wins the Climate Crisis |work=The New York Times |first=Abrahm |last=Lustgarten |date=2020-12-16 |access-date=2021-06-15|url-access=limited|quote=Across Eastern Russia, wild forests, swamps and grasslands are slowly being transformed into orderly grids of soybeans, corn and wheat. It’s a process that is likely to accelerate: Russia hopes to seize on the warming temperatures and longer growing seasons brought by climate change to refashion itself as one of the planet’s largest producers of food}}</ref> Zaradi svoje dolge obale med tremi oceani in dvanajstimi robnimi morji ima Rusija šesto največjo ribiško panogo na svetu. Leta 2018 je ujela skoraj 5 mio ton rib.<ref>{{navedi knjigo |url=http://www.fao.org/3/i9540en/i9540en.pdf |title=The State of World Fisheries and Aquaculture |publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] |date=2018 |access-date=2021-02-04 |location=Rim |isbn=978-92-5-130562-1}}</ref> Iz Rusije prihaja najboljši kaviar na svetu, [[beluga]] kaviar; Rusija tudi proizvede tretjino vseh rib v konzervah in četrtino vseh svežih ter zamrznjenih rib na svetu.<ref name="agriculturebritannica"/> === Znanost in tehnologija === [[File:M.V. Lomonosov by L.Miropolskiy after G.C.Prenner (1787, RAN).jpg|thumb|upright|[[Mihail Lomonosov]] (1711–1765), [[polihistor]] znanstvenik, izumitelj, pesnik in umetnik]] Rusija je leta 2019 za raziskave in razvoj porabila okrog 1 % svojega BDP, kar je bil deseti najvišji proračun na svetu.<ref>{{navedi časopis |url=https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm |title=Gross domestic spending on R&D |website=[[OECD]] Data |doi=10.1787/d8b068b4-en |access-date=2022-04-04 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114013730/https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm |url-status=dead }}</ref> Leta 2020 je zasedla deseto mesto na svetu po številu znanstvenih objav z okrog 1,3 mio člankov.<ref>{{navedi splet |year=2020 |title=SJR – International Science Ranking |url=https://www.scimagojr.com/countryrank.php?year=2020 |access-date=2022-02-03 |publisher=[[SCImago Journal Rank]]}}</ref> Od leta 1904 je bila Nobelova nagrada za [[Nobelova nagrada za fiziko|fiziko]], [[Nobelova nagrada za kemijo|kemijo]], [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|medicino]], [[Nagrada banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela|ekonomijo]], [[Nobelova nagrada za književnost|literaturo]] in [[Nobelova nagrada za mir|mir]] podeljena 26 Sovjetom in Rusom.<ref>{{navedi novice |date=2019-12-10|script-title=ru:Кто из российских и советских ученых и литераторов становился лауреатом Нобелевской премии|trans-title=Which of the Russian and Soviet scientists and writers became the Nobel Prize laureate |url=https://tass.ru/info/7308739 |access-date=2020-11-08|script-website=ru:ТАСС |agency=[[TASS]] |language=ru|newspaper=Tacc }}</ref> Rusija je leta 2023 zasedala 51. mesto na [[Globalni inovacijski indeks|Globalnem inovacijskem indeksu]], leta 2021 pa 45.<ref>{{navedi časopis |last=WIPO |title=Global Innovation Index 2023, 15th Edition |url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2023/index.html |access-date=2023-10-28 |website=www.wipo.int |doi=10.34667/tind.46596 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.wipo.int/edocs/pubdocs/en/wipo_pub_gii_2021/ru.pdf |title=RUSSIAN FEDERATION |work=[[World Intellectual Property Organization]] |publisher=United Nations |access-date=2021-11-17}}</ref> Ruski matematiki so med najbolj vplivnimi na svetu. Od časov [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski|Nikolaja Ivanoviča Lobačevskega]], ki je bil pionir [[Neevklidska geometrija|neevklidske geometrije]], do [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Pafnutija Lvoviča Čebišova]], uglednega tutorja.<ref>{{navedi časopis |last=Vucinich |first=Alexander |title=Mathematics in Russian Culture |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-ideas_april-june-1960_21_2/page/161 |jstor=2708192 |doi=10.2307/2708192 |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |volume=21 |number=2 |year=1960 |journal=Journal of the History of Ideas |pages=161–179}}</ref> [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] je izumil [[periodni sistem elementov]], glavno orodje sodobne [[kemija|kemije]].<ref>{{navedi časopis |last=Leicester |first=Henry M. |title=Factors Which Led Mendeleev to the Periodic Law |jstor=27757115 |doi=10.2307/27757115 |year=1948 |pages=67–74 |publisher=[[University of California Press]] |journal=[[Chymia]]|volume=1 }}</ref> Devetim sovjetskim in ruskim matematikom je bila podeljena [[Fieldsova medalja]]. [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] je prejel Clay [[Millenium Prize Problems]] nagrado za rešitev [[Poincaréjeva domneva|Poincaréjeve domneve]] leta 2002 in Fieldsovo medaljo leta 2006.<ref>{{navedi časopis |last=Morgan |first=Frank |title=Manifolds with Density and Perelman's Proof of the Poincaré Conjecture |url=https://archive.org/details/sim_american-mathematical-monthly_2009-02_116_2/page/134 |jstor=27642690 |volume=116 |number=2 |pages=134–142 |date=February 2009 |journal=The American Mathematical Monthly |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/00029890.2009.11920920 |s2cid=6068179 }}</ref> [[Aleksander Stepanovič Popov]] je bil med izumitelji radia,<ref>{{navedi splet |last=Marsh |first=Allison |url=https://spectrum.ieee.org/tech-history/dawn-of-electronics/who-invented-radio-guglielmo-marconi-or-aleksandr-popov |title=Who Invented Radio: Guglielmo Marconi or Aleksandr Popov? |work=[[IEEE Spectrum]] |publisher=[[Institute of Electrical and Electronics Engineers]] |date=2020-04-30 |access-date=2021-07-12}}</ref> [[Nikolaj Genadijevič Basov]] in [[Aleksander Mihajlovič Prohorov]] pa sta soizumitelja [[laser]]ja in [[maser]]ja.<ref>{{navedi časopis |last1=Shampo |first1=Marc A. |last2=Kyle |first2=Robert A. |last3=Steensma |first3=David P. |title=Nikolay Basov – Nobel Prize for Lasers and Masers |journal=Mayo Clinic Proceedings |date=January 2012 |volume=87 |issue=1 |pages=e3 |doi=10.1016/j.mayocp.2011.11.003 |pmid=22212977 |pmc=3498096}}</ref> [[Oleg Vladimirovič Losev]] je naredil ključne prispevke na področju priključkov polprevodnikov in je odkril [[Svetleča dioda|svetleče diode]].<ref>{{navedi časopis |last=Zheludev |first=Nikolay |title=The life and times of the LED – a 100-year history |date=April 2007 |volume=1 |pages=189–192 |doi=10.1038/nphoton.2007.34 |journal=[[Nature Photonics]]|issue=4 |bibcode=2007NaPho...1..189Z }}</ref> [[Vladimir Ivanovič Vernadski]] velja za enega od utemeljiteljev [[geokemija|geokemije]], [[biogeokemija|biogeokemije]] in [[Radiometrično datiranje|radiometričnega datiranja]].<ref>{{navedi časopis |last=Ghilarov |first=Alexej M. |title=Vernadsky's Biosphere Concept: An Historical Perspective |url=https://archive.org/details/sim_quarterly-review-of-biology_1995-06_70_2/page/193 |jstor=3036242 |publisher=The [[University of Chicago Press]] |volume=70 |number=2 |journal=The Quarterly Review of Biology |date=June 1995 |pages=193–203|doi=10.1086/418982 |s2cid=85258634 }}</ref> [[Ilja Iljič Mečnikov]] je znan po svojih inovativnih raziskavah v [[Imunologija|imunologiji]].<ref>{{navedi časopis |last=Gordon |first=Siamon |title=Elie Metchnikoff, the Man and the Myth |journal=Journal of Innate Immunity |pmid=26836137 |date=2016-02-03 |volume=8 |number=3 |pages=223–227 |doi=10.1159/000443331 |pmc=6738810 |doi-access=free}}</ref> [[Ivan Petrovič Pavlov]] je znan po svojem delu v [[Klasično pogojevanje|klasičnem pogojevanju]].<ref>{{navedi časopis |last=Anrep |first=G. V. |title=Ivan Petrovich Pavlov. 1849–1936 |jstor=769124 |publisher=[[Royal Society]] |volume=2 |number=5 |date=December 1936 |pages=1–18 |journal=[[Obituary Notices of Fellows of the Royal Society]]|doi=10.1098/rsbm.1936.0001 }}</ref> [[Lev Davidovič Landau]] je naredil temeljne prispevke na veliko področjih [[Teoretična fizika|teoretične fizike]].<ref>{{navedi časopis |last=Gorelik |first=Gennady |title=The Top-Secret Life of Lev Landau |jstor=24995874 |journal=[[Scientific American]] |volume=277 |number=2 |pages=72–77 |date=August 1997 |publisher=Scientific American, a division of Nature America, Inc.|doi=10.1038/scientificamerican0897-72 |bibcode=1997SciAm.277b..72G }}</ref> [[Nikolaj Ivanovič Vavilov]] je znan predvsem po odkritju geografskih izvorov kultiviranih rastlin (t. i. Vavilovih centrov).<ref>{{navedi časopis |last=Janick |first=Jules |title=Nikolai Ivanovich Vavilov: Plant Geographer, Geneticist, Martyr of Science |doi-access=free |doi=10.21273/HORTSCI.50.6.772 |date=2015-06-01 |url=https://www.hort.purdue.edu/newcrop/pdfs/772.full.pdf |volume=50 |number=6 |journal=HortScience|pages=772–776 }}</ref> [[Trofim Denisovič Lisenko]] je znan zlasti po [[Lysenkoizem|Lysenkoizmu]].<ref>{{navedi časopis |last1=Wang |first1=Zhengrong |last2=Liu |first2=Yongsheng |year=2017 |title=Lysenko and Russian genetics: an alternative view |journal=[[European Journal of Human Genetics]] |volume=25 |number=10 |pages=1097–1098 |doi=10.1038/ejhg.2017.117 |issn=1476-5438 |pmc=5602018 |pmid=28905876}}</ref> Veliko ruskih znanstvenikov je bilo [[emigrant]]ov. [[Igor Ivanovič Sikorski]] je bil pionir letalstva.<ref>{{navedi časopis |last=Hunsaker |first=Jerome C. |title=A Half Century of Aeronautical Development |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-american-philosophical-society_1954-04-15_98_2/page/121 |jstor=3143642 |publisher=[[American Philosophical Society]] |volume=98 |number=2 |pages=121–130 |date=1954-04-15 |journal=[[Proceedings of the American Philosophical Society]]}}</ref> [[Vladimir Kozmič Zvorikin]] je bil izumitelj [[ikonoskop]]skih in [[kineskop]]skih televizijskih sistemov.<ref>{{navedi splet |url=https://lemelson.mit.edu/resources/vladimir-zworykin |title=Vladimir Zworykin |work=[[Lemelson–MIT Prize]] |access-date=2021-07-12}}</ref> [[Feodosij Grigorjevič Dobržanskij]] je bil osrednja oseba na področju [[Evolucijska biologija|evolucijske biologije]] zaradi svojega dela v oblikovanju [[sodobna sinteza|sodobne sinteze]].<ref>{{navedi časopis |last=Ford |first=Edmund Brisco |author-link= E. B. Ford |doi=10.1098/rsbm.1977.0004 |title=Theodosius Grigorievich Dobzhansky, 1900-01-25 – 1975-12-18 |date=November 1977 |journal=[[Biographical Memoirs of Fellows of the Royal Society]] |volume= 23 |pages=58–89 |pmid= 11615738 |doi-access=free |issn=1748-8494}}</ref> [[Georgij Antonovič Gamov]] je bil eden najpomemnejših zagovornikov teorije [[Veliki pok|velikega poka]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.colorado.edu/physics/events/outreach/george-gamow-memorial-lecture-series/distinguished-life-and-career-george-gamow |title= The Distinguished Life and Career of George Gamow |date= 2016-05-11 |publisher=[[University of Colorado Boulder]] |access-date=2022-01-21}}</ref> ==== Raziskovanje vesolja ==== [[File:Mir on 12 June 1998edit1.jpg|thumb|[[Mir (vesoljska postaja)|Mir]], ruska [[vesoljska postaja]], ki je delovala v [[nizkozemeljska orbita|nizkozemeljski orbiti]]]] [[Ruska vesoljska agencija|Roskosmos]] je ruska nacionalna vesoljska agencija. Dosežki države na področju vesoljske tehnologije in raziskovanja vesolja segajo v čas [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski|Konstantina Edvardoviča Ciolkovskega]], očeta teoretične [[astronavtika|astronavtike]], čigar dela so navdihovala sovjetske raketne inženirje, kot sta bila [[Sergej Pavlovič Koroljov]] in [[Valentin Petrovič Gluško]] in veliko drugih, ki so prispevali k uspehu Sovjetskega vesoljskega programa v zgodnjih stopnjah [[Vesoljska tekma|vesoljske tekme]] in kasneje.<ref>{{navedi knjigo |last=Siddiqi |first=Asif A. |title=Challenge to Apollo: The Soviet Union and the Space Race, 1945–1974 |date=2000 |publisher=[[United States Government Publishing Office]] |isbn=978-0-160-61305-0}}</ref>{{rp|6–7,333}} 4. oktobra 1957 je bil izstreljen prvi umetni [[satelit]] v zemeljski orbiti, [[Sputnik 1]]. 12. aprila 1961 je bil izstreljen v vesolje prvi človek, [[Jurij Gagarin]]. Sledilo je veliko sovjetskih in ruskih rekordov pri raziskovanju vesolja. Leta 1963 je [[Valentina Vladimirovna Tereškova]] postala prva in najmlajša ženska v vesolju, leteč sama na odpravi [[Vostok 6]].<ref>{{navedi splet |url=https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1963-023A |title=Vostok 6 |work=[[NASA Space Science Data Coordinated Archive|NSSDCA]] |publisher=NASA |access-date=2022-01-26 |archive-date=2022-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429173445/https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1963-023A |url-status=dead }}</ref> Leta 1965 je [[Aleksej Arhipovič Leonov]] postal prvi človek, ki je izvedel [[vesoljski sprehod]], ko je zapustil kapsulo med odpravo [[Voshod 2]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/news/special/2014/newsspec_9035/index.html |title=The First Spacewalk |publisher=BBC |first=Paul |last=Rincon |date=2014-10-13 |access-date=2021-05-31}}</ref> Leta 1957 je [[Lajka]], sovjetski vesoljski pes, na [[Sputnik 2|Sputniku 2]] postala prva žival v orbiti Zemlje.<ref>{{navedi revijo |last=Wellerstein |first=Alex |url=https://www.newyorker.com/tech/annals-of-technology/remembering-laika-space-dog-and-soviet-hero |title=Remembering Laika, Space Dog and Soviet Hero |magazine=The New Yorker |date=2017-11-03 |access-date=2022-01-18}}</ref> Leta 1966 je [[Luna 9]] postala prvo vesoljsko plovilo, ki je doseglo mehak pristanek na vesoljskem telesu, [[Luna|Luni]].<ref>{{navedi splet |url=https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1966-006A |title=Luna 9 |work=NASA Space Science Data Coordinated Archive |publisher=NASA |access-date=2021-06-01 |archive-date=2019-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417154714/https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1966-006A |url-status=dead }}</ref> Leta 1968 je [[Zond 5]] pripeljal prva Zemeljska živa bitja (dve želvi in druga živa bitja]] v Lunino orbito.<ref>{{navedi splet |last=Betz |first=Eric |url=https://www.discovermagazine.com/the-sciences/the-first-earthlings-around-the-moon-were-two-soviet-tortoises |title=The First Earthlings Around the Moon Were Two Soviet Tortoises |work=[[Discover (magazine)|Discover]] |date=2018-09-19 |access-date=2022-01-18 }}</ref> Leta 1970 je [[Venera 7]] postala prvo vesoljsko plovilo, ki je pristalo na drugem planetu, [[Venera|Veneri]].<ref>{{navedi časopis |last1=Avduevsky |first1=V. S. |last2=Ya Marov |first2=M. |last3=Rozhdestvensky |first3=M. K. |last4=Borodin |first4=N. F. |last5=Kerzhanovich |first5=V. V. |date=1971-03-01 |title=Soft Landing of Venera 7 on the Venus Surface and Preliminary Results of Investigations of the Venus Atmosphere |url=https://archive.org/details/journal-of-the-atmospheric-sciences_1971-03_28_2/page/263 |doi=10.1175/1520-0469(1971)028<0263:SLOVOT>2.0.CO;2 |doi-access=free |pages=263–269 |publisher=[[Academy of Sciences of the Soviet Union]] |location=Moscow|journal=Journal of the Atmospheric Sciences|volume=28 |issue=2 |bibcode=1971JAtS...28..263A }}</ref> Leta 1971 je [[Mars 3]] postal prvo vesoljsko plovilo, ki je pristalo na [[Mars]]u.<ref>{{navedi knjigo |last=Perminov |first=V.G. |title=The Difficult Road to Mars – A Brief History of Mars Exploration in the Soviet Union |date=July 1999 |publisher=NASA History Division |isbn=0-16-058859-6 |url=https://history.nasa.gov/monograph15.pdf |access-date=2024-01-29 |archive-date=2019-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190714111920/https://history.nasa.gov/monograph15.pdf |url-status=dead }}</ref>{{rp|34–60}} V istem obdobju je [[Lunohod 1]] postal prvi vesoljski raziskovalni rover,<ref>{{navedi splet |url=https://solarsystem.nasa.gov/missions/lunokhod-01/in-depth/ |title=Lunokhod 01 |work=[[NASA Space Science Data Coordinated Archive|NSSDCA]] |publisher=NASA |access-date=2021-06-01 |archive-date=2022-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331072547/https://solarsystem.nasa.gov/missions/lunokhod-01/in-depth/ |url-status=dead }}</ref> ''[[Saljut 1]]'' pa je postal prva [[vesoljska postaja]] na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nasa.gov/feature/50-years-ago-launch-of-salyut-the-world-s-first-space-station |title=50 Years Ago: Launch of Salyut, the World's First Space Station |work=NASA Space Science Data Coordinated Archive |publisher=NASA |date=2021-04-19 |access-date=2021-06-01}}</ref> Aprila 2022 je imela Rusija v vesolju 172 aktivnih satelitov, kar je bilo tretje največ na svetu.<ref>{{navedi splet |title=Satellite Database |url=https://www.ucsusa.org/resources/satellite-database |access-date=2022-08-18 |website=[[Union of Concerned Scientists]]}}</ref> Med zadnjim poletom programa [[Space Shuttle]] leta 2011 in človeško odpravo podjetja [[SpaceX]] leta 2020, so bile [[Sojuz (raketa)|rakete Sojuz]] edina vozila za transportiranje astronavtov na [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodno vesoljsko postajo]].<ref>{{navedi novice |title=SpaceX successfully launches first crew to orbit, ushering in new era of spaceflight |url=https://www.theverge.com/2020/5/30/21269703/spacex-launch-crew-dragon-nasa-orbit-successful |work=The Verge |date=2020-05-30}}</ref> [[Luna&nbsp;25]], izstreljena avgusta 2023, je prva od lunarnega raziskovalnega programa [[Luna-Glob]].<ref>{{navedi novice |title=Russia launches Luna-25 moon lander, its 1st lunar probe in 47 years |url=https://www.space.com/russia-luna-25-moon-mission-launch-success |work=Space.com |date=2023-08-10 |language=en}}</ref> ===Turizem=== {{glavni|Turizem v Rusiji}} [[File:Grand Cascade in Peterhof 01.jpg|thumb|[[Palača Petergof]] v Sankt Peterburgu, mesto [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]]] Po podatkih [[Svetovna turistična organizacija|Svetovne turistične organizacije]] je Rusija 16. najbolj obiskana država na svetu in 10. v Evropi. Leta 2018 je imela več kot 24,6 mio obiskov.<ref name="unwto">{{navedi časopis |url=https://www.e-unwto.org/doi/epdf/10.18111/wtobarometereng.2020.18.1.6 |title=UNWTO World Tourism Barometer |journal=UNWTO World Tourism Barometer English Version |publisher=[[World Tourism Organization]] (UNWTO) |year=2020 |volume=18 |page=18 |language=en |doi=10.18111/wtobarometereng |issn=1728-9246 |issue=6}}</ref> Po podatkih Federalne agencije za Turizem je število potovanj v Rusijo tujih državljanov leta 2019 znašalo 24,4 mio.<ref>{{navedi splet |script-title=ru:Выборочная статистическая информация, рассчитанная в соответствии с Официальной статистической методологией оценки числа въездных и выездных туристских поездок – Ростуризм |trans-title=Selected statistical information calculated in accordance with the Official Statistical Methodology for Estimating the Number of Inbound and Outbound Tourist Trips – Rostourism |url=https://tourism.gov.ru/contents/statistika/statisticheskie-pokazateli-vzaimnykh-poezdok-grazhdan-rossiyskoy-federatsii-i-grazhdan-inostrannykh-gosudarstv/vyborochnaya-statisticheskaya-informatsiya-rasschitannaya-v-sootvetstvii-s-ofitsialnoy-statisticheskoy-metodologiey-otsenki-chisla-vezdnykh-i-vyezdnykh-turistskikh-poezdok/ |access-date=2020-11-11 |website=tourism.gov.ru |publisher=[[Federal Agency for Tourism (Russia)]] |language=ru |archive-date=2021-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122202242/https://tourism.gov.ru/contents/statistika/statisticheskie-pokazateli-vzaimnykh-poezdok-grazhdan-rossiyskoy-federatsii-i-grazhdan-inostrannykh-gosudarstv/vyborochnaya-statisticheskaya-informatsiya-rasschitannaya-v-sootvetstvii-s-ofitsialnoy-statisticheskoy-metodologiey-otsenki-chisla-vezdnykh-i-vyezdnykh-turistskikh-poezdok/ |url-status=dead }}</ref> Ruski izkupiček mednarodnega turizma je leta 2018 znašal 11,6 mrd USD.<ref name="unwto" /> Leta 2019 so potovanja in turizem znašali 4,8 % državnea BDP.<ref>{{navedi splet|url=https://knoema.com/atlas/Russian-Federation/topics/Tourism/Travel-and-Tourism-Total-Contribution-to-GDP/Contribution-of-travel-and-tourism-to-GDP-percent-of-GDP|title=Russian Federation Contribution of travel and tourism to GDP (% of GDP), 1995–2019 |website=Knoema}}</ref> Glavne turistične poti v Rusiji vključujejo potovanja po [[Zlati obroč Rusije|Zlatem obroču Rusije]], [[turistična cesta|tematska pot]] po starodavnih ruskih mestih, križarjenje na velikih rekah, kot je Volga, vzpone na gorske verige, kot je [[Kavkaz]],<ref>{{navedi novice |last=Tomb |first=Howard |url=https://www.nytimes.com/1989/08/27/travel/getting-to-the-top-in-the-caucasus.html |title=Getting to the Top In the Caucasus |work=The New York Times |date=1989-08-27 |access-date=2021-12-04|url-access=limited}}</ref> in potovanja po slavni [[Transsibirska železnica|Transsibirski železnici]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.e-unwto.org/content/r13521/fulltext.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20150112082549/http://www.e-unwto.org/content/r13521/fulltext.pdf |url-status=dead |archive-date=2015-01-12 |title=Tourism Highlights 2014 |publisher=UNWTO (World Tourism Organization) |year=2014 |access-date=2015-01-20}}</ref> Najbolj priljubljene in obiskane točke v Rusiji so [[Rdeči trg]], [[palača Petergof]], [[Kazanski kremelj]], [[Trojiški samostan sv. Sergija]] in jezero Bajkal.<ref>{{navedi splet |last=Vlasov |first=Artem |date=2018-12-17|script-title=ru:Названы самые популярные достопримечательности России|trans-title=The most popular sights of Russia are named |url=https://iz.ru/824446/2018-12-17/nazvany-samye-populiarnye-dostoprimechatelnosti-rossii |access-date=2020-12-15 |website=[[Izvestia]] |language=ru}}</ref> Moskva, kozmopolitansko glavno mesto države in zgodovinsko jedro, je živahno [[megamesto]]. Ohranja svoje klasične in sovjetske arhitekture ter se ponaša z visoko umetnostjo, baletom svetovnega razreda in [[Moskovski mednarodni poslovni center|sodobnimi stolpnicami]].<ref>{{navedi splet |last=Sullivan |first=Paul |url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/russia/moscow/articles/moscow-travel-guide/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/russia/moscow/articles/moscow-travel-guide/ |archive-date=2022-01-10 |url-access=subscription |url-status=live |title=48 hours in... Moscow, an insider guide to Russia's mighty metropolis |work=The Daily Telegraph |date=2021-03-07 |access-date=2021-12-04}}{{cbignore}}</ref> [[Sankt Peterburg]], imperialna prestolnica je znana po klasični arhitekturi, katedralah, muzejih in gledališčih, [[Festival belih luči|belih lučeh]], prečkanju rek in številnih kanalov.<ref>{{navedi novice |last=Hammer |first=Joshua |work=The New York Times |date=2011-06-03 |url=https://www.nytimes.com/2011/06/05/travel/russias-white-nights-in-st-petersburg.html |title=White Nights of St. Petersburg, Russia |access-date=2021-12-04|url-access=limited}}</ref> Rusija je svetovno znano po svojih bogatih muzejih, kot so [[Državni ruski muzej]], [[Ermitaž]] in [[Tretjakovska galerija]] ter po gledališčih, kot sta [[Bolšoj teater]] in [[Mariinsko gledališče]]. [[Moskovski kremelj]] in [[Cerkev Vasilija blaženega, Moskva|Cerkev Vasilija blaženega]] sta med najpomembnejšimi kulturnimi točkami v Rusiji.<ref>{{navedi splet|title=Kremlin and Red Square, Moscow|url=https://whc.unesco.org/en/list/545/|access-date=2022-02-20|website=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> == Demografija == {{glavni|Rusi|Seznam mest v Rusiji}} {{multiple image | direction = vertical | caption_align = center | align = right | title = Etnične skupine v Rusiji | image1 = Ethnic groups in Russia of more than 1 million people 2010 Census English.png | caption1 = {{font|size=100%|text=Etnične skupine v Rusiji s prebivalstvom nad milijon po popisu 2010}} | image2 = Percentage of Russians by Federal Subjects (2021 Census).png | caption2 = {{font|size=100%|text=Delež etničnih Rusov po federalnih subjektih po popisu 2021}} }} Rusija je ena od najredkeje poseljenih in urbaniziranih držav,<ref name="cia"/> velika večina prebivalstva pa je zgoščena v svojem [[Evropska Rusija|zahodnem delu]].<ref>{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/29.htm |title=Russia – Demographics |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-11-18}}</ref> Na popisu prebivalstva leta 2010 je imela 142,8 mio prebivalcev,<ref>{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> na popisu leta 2021 pa 144,7 mio prebivalcev (brez okupiranega Krima in Sevastopola).<ref name="gks.ru-popul"/> Ocenjeno število prebivalstva je do leta 2025 padlo na 143,6 mio.<ref name="gks.ru-popul" /> Rusija je najbolj naseljena država v Evropi in [[Seznam držav po prebivalstvu|deveta najbolj naseljena država na svetu]] z [[Seznam držav po gostoti prebivalstva|gostoto poselitve]] 8/km².<ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/EN.POP.DNST |title=Population density (people per sq. km of land area) |work=[[Svetovna banka]] |access-date=2021-06-16}}</ref> Od 1990. let je ruska [[umrljivost]] večja od [[rodnost]]i, kar so nekateri analitiki poimenovali demografska kriza.<ref>{{navedi splet |last=Koehn |first=Jodi |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/russias-demographic-crisis |title=Russia's Demographic Crisis |work=[[Kennan Institute]] |publisher=[[Woodrow Wilson International Center for Scholars]] |access-date=2021-07-18}}</ref> Leta 2022 je bila skupna plodnost v Rusiji ocenjena na 1,42 otroka na žensko,<ref>{{navedi splet|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/SMD_7.1.xlsx|format=XLSX|script-title=ru:Суммарный коэффициент рождаемости|trans-title=Total fertility rate|language=ru|work=[[Russian Federal State Statistics Service]]|access-date=2023-08-10|archive-date=2023-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230810203543/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/SMD_7.1.xlsx|url-status=dead}}</ref> kar je pod stopnjo obnovljivosti 2,1 in je ena najnižjih stopenj rodnosti na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-51120165 |title=Russia's Putin seeks to stimulate birth rate |publisher=BBC |date=2020-01-15 |access-date=2022-01-05}}</ref> Narod ima posledično enega najstarejših prebivalstev na svetu s mediano starosti 40,3 leta.<ref name="cia"/> Leta 2009 je zabeležila letno rast prebivalstva prvič v petnajstih letih in od takrat rusko prebivalstvo raste zaradi upadajoče smrtnosti in rastoče rodnosti ter povečanega priseljevanja.<ref>{{navedi splet |last=Foltynova |first=Kristyna |url=https://www.rferl.org/a/migrants-welcome-is-russia-trying-to-solve-its-demographic-crisis-by-attracting-foreigners-/30677952.html |title=Migrants Welcome: Is Russia Trying To Solve Its Demographic Crisis By Attracting Foreigners? |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |quote="Russia has been trying to boost fertility rates and reduce death rates for several years now. Special programs for families have been implemented, anti-tobacco campaigns have been organized, and raising the legal age to buy alcohol was considered. However, perhaps the most successful strategy so far has been attracting migrants, whose arrival helps Russia to compensate population losses." |date=2020-06-19 |access-date=2021-07-09}}</ref> Od leta 2020 se je ruski prirast prebivalstva obrnil, saj je presežna smrtnost zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] vodila v največji mirodobni upad v zgodovini.<ref>{{navedi splet |last=Saver |first=Pjotr |url=https://www.theguardian.com/world/2021/oct/13/russias-population-undergoes-largest-ever-peacetime-decline |title=Russia's population undergoes largest ever peacetime decline, analysis shows |work=The Guardian |date=2021-10-13 |access-date=2021-11-17 |quote=Russia's natural population has undergone its largest peacetime decline in recorded history over the last 12 months...}}</ref> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] se je demografska kriza v državi poglobila,<ref>{{navedi časopis|url=https://jamestown.org/program/russias-demographic-collapse-is-accelerating/|title=Russia's Demographic Collapse Is Accelerating|last=Goble|first=Paul|volume=19|issue=127|date=2022-08-18|location=Washington, D.C.|journal=Eurasia Daily Monitor|publisher=[[Jamestown Foundation]]|access-date=2022-10-06}}</ref> saj je država utrpela velike žrtve, zahodne sankcije in bojkoti pa so vodili v [[beg možganov]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.ft.com/content/8c576a9c-ba65-4fb1-967a-fc4fa5457c62 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210/https://www.ft.com/content/8c576a9c-ba65-4fb1-967a-fc4fa5457c62 |archive-date=2022-12-10 |url-access=subscription|title=Ukraine war threatens to deepen Russia's demographic crisis|date=2022-04-04|last1=Cocco|first1=Federica|last2=Ivanonva|first2=Polina|work=[[Financial Times]]|access-date=2022-10-06|location=London}}</ref> Rusija je večnacionalna država z veliko federalnimi subjekti, povezanimi z različnimi manjšinami.<ref>{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/32.htm |title=Russia – Ethnic Composition |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2022-01-27}}</ref> V državi je več kot 193 narodnostnih skupin. Ob popisu prebivalstva leta 2010 je bilo okrog 81 % prebivalstva etničnih [[Rusi|Rusov]], preostalih 19 % pa so bile narodne manjšine;<ref>{{navedi splet |url=http://www.demoscope.ru/weekly/ssp/rus_etn_10.php |title=EAll- Russian population census 2010 – Population by nationality, sex and subjects of the Russian Federation |work=Demoscope Weekly |year=2010 |access-date=2021-07-07}}</ref> več kot štiri petine ruskega prebivalstva je evropskega izvora, od tega velikanska večina [[Slovani|Slovanov]],<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Mixed-and-deciduous-forest#ref38597 |title=Russia – The Indo-European Group |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |quote="East Slavs—mainly Russians but including some Ukrainians and Belarusians—constitute more than four-fifths of the total population and are prevalent throughout the country." |access-date=2021-07-18}}</ref> opazni manjšini pa so [[Ugrofinski jeziki|ugrofinski]] ljudje ter [[Germani]].<ref>{{navedi časopis |last1=Kowalev |first1=Viktor |last2=Neznaika |first2=Pavel |title=Power and Ethnicity in the Finno-Ugric Republics of the Russian Federation: The Examples of Komi, Mordovia, and Udmurtia |url=https://archive.org/details/sim_international-journal-of-political-economy_fall-2000_30_3/page/81 |jstor=41103741 |volume=30 |number=3 |pages=81–100 |publisher=Taylor & Francis |year=2000 |journal=[[International Journal of Political Economy]]|doi=10.1080/08911916.2000.11644017 |s2cid=152467776 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Bartlett |first=Roger |title=The Russian Germans and Their Neighbours |journal=The Slavonic and East European Review |volume=73 |number=3 |pages=499–504 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |date=July 1995 |jstor=4211864}}</ref> Po podatkih Združenih narodov je ruska imigracija tretja največja na svetu in šteje več kot 11,6 mio ljudi;<ref>{{navedi novice |last=Kirk |first=Ashley |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/12111108/Mapped-Which-country-has-the-most-immigrants.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/12111108/Mapped-Which-country-has-the-most-immigrants.html |archive-date=2022-01-10 |url-access=subscription |url-status=live |title=Mapped: Which country has the most immigrants? |date=2016-01-21 |work=The Daily Telegraph |access-date=2021-06-30}}{{cbignore}}</ref> večina prihaja iz [[post-sovjetske države|postsovjetskih držav]], največ iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.bloomberg.com/news/features/2017-03-14/russia-s-alternative-universe-immigrants-welcome |title=Russia Wants Immigrants the World Doesn't |publisher=[[Bloomberg L.P.]] |first=Leonid |last=Ragozin |date=2017-03-14 |access-date=2023-07-05}}</ref> {{Največjih dvajset mest Rusije}} == Kultura == [[File:Moscow-Bolshoi-Theare-1.jpg|thumb|[[Bolšoj teater]] v Moskvi ponoči]] Ruski [[Ruska književnost|pisatelji]] in filozofi so imeli pomembno vlogo v razvoju evropske literature in misli.<ref name="McLean-1962">{{navedi časopis |last=McLean |first=Hugh |title=The Development of Modern Russian Literature |journal=[[Slavic Review]] |volume=21 |number=3 |pages=389–410 |date=September 1962 |doi=10.2307/3000442 |jstor=3000442 |publisher=Cambridge University Press |s2cid=163341589 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Frank |first=S. |title=Contemporary Russian Philosophy |url=https://archive.org/details/sim_monist_1927-01_37_1/page/1 |date=January 1927 |pages=1–23 |journal=The Monist |publisher=Oxford University Press |volume=37 |number=1 |doi=10.5840/monist192737121 |jstor=27901095|s2cid=146985312 }}</ref> Rusi so tudi močno vplivali na klasično glasbo,<ref>{{navedi časopis |last=Swan |first=Alfred J. |title=The Present State of Russian Music |url=https://archive.org/details/sim_musical-quarterly_1927-01_13_1/page/29 |jstor=738554 |publisher=Oxford University Press |journal=The Musical Quarterly |volume=13 |number=1 |pages=29–38 |date=January 1927|doi=10.1093/mq/XIII.1.29 }}</ref> balet,<ref>{{navedi časopis |last=Lifar | first=Sergei |title=The Russian Ballet in Russia and in the West |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1969-10_28_4/page/396 |date=October 1969 |jstor=127159 |doi=10.2307/127159 |pages=396–402 |journal=The Russian Review |volume=28 |number=4 }}</ref> šport,<ref name="Riordan-1993">{{navedi časopis |last=Riordan |first=Jim |title=Rewriting Soviet Sports History |year=1993 |publisher=[[University of Illinois Press]] |jstor=43609911 |volume=20 |number=4 |journal=Journal of Sport History |pages=247–258}}</ref> [[Seznam ruskih slikarjev|slikarstvo]]<ref>{{navedi časopis |last=Snow |first=Francis Haffkine |title=Ten Centuries of Russian Art |doi-access=free |doi=10.2307/25587683 |jstor=25587683 |volume=1 |number=2 |pages=130–135 |date=November 1916 |journal=The Art World}}</ref> in film.<ref name="Bulgakova-2012">{{navedi splet |last=Bulgakova |first=Oksana |url=https://digitalscholarship.unlv.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1021&context=russian_culture |title=The Russian Cinematic Culture |year=2012 |pages=1–37 |access-date=2022-01-13 |publisher=[[University of Nevada, Las Vegas]]}}</ref> Narod je tudi močno prispeval k znanosti in tehnologiji ter raziskovanju vesolja.<ref>{{navedi časopis |last=Hachten |first=Elizabeth A. |title=In Service to Science and Society: Scientists and the Public in Late-Nineteenth-Century Russia |jstor=3655271 |publisher=The [[University of Chicago Press]] |journal=[[Osiris]] |year=2002 |volume=17 |pages=171–209|doi=10.1086/649363 |s2cid=144835649 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Ipatieff |first=V.N. |title=Modern Science in Russia |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_spring-1943_2_2/page/68 |jstor=125254 |doi=10.2307/125254 |year=1943 |pages=68–80 |journal=The Russian Review |publisher=[[Wiley (založba)|Wiley]] |volume=2 |number=2}}</ref> V Rusiji je 30 mest UNESCO svetovne dediščine, od katerih je 19 kulturnih; 27 mest je na poskusnem seznamu.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/ru |title=Russian Federation |work=[[UNESCO]] World Heritage Centre |access-date=2021-08-13}}</ref> Velika globalna ruska diaspora je prav tako imela veliko vlogo pri širjenju ruske kulture po svetu. Ruski nacionalni simbol, [[dvoglavi orel]], izvira iz carskega obdobja in je v njenem [[Grb Rusije|grbu]] ter ruski heraldiki.<ref name="Curtis-1998-3"/> Ruski medved in Mati Rusija sta pogosto uporabljena v personifikacijah države.<ref>{{navedi časopis |last=Platoff |first=Anne M. |title=The 'Forward Russia' Flag: Examining the Changing Use of the Bear as a Symbol of Russia |journal=Raven: A Journal of Vexillology |volume=19 |url=https://escholarship.org/content/qt5xz8x2zc/qt5xz8x2zc.pdf?t=n02jtk |pages=99–126 |doi=10.5840/raven2012197 |year=2012 |issn=1071-0043 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Riabov |first=Oleg |title=The Symbol of the Motherland in the Legitimation and Delegitimation of Power in Contemporary Russia |journal=[[Nationalities Papers]] |issn=0090-5992 |year=2020 |doi=10.1017/nps.2019.14 |pages=752–767 |volume=48 |number=4|s2cid=214578255 }}</ref> [[Matrjoška|Matrjoške]] pogosto veljajo za kulturno ikono Rusije.<ref>{{navedi knjigo |title=Mother Russia: The Feminine Myth in Russian Culture |page=19 |first=Hubbs |last=Joanna |year=1993 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-20842-2}}</ref> Slovensko-ruska kulturna izmenjava je bogata in vključuje npr. skrb za [[Ruska kapelica|Rusko kapelico]] na Vršiču, ki so jo med 1. svetovno vojno zgradili vojni ujetniki iz Ruskega cesarstva. Kulturne prireditve organizirata društvo Slovenija – Rusija in Ruska dača.<ref>{{navedi splet|url=https://drustvo-slorus.si/language/sl/domov/|title=Društvo Slovenija – Rusija|accessdate=2024-02-04|archive-date=2024-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240204140538/https://drustvo-slorus.si/language/sl/domov/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.ruska-daca.si/|title= Ruska dača}}</ref> V času Kraljevine SHS je prišlo v državo veliko ruskih profesorjev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEVW8S1E|title= Rusi prihajajo! Ruski profesorji na tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani v obdobju Kraljevine SHS}}</ref> ===Umetnost in arhitektura=== {{glavni|Seznam ruskih slikarjev|Seznam ruskih arhitektov}} {{multiple image | direction = vertical | perrow = 2 | total_width = 230 | caption_align = center | align = right | image_style = border:none; | image1 = Karl Brullov - The Last Day of Pompeii - Google Art Project.jpg | caption1 = {{font|size=100%|text=[[Karl Brjullov]], ''[[Zadnji dan Pompejev]]'' (1833)}} | image2 = Winter Palace Panorama 3.jpg | caption2 = {{font|size=100%|text=[[Zimski dvorec]] je služil kot [[uradna rezidenca]] [[ruski car|ruskih carjev]].}} }} Zgodnje rusko slikarstvo predstavljajo ikone in vibrantne [[freska|freske]] pod bizantinskim vplivom.<ref name="Sova"/> Na začetku 15. stoletja je mojster ikon [[Andrej Rubljov]] narisal eno od najbolj cenjenih religioznih umetnosti.<ref name="Art">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/46.htm |title=Russia – Architecture and Painting |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-07-30}}</ref> [[Ruska akademija umetnosti]], ki je bila ustanovljena leta 1757 za učenje ruskih umetnikov, je pripeljala v Rusijo zahodne tehnike posvetnega slikanja.<ref name="Curtis-1998-2"/> V 18. stoletju so postali vplivni akademiki [[Ivan Argunov]], [[Dmitrij Levicki]] in [[Vladimir Borovikovski]].<ref>{{navedi časopis |last=Grover |first=Stuart R. |title=The World of Art Movement in Russia |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1973-01_32_1/page/28 |jstor=128091 |doi=10.2307/128091 |pages=28–42 |volume=32 |number=1 |journal=The Russian Review |publisher=[[Wiley (založba)|Wiley]] |date=January 1973}}</ref> Na začetku 19. stoletja sta [[Karl Brjullov]] in [[Aleksander Andrejevič Ivanov]] ustvarila veliko pomembnih slik in sta znana po svojih [[romantika|romantičnih]] zgodovinskih oljnih slikah.<ref>{{navedi časopis |year=2018 |volume=77 |number=1 |jstor=26565352 |publisher=Cambridge University Press |journal=Slavic Review |last=Dianina |first=Katia |title=The Making of an Artist as National Hero |pages=122–150|doi=10.1017/slr.2018.13 |s2cid=165942177 |doi-access=free }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Sibbald |first=Balb |title=If the soul is nourished ... |url=https://archive.org/details/sim_canadian-medical-association-journal_2002-02-05_166_3/page/357 |journal=Canadian Medical Association Journal |date=2002-02-05 |volume=166 |number=3 |pages=357–358 |pmc=99322}}</ref> Še en romantični slikar je bil [[Ivan Konstantinovič Ajvazovski]], ki velja za enega največjih mojstrov [[pomorska umetnost|pomorske umetnosti]].<ref>{{navedi knjigo|last=Leek|first=Peter|year=2012|title=Russian Painting|publisher=Parkstone International|isbn=978-1-780-42975-5|page=178}}</ref> V 1860. letih je skupina kritičnih realistov ([[Peredvižniki]]) pod vodstvom [[Ivan Kramskoj|Ivana Kramskega]], [[Ilja Repin|Ilje Repina]] in [[Vasilij Perov|Vasilija Perova]] prekinila z akademijo in je v slikah portretirala večstranske vidike družabnega življenja.<ref>{{navedi časopis |last=Valkenier |first=Elizabeth Kridl |title=The Peredvizhniki and the Spirit of the 1860s |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1975-07_34_3/page/247 |journal=The Russian Review |year=1975 |volume=34 |number=3 |pages=247–265 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/127973 |jstor=127973}}</ref> Prelom z 20. stoletjem je pomenil dvig [[simbolizem (umetnost)|simbolizma]]; predstavljata ga [[Mihail Vrubel]] in [[Nikolaj Rerih]].<ref>{{navedi časopis |last=Reeder |first=Roberta |title=Mikhail Vrubel': A Russian Interpretation of "fin de siècle" Art |jstor=4207296 |publisher=Modern Humanities Research Association |journal=The Slavonic and East European Review |volume=54 |number=3 |date=July 1976 |pages=323–334}}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Archer |first=Kenneth |title=Nicholas Roerich and His Theatrical Designs: A Research Survey |jstor=1478046 |doi=10.2307/1478046 |volume=18 |number=2 |publisher=Dance Studies Association |journal=[[Congress on Research in Dance#Dance Research Journal|Dance Research Journal]] |pages=3–6 |year=1986|s2cid=191516851 }}</ref> Ruska avantgarda je cvetela približno med letoma 1890 in 1930; globalno vplivni umetniki iz tega obdobja so [[El Lisicki]],<ref>{{navedi časopis |publisher=CAA |pages=437–439 |doi=10.2307/3049132 |jstor=3049132 |journal=The Art Bulletin |date=September 1973 |volume=55 |number=3 |last=Birnholz |first=Alan C. |title=Notes on the Chronology of El Lissitzky's Proun Compositions|url=https://archive.org/details/sim_art-bulletin_1973-09_55_3/page/437 }}</ref> [[Kazimir Severinovič Malevič]], [[Natalja Gončarova]], [[Vasilij Kandinski]] in [[Marc Chagall]].<ref>{{navedi časopis |last=Salmond |first=Wendy |title=The Russian Avant-Garde of the 1890s: The Abramtsevo Circle |journal=The Journal of the Walters Art Museum |volume=60/61 |year=2002 |pages=7–13 |publisher=The [[Walters Art Museum]] |jstor=20168612}}</ref> Zgodovina ruske arhitekture se začne z zgodnimi lesenimi stavbami starih Slovanov in [[Arhitektura Kijevske Rusije|cerkveno arhitekturo Kijevske Rusije]].<ref>{{navedi časopis |last=Conant |first=Kenneth John |title=Novgorod, Constantinople, and Kiev in Old Russian Church Architecture |journal=The Slavonic and East European Review |doi=10.2307/3020237 |jstor=3020237 |publisher=Cambridge University Press |volume=3 |number=2 |date=August 1944 |pages=75–92}}</ref> Po pokristjanjevanju Kijevske Rusije je bila več stoletij predvsem pod vplivom [[Bizantinska arhitektura|bizantinske arhitekture]].<ref>{{navedi časopis |last=Voyce |first=Arthur |year=1957 |title=National Elements in Russian Architecture |url=https://archive.org/details/sim_society-of-architectural-historians-journal_1957-05_16_2/page/6 |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |volume=16 |issue=2 |pages=6–16 |doi=10.2307/987741 |issn=0037-9808 |jstor=987741}}</ref> [[Aristotle Fioravanti]] in drugi italijanski arhitekti so v Rusijo prineslie [[Renesansa|renesačne]] trende.<ref>{{navedi knjigo |last1=Jarzombek |first1=Mark M. |last2=Prakash |first2=Vikramaditya |last3=Ching |first3=Frank |title=A Global History of Architecture |url=https://archive.org/details/globalhistoryofa0000chin_d9i6 |edition=2nd |date=2010 |page=[https://archive.org/details/globalhistoryofa0000chin_d9i6/page/544 544] |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-40257-3}}</ref> V 16. stoletju je prišlo do razvoja šotorskih cerkev in čebulastih kupol, ki so značilna lastnost ruske arhitekture.<ref>{{navedi časopis |last=Lidov |first=Alexei |title=The Canopy over the Holy Sepulchre. On the Origin of Onion-Shaped Domes |url=https://www.academia.edu/2694753 |journal=[[Academia.edu]] |year=2005 |pages=171–180}}</ref> V 17. stoletju je v Moskvi in [[Jaroslavelj|Jaroslavlju]] cvetel vilasti način okrasitve in je počasi utiral pot [[Moskovski barok|Nariškinemu baroku]] iz 1680. let.<ref>{{navedi časopis |last=Hughes |first=Lindsey A. J. |title=Western European Graphic Material as a Source for Moscow Baroque Architecture |volume=55 |number=4 |date=October 1977 |pages=433–443 |jstor=4207533 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |journal=The Slavonic and East European Review}}</ref> Po reformah Petra Velikega je ruska arhitektura postala pod večjim vplivom Zahodnoevropskih slogov. Okus za [[rokoko]] arhitekturo je vodil v [[Elizabetinski barok|odlična dela]] [[Francesco Bartolomeo Rastrelli|Francesca Bartolomea Rastrellija]] in njegovih sledilcev. Najvplivnejši ruski arhitekti 18. stoletja so [[Vasilij Baženov]], [[Matvej Kazakov]] in [[Ivan Starov]], ki so ustvarili trajne spomenike v Moskvi in Sankt Peterburgu in vzpostavili osnovo za bolj ruske oblike, ki so sledile.<ref name="Art"/> Med vladavino Katarine Velike je Sankt Peterburg postal muzej [[neoklasična arhitektura|neoklasične arhitekture]] na prostem.<ref>{{navedi knjigo |title=The Most Intentional City: St. Petersburg in the Reign of Catherine the Great |url=https://archive.org/details/mostintentionalc0000geor |last=Munro |first=George |publisher=[[Farleigh Dickinson University]] Press |year=2008 |isbn=978-0-8386-4146-0 |location=[[Cranbury, New Jersey|Cranbury]] |page=[https://archive.org/details/mostintentionalc0000geor/page/n236 233]}}</ref> Pod Aleksandrom I. je [[Empir]] postal ''de facto'' arhitekturni slog.<ref>{{navedi časopis |last=Ivask |first=George |title=The "Empire" Period |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1954-07_13_3/page/167 |journal=The Russian Review |year=1954 |volume=13 |number=3 |pages=167–175 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125968 |jstor=125968}}</ref> V drugi polovici 19. stoletja sta prevladovala neobizantinski slog in slog ponovne obuditve.<ref>{{navedi knjigo |last1=Wortman |first1=Richard S. |last2=Marker |first2=Gary |title=Visual Texts, Ceremonial Texts, Texts of Exploration: Collected Articles on the Representation of Russian Monarchy |url=https://archive.org/details/visualtextscerem0000wort |date=2014 |section= The "Russian Style" in Church Architecture as Imperial Symbol after 1881 |isbn=978-1-618-11347-4 |publisher=[[Academic Studies Press]] |jstor=j.ctt21h4wkb.15 |doi=10.2307/j.ctt21h4wkb.15 |doi-access=free |pages=[https://archive.org/details/visualtextscerem0000wort/page/n233 208]–237}}</ref> Na začetku 20. stoletja je postal trend ruska neoklasična ponovna obuditev.<ref>{{navedi časopis |last=Brumfield |first=William C. |title=Anti-Modernism and the Neoclassical Revival in Russian Architecture, 1906–1916 |url=https://archive.org/details/sim_society-of-architectural-historians-journal_1989-12_48_4/page/371 |publisher=[[University of California Press]] |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |pages=371–386 |volume=48 |number=4 |date=December 1989 |doi=10.2307/990455 |jstor=990455}}</ref> Prevladujoči slogi poznega 20. stoletja so [[Art Nouveau]],<ref>{{navedi časopis |last=Brumfield |first=William |title=The Decorative Arts in Russian Architecture: 1900-1907 |jstor=1503933 |doi=10.2307/1503933 |volume=5 |pages=12–27 |journal=The Journal of Decorative and Propaganda Arts |publisher=[[Florida International University]] Board of Trustees |year=1987}}</ref> [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizem]]<ref>{{navedi časopis |last=Fer |first=Briony |title=Metaphor and Modernity: Russian Constructivism |url=https://archive.org/details/oxford-art-journal_1989_12_1/page/14 |jstor=1360263 |publisher=Oxford University Press |pages=14–30 |volume=12 |number=1 |year=1989 |journal=Oxford Art Journal|doi=10.1093/oxartj/12.1.14 }}</ref> in [[Stalinistična arhitektura|socialistični klasicizem]].<ref>{{navedi splet |url=https://iseees.berkeley.edu/sites/default/files/shared/doc/2013_8-eady.pdf |title=To the New Shore: Soviet Architecture's Journey from Classicism to Standardization |last=Zubovich-Eady |first=Katherine |year=2013 |publisher=[[University of California, Berkeley]] |access-date=2022-01-15 |archive-date=2022-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220120150146/https://iseees.berkeley.edu/sites/default/files/shared/doc/2013_8-eady.pdf |url-status=dead }}</ref> ===Glasba=== [[File:Porträt des Komponisten Pjotr I. Tschaikowski (1840-1893).jpg|thumb|upright|[[Peter Iljič Čajkovski]] (1840–1893), slika iz leta 1893, [[Nikolaj Dmitrijevič Kuznecov]]]] Od 10. stoletja naprej so bili prisotni potujoči ljudski pevci, skomorohi.<ref name="Sova"/> Glasba v Kijevski Rusiji je bila pod bizantinskim vplivom (a capella).<ref name="Sova"/> Od 13. stoletja so bile značilne biline, junaške epske pesmi v ruski folklori. Glasbeno središče države je bil od 13. stoletja Novgorod, od 16. stoletja pa Moskva.<ref name="Sova"/> Pisali so inštrumentalno glasbo za [[citre]], [[gusle]] in [[gudok]].<ref name="Sova"/> V sakralni glasbi je prevladovalo večglasje. Leta 1736 je nastala prva operna predstava, leta 1756 pa prvo operno gledališče v Sankt Peterburgu.<ref name="Sova"/> Do 18. stoletja je bila glasba v Rusiji sestavljena večinoma iz cerkvene glasbe in ljudskih pesmi ter plesov.<ref name="Curtis-1998-4">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/44.htm |title=Russia – Music |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-06-25}}</ref> V 19. stoletju je bila opredeljena z napetostjo med klasičnimi skladatelji ([[Mihail Glinka]]) skupaj z drugimi člani [[Ruska peterka|mogočne peterke]], ki jih je pozneje nasledil [[krog Beljajeva]],<ref>{{navedi časopis |last=Carpenter |first=Ellon D. |year=2002 |title=Review of A History of Russian Music: From Kamarinskaya to Babi Yar |url=https://archive.org/details/sim_music-library-association-notes_2002-09_59_1/page/74 |jstor=900748 |journal=[[Notes (RRRRRRRRR)|Notes]] |volume=59 |issue=1 |pages=74–77 |doi=10.1353/not.2002.0113 |s2cid=191601515 |issn=0027-4380}}</ref> in [[Rusko glasbeno društvo|Ruskim glasbenim društvom]], ki sta ga vodila skladatelja [[Anton Rubinstein|Anton]] in [[Nikolaj Rubinstein]].<ref>{{navedi časopis |last=Garden |first=Edward |title=Classic and Romantic in Russian Music |url=https://archive.org/details/sim_music-letters_1969-01_50_1/page/153 |jstor=732909 |volume=50 |number=1 |publisher=Oxford University Press |pages=153–157 |date=January 1969 |journal=Music & Letters|doi=10.1093/ml/L.1.153 }}</ref> Poznejšo tradicijo [[Peter Iljič Čajkovski|Petra Iljiča Čajkovskega]], enega največjih skladateljev Romantičnega obdobja, ki je obe skrajnosti združil,<ref name="Sova"/> je v 20. stoletju nadaljeval [[Sergej Vasiljevič Rahmaninov]]. Svetovno znani skladatelji iz 20. stoletja so med drugimi [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]], [[Aleksander Glazunov]],<ref name="Curtis-1998-4"/> neoklasicista [[Igor Stravinski]] in [[Sergej Prokofjev]] ter ekspresionist [[Dmitrij Šostakovič]],<ref name="Sova"/> in pozneje [[Edison Denisov]], [[Sofija Gubajdulina]],<ref name="music2"/> [[Georgij Sviridov]]<ref>{{navedi časopis |last=Gillies |first=Richard Louis |title=Otchalivshaia Rus': Georgii Sviridov and the Soviet Betrayal of Rus' |journal=The Slavonic and East European Review |volume=97 |number=2 |publisher=Modern Humanities Research Association |pages=227–265 |date=April 2019 |doi=10.5699/slaveasteurorev2.97.2.0227|s2cid=151076719 }}</ref> ter [[Alfred Garjevič Šnitke]].<ref name="music2"/> V sovjetskem obdobju je delovalo več znanih skladateljev žanra [[Popularna glasba|popularne glasbe]], kot sta pevca balad [[Vladimir Semjonovič Visocki]] in [[Bulat Okudžava]],<ref name="music2">{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Music |title=Russia – Music |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-07-07}}</ref> in izvajalci, kot je [[Ala Pugačova]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2000/02/28/nyregion/superstar-evokes-superpower-diva-s-voice-adoring-fans-hear-echoes-soviet-days.html?scp=5&sq=pugacheva&st=cse |title=A Superstar Evokes a Superpower; In Diva's Voice, Adoring Fans Hear Echoes of Soviet Days |work=The New York Times |first=Alison |last=Smale |date=2000-02-28 |access-date=2021-07-07|url-access=limited}}</ref> Čeprav so sovjetske oblasti džez sankcionirale, je ta cvetel in se razvil v eno najbolj priljubljenih glasbenih oblik.<ref name="music2"/> V 80. letih je postal v Rusiji priljubljen rock in nastale so skupine, kot so [[Aria (skupina)|Aria]], [[Aquarium (skupina)|Akvarium]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/culture/article/20141013-meet-the-bob-dylan-of-russia |title=Boris Grebenshikov: 'The Bob Dylan of Russia' |publisher=BBC |first=Sally |last=McGrane |date=2014-10-21 |access-date=2021-07-07}}</ref> [[DDT (skupina)|DDT]],<ref>{{navedi novice |last=Pellegrinelli |first=Lara |url=https://www.npr.org/2008/02/06/18752518/ddt-notes-from-russias-rock-underground |title=DDT: Notes from Russia's Rock Underground |publisher=NPR |date=2008-02-06 |access-date=2021-07-10}}</ref> in [[Kino (skupina)|Kino]];<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/leningrad-rock-club-scorpions-meine-soviet-union-wind-of-change-tsoi/31157285.html |title='Crazy Pirates': The Leningrad Rockers Who Rode A Wind Of Change Across The U.S.S.R. |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |first=Coilin |last=O'Connor |date=2021-03-23 |access-date=2021-07-07}}</ref> pevec slednje je bil sploh velikanska osebnost.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/russia-music-kino-tsoi/27185480.html |title=Musician, Songwriter, Cultural Force: Remembering Russia's Viktor Tsoi |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=2015-08-12 |access-date=2021-07-19}}</ref> Od 60. let cveti v Rusiji pop glasba z globalno znanimi skupinami, kot je [[t.A.T.u.]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.theage.com.au/entertainment/music/tatu-bad-to-be-true-20030614-gdvvq0.html |title=Tatu bad to be true |work=The Age |date=2003-06-14 |access-date=2021-07-07}}</ref> ===Književnost in filozofija=== {{glavni|Ruska književnost}} {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 300 | caption_align = center | align = left | image1 = Ilya Efimovich Repin (1844-1930) - Portrait of Leo Tolstoy (1887).jpg | caption1 = {{font|size=100%|text=[[Lev Nikolajevič Tolstoj]] (1828–1910), velja za enega največjih pisateljev vseh časov, z deli kot je ''[[Vojna in mir]]''.<ref>{{navedi splet |last=Thirlwell |first=Adam |url=https://www.theguardian.com/books/2005/oct/08/classics.leonikolaevichtolstoy |title=A masterpiece in miniature |work=The Guardian |date=2005-10-08 |access-date=2021-07-25}}</ref>}} | image2 = Vasily Perov - Портрет Ф.М.Достоевского - Google Art Project.jpg | caption2 = {{font|size=100%|text=[[Fjodor Dostojevski]] (1821–1881), eden največjih romanopiscev vseh časov, katerega mojstrovina je med drugim ''[[Zločin in kazen]]''<ref>{{navedi časopis |last=Dahlkvist |first=Tobias |date=October 2015 |title=The Epileptic Genius: The Use of Dostoevsky as Example in the Medical Debate over the Pathology of Genius |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-ideas_2015-10_76_4/page/587 |jstor=43948762 |journal=Journal of the History of Ideas |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |volume=76|number=4 |pages=587–608 |doi=10.1353/jhi.2015.0028 |pmid=26522713 |s2cid=37817118 |issn=0022-5037}}</ref>}} }} [[Ruska književnost]] velja za eno najvplivnejših in najbolj razvitih na svetu.<ref name="McLean-1962"/> Slediti ji je možno od [[srednji vek|srednjega veka]], ko so bili napisani epi in kronike v [[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanščini]].<ref>Letopisi: Literature of Old Rus'. ''Biographical and Bibliographical Dictionary''. ed. by Oleg Tvorogov. Moscow: Prosvescheniye ("Enlightenment"), 1996. ({{jezik-ru|[http://interpretive.ru/dictionary/1311/word/letopisi Летописи] // Литература Древней Руси. Биобиблиографический словарь / под ред. О.В. Творогова. – М.: Просвещение, 1996.}})</ref> V obdobju [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] je književnost z deli [[Mihail Vasiljevič Lomonosov|Mihaila Vasiljeviča Lomonosova]], [[Denis Ivanovič Fonvizin|Denisa Ivanoviča Fonvizina]], [[Gavril Deržavin|Gavrila Deržavina]] in [[Nikolaj Karamzin|Nikolaja Karamzina]] zrasla na pomenu.<ref name="literature"/> V zgodnjih 30. letih 19. stoletja, med zlato dobo ruske poezije, je književnost doživela osupljivo zlato dobo v poeziji, prozi in drami.<ref>{{navedi novice |last1=Prose |first1=Francine |last2=Moser |first2=Benjamin |url=https://www.nytimes.com/2014/11/30/books/review/what-makes-the-russian-literature-of-the-19th-century-so-distinctive.html |title=What Makes the Russian Literature of the 19th Century So Distinctive? |work=The New York Times |date=2014-11-25 |access-date=2021-07-19|url-access=limited}}</ref> [[Romantika]] je omogočila razcvet pesniškega talenta [[Vasilij Žukovski|Vasilija Žukovskega]], pozneje pa je prišel v ospredje njegov varovanec [[Aleksander Sergejevič Puškin]].<ref>{{navedi časopis |last=Emerson |first=Caryl |jstor=20057504 |publisher=The Johns Hopkins University Press |volume=29 |number=4 |year=1998 |pages=653–672 |journal=New Literary History |title=Pushkin, Literary Criticism, and Creativity in Closed Places |url=https://archive.org/details/sim_new-literary-history_autumn-1998_29_4/page/653 |doi=10.1353/nlh.1998.0040 |s2cid=144165201}}</ref> Sledeč stopinjam Puškina se je rodila nova generacija pesnikov, vključno z byronistom [[Mihail Jurjevič Lermontov|Mihailom Jurjevičem Lermontovim]],<ref name="Sova"/> [[Nikolaj Nekrasov|Nikolajem Nekrasovim]], [[Aleksej Konstantinovič Tolstoj|Aleksejem Konstantinovičom Tolstojem]], [[Fjodor Tjutčev|Fjodorjem Tjutčevim]] in [[Afanasij Fet|Afanasijem Fetom]].<ref name="literature">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/43.htm |title=Russia – Literature |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-07-27}}</ref> Prvi ruski veliki romanopisec je bil [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj]], ki je razvil naturalno šolo.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Strakhovsky |first=Leonid I. |title=The Historianism of Gogol |jstor=2491790 |doi=10.2307/2491790 |volume=12 |number=3 |date=October 1953 |pages=360–370 |journal=The American Slavic and East European Review (Slavic Review) |publisher=[[Association for Slavic, East European, and Eurasian Studies]]}}</ref> Sledil mu je [[Ivan Sergejevič Turgenjev]], ki je bil mojster tako kratkih zgodb kot tudi romanov; njegovo delovanje pomeni vrhunec realizma.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Henry Chamberlin |first=William |title=Turgenev: The Eternal Romantic |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_spring-1946_5_2/page/10 |jstor=125154 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125154 |volume=5 |number=2 |pages=10–23 |journal=The Russian Review|year=1946 }}</ref> Realista [[Fjodor Dostojevski]] in [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] sta hitro mednarodno zaslovela. [[Mihail Saltikov Ščedrin]] je pisal satiro,<ref>{{navedi časopis |last=Neuhäuser |first=Rudolf |title=The Early Prose of Saltykov-Shchedrin and Dostoevskii: Parallels and Echoes |url=https://archive.org/details/canadian-slavonic-papers_1980-09_22_3/page/372 |journal=Canadian Slavonic Papers |jstor=40867755 |volume=22 |number=3 |year=1980 |pages=372–387 |doi=10.1080/00085006.1980.11091635}}</ref> [[Nikolaj Semjonovič Leskov]] pa je najbolj uspel s kratkimi leposlovnimi zgodbami.<ref>{{navedi časopis |last=Muckle |first=James |title=Nikolay Leskov: educational journalist and imaginative writer |publisher=Australia and New Zealand Slavists' Association |year=1984 |pages=81–110 |journal=New Zealand Slavonic Journal |jstor=40921231}}</ref> V drugi polovici stoletja je [[Anton Pavlovič Čehov]] uspel s kratkimi zgodbami in postal vodilni dramaturg.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/books/2004/jul/03/classics |title=A Chekhov lexicon |last=Boyd |first=William |date=2004-07-03 |access-date=2022-01-15 |work=The Guardian}}</ref> Pod vplivom francoskega razsvetljenstva je v drugi polovici 18. stoletja deloval pravljičar [[Ivan Andrejevič Krilov|Ivana Andrejeviča Krilova]],<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last1=Pirie |first1=Gordon |last2=Chandler |first2=Robert |title=Eight Tales from Ivan Krylov |journal=[[Translation and Literature]] |publisher=Edinburgh University Press |jstor=40340118 |volume=18 |number=1 |year=2009 |pages=64–85 |doi=10.3366/E096813610800037X}}</ref> neleposlovni pisatelji, kot je kritik [[Visarjon Belinski]]<ref>{{navedi časopis |last=Gifford |first=Henry |title=Belinsky: One Aspect |journal=The Slavonic and East European Review |jstor=4204011 |volume=27 |number=68 |year=1948 |pages=250–258}}</ref> in dramatike kot sta [[Aleksander Gribojedov]] in [[Aleksander Ostrovski]].<ref>{{navedi časopis |last=Brintlinger |first=Angela |title=The Persian Frontier: Griboedov as Orientalist and Literary Hero |journal=Canadian Slavonic Papers |jstor=40870888 |volume=45 |number=3/4 |year=2003 |pages=371–393 |doi=10.1080/00085006.2003.11092333 |s2cid=191370504}}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Beasly |first=Ina |title=The Dramatic Art of Ostrovsky. (Alexander Nikolayevich Ostrovsky, 1823–86) |journal=The Slavonic and East European Review |jstor=4202212 |volume=6 |number=18 |year=1928 |pages=603–617}}</ref> Začetek 20. stoletja velja za srebrno dobo ruske poezije. V tem obdobju so delovali pesniki, kot so [[Aleksander Blok]], [[Ana Andrejevna Ahmatova]], [[Boris Leonidovič Pasternak]] in [[Konstantin Balmont]].<ref>{{navedi časopis |last=Markov |first=Vladimir |title=Balmont: A Reappraisal |jstor=2493225 |journal=Slavic Review |volume=28 |number=2 |year=1969 |pages=221–264 |doi=10.2307/2493225|s2cid=163456732 }}</ref> Prav tako so delovali prvovrstni romanopisci in pisci kratkih zgodb, kot so [[Aleksandr Kuprin]], nobelovec [[Ivan Aleksejevič Bunin]], [[Leonid Andrejev]], [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] in simbolisti [[Andrej Beli]], [[Dmitrij Sergejevič Merežkovski]], [[Fjodor Sologub]], [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] in [[Valerij Jakovljevič Brjusov]].<ref name="literature"/> V obdobju moderne sta delovala pesnika [[Inoketij Fjodorovič Anenski]] in [[Afanasij Afanasjevič Fet]] ter pisatelja [[Anton Pavlovič Čehov]] in [[Vsevolod Mihajlovič Garšin]].<ref name="Sova"/> Predstavnika akmeizma in futurizma sta bila [[Vladimir Vladimirovič Majakovski]] in [[Viktor Vladimirovič Hlebnikov]].<ref name="Sova"/> Po ruski revoluciji leta 1917 se je ruska književnost razdelila na sovjetsko in belo emigrantsko. V 30. letih 20. stoletja je prevladujoč trend v Rusiji postal [[socialistični realizem]]. Njegova vodilna osebnost je bil [[Maksim Gorki]], ki je postavil temelje za ta slog.<ref>{{navedi časopis |last=Tikhonov |first=Nikolay |author-link=Nikolai Tikhonov (writer)|title=Gorky and Soviet Literature |date=November 1946 |pages=28–38 |volume=25 |number=64 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |jstor=4203794 |journal=The Slavonic and East European Review}}</ref> [[Mihail Afanasjevič Bulgakov]] je bil eden vodilnih piscev sovjetskega obdobja.<ref>{{navedi časopis |jstor=4212557 |last=Lovell |first=Stephen |title=Bulgakov as Soviet Culture |volume=76 |number=1 |pages=28–48 |journal=The Slavonic and East European Review |year=1998 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]]}}</ref> Roman [[Nikolaj Ostrovski|Nikolaja Ostrovskega]] [[Kako je bilo jeklo ojačano]] je bil med najboljšimi deli ruske književnosti. Vplivni emigrantski pisci vključujejo [[Vladimir Nabokov|Vladimirja Nabokova]]<ref>{{navedi časopis |last=Grosshans |first=Henry |title=Vladimir Nabokov and the Dream of Old Russia |url=https://archive.org/details/sim_texas-studies-in-literature-and-language_winter-1966_7_4/page/401 |jstor=40753878 |publisher=[[University of Texas Press]] |pages=401–409 |year=1966 |journal=[[Texas Studies in Literature and Language]] |volume=7 |number=4}}</ref> in [[Isaac Asimov|Isaaca Asimova]], ki velja za enega od Velikih treh znanstvenofantastičnih piscev.<ref>{{navedi knjigo |last=Freedman |first=Carl |title=Critical Theory and Science Fiction |url=https://archive.org/details/criticaltheorysc0000free |author-link=Carl Freedman (writer) |date=2000 |publisher=Wesleyan University Press |page=[https://archive.org/details/criticaltheorysc0000free/page/71 71] |isbn=978-0-819-56399-6}}</ref> Z nastopom destalinizacijske odjuge se dvigne družbenokritična literatura A. P. Platonova, I. G Erenburga in nobelovec [[Aleksander Solženicin]], ki je pisal o življenju v gulagih.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Rowley |first=David G. |title=Aleksandr Solzhenitsyn and Russian Nationalism |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1997-07_32_3/page/321 |journal=Journal of Contemporary History |jstor=260964 |publisher=[[SAGE Publishing]] |pages=321–337 |volume=32 |number=3 |date=July 1997|doi=10.1177/002200949703200303 |s2cid=161761611 }}</ref> Ruska filozofija je bila zelo vplivna. [[Aleksander Ivanovič Gercen]] velja za enega od očetov agrarnega [[Populizem|populizma]].<ref>{{navedi časopis |last=Kelly |first=Aileen |title=The Destruction of Idols: Alexander Herzen and Francis Bacon |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-ideas_october-december-1980_41_4/page/635 |jstor=2709278 |doi=10.2307/2709278 |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |journal=Journal of the History of Ideas |year=1980 |volume=41 |number=4 |pages=635–662}}</ref> [[Mihail Bakunin]] velja za očeta [[anarhizem|anarhizma]].<ref>{{navedi časopis |last=Rezneck |first=Samuel |title=The Political and Social Theory of Michael Bakunin |url=https://archive.org/details/sim_american-political-science-review_1927-05_21_2/page/270 |jstor=1945179 |doi=10.2307/1945179 |pages=270–296 |volume=21 |number=2 |journal=The American Political Science Review |year=1927 |publisher=[[American Political Science Association]]|s2cid=147141998 }}</ref> [[Peter Kropotkin]] je najpomembnejši avtor anarhokomunizma.<ref>{{navedi časopis |last=Adams |first=Matthew S. |title=Rejecting the American Model: Peter Kropotkin's Radical Communalism |url=https://archive.org/details/history-of-political-thought_spring-2014_35_1/page/147 |jstor=26227268 |pages=147–173 |volume=35 |number=1 |journal=[[History of Political Thought]] |publisher=Imprint Academic |year=2014}}</ref> Pisanje [[Mihail Bahtin|Mihaila Bahtina]] je močno vplivalo na strokovnjake.<ref>{{navedi časopis |last=Schuster |first=Charles I. |title=Mikhail Bakhtin as Rhetorical Theorist |url=https://archive.org/details/sim_college-english_1985-10_47_6/page/594 |jstor=377158 |doi=10.2307/377158 |volume=47 |number=6 |pages=594–607 |journal=[[College English]] |year=1985 |publisher=[[National Council of Teachers of English]]|s2cid=141332657 }}</ref> [[Helena Blavacki]] je dobila mednarodne sledilce kot vodilna teoretičarka [[teozofija|teozofije]] in je soustanovila [[Teozofično društvo]].<ref>{{navedi časopis |last=Bevir |first=Mark |title=The West Turns Eastward: Madame Blavatsky and the Transformation of the Occult Tradition |url=https://archive.org/details/sim_american-academy-of-religion-journal_fall-1994_62_3/page/747 |jstor=1465212 |pages=747–767 |publisher=Oxford University Press |volume=62 |number=3 |journal=Journal of the American Academy of Religion |year=1994|doi=10.1093/jaarel/LXII.3.747 }}</ref> [[Vladimir Lenin]], pomemben revolucionar, je razvil različico komunizma, ki je znana kot [[leninizem]].<ref>{{navedi časopis |last=Brinkley |first=George |year=1998 |editor-last=Harding |editor-first=Neil |editor2-last=Pipes |editor2-first=Richard |title=Leninism: What It Was and What It Was Not |url=https://www.jstor.org/stable/1408333 |journal=The Review of Politics |volume=60 |issue=1 |pages=151–164 |doi=10.1017/S0034670500043965 |jstor=1408333 |s2cid=144930608 |issn=0034-6705}}</ref> [[Lev Trocki]] je po drugi strani ustanovil [[trockizem]].<ref>{{Citation |title=The myth of Trotskyism |year=1973 |url=https://www.cambridge.org/core/books/leon-trotsky-and-the-politics-of-economic-isolation/myth-of-trotskyism/95EE597BFA047615C393337F30CF63AF |work=Leon Trotsky and the Politics of Economic Isolation |pages=3–16 |editor-last=Day |editor-first=Richard B. |series=Cambridge Russian, Soviet and Post-Soviet Studies |place=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/CBO9780511524028.002 |isbn=978-0-521-52436-0 |access-date=2022-03-14}}</ref> [[Aleksander Zinovjev]] je bil pomemben filozof v drugi polovici 20. stoletja.<ref>{{navedi časopis |last=Brom |first=Libor |title=Dialectical Identity and Destiny: A General Introduction to Alexander Zinoviev's Theory of the Soviet Man |jstor=1347433 |doi=10.2307/1347433 |volume=42 |number=1/2 |year=1988 |pages=15–27 |publisher=Rocky Mountain Modern Language Association |journal=Rocky Mountain Review of Language and Literature|s2cid=146768452 }}</ref> [[Aleksander Dugin]] velja za »guruja geopolitike«.<ref>{{navedi časopis|last=Rutland|first=Peter|date=December 2016|title=Geopolitics and the Roots of Putin's Foreign Policy|journal=[[Russian History (Brill journal)|Russian History]]|publisher=[[Brill Publishers]]|volume=43|issue=3–4|pages=425–436|doi=10.1163/18763316-04304009|jstor=26549593}}</ref> V politično-filozofskih razprave se na začetku 19. stoletja pojavita dve strani: zahodnjaki (npr. Ivan Turgenjev) in slavofili (npr. Konstantin Aksakov).<ref name="Evropa"/> ===Kulinarika=== [[File:Mint bread kvas.jpg|thumb|[[Kvas (pijača)|Kvas]] je stara in tradicionalna ruska pijača.]] Na rusko kulinariko je vplivalo podnebje, kulturne in verske tradicije ter ogromna geografija naroda; podobnosti deli s kulinariko sosednjih držav. Poljšine [[rž]], [[pšenica]], [[ječmen]] in [[proso]] so sestavine različnih kruhov, [[palačinka|palačink]] in žit ter različnih pijač. [[Kruh]] v več različicah<ref>{{navedi splet |last=Azhnina |first=Maria |url=https://www.rbth.com/russian_kitchen/2017/07/13/7-kinds-of-russian-bread-youll-want-to-bite-the-crust-off-of_801997 |title=7 kinds of Russian bread you'll want to bite the crust off of |work=Russia Beyond |date=2017-07-13 |access-date=2021-12-05}}</ref> je zelo priljubljen širom Rusije.<ref>{{navedi splet |last=Thatcher |first=Gary |url=https://www.csmonitor.com/1985/0916/obread.html |title=When it comes to bread, Russians don't loaf |work=The Christian Science Monitor |date=1985-09-16 |access-date=2021-08-07}}</ref> Okusne juhe in obare so med drugim [[šči]], [[boršč]], [[uha]], [[soljanka]] in [[okroška]]. [[Kisla smetana|smetana]] in [[majoneza]] sta pogosto dodani juham in solatam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2021/05/15/spotlight-on-smetana-russias-sour-cream-a73909 |title=Spotlight on Smetana: Russia's Sour Cream |work=The Moscow Times |first=Jennifer |last=Eremeeva |date=2021-05-15 |access-date=2021-05-18}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Shearlaw |first=Maeve |url=https://www.theguardian.com/world/2014/nov/21/-sp-understanding-russias-obsession-with-mayonnaise |title=Understanding Russia's obsession with mayonnaise |work=The Guardian |date=2014-11-21 |access-date=2021-12-05}}</ref> [[Pirožki]],<ref>{{navedi knjigo |last=Goldstein |first=Darra |author-link=Darra Goldstein |title=A Taste of Russia: A Cookbook of Russian Hospitality |url=https://archive.org/details/tasteofrussia00darr |date=1999 |edition=2nd |page=[https://archive.org/details/tasteofrussia00darr/page/54 54] |publisher=Russian Information Service |isbn=978-1-880-10042-4}}</ref> [[blini]],<ref>{{navedi knjigo |last=Curtis |first=Michele |title=In the Kitchen: The New Bible of Home Cooking |date= 2018 |isbn=978-1-743-58555-9 |publisher=Hardie Grant Publishing |page=66}}</ref> in [[sirniki]] so avtohtone oblike palačink.<ref>{{navedi knjigo |last=Sacharow |first=Alla |title=Classic Russian Cuisine: A Magnificent Selection of More Than 400 Traditional Recipes |publisher=[[Alfred A. Knopf]] |year=1993 |page=281 |isbn=978-1-628-72079-2}}</ref> [[Govedina Stroganov]],<ref name="Volokh-1983">{{navedi knjigo |last1=Volokh |first1=Anne |last2=Manus |first2=Mavis |title=The Art of Russian Cuisine |url=https://archive.org/details/artofrussiancuis0000volo |date=1983 |publisher=[[Macmillan Publishers]] |location=New York |isbn=978-0-026-22090-3}}</ref>{{rp|266}} [[Piščanec po kijevsko]],<ref name="Volokh-1983"/>{{rp|320}} [[pelmeni]]<ref>{{navedi knjigo |last=Grigson |first=Jane |author-link=Jane Grigson |title=Jane Grigson's Vegetable Book |url=https://archive.org/details/janegrigsonsvege0000grig_w7y9 |date=2007 |publisher=[[University of Nebraska Press]] |page=[https://archive.org/details/janegrigsonsvege0000grig_w7y9/page/144 144] |isbn=978-0-803-25994-2}}</ref> in [[šašlik]] so priljubljene mesne jedi.<ref>{{navedi splet |last=Naylor |first=Tony |url=https://www.theguardian.com/food/2020/jul/22/from-sizzling-shashlik-to-spicy-seekh-kebabs-barbecue-recipes-from-around-the-world |title=From sizzling shashlik to spicy seekh kebabs: barbecue recipes from around the world |work=The Guardian |date=2020-07-22 |access-date=2021-01-05}}</ref> Druga mesna jed so sarme ([[golubci]]), običajno napolnjene z mesom.<ref>{{navedi splet |last=Eremeeva |first=Jennifer |url=https://www.themoscowtimes.com/2021/02/06/north-meets-south-in-mini-golubtsy-a72851 |title=North Meets South in Mini Golubtsy |work=The Moscow Times |date=2021-02-10 |access-date=2022-01-05}}</ref> Solate so med drugim [[Francoska solata|ruska solata]],<ref>{{navedi splet |last=Cloake |first=Felicity |url=https://www.theguardian.com/food/2020/aug/05/how-to-make-the-perfect-russian-salad-felicity-cloake |title=How to make the perfect Russian salad |work=The Guardian |date=2020-08-05 |access-date=2022-01-05}}</ref> [[vinegret]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/russian-kitchen/326159-russian-vinegret-salad-super-easy |title=Russian Vinegret salad: Super-easy and super-traditional |work=Russia Beyond |date=2017-09-13 |access-date=2022-01-05 }}</ref> in [[oblečena sled]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.dw.com/en/global-snack-herring-under-a-fur-coat/av-55811920|title=Global Snack: Herring under a fur coat |work=DW News |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=2020-04-12 |access-date=2022-01-05}}</ref> Ruska nacionalna brezalkoholna pijača je [[Kvas (pijača)|kvas]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2020/07/04/kvas-russias-national-tipple-a70784 |title=Kvas: Russia's National Tipple |work=The Moscow Times |first=Jennifer |last=Eremeeva |date=2020-07-04 |access-date=2021-05-19}}</ref> nacionalna alkoholna pijača pa [[vodka]]; njena proizvodnja v Rusiji (in drugod) sega v 14. stoletje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.atlasobscura.com/articles/how-to-drink-vodka-like-a-russian |title=How To Drink Vodka Like a Russian |work=[[Atlas Obscura]] |first=Dan |last=Nosowitz |date=2016-04-07 |access-date=2021-05-19}}</ref> Država ima največjo porabo vodke na svetu,<ref>{{navedi splet |url=https://qz.com/179708/map-where-the-worlds-biggest-vodka-drinkers-are/ |title=Map: Where the world's biggest vodka drinkers are |work=[[Quartz (publication)|Quartz]] |first=Roberto A. |last=Ferdman |date=2014-02-23 |access-date=2021-05-18}}</ref> pivo pa je najbolj priljubljena alkoholna pijača.<ref>{{navedi poročilo |url=https://ac.gov.ru/uploads/2-Publications/alcogol/al%D1%81o.2020.4.pdf |script-title=ru:Обзор российского рынка алкогольной продукции. IV квартал 2020 |title=Obzor rossiyskogo rynka alkogol'noy produktsii. IV kvartal 2020 |publisher=[[Analytical Center for the Government of the Russian Federation]] |page=11 |lang=ru |date=February 2021 |access-date=2022-02-10 |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422110728/http://www.ac.gov.ru/uploads/2-Publications/alcogol/al%D1%81o.2020.4.pdf |url-status=dead }}</ref> Vino je v 21. stoletju vse bolj priljubljeno.<ref>{{navedi poročilo |url=https://apps.fas.usda.gov/newgainapi/api/Report/DownloadReportByFileName?fileName=Russia%20Wine%20Market%20Overview_Moscow%20ATO_Russian%20Federation_04-21-2021 |title=Russia Wine Market Overview |work=[[Foreign Agricultural Service]] |publisher=[[United States Department of Agriculture]] |date=2021-04-22 |access-date=2022-01-07 }}</ref> Čaj je v Rusiji priljubljen že stoletja.<ref>{{navedi splet |last=Teslova |first=Elena |url=https://www.aa.com.tr/en/europe/russian-samovars-make-tea-time-distinctive-tradition/1720329 |publisher=[[Anadolu Agency]] |title=Russian samovars make tea-time distinctive tradition |date=2021-01-31 |access-date=2021-11-17 }}</ref> === Množični mediji in film === [[File:2019-07-28-3385-Moscow-Ostankino-Tower.jpg|thumb|left|upright|[[Ostankinski stolp]] v Moskvi, najvišja prostostoječa struktura v Evropi<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/2017/08/08/the-high-life-how-to-get-to-ostankino-tower-and-what-to-do-there_818720 |title=The high life: How to get to Ostankino Tower and what to do there |work=Russia Beyond |last=Sinelschikova |first=Yekaterina |date=2017-08-08 |access-date=2021-12-23}}</ref>]] V Rusiji je več kot 400 tiskovnih agencij, mednarodno največje pa so [[TASS]], [[RIA Novosti]], [[Sputnik (tiskovna agencija)|Sputnik]] in [[Interfax]].<ref>{{navedi splet |url=http://ejc.net/media_landscapes/russia#link_312 |title=Russia – Media Landscape |work=[[European Journalism Centre]] |first=Natalya |last=Krasnoboka |archive-url=https://web.archive.org/web/20180320003807/http://ejc.net/media_landscapes/russia#link_312 |archive-date=2018-03-20 |url-status=dead |access-date=2021-05-15}}</ref> Najbolj priljubljen medij v Rusiji je [[televizija]].<ref name="bbcmedia">{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-17840134 |title=Russia profile – Media |publisher=BBC |date=2021-06-08 |access-date=2021-11-25}}</ref> Med 3000 licenziranimi radijskimi postajami v državi so najbolj znane [[Radio Rossiji]], [[Vesti FM]], [[Eho Moskve]], [[Radio Majak]] in [[Russkoje Radio]]. Od 16.000 registriranih časopisov so najbolj priljubljeni {{jezik|ru-latn|[[Argumenty i Fakty]]}}, [[Komsomolskaya Pravda]], {{jezik|ru-latn|[[Rossijskaja Gazeta]]}}, [[Izvestija]] in [[Moskovskij Komsomolec]]. Državni [[Kanal ena Rusije|Prvi kanal]] in [[Rusija-1]] sta vodilna kanala z novicami, [[RT (TV novice)|RT]] pa je vodilni v ruskih mednarodnih medijskih operacijah.<ref name="bbcmedia"/> Rusija ima največje tržišče za videoigre v Evropi z več kot 65 mio igralci v državi.<ref>{{navedi splet |url=https://newzoo.com/insights/infographics/russia-games-market-2018/ |title=Russia Games Market 2018 |work=Newzoo |date=2018-07-11 |access-date=2020-01-27 |archive-date=2020-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200923234044/https://newzoo.com/insights/infographics/russia-games-market-2018/ |url-status=dead }}</ref> Ruski in pozneje sovjetski film je bil leglo inovacij, kar je vodilo v svetovno znane filme, kot je ''[[Križarka Potemkin]]'', ki je bila na bruseljskem svetonem sejmu leat 1958 razglašena za najboljši film vseh časov.<ref>{{navedi časopis |last=Miller |first=Jamie |jstor=20451166 |title=Soviet Cinema, 1929–41: The Development of Industry and Infrastructure |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2006-01_58_1/page/103 |journal=[[Europe-Asia Studies]] |volume=58 |number=1 |year=2006 |pages=103–124 |doi=10.1080/09668130500401715 |s2cid=153570960}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Hodgson |first=Jonathan |url=https://www.play.mdx.ac.uk/media/EISENSTEIN%2C+Sergei+-+BATTLESHIP+POTEMKIN+-+1925+Russia/1_sub9wj41 |title=Eisenstein, Sergei – Battleship Potemkin – 1925 Russia |publisher=[[Middlesex University]] |date=2020-12-04 |access-date=2021-07-10}}</ref> Sovjetski ustcarjalci filmov, predvsem [[Sergei Eisenstein]] in [[Andrej Tarkovski]], so bili eni najbolj inovativnih in vplivnih režiserjev na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.inverse.com/article/40392-sergei-eisenstein-google-doodle |title=Sergei Eisenstein: How the "Father of Montage" Reinvented Cinema |work=[[Inverse (webWWWWWWWWWWWWWW)|Inverse]] |first=Mike |last=Brown |date=2018-01-22 |access-date=2021-05-27}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.bfi.org.uk/features/where-begin-with-andrei-tarkovsky |title=Where to begin with Andrei Tarkovsky |work=[[British Film Institute]] |quote=He made only seven features, but Russian director Andrei Tarkovsky is widely regarded as one of cinema's true masters. |first=Carmen |last=Gray |date=2015-10-27 |access-date=2021-05-27}}</ref> Eisenstein je bil učenec [[Lev Kulešov|Leva Kuleševa]], ki je razvil inovativno [[Sovjetska teorija montaže|sovjetsko teorijo montaže]] v urejanju filma na prvi filmski šoli na svetu, [[Gerasimov institut filma|Vsesovjetskem inštitutu filma]].<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/topic/All-Union-State-Institute-of-Cinematography |title=All-Union State Institute of Cinematography |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-06-29}}</ref> Teorija [[Kino-oko]] [[Dziga Vertov|Dzige Vertova]] je imela ogromen vpliv na razvoj dokumentarnih filmov in filmski realizem.<ref>{{navedi splet |url=https://news.yale.edu/2019/08/12/yale-film-scholar-dziga-vertov-enigma-movie-camera |title=Yale film scholar on Dziga Vertov, the enigma with a movie camera |work=[[Yale University]] |first=Kendall |last=Teare |date=2019-08-12 |access-date=2021-06-21}}</ref> Veliko sovjetskih realističnih filmov je bilo umetnostno uspešnih, tako ''[[Čapajev]]'', ''[[Letijo žerjavi]]'' in ''[[Balada vojaka]]''.<ref name="Bulgakova-2012"/> V 60. in 70. letih 20. stoletja je v sovjetskem filmu bilo več različnih umetnostnih slogov.<ref name="Bulgakova-2012"/> Komedije [[Eldar Rjazanov|Eldarja Rjazanova]] in [[Leonid Gajdaj|Leonida Gajdaja]] so bile takrat izjemno priljubljene, veliko fraz pa je še vedno v uporabi.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/eldar-ryazanov-films/27398408.html |title=Eldar Ryazanov And His Films |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=2015-11-30 |access-date=2021-05-27}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Prokhorova |first1=Elena |last2=Beumers |first2=Birgit |title=A History of Russian Cinema |url=https://archive.org/details/historyofrussian0000beum |date=2008 |section=The Man Who Made Them Laugh: Leonid Gaidai, the King of Soviet Comedy |isbn=978-1-84520-215-6 |publisher=[[Berg Publishers]] |pages=519–542}}</ref> [[Sergej Bondarčuk]] je v letih 1961–1968 režiral filmsko serijo [[Vojna in mir (filmska serija)|filmske priredbe]] epične klasike Leva Tostoja ''[[Vojna in mir]]'', ki je bila najdražji film, narejen v Sovjetski zvezi in je bil nagrajena z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]].<ref name="Bulgakova-2012"/> Leta 1969 je bil izdan film [[Vladimir Motil|Vladimirja Motila]] ''[[Belo sonce puščave]]'', zelo priljubljen film v zvrsti [[ostern]]; film tradicionalno gledajo kozmonavti pred potovanjem v vesolje.<ref>{{navedi splet |url=http://filmlinc.com/wrt/onsale08/russian08/whitesunofthedesert.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905102633/http://filmlinc.com/wrt/onsale08/russian08/whitesunofthedesert.html |archive-date=2008-09-05 |publisher=[[Film at Lincoln Center]] |title=White Sun of the Desert|access-date=2008-01-18}}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je ruska filmska panoga doživela velike izgube, vendar od poznih 2000. let ponovno doživlja rast in širitve.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2019/01/18/the-revival-of-russias-cinema-industry-a64197 |title=The Revival of Russia's Cinema Industry |work=The Moscow Times |first=Ben |last=Aris |date=2019-01-18|access-date=2021-05-25}}</ref> === Šport === [[File:Maria Sharapova (18405201199).jpg|thumb|[[Maria Šarapova]], bivša najboljša tenisačica na svetu in najboljše plačana športnica na svetu enajst zaporednih let.<ref>{{navedi splet |url=https://www.forbes.com/sites/kurtbadenhausen/2016/03/08/how-maria-sharapova-earned-285-mill-during-her-tennis-career/ |title=How Maria Sharapova Earned $285 Million During Her Tennis Career |work=[[Forbes]] |first=Kurt |last=Badenhausen |date=2016-03-08 |access-date=2020-02-15}}</ref>]] Od [[Poletne olimpijske igre 1952|poletnih olimpijskih iger 1952]] do [[Poletne olimpijske igre 2012|poletnih olimpijskih iger 2012]] niso sovjetski in pozneje ruski atleti nikoli padli pod tretje mesto po skupnem številu medalj. Po številu medalj na vseh olimpijskih igrah so sovjetske/ruske ekipe na drugem mestu za ZDA. Ruski atleti so bili zgodovinsko eni najbolj uspešnih na [[Olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref name="Riordan-1993" /> Ruska federacija se je udeležila sedmih poletnih in osmih zimskih olimpijskih iger. Še treh poletnih olimpijskih iger se je udeležil Ruski imperij. ZSSR se je udeležila devetih poletnih in devetih zimskih olimpijskih iger. V Moskvi so potekale [[Poletne olimpijske igre 1980]],<ref>{{navedi novice |url=https://olympics.com/en/olympic-games/moscow-1980 |title=Moscow 1980 Summer Olympics – Athletes, Medals & Results |newspaper=Olympics.com |publisher=Mednarodni olimpijski komite |date=2018-04-24 |access-date=2021-05-31}}</ref> [[Zimske olimpijske igre 2014]] in [[Zimske paraolimpijske igre 2014]] pa so potekale v Sočiju.<ref>{{navedi splet |url=https://olympics.com/en/olympic-games/sochi-2014 |title=Sochi 2014 Winter Olympics – Athletes, Medals & Results |publisher=[[International Olympic Committee]] |date=2018-04-23 |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.paralympic.org/sochi-2014 |title=Sochi 2014 |publisher=[[International Paralympic Committee]] |access-date=2021-05-31}}</ref> Rusija je vodilna država v [[ritmična gimnastika|ritmični gimnastiki]], rusko [[sinhrono plavanje]] pa velja za najboljšega na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.usatoday.com/story/sports/olympics/2016/08/19/russian-mastery-in-synchronized-swimming-yields-double-gold/89000222/ |title=Russian mastery in synchronized swimming yields double gold |work=[[USA Today]] |date=2016-08-19 |access-date=2021-06-21}}</ref> [[Umetnostno drsanje]] je še en šport, ki je priljubljen v Rusiji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.vox.com/the-goods/22276736/figure-skating-olympics-winter-2022-lessons |title=Figure skating is on thin ice. Here's how to fix it. |work=Vox |first=Rebecca |last=Jennings |date=2021-02-18 |access-date=2021-06-21}}</ref> Rusija je imela veliko pomembnih igralcev tenisa.<ref>{{navedi splet |url=https://thewest.com.au/sport/tennis/rublev-dominates-second-round-open-match-ng-s-2049116 |title=Russian domination at the Australian Open |date=2021-02-11 |work=The West Australian |last=Caffrey |first=Oliver |access-date=2022-01-26}}</ref> Zelo priljubljen hobi v državi je [[šah]] in desetletja so bili ruski igralci najboljši na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://slate.com/news-and-politics/2009/09/how-did-russians-get-so-good-at-chess.html |title=Why are the Russians so good at chess? |work=[[Slate (magazine)|Slate]] |first=Christopher |last=Beam |date=2009-09-25 |access-date=2021-06-21}}</ref> V Rusiji je zelo priljubljen [[hokej na ledu]] in [[sovjetska hokejska reprezentanca]] je šport mednarodno dominirala v celem času svojega obstoja.<ref name="Riordan-1993"/> Ruski nacionalni šport je [[bandy]] in zgodovinsko je bila Rusija najbolj uspešna država v tem športu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/sport/2013/02/14/bandy_a_concise_history_of_the_extreme_sport_22867.html |title=Bandy: A concise history of the extreme sport |work=Russia Beyond |first=Ilya |last=Trisvyatsky |date=2013-02-14 |access-date=2021-07-07}}</ref> [[Ruska košarkarska reprezentanca]] je zmagala na [[Evropsko prvenstvo v košarki 2007|Evropskem prvenstvu v košarki 2007]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.euroleague.net/news/i/15364/eurobasket-2007-final-september-16-2007 |title=EuroBasket 2007 final: 2007-09-16 |work=[[EuroLeague]] |first=Javier |last=Gancedo |date=2007-09-16 |access-date=2021-05-31}}</ref> ruski košarkarski klub [[CSKA Moskva (košarkarski klub)|CSKA Moskva]] je med najbolj uspešnimi evropskimi košarkarskimi ekipami.<ref>{{navedi splet |last1=Burks |first1=Tosten |last2=Woo |first2=Jeremy |url=http://grantland.com/features/euroleague-basketball-cska-moscow-andrei-kirilenko-sonny-weems-kyle-hines-demetris-nichols/ |title=Follow the Bouncing Ball |work=[[Grantland]] |date=2015-08-04 |access-date=2021-08-13}}</ref> Letna [[Formula 1]] [[Velika nagrada Rusije]] je potekala na [[Avtodrom Soči|Avtodromu Soči]] v Olimpijskem parku Soči vse do prekinitve po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022.<ref>{{navedi splet |url=https://www.formula1.com/en/information.russia-sochi-autodrom.3nDdZPizsnPEtlHysv115Y.html |title=Russia – Sochi |publisher=[[Formula One]] |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/sport/formula1/60601632|last=Benson|first=Andrew|title=Formula 1 terminates contract with Russian Grand Prix|work=[[BBC]]|date=2022-03-03|access-date=2022-07-07}}</ref> V Rusiji ima dolgo tradicijo tudi [[nogomet]].<ref>{{navedi časopis |last=Gorokhov |first=Vitalii Aleksandrovich |title=Forward Russia! Sports Mega-Events as a Venue for Building National Identity |journal=[[Nationalities Papers]] |year=2015 |volume=43 |issue=2 |page=278 |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1080/00905992.2014.998043|s2cid=140640018 }}</ref> Sovjetska reprezentanca je z zmago na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1960|Evropskem prvenstvu v nogometu 1960]] postala prvi evropski prvak,<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025a-0eb0ecf360cc-a9532565e049-1000--euro-1960-all-you-need-to-know/ |title=EURO 1960: all you need to know |work=[[UEFA Champions League]] |date=2020-02-13 |access-date=2021-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200615002408/https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025a-0eb0ecf360cc-a9532565e049-1000--euro-1960-all-you-need-to-know/ |archive-date=2020-06-15 |url-status=dead}}</ref> na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1988|Evropskem prvenstvu v nogometu 1988]] pa je dosegla finale.<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025d-0f859f66fcba-c8d3aa08dfa3-1000--classics-ussr-vs-netherlands-1988/ |title=Classics: Soviet Union vs Netherlands, 1988 |work=[[UEFA Champions League]] |date=2020-05-29 |access-date=2021-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200607134732/https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025d-0f859f66fcba-c8d3aa08dfa3-1000--classics-ussr-vs-netherlands-1988/ |archive-date=2020-06-07 |url-status=dead}}</ref> Ruska kluba [[CSKA Moskva]] in [[Zenit (nogometni klub)|Zenit Sankt Peterburg]] sta zmagala [[Evropska liga|evropsko ligo]] v letih 2005 in 2008.<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/0253-0d806e352f9f-e83f37a18d8b-1000--sporting-cska-moskva-watch-their-2005-final/ |title=Sporting-CSKA Moskva: watch their 2005 final |work=[[UEFA Champions League]] |date=2015-08-07 |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://thesefootballtimes.co/2019/11/18/how-a-brilliant-zenit-saint-petersburg-lifted-the-uefa-cup-in-2008/ |title=How a brilliant Zenit Saint Petersburg lifted the UEFA Cup in 2008 |work=[[These Football Times]] |first=Joe |last=Terry |date=2019-11-18 |access-date=2021-05-31}}</ref> [[Ruska nogometna reprezentanca]] je na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2008|Evropskem prvenstvu v nogometu 2008]] dosegla polfinale.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/football/2008/jun/26/russiaspainlive |title=Euro 2008: Russia v Spain – as it happened |work=The Guardian |first=Sean |last=Ingle |date=2008-06-26 |access-date=2021-05-31}}</ref> Rusija je bila država gostiteljica za [[pokal konfederacij 2017]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.fifa.com/confederationscup/ |title=2018 FIFA Confederations Cup Russia 2017 |publisher=FIFA |access-date=2021-05-31}}</ref> in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.fifa.com/worldcup/archive/russia2018/ |title=2018 FIFA World Cup Russia™ |publisher=FIFA |access-date=2021-05-31 |archive-date=2020-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200224033040/https://www.fifa.com/worldcup/archive/russia2018/ |url-status=dead }}</ref> Trenutno so ruske ekipe suspendirane s [[FIFA]] in [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] tekmovanj.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/russia-fifa-world-cup-uefa/|title=FIFA and UEFA suspend Russian national teams and clubs from all competitions "until further notice"|last=Brito|first=Christopher|work=CBS News|date=2022-02-28|access-date=2022-06-13}}</ref> Rusiji je bilo zaradi (tudi državno organiziranega) dopinga odvzetih 43 olimpijskih medalj, kar je največ med vsemi državami in predstavlja skoraj tretjino vseh odvzetih medalj na svetu.<ref>{{navedi novice |last1=Keh |first1=Andrew |last2=Panja |first2=Tariq |url=https://www.nytimes.com/2019/12/08/sports/olympics/Wada-Russing-doping.html |title=Will Russia Be Thrown Out of the Olympics on Monday? A Primer |work=The New York Times |date=2019-12-08 |access-date=2022-01-09|url-access=limited}}</ref> Zaradi dopinga in poskusov vmešavanja v preiskave je Rusiji bilo 2019 prepovedano nastopanje na vseh mednarodnih tekmovanjih za 4 leta (kasneje zmanjšano na 2), med drugim tudi na [[Poletne olimpijske igre 2020|poletnih olimpijskih igrah 2020]].<ref>{{Navedi splet|title=Russia Banned From Olympics, World Cup, For State-Sponsored Doping|url=https://time.com/5746344/russia-banned-olympics-2019/|website=TIME|date=2019-12-09|accessdate=2024-01-31|language=en|archive-date=2021-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20211216231445/https://time.com/5746344/russia-banned-olympics-2019/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Russia banned from 2020 Tokyo Olympics and 2022 Beijing Games|url=https://www.washingtonpost.com/sports/2019/12/09/russia-banned-tokyo-olympics/|newspaper=Washington Post|date=2019-12-10|accessdate=2024-01-31|issn=0190-8286|language=en-US|first=Rick|last=Maese}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.wsj.com/articles/sports-court-ruling-on-russian-doping-scheme-11608217781|title=Sports Court Cuts Russia Doping Ban in Half|date=2020-12-17|accessdate=2024-01-31|website=wsj.com|publisher=The Wall Street Journal}}</ref> Zaradi invazije in okupacije dela Ukrajine je Rusiji trenutno prepovedano sodelovati v velikem številu različnih mednarodnih tekmovanj, sodelovanje na [[Poletne olimpijske igre 2024|Poletnih olimpijskih igrah 2024]] bo dovoljeno le pod nevtralno zastavo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.itv.com/news/2022-02-25/champions-league-final-moved-from-russia-to-france-amid-ukraine-invasion|title=Full list of sports and competitions that have cut ties with Russia over Putin's invasion|date=2022-03-03|accessdate=2024-01-31|website=itv.com|publisher=ITV NEWS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russians Can Compete In 2024 Olympics Despite Ukraine War—But Only As Neutral Athletes|url=https://www.forbes.com/sites/jamesfarrell/2023/12/08/russians-can-compete-in-2024-olympics-despite-ukraine-war-but-only-as-neutral-athletes/|website=Forbes|accessdate=2024-01-31|language=en|first=James|last=Farrell}}</ref> Leta 2008 je bilo v Rusiji 2687 stadionov z vsaj 1500 sedišči in 3762 bazenov.<ref name="rs08">[http://www.gks.ru/doc_2009/year09_pril.xls Социально-экономические показатели Российской Федерации в 1992—2008 гг.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130925112010/http://www.gks.ru/doc_2009/year09_pril.xls |date=2013-09-25 }} // Росстат</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|Россия|Rusija}} {{Razdelitev Rusije}} {{Evropa}} {{Azija}} {{Commonwealth_of_Independent_States}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rusija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Azijske države]] [[Kategorija:Slovanske države]] [[Kategorija:Federativne države]] 9gsxhfttmoyg5b9ivex848o8brf2p1u 10 6433 6760193 6560709 2026-10-04T07:30:30Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 videz 6760193 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Občine v Sloveniji | bodystyle = background: #ffffff; border: 2px solid #DA291C; | titlestyle = background: #0055A5; color: #ffffff; | groupstyle = background: #F0F4F9; color: #000000; text-align: right; | liststyle = background: #ffffff; | belowstyle = background: #DA291C; color: #ffffff; | title = <!-- -->{{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}} | Mestne = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Grb = [[Grb|<span style="color:#ffffff;">Grb</span>]]i | Župan = [[Župan|<span style="color:#ffffff;">Župan</span>]]i | Zastava = [[Zastava|<span style="color:#ffffff;">Zastave</span>]] }} [[Občine v Sloveniji|<span style="color:#ffffff;">občin v Sloveniji</span>]] | Občine = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Grb = [[Grb|<span style="color:#ffffff;">Grb</span>]]i | Župan = [[Župan|<span style="color:#ffffff;">Župan</span>]]i | Zastava = [[Zastava|<span style="color:#ffffff;">Zastave</span>]] }} [[Občine v Sloveniji|<span style="color:#ffffff;">občin v Sloveniji</span>]] | osebnosti = <span style="color:#ffffff;">Seznami osebnosti</span> [[Občine v Sloveniji|<span style="color:#ffffff;">občin v Sloveniji</span>]] | županov = <span style="color:#ffffff;">Seznami</span> [[župan|<span style="color:#ffffff;">župan</span>]]<span style="color:#ffffff;">ov</span> [[Občine v Sloveniji|<span style="color:#ffffff;">občin v Sloveniji</span>]] | častnih = <span style="color:#ffffff;">Seznami častnih občanov</span> [[Občine v Sloveniji|<span style="color:#ffffff;">občin v Sloveniji</span>]] | [[Občine v Sloveniji|<span style="color:#ffffff;">Občine v Sloveniji</span>]] }} | listclass = hlist | group1 = [[Mestna občina|Mestne]] | list1 = * {{Občine v Sloveniji/If|Celje}} * {{Občine v Sloveniji/If|Koper}} * {{Občine v Sloveniji/If|Kranj}} * {{Občine v Sloveniji/If|Krško}} * {{Občine v Sloveniji/If|Ljubljana}} * {{Občine v Sloveniji/If|Maribor}} * {{Občine v Sloveniji/If|Murska Sobota}} * {{Občine v Sloveniji/If|Nova Gorica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Novo mesto}} * {{Občine v Sloveniji/If|Ptuj}} * {{Občine v Sloveniji/If|Slovenj Gradec}} * {{Občine v Sloveniji/If|Velenje}} | group2 = Nemestne | list2 = * {{Občine v Sloveniji/If|Ajdovščina}} * {{Občine v Sloveniji/If|Ankaran}} * {{Občine v Sloveniji/If|Apače}} * {{Občine v Sloveniji/If|Beltinci}} * {{Občine v Sloveniji/If|Benedikt}} * {{Občine v Sloveniji/If|Bistrica ob Sotli}} * {{Občine v Sloveniji/If|Bled}} * {{Občine v Sloveniji/If|Bloke}} * {{Občine v Sloveniji/If|Bohinj}} * {{Občine v Sloveniji/If|Borovnica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Bovec}} * {{Občine v Sloveniji/If|Braslovče}} * {{Občine v Sloveniji/If|Brda}} * {{Občine v Sloveniji/If|Brezovica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Brežice}} * {{Občine v Sloveniji/If|Cankova}} * {{Občine v Sloveniji/If|Cerklje na Gorenjskem}} * {{Občine v Sloveniji/If|Cerknica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Cerkno}} * {{Občine v Sloveniji/If|Cerkvenjak}} * {{Občine v Sloveniji/If|Cirkulane}} * {{Občine v Sloveniji/If|Črenšovci}} * {{Občine v Sloveniji/If|Črna na Koroškem}} * {{Občine v Sloveniji/If|Črnomelj}} * {{Občine v Sloveniji/If|Destrnik}} * {{Občine v Sloveniji/If|Divača}} * {{Občine v Sloveniji/If|Dobje}} * {{Občine v Sloveniji/If|Dobrepolje}} * {{Občine v Sloveniji/If|Dobrna}} * {{Občine v Sloveniji/If|Dobrova - Polhov Gradec}} * {{Občine v Sloveniji/If|Dobrovnik}} * {{Občine v Sloveniji/If|Dol pri Ljubljani}} * {{Občine v Sloveniji/If|Dolenjske Toplice}} * {{Občine v Sloveniji/If|Domžale}} * {{Občine v Sloveniji/If|Dornava}} * {{Občine v Sloveniji/If|Dravograd}} * {{Občine v Sloveniji/If|Duplek}} * {{Občine v Sloveniji/If|Gorenja vas - Poljane}} * {{Občine v Sloveniji/If|Gorišnica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Gorje}} * {{Občine v Sloveniji/If|Gornja Radgona}} * {{Občine v Sloveniji/If|Gornji Grad}} * {{Občine v Sloveniji/If|Gornji Petrovci}} * {{Občine v Sloveniji/If|Grad}} * {{Občine v Sloveniji/If|Grosuplje}} * {{Občine v Sloveniji/If|Hajdina}} * {{Občine v Sloveniji/If|Hoče - Slivnica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Hodoš}} * {{Občine v Sloveniji/If|Horjul}} * {{Občine v Sloveniji/If|Hrastnik}} * {{Občine v Sloveniji/If|Hrpelje - Kozina}} * {{Občine v Sloveniji/If|Idrija}} * {{Občine v Sloveniji/If|Ig}} * {{Občine v Sloveniji/If|Ilirska Bistrica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Ivančna Gorica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Izola}} * {{Občine v Sloveniji/If|Jesenice}} * {{Občine v Sloveniji/If|Jezersko}} * {{Občine v Sloveniji/If|Juršinci}} * {{Občine v Sloveniji/If|Kamnik}} * {{Občine v Sloveniji/If|Kanal ob Soči}} * {{Občine v Sloveniji/If|Kidričevo}} * {{Občine v Sloveniji/If|Kobarid}} * {{Občine v Sloveniji/If|Kobilje}} * {{Občine v Sloveniji/If|Kočevje}} * {{Občine v Sloveniji/If|Komen}} * {{Občine v Sloveniji/If|Komenda}} * {{Občine v Sloveniji/If|Kostanjevica na Krki}} * {{Občine v Sloveniji/If|Kostel}} * {{Občine v Sloveniji/If|Kozje}} * {{Občine v Sloveniji/If|Kranjska Gora}} * {{Občine v Sloveniji/If|Križevci}} * {{Občine v Sloveniji/If|Kungota}} * {{Občine v Sloveniji/If|Kuzma}} * {{Občine v Sloveniji/If|Laško}} * {{Občine v Sloveniji/If|Lenart}} * {{Občine v Sloveniji/If|Lendava}} * {{Občine v Sloveniji/If|Litija}} * {{Občine v Sloveniji/If|Ljubno}} * {{Občine v Sloveniji/If|Ljutomer}} * {{Občine v Sloveniji/If|Log - Dragomer}} * {{Občine v Sloveniji/If|Logatec}} * {{Občine v Sloveniji/If|Loška dolina}} * {{Občine v Sloveniji/If|Loški Potok}} * {{Občine v Sloveniji/If|Lovrenc na Pohorju}} * {{Občine v Sloveniji/If|Luče}} * {{Občine v Sloveniji/If|Lukovica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Majšperk}} * {{Občine v Sloveniji/If|Makole}} * {{Občine v Sloveniji/If|Markovci}} * {{Občine v Sloveniji/If|Medvode}} * {{Občine v Sloveniji/If|Mengeš}} * {{Občine v Sloveniji/If|Metlika}} * {{Občine v Sloveniji/If|Mežica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Miklavž na Dravskem polju}} * {{Občine v Sloveniji/If|Miren - Kostanjevica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Mirna}} * {{Občine v Sloveniji/If|Mirna Peč}} * {{Občine v Sloveniji/If|Mislinja}} * {{Občine v Sloveniji/If|Mokronog - Trebelno}} * {{Občine v Sloveniji/If|Moravče}} * {{Občine v Sloveniji/If|Moravske Toplice}} * {{Občine v Sloveniji/If|Mozirje}} * {{Občine v Sloveniji/If|Muta}} * {{Občine v Sloveniji/If|Naklo}} * {{Občine v Sloveniji/If|Nazarje}} * {{Občine v Sloveniji/If|Odranci}} * {{Občine v Sloveniji/If|Oplotnica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Ormož}} * {{Občine v Sloveniji/If|Osilnica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Pesnica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Piran}} * {{Občine v Sloveniji/If|Pivka}} * {{Občine v Sloveniji/If|Podčetrtek}} * {{Občine v Sloveniji/If|Podlehnik}} * {{Občine v Sloveniji/If|Podvelka}} * {{Občine v Sloveniji/If|Poljčane}} * {{Občine v Sloveniji/If|Polzela}} * {{Občine v Sloveniji/If|Postojna}} * {{Občine v Sloveniji/If|Prebold}} * {{Občine v Sloveniji/If|Preddvor}} * {{Občine v Sloveniji/If|Prevalje}} * {{Občine v Sloveniji/If|Puconci}} * {{Občine v Sloveniji/If|Rače - Fram}} * {{Občine v Sloveniji/If|Radeče}} * {{Občine v Sloveniji/If|Radenci}} * {{Občine v Sloveniji/If|Radlje ob Dravi}} * {{Občine v Sloveniji/If|Radovljica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Ravne na Koroškem}} * {{Občine v Sloveniji/If|Razkrižje}} * {{Občine v Sloveniji/If|Rečica ob Savinji}} * {{Občine v Sloveniji/If|Renče - Vogrsko}} * {{Občine v Sloveniji/If|Ribnica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Ribnica na Pohorju}} * {{Občine v Sloveniji/If|Rogaška Slatina}} * {{Občine v Sloveniji/If|Rogašovci}} * {{Občine v Sloveniji/If|Rogatec}} * {{Občine v Sloveniji/If|Ruše}} * {{Občine v Sloveniji/If|Selnica ob Dravi}} * {{Občine v Sloveniji/If|Semič}} * {{Občine v Sloveniji/If|Sevnica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Sežana}} * {{Občine v Sloveniji/If|Slovenska Bistrica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Slovenske Konjice}} * {{Občine v Sloveniji/If|Sodražica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Solčava}} * {{Občine v Sloveniji/If|Središče ob Dravi}} * {{Občine v Sloveniji/If|Starše}} * {{Občine v Sloveniji/If|Straža}} * {{Občine v Sloveniji/If|Sveta Ana}} * {{Občine v Sloveniji/If|Sveta Trojica v Slovenskih goricah}} * {{Občine v Sloveniji/If|Sveti Andraž v Slovenskih goricah}} * {{Občine v Sloveniji/If|Sveti Jurij ob Ščavnici}} * {{Občine v Sloveniji/If|Sveti Jurij v Slovenskih goricah}} * {{Občine v Sloveniji/If|Sveti Tomaž}} * {{Občine v Sloveniji/If|Šalovci}} * {{Občine v Sloveniji/If|Šempeter - Vrtojba}} * {{Občine v Sloveniji/If|Šenčur}} * {{Občine v Sloveniji/If|Šentilj}} * {{Občine v Sloveniji/If|Šentjernej}} * {{Občine v Sloveniji/If|Šentjur}} * {{Občine v Sloveniji/If|Šentrupert}} * {{Občine v Sloveniji/If|Škocjan}} * {{Občine v Sloveniji/If|Škofja Loka}} * {{Občine v Sloveniji/If|Škofljica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Šmarje pri Jelšah}} * {{Občine v Sloveniji/If|Šmarješke Toplice}} * {{Občine v Sloveniji/If|Šmartno pri Litiji}} * {{Občine v Sloveniji/If|Šmartno ob Paki}} * {{Občine v Sloveniji/If|Šoštanj}} * {{Občine v Sloveniji/If|Štore}} * {{Občine v Sloveniji/If|Tabor}} * {{Občine v Sloveniji/If|Tišina}} * {{Občine v Sloveniji/If|Tolmin}} * {{Občine v Sloveniji/If|Trbovlje}} * {{Občine v Sloveniji/If|Trebnje}} * {{Občine v Sloveniji/If|Trnovska vas}} * {{Občine v Sloveniji/If|Trzin}} * {{Občine v Sloveniji/If|Tržič}} * {{Občine v Sloveniji/If|Turnišče}} * {{Občine v Sloveniji/If|Velika Polana}} * {{Občine v Sloveniji/If|Velike Lašče}} * {{Občine v Sloveniji/If|Veržej}} * {{Občine v Sloveniji/If|Videm}} * {{Občine v Sloveniji/If|Vipava}} * {{Občine v Sloveniji/If|Vitanje}} * {{Občine v Sloveniji/If|Vodice}} * {{Občine v Sloveniji/If|Vojnik}} * {{Občine v Sloveniji/If|Vransko}} * {{Občine v Sloveniji/If|Vrhnika}} * {{Občine v Sloveniji/If|Vuzenica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Zagorje ob Savi}} * {{Občine v Sloveniji/If|Zavrč}} * {{Občine v Sloveniji/If|Zreče}} * {{Občine v Sloveniji/If|Žalec}} * {{Občine v Sloveniji/If|Železniki}} * {{Občine v Sloveniji/If|Žetale}} * {{Občine v Sloveniji/If|Žiri}} * {{Občine v Sloveniji/If|Žirovnica}} * {{Občine v Sloveniji/If|Žužemberk}} | below = {{#switch: {{Last word|{{PAGENAME}}}} | Celje | Koper | Kranj | Krško | Ljubljana | Maribor | Sobota | {{#ifeq: {{Last word|{{Remove last word|{{PAGENAME}}}}}} | Nova | Gorica }} | mesto | Ptuj | {{#ifeq: {{Last word|{{Remove last word|{{PAGENAME}}}}}} | Slovenj | Gradec }} | Velenje = <!-- -->[[Mestna občina {{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#ffffff;">Občina</span>]]{{·}} <!-- -->[[Grb Mestne občine {{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#ffffff;">Grb</span>]]{{·}} <!-- -->[[Zastava Mestne občine {{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#ffffff;">Zastava</span>]]{{·}} <!-- -->[[Seznam osebnosti iz Mestne občine {{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#ffffff;">Osebnosti</span>]]{{·}} <!-- -->[[Seznam županov Mestne občine {{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#ffffff;">Župani</span>]]{{·}} <!-- -->[[Seznam častnih občanov Mestne občine {{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#ffffff;">Častni občani</span>]] | #default = <!-- -->[[Občina {{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#ffffff;">Občina</span>]]{{·}} <!-- -->[[Grb Občine {{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#ffffff;">Grb</span>]]{{·}} <!-- -->[[Zastava Občine {{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#ffffff;">Zastava</span>]]{{·}} <!-- -->[[Seznam osebnosti iz Občine {{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#ffffff;">Osebnosti</span>]]{{·}} <!-- -->[[Seznam županov Občine {{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#ffffff;">Župani</span>]]{{·}} <!-- -->[[Seznam častnih občanov Občine {{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|<span style="color:#ffffff;">Častni občani</span>]] }} }}<noinclude> [[Kategorija:Geografska navigacijska polja]] [[Kategorija:Predloge slovenskih občin| ]] </noinclude> nwjou57afvnwjnemx6u7jywjzrsz9ua 0 13240 6760126 6476293 2026-10-03T20:23:52Z Yerpo 8417 razločitev, dewiki datumov 6760126 wikitext text/x-wiki '''Seznam]] nosilcev [[medalja Slovenske vojske|srebrne medalje Slovenske vojske'''. == Seznam == ''(datum podelitve - ime)'' * '''16. maj 1993''' - ''[[Bogdan Avbar]] - [[Stanislav Balkovec]] - [[Dušan Bertoncelj]] - [[Drago Bitenc]] - [[Franc Dominko]] - [[Vid Drašček]] - [[Vladimir Gaber]] - [[Alan Geder]] - [[Gorazd Jurkovič]] - [[Janez Kersnič]] - [[Aleš Kulovec]] - [[Stojan Ledinek]] - [[Jože Majcenovič]] - [[Vasilije Maraš]] - [[Friderik Markovčič]] - [[Drago Mate]] - [[Franc Medle]] - [[Vojteh Mihevc]] - [[Mitja Miklavec]] - [[Peter Močan]] - [[Liljana Mrkajič]] - [[Jože Murko]] - [[Jasna Ravnikar]] - [[Mirko Ravter]] - [[Edmond Šarani]] - [[Roman Šiško]] - [[Ladislav Troha]] - [[Toni Turk]] - [[Borut Usenik]] - [[Gorazd Vidrih]] - [[Goran Vidrih]] - [[Fedja Vraničar]]'' * '''1. junij 1993''' - ''[[Vojteh Mihevc]]'' * '''9. december 1996''' - ''[[Andre Claeys]]'' * '''30. december 1996''' - ''[[Alojz Ferlinc]] - [[Janez Jožef Rauter]]'' * '''27. oktober 1997''' - ''[[Vojko Adamič]] - [[Slavko Celarc]] - [[Boris Gorjup]] - [[Božidar Horaček]] - [[Srečko Kabra]] - [[Branko Keber]] - [[Anton Kolar (vojak)|Anton Kolar]] - [[Bojan Anton Muc]] - [[Ivan Rakuša]] - [[Nika Romšek]] - [[Karin Samec]] - [[Stanislav Sevljak]] - [[Josip Volf]] - [[Evgen Volk]]'' * '''10. november 1997''' - ''[[Ciril Andoljšek]] - [[Benedikt Kopmajer]] - [[Vojko Kos]] - [[Bojan Kuntarič]] - [[Bojan Pograjc]] - [[Anton Preskar]] - [[Rudi Vrabič]] - [[Franjo Žagar]]'' * '''11. maj 1998''' - ''[[Roman Anžič]] - [[Alojz Anžin]] - [[Janez Dolinar]] - [[Tomislav Graonja]] - [[Robert Jerbič]] - [[Roman Kervina]] - [[Zdenko Likan]] - [[Peter Marendič]] - [[Jože Prosen]] - [[Zoran Ravbar]] - [[Miran Rožanec]] - [[Danijel Sokač]] - [[Friderik Škamlec]] - [[Dušan Škorjanc]] - [[Ivan Trafela]]'' * '''17. junij 1998''' - ''[[Heinrich Buch]]'' * '''1. september 1998''' - ''[[Tomaž Kladnik]]'' * '''20. avgust 1998''' - ''[[Hans-Peter Heckner]]'' * '''19. oktober 1998''' - ''[[Alojz Bačič]] - [[Ivan Božič]] - [[Franc Cesar]] - [[Alenka Ermenc]] - [[Igor Iskrač]] - [[Marjan Jakoš]] - [[Janez Kenk]] - [[Franci Kaflič]] - [[Branislav Kocijan]] - [[Marijan Meršak]] - [[Peter Mlakar]] - [[Branko Petkovšek]] - [[Mirko Podjaveršek]] - [[Vilibald Polšak]] - [[Ivan Purnat]] - [[Viljem Šeruga]] - [[Robert Šipec]] - [[Alojz Šteiner]] - [[Igor Štemberger]] - [[Tatjana Trinko]] - [[Rudi Zalar]] - [[Ludvik Zaletel]]'' * '''4. november 1998''' - ''[[Marija Ribič]] - [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]]'' * '''20. november 1998''' - ''[[Asim Alidžanović]] - [[Andrej Bauman]] - [[Marijan Česnik]] - [[Iva Jovanić]] - [[Radovan Lukman]] - [[Ivan Peternel]] - [[Miroslav Preston]] - [[Miroslav Puppis]] - [[Simona Sihur]]'' * '''19. februar 1999''' - ''[[Samo Zanoškar]]'' * '''7. april 1999''' - ''[[Zvonko Knaflič]] - [[Rajko Najzer]]'' * '''12. maj 1999''' - ''[[Albert Črnologar]] - [[Einfalt]] - [[Zoran Justin]] - [[Stanislav Kranjc]] - [[Mirko Ognjenović]] - [[Jože Palfi]] - [[Rado Senčur]] - [[Alojzij Šparovec]] - [[Zdravstvena služba MORS]]'' * '''28. maj 1999''' - ''[[Ronald Glenn Crowder]]'' * '''28. junij 1999''' - ''[[Drago Plešivčnik]] - [[Radovan Starc]]'' * '''15. september 1999''' - ''[[Mihael Alič]] - [[Matej Svetec]]'' * '''2. marec 2000''' - ''[[Rafael Marin Nun]]'' * '''11. maj 2000''' - ''[[Stanislav Andrejaš]] - [[Štefan Barbarič]] - [[Viktor Brglez]] - [[Nataša Cankar]] - [[Andrej Cestnik]] - [[Slavko Dekleva]] - [[Slavko Delalut]] - [[Marjanca Dobravec]] - [[Franc Dovgan]] - [[Vojko Zmago Gorup]] - [[Boris Guid]] - [[Stojan Kastelic]] - [[Robert Klančar]] - [[Anton Klopčič]] - [[Boris Knific]] - [[Danilo Korče]] - [[Slavko Korče]] - [[Robert Kordiš]] - [[Jernej Dragotin Kožar]] - [[Cvetko Kravanja]] - [[Rado Križ]] - [[Dubravka Krneta]] - [[Viktor laznik]] - [[Andrej Lesar]] - [[Bojan Lešnik]] - [[Luka Levičnik]] - [[Igor Logar]] - [[Bogdan Mali]] - [[Rudolf Matešič]] - [[Valter mavrič]] - [[Stanko Meglič]] - [[Jožef Miholič]] - [[Stanko Miholič]] - [[Blaž Mišetić]] - [[Aleksander Murko]] - [[Tatjana Pečnik]] - [[Branko Petan]] - [[Nada Podbršček]] - [[Jožef Poje]] - [[Bojan Porok]] - [[Jadran Primc]] - [[Jože Pristovšek]] - [[Tomaž Savšek]] - [[Stojan Sedmak]] - [[Lojze Sevšek]] - [[Lea Sinčič]] - [[Miloš Starič]] - [[Drago Starina]] - [[Matjaž Šoba]] - [[Franc Šuštar]] - [[Stojan Todorovski]] - [[Zdenka Veselič]] - [[Bogoljub Vidmar]] - [[Franc Vidonja]] (posmrtno) - [[Slavko Vozel]] - [[Franko Zadnik]] - [[Igor Zalokar]] - [[Matjaž Žirovnik]] - [[Ivan Žnidar]]'' * '''12. maj 2000''' - ''[[Stuart C. Pike]] - [[Debirah L. Hanagan]]'' * '''11. julij 2000''' - ''[[Arno Manner]]'' * '''24. oktober 2000''' - ''[[Emil Bovhan]] - [[Drago Božac]] - [[Drago Dobrovc]] - [[Joško Hercog]] - [[Jožef Jurša]] - [[Janko Koprivec]] - [[Anton Kosi]] - [[Mirko Košir]] - [[Ksenija Križaj]] - [[Janez Lavtar]] - [[Mirko Malavašič]] - [[Alojzij Matičič]] - [[Sašo Može]] - [[Željko Muhič]] - [[Andreja Novak]] - [[Robert Podrižnik]] - [[Janko Rozman]] - [[Benjamin Sevšek]] - [[Janko Svenšek]] - [[Jani Tekavčič]] - [[Miroslav Verčkovnik]] - [[Viktorija Virag]] - [[Martin Vrviščar]] - [[Marko Zupančič]]'' * '''29. november 2000''' - ''[[Bojan Hočevar]] - [[Franci Oražem]] - [[Boštjan Otoničar]] - [[Marko Poje]] - [[Matej Praznik]] - [[Robert Suhadolnik]] - [[Aleš Žibert]]'' * '''11. april 2001''' - ''[[Charles V. Guy]]'' * '''14. maj 2001''' - ''[[Mitjan Abram]] - [[Ivan Albreht]] - [[Vincenc Arko]] - [[Bor Balderman]] - [[Tatjana Balorda]] - [[Bojan Benedik]] - [[Zvone Benko]] - [[Jurij Bertok]] - [[Mićo Brkić]] - [[Tomislav Burazin]] - [[Marko Cesar]] - [[Aljoša Čefarin]] - [[Marino Česen]] - [[Miroslav Debelak]] - [[Srečko Dobravec]] - [[Bojan Dorič]] - [[Ljubomir Dražnik]] - [[Tomislav Drolc]] - [[Drago Dular]] - [[Matjaž Erjavec]] - [[Miran Fabijanič]] - [[Miran Fišer]] - [[Robert Flander]] - [[Igor Franko]] - [[Martin Gerlič]] - [[Radislav Golubović]] - [[Antiša Grgantov]] - [[Srečko Habjanič]] - [[Slavko Harc]] - [[Dušan Jan]] - [[Sašo Jankovič]] - [[Konrad Javornik]] - [[Nives Javornik]] - [[Fran Jurjavčič]] - [[Marjan Kelenc]] - [[Branko Kobetič]] - [[Peter Kogovšek]] - [[Marjan Kolenc]] - [[Tomislav Komac]] - [[Zdenko Korošec]] - [[Rudi Košmrlj]] - [[Srečko Krajnc]] - [[Jože Kržič]] - [[Milan Lapajne]] - [[Herbert Lešnik]] - [[Vladimir Ličen]] - [[Anton Lipoglavšek]] - [[Boris Lutman]] - [[Bojan Martinšek]] - [[Ladislav Matelič]] - [[Bogdan Mevlja]] - [[Martin Miklavec]] - [[Franci Mogolič]] - [[Miloš Moretti]] - [[Darko Mušič]] - [[Ludvik Ožvald]] - [[Ladislav Paušič]] - [[Milan Pavlič]] - [[Mojca Pešec]] - [[Renato Petrič]] - [[Boris Pogačar]] - [[Franc Pojbič]] - [[Ljubo Poles]] - [[Marjan Povšič]] - [[Stanislav Praprotnik]] - [[Simon Presekar]] - [[Toni Rakuš]] - [[Robert Rimahazi]] - [[Robert Romih]] - [[Franc Rudolf]] - [[Romana Rupar]] - [[Zlatko Sardinšek]] - [[Jurij Schmit]] - [[Xhavit Shaqiri]] - [[Šandor Sirak]] - [[Igor Skerbiš]] - [[Bojan Starc]] - [[Maja Stojnič]] - [[Igor Strojin]] - [[Boštjan Sušnik]] - [[Stanislav Šantelj]] - [[Vladimir Šaponja]] - [[Beno Škerlj]] - [[Robert Škrjanec]] - [[Vinko Šorn]] - [[Marko Štrukelj]] - [[Dušan Toš]] - [[Albin Troha]] - [[Anton Turk (1960)|Anton Turk]] - [[Zlatko Vehovar]] - [[Ljubo Vošnjak]] - [[Janez Vrzel]] - [[Elvis Vukelić]] - [[Primož Zgonc]] - [[Anton Zigmund]] - [[Bogomir Žerjav]] - [[Branko Žiher]]'' * '''15. oktober 2001''' - ''[[Dušan Dolenc]] - [[Andrej Kvartuh]] - [[Enes Pašalić]] - [[Srečko Ržen]]'' * '''24. oktober 2001''' - ''[[Vladislav Amič]] - [[Albin Antlej]] - [[Milan Balažič]] - [[Iztok Čebokli]] - [[Robert Černivec]] - [[Jože Čibej]] - [[Franc Debevec]] - [[David Humar]] - [[Sandi Kamberi]] - [[Franc Kemperle]] - [[Majda Kersnič]] - [[Slavko Kokot]] - [[Milan Križič]] - [[Branko Lavtar]] - [[Tomaž Lavtižar]] - [[Peter Likar]] - [[Lovro Novinšek]] - [[Ivan Paušič]] - [[Bogomir Povše]] - [[Marija Soklič]] - [[Vojko Štih]] - [[Alen Tkavc]] - [[Nažo Trajkovski]] - [[Iztok Velikonja]] - [[Ivan Zore]] - [[Dušan Žerjav]] - [[Mateja Žitnik]] - [[Jožef Žunkovič]]'' * '''7. december 2001''' - ''[[Manfred Tietje]]'' * '''29. marec 2002''' - ''[[Robert K. Balster]] - [[Roman Cenčič]] - [[Jure Velepec]]'' * '''8. maj 2002''' - ''[[Peter Adamič]] - [[Zoran Barjaktarević]] - [[Milivoj Mitja Bobič]] - [[Valter Boštjančič]] - [[Mirela Božič]] - [[Bojan Brecelj (častnik)|Bojan Brecelj]] - [[Matjaž Goričar]] - [[Stanislav Jakše]] - [[Rudolf Kavzer]] - [[Robert Klinar]] - [[Franc Kodrič]] - [[Bojan Kovačič]] - [[Bojan Lunežnik]] - [[Drago Magdič]] - [[Marijana Mavsar]] - [[Boštjan Mihelčič]] - [[Boris Mikuš]] - [[Hilda Milas]] - [[Danijel Pavlič]] - [[Julij Pečan]] - [[Marija Pirman]] - [[Franc Plestenjak]] - [[Larisa Pograjc]] - [[Jani Šalamon]] - [[Nežka Šolar]] - [[Rosanda Tkalčič]] - [[Rudolf Velnar]] - [[Franc Zagorc]] - [[Milan Žurman]]'' * '''3. junij 2002''' - ''[[Alfred Terrence Pinnell]]'' * '''15. maj 2006''' - ''[[Bojan Mikuš]]'' == Glej tudi == * [[odlikovanja Slovenske vojske]] {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Nosilci medalje Slovenske vojske|*]] [[Kategorija:Seznami nosilcev vojaških odlikovanj|Srebrna medalja Slovenske vojske]] [[Kategorija:Seznami prejemnikov nagrad in odlikovanj]] [[Kategorija:Seznami Slovenske vojske|Srebrna medalja SV]] iq5hosm9f68lgjlk0r7a6w6w6zelsen 6760127 6760126 2026-10-03T20:24:07Z Yerpo 8417 ups 6760127 wikitext text/x-wiki '''Seznam nosilcev [[medalja Slovenske vojske|srebrne medalje Slovenske vojske]]'''. == Seznam == ''(datum podelitve - ime)'' * '''16. maj 1993''' - ''[[Bogdan Avbar]] - [[Stanislav Balkovec]] - [[Dušan Bertoncelj]] - [[Drago Bitenc]] - [[Franc Dominko]] - [[Vid Drašček]] - [[Vladimir Gaber]] - [[Alan Geder]] - [[Gorazd Jurkovič]] - [[Janez Kersnič]] - [[Aleš Kulovec]] - [[Stojan Ledinek]] - [[Jože Majcenovič]] - [[Vasilije Maraš]] - [[Friderik Markovčič]] - [[Drago Mate]] - [[Franc Medle]] - [[Vojteh Mihevc]] - [[Mitja Miklavec]] - [[Peter Močan]] - [[Liljana Mrkajič]] - [[Jože Murko]] - [[Jasna Ravnikar]] - [[Mirko Ravter]] - [[Edmond Šarani]] - [[Roman Šiško]] - [[Ladislav Troha]] - [[Toni Turk]] - [[Borut Usenik]] - [[Gorazd Vidrih]] - [[Goran Vidrih]] - [[Fedja Vraničar]]'' * '''1. junij 1993''' - ''[[Vojteh Mihevc]]'' * '''9. december 1996''' - ''[[Andre Claeys]]'' * '''30. december 1996''' - ''[[Alojz Ferlinc]] - [[Janez Jožef Rauter]]'' * '''27. oktober 1997''' - ''[[Vojko Adamič]] - [[Slavko Celarc]] - [[Boris Gorjup]] - [[Božidar Horaček]] - [[Srečko Kabra]] - [[Branko Keber]] - [[Anton Kolar (vojak)|Anton Kolar]] - [[Bojan Anton Muc]] - [[Ivan Rakuša]] - [[Nika Romšek]] - [[Karin Samec]] - [[Stanislav Sevljak]] - [[Josip Volf]] - [[Evgen Volk]]'' * '''10. november 1997''' - ''[[Ciril Andoljšek]] - [[Benedikt Kopmajer]] - [[Vojko Kos]] - [[Bojan Kuntarič]] - [[Bojan Pograjc]] - [[Anton Preskar]] - [[Rudi Vrabič]] - [[Franjo Žagar]]'' * '''11. maj 1998''' - ''[[Roman Anžič]] - [[Alojz Anžin]] - [[Janez Dolinar]] - [[Tomislav Graonja]] - [[Robert Jerbič]] - [[Roman Kervina]] - [[Zdenko Likan]] - [[Peter Marendič]] - [[Jože Prosen]] - [[Zoran Ravbar]] - [[Miran Rožanec]] - [[Danijel Sokač]] - [[Friderik Škamlec]] - [[Dušan Škorjanc]] - [[Ivan Trafela]]'' * '''17. junij 1998''' - ''[[Heinrich Buch]]'' * '''1. september 1998''' - ''[[Tomaž Kladnik]]'' * '''20. avgust 1998''' - ''[[Hans-Peter Heckner]]'' * '''19. oktober 1998''' - ''[[Alojz Bačič]] - [[Ivan Božič]] - [[Franc Cesar]] - [[Alenka Ermenc]] - [[Igor Iskrač]] - [[Marjan Jakoš]] - [[Janez Kenk]] - [[Franci Kaflič]] - [[Branislav Kocijan]] - [[Marijan Meršak]] - [[Peter Mlakar]] - [[Branko Petkovšek]] - [[Mirko Podjaveršek]] - [[Vilibald Polšak]] - [[Ivan Purnat]] - [[Viljem Šeruga]] - [[Robert Šipec]] - [[Alojz Šteiner]] - [[Igor Štemberger]] - [[Tatjana Trinko]] - [[Rudi Zalar]] - [[Ludvik Zaletel]]'' * '''4. november 1998''' - ''[[Marija Ribič]] - [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]]'' * '''20. november 1998''' - ''[[Asim Alidžanović]] - [[Andrej Bauman]] - [[Marijan Česnik]] - [[Iva Jovanić]] - [[Radovan Lukman]] - [[Ivan Peternel]] - [[Miroslav Preston]] - [[Miroslav Puppis]] - [[Simona Sihur]]'' * '''19. februar 1999''' - ''[[Samo Zanoškar]]'' * '''7. april 1999''' - ''[[Zvonko Knaflič]] - [[Rajko Najzer]]'' * '''12. maj 1999''' - ''[[Albert Črnologar]] - [[Einfalt]] - [[Zoran Justin]] - [[Stanislav Kranjc]] - [[Mirko Ognjenović]] - [[Jože Palfi]] - [[Rado Senčur]] - [[Alojzij Šparovec]] - [[Zdravstvena služba MORS]]'' * '''28. maj 1999''' - ''[[Ronald Glenn Crowder]]'' * '''28. junij 1999''' - ''[[Drago Plešivčnik]] - [[Radovan Starc]]'' * '''15. september 1999''' - ''[[Mihael Alič]] - [[Matej Svetec]]'' * '''2. marec 2000''' - ''[[Rafael Marin Nun]]'' * '''11. maj 2000''' - ''[[Stanislav Andrejaš]] - [[Štefan Barbarič]] - [[Viktor Brglez]] - [[Nataša Cankar]] - [[Andrej Cestnik]] - [[Slavko Dekleva]] - [[Slavko Delalut]] - [[Marjanca Dobravec]] - [[Franc Dovgan]] - [[Vojko Zmago Gorup]] - [[Boris Guid]] - [[Stojan Kastelic]] - [[Robert Klančar]] - [[Anton Klopčič]] - [[Boris Knific]] - [[Danilo Korče]] - [[Slavko Korče]] - [[Robert Kordiš]] - [[Jernej Dragotin Kožar]] - [[Cvetko Kravanja]] - [[Rado Križ]] - [[Dubravka Krneta]] - [[Viktor laznik]] - [[Andrej Lesar]] - [[Bojan Lešnik]] - [[Luka Levičnik]] - [[Igor Logar]] - [[Bogdan Mali]] - [[Rudolf Matešič]] - [[Valter mavrič]] - [[Stanko Meglič]] - [[Jožef Miholič]] - [[Stanko Miholič]] - [[Blaž Mišetić]] - [[Aleksander Murko]] - [[Tatjana Pečnik]] - [[Branko Petan]] - [[Nada Podbršček]] - [[Jožef Poje]] - [[Bojan Porok]] - [[Jadran Primc]] - [[Jože Pristovšek]] - [[Tomaž Savšek]] - [[Stojan Sedmak]] - [[Lojze Sevšek]] - [[Lea Sinčič]] - [[Miloš Starič]] - [[Drago Starina]] - [[Matjaž Šoba]] - [[Franc Šuštar]] - [[Stojan Todorovski]] - [[Zdenka Veselič]] - [[Bogoljub Vidmar]] - [[Franc Vidonja]] (posmrtno) - [[Slavko Vozel]] - [[Franko Zadnik]] - [[Igor Zalokar]] - [[Matjaž Žirovnik]] - [[Ivan Žnidar]]'' * '''12. maj 2000''' - ''[[Stuart C. Pike]] - [[Debirah L. Hanagan]]'' * '''11. julij 2000''' - ''[[Arno Manner]]'' * '''24. oktober 2000''' - ''[[Emil Bovhan]] - [[Drago Božac]] - [[Drago Dobrovc]] - [[Joško Hercog]] - [[Jožef Jurša]] - [[Janko Koprivec]] - [[Anton Kosi]] - [[Mirko Košir]] - [[Ksenija Križaj]] - [[Janez Lavtar]] - [[Mirko Malavašič]] - [[Alojzij Matičič]] - [[Sašo Može]] - [[Željko Muhič]] - [[Andreja Novak]] - [[Robert Podrižnik]] - [[Janko Rozman]] - [[Benjamin Sevšek]] - [[Janko Svenšek]] - [[Jani Tekavčič]] - [[Miroslav Verčkovnik]] - [[Viktorija Virag]] - [[Martin Vrviščar]] - [[Marko Zupančič]]'' * '''29. november 2000''' - ''[[Bojan Hočevar]] - [[Franci Oražem]] - [[Boštjan Otoničar]] - [[Marko Poje]] - [[Matej Praznik]] - [[Robert Suhadolnik]] - [[Aleš Žibert]]'' * '''11. april 2001''' - ''[[Charles V. Guy]]'' * '''14. maj 2001''' - ''[[Mitjan Abram]] - [[Ivan Albreht]] - [[Vincenc Arko]] - [[Bor Balderman]] - [[Tatjana Balorda]] - [[Bojan Benedik]] - [[Zvone Benko]] - [[Jurij Bertok]] - [[Mićo Brkić]] - [[Tomislav Burazin]] - [[Marko Cesar]] - [[Aljoša Čefarin]] - [[Marino Česen]] - [[Miroslav Debelak]] - [[Srečko Dobravec]] - [[Bojan Dorič]] - [[Ljubomir Dražnik]] - [[Tomislav Drolc]] - [[Drago Dular]] - [[Matjaž Erjavec]] - [[Miran Fabijanič]] - [[Miran Fišer]] - [[Robert Flander]] - [[Igor Franko]] - [[Martin Gerlič]] - [[Radislav Golubović]] - [[Antiša Grgantov]] - [[Srečko Habjanič]] - [[Slavko Harc]] - [[Dušan Jan]] - [[Sašo Jankovič]] - [[Konrad Javornik]] - [[Nives Javornik]] - [[Fran Jurjavčič]] - [[Marjan Kelenc]] - [[Branko Kobetič]] - [[Peter Kogovšek]] - [[Marjan Kolenc]] - [[Tomislav Komac]] - [[Zdenko Korošec]] - [[Rudi Košmrlj]] - [[Srečko Krajnc]] - [[Jože Kržič]] - [[Milan Lapajne]] - [[Herbert Lešnik]] - [[Vladimir Ličen]] - [[Anton Lipoglavšek]] - [[Boris Lutman]] - [[Bojan Martinšek]] - [[Ladislav Matelič]] - [[Bogdan Mevlja]] - [[Martin Miklavec]] - [[Franci Mogolič]] - [[Miloš Moretti]] - [[Darko Mušič]] - [[Ludvik Ožvald]] - [[Ladislav Paušič]] - [[Milan Pavlič]] - [[Mojca Pešec]] - [[Renato Petrič]] - [[Boris Pogačar]] - [[Franc Pojbič]] - [[Ljubo Poles]] - [[Marjan Povšič]] - [[Stanislav Praprotnik]] - [[Simon Presekar]] - [[Toni Rakuš]] - [[Robert Rimahazi]] - [[Robert Romih]] - [[Franc Rudolf]] - [[Romana Rupar]] - [[Zlatko Sardinšek]] - [[Jurij Schmit]] - [[Xhavit Shaqiri]] - [[Šandor Sirak]] - [[Igor Skerbiš]] - [[Bojan Starc]] - [[Maja Stojnič]] - [[Igor Strojin]] - [[Boštjan Sušnik]] - [[Stanislav Šantelj]] - [[Vladimir Šaponja]] - [[Beno Škerlj]] - [[Robert Škrjanec]] - [[Vinko Šorn]] - [[Marko Štrukelj]] - [[Dušan Toš]] - [[Albin Troha]] - [[Anton Turk (1960)|Anton Turk]] - [[Zlatko Vehovar]] - [[Ljubo Vošnjak]] - [[Janez Vrzel]] - [[Elvis Vukelić]] - [[Primož Zgonc]] - [[Anton Zigmund]] - [[Bogomir Žerjav]] - [[Branko Žiher]]'' * '''15. oktober 2001''' - ''[[Dušan Dolenc]] - [[Andrej Kvartuh]] - [[Enes Pašalić]] - [[Srečko Ržen]]'' * '''24. oktober 2001''' - ''[[Vladislav Amič]] - [[Albin Antlej]] - [[Milan Balažič]] - [[Iztok Čebokli]] - [[Robert Černivec]] - [[Jože Čibej]] - [[Franc Debevec]] - [[David Humar]] - [[Sandi Kamberi]] - [[Franc Kemperle]] - [[Majda Kersnič]] - [[Slavko Kokot]] - [[Milan Križič]] - [[Branko Lavtar]] - [[Tomaž Lavtižar]] - [[Peter Likar]] - [[Lovro Novinšek]] - [[Ivan Paušič]] - [[Bogomir Povše]] - [[Marija Soklič]] - [[Vojko Štih]] - [[Alen Tkavc]] - [[Nažo Trajkovski]] - [[Iztok Velikonja]] - [[Ivan Zore]] - [[Dušan Žerjav]] - [[Mateja Žitnik]] - [[Jožef Žunkovič]]'' * '''7. december 2001''' - ''[[Manfred Tietje]]'' * '''29. marec 2002''' - ''[[Robert K. Balster]] - [[Roman Cenčič]] - [[Jure Velepec]]'' * '''8. maj 2002''' - ''[[Peter Adamič]] - [[Zoran Barjaktarević]] - [[Milivoj Mitja Bobič]] - [[Valter Boštjančič]] - [[Mirela Božič]] - [[Bojan Brecelj (častnik)|Bojan Brecelj]] - [[Matjaž Goričar]] - [[Stanislav Jakše]] - [[Rudolf Kavzer]] - [[Robert Klinar]] - [[Franc Kodrič]] - [[Bojan Kovačič]] - [[Bojan Lunežnik]] - [[Drago Magdič]] - [[Marijana Mavsar]] - [[Boštjan Mihelčič]] - [[Boris Mikuš]] - [[Hilda Milas]] - [[Danijel Pavlič]] - [[Julij Pečan]] - [[Marija Pirman]] - [[Franc Plestenjak]] - [[Larisa Pograjc]] - [[Jani Šalamon]] - [[Nežka Šolar]] - [[Rosanda Tkalčič]] - [[Rudolf Velnar]] - [[Franc Zagorc]] - [[Milan Žurman]]'' * '''3. junij 2002''' - ''[[Alfred Terrence Pinnell]]'' * '''15. maj 2006''' - ''[[Bojan Mikuš]]'' == Glej tudi == * [[odlikovanja Slovenske vojske]] {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Nosilci medalje Slovenske vojske|*]] [[Kategorija:Seznami nosilcev vojaških odlikovanj|Srebrna medalja Slovenske vojske]] [[Kategorija:Seznami prejemnikov nagrad in odlikovanj]] [[Kategorija:Seznami Slovenske vojske|Srebrna medalja SV]] gwvlvuhwrmifsaesf57lb94ub0gnite 0 13833 6760075 6075137 2026-10-03T17:54:13Z Niko Petrič 261163 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1375215057|Collision]]« 6760075 wikitext text/x-wiki [[File:Collision_9_Block.gif|alt=A 3D simulation demonstrating collision with a ball knocking over some blocks.|sličica| 3D simulacija, ki prikazuje trk žoge, ki prevrne kup kock]] V [[Fizika|fiziki]] je '''trk''' vsak dogodek, pri katerem dve ali več teles v relativno kratkem času delujeta s [[Sila|silo]] drugo na drugo. Čeprav se najpogostejša uporaba besede ''trk'' nanaša na incidente, pri katerih dva ali več predmetov trčita z veliko silo, znanstvena uporaba izraza ne pove ničesar o velikosti sile. <ref>{{Navedi časopis |last=Schmidt |first=Paul W. |date=2019 |title=Collision (physics) |url=https://www.accessscience.com/content/collision-physics/149000 |journal=Access Science |language=en |doi=10.1036/1097-8542.149000 |url-access=subscription}}</ref> == Vrste trkov == [[File:Deflection.png|sličica| Do odboja pride, ko predmet zadene ravno površino. Če je kinetična energija po trku enaka kot pred trkom, gre za elastičen trk. Če se kinetična energija izgubi, gre za neelastični trk. Diagram ne prikazuje, ali je bil prikazani trk elastičen ali neelastičen, ker niso podane hitrosti. Največ, kar lahko rečemo, je, da trk ni bil popolnoma neelastičen, saj bi se v tem primeru krogla prilepila na steno.]] Trk je kratkotrajna interakcija med dvema ali več telesi hkrati, ki povzroči spremembo njihovih [[Hitrost|hitrosti]] zaradi odbojnih sil, ki jih povzročajo njihove interakcije. Velikost razlike v hitrostih tik pred trkom se imenuje '''približevalna hitrost'''. Vsi trki ohranijo skupno [[Gibalna količina|gibalno količino]] teles, ki trčita. Različne vrste trkov se razlikujejo po tem, ali se [[kinetična energija]] sistema ohranja. Trki so dveh vrst: # '''[[Prožni trk]]:''' Če se vsa kinetična energija ohrani (tj. če se energija ne sprosti kot zvok, toplota itd.), se trk imenuje ''popolnoma prožen''. Takšen sistem je idealizacija in se zaradi [[Drugi zakon termodinamike|drugega zakona termodinamike]] v resnici ne more pojaviti. # '''[[Neprožni trk|Neprožen trk]]:''' Če se večina ali vsa kinetična energija izgubi (razprši kot toplota, zvok itd. ali jo absorbirajo sama telesa), se trk imenuje [[Neprožni trk|''neprožen'']]; pri takšnih trkih se telesa popolnoma ustavijo. Primer tega je udarec bejzbol palice z bejzbol žogo - kinetična energija palice se prenese na žogo, kar močno poveča hitrost žoge. Zvok udarca palice ob žogo predstavlja izgubo energije. "Popolnoma neprožen" trk (imenovan tudi "popolnoma plastičen" trk) je mejni primer neelastičnega trka, pri katerem se telesi po udarcu združita. Primer takega trčenja je prometna nesreča, saj se avtomobili pri trčenju zmečkajo navznoter, namesto da bi se odbijali drug od drugega. To je zasnovano zaradi varnosti potnikov in mimoidočih v primeru trčenja – ogrodje avtomobila namesto tega absorbira energijo trka. Stopnjo prožnosti ali neprožnosti trka količinsko opredelimo z [[Restitucijski koeficient trka|restitucijskim koeficientom]], ki se običajno giblje med nič in ena. Popolnoma prožen trk ima restitucijski koeficient ena; popolnoma neprožen trk ima koeficient restitucije nič. Črta trka je črta, ki je kolinearna s skupno pravokotnico površin, ki so si med udarcem najbližje ali se stikajo. To je črta, vzdolž katere deluje notranja sila trka med udarcem, Newtonov [[Restitucijski koeficient trka|koeficient restitucije]] pa je definiran le vzdolž te črte. Trki v [[Idealni plin|idealnih plinih]] se približujejo popolnoma prožnim trkom, prav tako pa tudi razpršitvene interakcije [[Podatomski delec|podatomskih delcev]], ki jih odbija [[Elektrika in magnetizem|elektromagnetna sila]]. Nekatere interakcije velikega obsega, kot so gravitacijske interakcije tipa frača med sateliti in planeti, so skoraj popolnoma prožne. == Primeri == === Biljard === Trki igrajo pomembno vlogo pri [[Biljard|biljardu]]. Ker so trki med biljardnimi kroglami skoraj [[Prožni trk|prožni]] in se krogle kotalijo po površini, ki povzroča nizko kotalno trenje, se njihovo vedenje pogosto uporablja za ponazoritev [[Newtonovi zakoni gibanja|Newtonovih zakonov gibanja]]. Po trku gibajoče se krogle z mirujočo kroglo enake mase brez trenja je kot med smerema obeh krogel 90 stopinj. To je pomembno dejstvo, ki ga profesionalni igralci biljarda upoštevajo, <ref>{{Navedi splet |last=Alciatore |first=David G. |date=January 2006 |title=TP 3.1 90° rule |url=http://billiards.colostate.edu/technical_proofs/TP_3-1.pdf |url-status=live |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://billiards.colostate.edu/technical_proofs/TP_3-1.pdf |archive-date=2022-10-09 |access-date=2008-03-08}}</ref> čeprav predpostavlja, da se krogla premika brez kakršnega koli vpliva trenja po mizi in ne kotali s trenjem. Predstavljajmo si elastični trk v dveh dimenzijah poljubnih dveh mas ''m'' _a in ''m'' _b, z ustreznima začetnima hitrostma '''v''' _a1 in '''v''' _b1, kjer je '''v''' _b1 = '''0''', in s končnima hitrostma '''v''' _a2 in '''v''' _b2 . Ohranitev gibalne količine da ''m'' _a '''v''' _a1 = ''m'' _a '''v''' _a2 + ''m'' _b '''v''' _b2 . Ohranitev energije pri elastičnem trku da (1/2) ''m'' _a | '''v''' _a1 | ² = (1/2) ''m'' _a | '''v''' _a2 | ² + (1/2) ''m'' _b | '''v''' _b2 | ². Sedaj pa razmislimo o primeru ''m'' _a = ''m'' _b : dobimo '''v''' _a1 = '''v''' _a2 + '''v''' _b2 in | '''v''' _a1 | ² = | '''v''' _a2 | ² + | '''v''' _b2 | ². Če vzamemo [[skalarni produkt]] vsake strani prejšnje enačbe s samo seboj, dobimo | '''v''' _a1 | ² = '''v''' _a1 • '''v''' _a1 = | '''v''' _a2 | ² + | '''v''' _b2 | ² + 2v _a2 • '''v''' _b2 '''.''' Če to primerjamo s slednjo enačbo, dobimo '''v''' _a2 • '''v''' _b2 = 0, zato sta pravokotna, razen če je '''v''' _a2 ničelni vektor (kar se zgodi , če in samo če je trk čelni). === Popoln neprožni trk === [[Slika:Inelastischer_stoß.gif|a completely inelastic collision between equal masses]] Pri popolnem [[Neprožni trk|neprožnem trku]], tj. z ničelnim [[Restitucijski koeficient trka|koeficientom restitucije]], se delci, ki trčijo, združijo . Uporaba ohranitve gibalne količine: :: <math>m_a \mathbf v_{a1} + m_b \mathbf v_{b1} = \left( m_a + m_b \right) \mathbf v_2,</math> končna hitrost je podana z: :: <math>\mathbf v_2 = \frac{m_a \mathbf v_{a1} + m_b \mathbf v_{b1}}{m_a + m_b}.</math> Zmanjšanje celotne kinetične energije je enako celotni kinetični energiji pred trkom v sistemskem sistemu s središčem gibalne količine glede na sistem dveh delcev, ker je v takšnem sistemu kinetična energija po trku enaka nič. V tem okviru ima večino kinetične energije pred trkom delec z manjšo maso. V drugem sistemskem okviru lahko poleg zmanjšanja kinetične energije pride tudi do prenosa kinetične energije z enega delca na drugega; dejstvo, da je to odvisno od sistemaskega okvira, kaže, kako relativno je to. Z obrnjenim časom imamo situacijo, ko sta dva predmeta odrinjena drug od drugega, npr. izstrelitev [[Izstrelek|izstrelka]] ali [[Raketa|raketa,]] ki uporablja [[potisk]] (primerjaj [[Enačba Ciolkovskega|izpeljavo raketne enačbe Ciolkovskega]]). === Gibanje živali === Trki živalske noge ali šape s podlago se običajno imenujejo sile reakcije tal. Ti trki so neprožni, saj se kinetična energija ne ohranja. Pomembna raziskovalna tema na področju [[Proteza|protetike]] je kvantificiranje sil, ki nastanejo med trki stopala s tlemi, povezanimi z hojo invalidov in neinvalidov. Ta kvantifikacija običajno zahteva, da osebe hodijo po silovni plošči (včasih imenovani "silna plošča"), pa tudi podrobno [[Kinematika|kinematično]] in [[Dinamika|dinamično]] (včasih imenovano kinetična) analizo. === Vplivi hiperhitrosti === [[File:HRIV_Impact.gif|sličica| Videoposnetek hiperhitrostnega trka sonde Deep Impact NASA na komet [[Komet Tempel 1|Tempel 1]]]] Hiperhitrost je zelo velika [[hitrost]], približno nad 3000 [[Meter na sekundo|metrov na sekundo]] (11.000 km/h, 6.700 mph, 10.000 ft/s ali [[Machovo število|Mach]] 8,8). Hiperhitrost je hitrost, ki je tako visoka, da je trdnost materialov ob udarcu zelo majhna v primerjavi z [[Vztrajnost|vztrajnostnimi]] napetostmi. <ref name="AIAA">{{Navedi knjigo |last=Air Force Institute of Technology |url=https://books.google.com/books?id=HsEorBWNGWwC&dq=Hypervelocity+3%2C00&pg=PA287 |title=Critical technologies for national defense |publisher=AIAA |year=1991 |isbn=1-56347-009-8 |location= |page=287}}</ref> Tako se [[Kovina|kovine]] in [[Tekočina|tekočine]] obnašajo podobno pri udarcu hiperhitrosti. Udar pri ekstremni hiperhitrosti povzroči [[Izparevanje|uparjanje]] udarne glave in tarče. Pri strukturnih kovinah se kot hiperhitrost običajno šteje hitrost, večja kot 2500 m/s (5.600 9.000 mph km/h, 8.200 ft/s ali Mach 7,3). [[Meteorit|Meteoritski]] [[Udarni krater|kraterji]] so tudi primeri udarcev zaradi hiperhitrosti.   == Sklici == [[Kategorija:Mehanika]] 146cykh4vd9m4rtac5ko2d3buy01wz6 6760080 6760075 2026-10-03T18:03:58Z ~2026-53337-63 266756 /* */ 6760080 wikitext text/x-wiki [[File:Collision_9_Block.gif|alt=A 3D simulation demonstrating collision with a ball knocking over some blocks.|sličica| 3D simulacija, ki prikazuje trk žoge, ki prevrne kup kock]] V [[Fizika|fiziki]] je '''trk''' vsak dogodek, pri katerem dve ali več teles v relativno kratkem času delujeta s [[Sila|silo]] drugo na drugo. Čeprav se najpogostejša uporaba besede ''trk'' nanaša na incidente, pri katerih dva ali več predmetov trčita z veliko silo, znanstvena uporaba izraza ne pove ničesar o velikosti sile. <ref>{{Navedi časopis |last=Schmidt |first=Paul W. |date=2019 |title=Collision (physics) |url=https://www.accessscience.com/content/collision-physics/149000 |journal=Access Science |language=en |doi=10.1036/1097-8542.149000 |url-access=subscription}}</ref> == Vrste trkov == [[File:Deflection.png|sličica| Do odboja pride, ko predmet zadene ravno površino. Če je kinetična energija po trku enaka kot pred trkom, gre za elastičen trk. Če se kinetična energija izgubi, gre za neelastični trk. Diagram ne prikazuje, ali je bil prikazani trk elastičen ali neelastičen, ker niso podane hitrosti. Največ, kar lahko rečemo, je, da trk ni bil popolnoma neelastičen, saj bi se v tem primeru krogla prilepila na steno.]] Trk je kratkotrajna interakcija med dvema ali več telesi hkrati, ki povzroči spremembo njihovih [[Hitrost|hitrosti]] zaradi odbojnih sil, ki jih povzročajo njihove interakcije. Velikost razlike v hitrostih tik pred trkom se imenuje '''približevalna hitrost'''. Vsi trki ohranijo skupno [[Gibalna količina|gibalno količino]] teles, ki trčita. Različne vrste trkov se razlikujejo po tem, ali se [[kinetična energija]] sistema ohranja. Trki so dveh vrst: # '''[[Prožni trk]]:''' Če se vsa kinetična energija ohrani (tj. če se energija ne sprosti kot zvok, toplota itd.), se trk imenuje ''popolnoma prožen''. Takšen sistem je idealizacija in se zaradi [[Drugi zakon termodinamike|drugega zakona termodinamike]] v resnici ne more pojaviti. # '''[[Neprožni trk]]:''' Če se večina ali vsa kinetična energija izgubi (razprši kot toplota, zvok itd. ali jo absorbirajo sama telesa), se trk imenuje [[Neprožni trk|''neprožen'']]; pri takšnih trkih se telesa popolnoma ustavijo. Primer tega je udarec bejzbol palice z bejzbol žogo - kinetična energija palice se prenese na žogo, kar močno poveča hitrost žoge. Zvok udarca palice ob žogo predstavlja izgubo energije. "Popolnoma neprožni" trk (imenovan tudi "popolnoma plastični" trk) je mejni primer neelastičnega trka, pri katerem se telesi po udarcu združita. Primer takega trčenja je prometna nesreča, saj se avtomobili pri trčenju zmečkajo navznoter, namesto da bi se odbijali drug od drugega. To je zasnovano zaradi varnosti potnikov in mimoidočih v primeru trčenja – ogrodje avtomobila namesto tega absorbira energijo trka. Stopnjo prožnosti ali neprožnosti trka količinsko opredelimo z [[Restitucijski koeficient trka|restitucijskim koeficientom]], ki se običajno giblje med nič in ena. Popolnoma prožen trk ima restitucijski koeficient ena; popolnoma neprožen trk ima koeficient restitucije nič. Črta trka je črta, ki je kolinearna s skupno pravokotnico površin, ki so si med udarcem najbližje ali se stikajo. To je črta, vzdolž katere deluje notranja sila trka med udarcem, Newtonov [[Restitucijski koeficient trka|koeficient restitucije]] pa je definiran le vzdolž te črte. Trki v [[Idealni plin|idealnih plinih]] se približujejo popolnoma prožnim trkom, prav tako pa tudi razpršitvene interakcije [[Podatomski delec|podatomskih delcev]], ki jih odbija [[Elektrika in magnetizem|elektromagnetna sila]]. Nekatere interakcije velikega obsega, kot so gravitacijske interakcije tipa frača med sateliti in planeti, so skoraj popolnoma prožne. == Primeri == === Biljard === Trki igrajo pomembno vlogo pri [[Biljard|biljardu]]. Ker so trki med biljardnimi kroglami skoraj [[Prožni trk|prožni]] in se krogle kotalijo po površini, ki povzroča nizko kotalno trenje, se njihovo vedenje pogosto uporablja za ponazoritev [[Newtonovi zakoni gibanja|Newtonovih zakonov gibanja]]. Po trku gibajoče se krogle z mirujočo kroglo enake mase brez trenja je kot med smerema obeh krogel 90 stopinj. To je pomembno dejstvo, ki ga profesionalni igralci biljarda upoštevajo, <ref>{{Navedi splet |last=Alciatore |first=David G. |date=January 2006 |title=TP 3.1 90° rule |url=http://billiards.colostate.edu/technical_proofs/TP_3-1.pdf |url-status=live |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://billiards.colostate.edu/technical_proofs/TP_3-1.pdf |archive-date=2022-10-09 |access-date=2008-03-08}}</ref> čeprav predpostavlja, da se krogla premika brez kakršnega koli vpliva trenja po mizi in ne kotali s trenjem. Predstavljajmo si elastični trk v dveh dimenzijah poljubnih dveh mas ''m'' _a in ''m'' _b, z ustreznima začetnima hitrostma '''v''' _a1 in '''v''' _b1, kjer je '''v''' _b1 = '''0''', in s končnima hitrostma '''v''' _a2 in '''v''' _b2 . Ohranitev gibalne količine da ''m'' _a '''v''' _a1 = ''m'' _a '''v''' _a2 + ''m'' _b '''v''' _b2 . Ohranitev energije pri elastičnem trku da (1/2) ''m'' _a | '''v''' _a1 | ² = (1/2) ''m'' _a | '''v''' _a2 | ² + (1/2) ''m'' _b | '''v''' _b2 | ². Sedaj pa razmislimo o primeru ''m'' _a = ''m'' _b : dobimo '''v''' _a1 = '''v''' _a2 + '''v''' _b2 in | '''v''' _a1 | ² = | '''v''' _a2 | ² + | '''v''' _b2 | ². Če vzamemo [[skalarni produkt]] vsake strani prejšnje enačbe s samo seboj, dobimo | '''v''' _a1 | ² = '''v''' _a1 • '''v''' _a1 = | '''v''' _a2 | ² + | '''v''' _b2 | ² + 2v _a2 • '''v''' _b2 '''.''' Če to primerjamo s slednjo enačbo, dobimo '''v''' _a2 • '''v''' _b2 = 0, zato sta pravokotna, razen če je '''v''' _a2 ničelni vektor (kar se zgodi , če in samo če je trk čelni). === Popoln neprožni trk === [[Slika:Inelastischer_stoß.gif|a completely inelastic collision between equal masses]] Pri popolnem [[Neprožni trk|neprožnem trku]], tj. z ničelnim [[Restitucijski koeficient trka|koeficientom restitucije]], se delci, ki trčijo, združijo . Uporaba ohranitve gibalne količine: :: <math>m_a \mathbf v_{a1} + m_b \mathbf v_{b1} = \left( m_a + m_b \right) \mathbf v_2,</math> končna hitrost je podana z: :: <math>\mathbf v_2 = \frac{m_a \mathbf v_{a1} + m_b \mathbf v_{b1}}{m_a + m_b}.</math> Zmanjšanje celotne kinetične energije je enako celotni kinetični energiji pred trkom v sistemskem sistemu s središčem gibalne količine glede na sistem dveh delcev, ker je v takšnem sistemu kinetična energija po trku enaka nič. V tem okviru ima večino kinetične energije pred trkom delec z manjšo maso. V drugem sistemskem okviru lahko poleg zmanjšanja kinetične energije pride tudi do prenosa kinetične energije z enega delca na drugega; dejstvo, da je to odvisno od sistemaskega okvira, kaže, kako relativno je to. Z obrnjenim časom imamo situacijo, ko sta dva predmeta odrinjena drug od drugega, npr. izstrelitev [[Izstrelek|izstrelka]] ali [[Raketa|raketa,]] ki uporablja [[potisk]] (primerjaj [[Enačba Ciolkovskega|izpeljavo raketne enačbe Ciolkovskega]]). === Gibanje živali === Trki živalske noge ali šape s podlago se običajno imenujejo sile reakcije tal. Ti trki so neprožni, saj se kinetična energija ne ohranja. Pomembna raziskovalna tema na področju [[Proteza|protetike]] je kvantificiranje sil, ki nastanejo med trki stopala s tlemi, povezanimi z hojo invalidov in neinvalidov. Ta kvantifikacija običajno zahteva, da osebe hodijo po silovni plošči (včasih imenovani "silna plošča"), pa tudi podrobno [[Kinematika|kinematično]] in [[Dinamika|dinamično]] (včasih imenovano kinetična) analizo. === Vplivi hiperhitrosti === [[File:HRIV_Impact.gif|sličica| Videoposnetek hiperhitrostnega trka sonde Deep Impact NASA na komet [[Komet Tempel 1|Tempel 1]]]] Hiperhitrost je zelo velika [[hitrost]], približno nad 3000 [[Meter na sekundo|metrov na sekundo]] (11.000 km/h, 6.700 mph, 10.000 ft/s ali [[Machovo število|Mach]] 8,8). Hiperhitrost je hitrost, ki je tako visoka, da je trdnost materialov ob udarcu zelo majhna v primerjavi z [[Vztrajnost|vztrajnostnimi]] napetostmi. <ref name="AIAA">{{Navedi knjigo |last=Air Force Institute of Technology |url=https://books.google.com/books?id=HsEorBWNGWwC&dq=Hypervelocity+3%2C00&pg=PA287 |title=Critical technologies for national defense |publisher=AIAA |year=1991 |isbn=1-56347-009-8 |location= |page=287}}</ref> Tako se [[Kovina|kovine]] in [[Tekočina|tekočine]] obnašajo podobno pri udarcu hiperhitrosti. Udar pri ekstremni hiperhitrosti povzroči [[Izparevanje|uparjanje]] udarne glave in tarče. Pri strukturnih kovinah se kot hiperhitrost običajno šteje hitrost, večja kot 2500 m/s (5.600 9.000 mph km/h, 8.200 ft/s ali Mach 7,3). [[Meteorit|Meteoritski]] [[Udarni krater|kraterji]] so tudi primeri udarcev zaradi hiperhitrosti.   == Sklici == [[Kategorija:Mehanika]] 352xj6n88j11b9lwrc4kk4hawguc8ai 8 17115 6760102 6748817 2026-10-03T19:25:25Z GeographieMan 179499 odstranjevanje celotne vsebine strani 6760102 wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 0 23553 6760059 5037863 2026-10-03T17:19:31Z Niko Petrič 261163 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1364505117|Ballistics]]« 6760059 wikitext text/x-wiki [[File:Inclinedthrow.gif|sličica| Trajektorije treh predmetov, vrženih pod enakim kotom (70°): - modra barva predstavlja gibanje, če upoštevamo Stokesovo obliko upora, - zelena barva predstavlja gibanje, če upoštevamo Newtonovo obliko upora, - črna barva predstavlja gibanje brez upora. ]] '''Balistika''' je področje [[Mehanika|mehanike,]] ki se ukvarja z izstreljevanjem, letom in učinki udarcev na [[Izstrelek|izstrelke]], zlasti streliva, kot so [[Krogla (orožje)|krogle]], [[Prosto padajoča letalska bomba|prosto padajoče letalske bombe]], [[Raketa|rakete]] in podobno; je znanost ali umetnost načrtovanja in pospeševanja izstrelkov za doseganje želene zmogljivosti. '''Balistično telo''' je prosto gibajoče telo z [[Gibalna količina|gibalno količino]], na katero lahko delujejo sile, kot so sile, ki jih povzročajo stisnjeni plini iz [[Pištolna cev|pištolne cevi]] ali pogonske šobe, normalna sila zaradi žlebljenja ter [[Težnost|gravitacija]] in [[Upor sredstva|zračni upor]] med letom. [[Balistični izstrelek]] je [[Samopogonski izstrelek|izstrelek]], ki je voden le v relativno kratki začetni fazi leta z motorjem, nato pa njegovo [[pot]] urejajo zakoni [[Klasična mehanika|klasične mehanike]], v nasprotju z na primer [[Manevrirni izstrelek|manevrirnim izstrelkom]], ki je v letu z motorjem [[Aerodinamika|aerodinamično]] voden kot letalo [[Zrakoplov s fiksnimi krili|s fiksnimi krili]]. == Zgodovina in prazgodovina == Najzgodnejši znani balistični izstrelki so bili kamni, sulice in metalna palica. [[File:Marzagaglia,_Gaetano_–_Del_calcolo_balistico,_1748_–_BEIC_11380801.jpg|sličica| Gaetano Marzagaglia, ''Del calcolo balistico'', 1748]] Najstarejši dokazi o izstrelkih s kamnito konico, ki so jih morda izstrelili z lokom (prim. atlatl), izvirajo izpred približno 280.000 let in so bili najdeni v Etiopiji, torej v današnji vzhodni Afriki. <ref>{{Navedi novice |last=Choi |first=Charles |date=2013-12-27 |title=Oldest Javelins Predate Modern Humans, Raise Questions on Evolution |url=https://www.nationalgeographic.com/science/article/131126-oldest-javelins-stone-weapons-projectiles-human-evolution-science#:~:text=The%20oldest%20stone%2Dtipped%20projectile,to%20280%2C000%20years%2C%20study%20says.&text=The%20oldest%20known%20stone%2Dtipped,sapiens%2C%20by%20about%2080%2C000%20years. |access-date=2024-04-24 |work=National Geographic |language=en-GB}}</ref> Najstarejši dokazi o uporabi lokov za streljanje puščic izvirajo izpred približno 10.000 let; temeljijo na puščicah iz borovega lesa, najdenih v dolini Ahrensburg severno od [[Hamburg|Hamburga]]. Na dnu so imele plitve utore, kar kaže na to, da so bile izstreljene z lokom. <ref name="McEwen1991">{{Navedi časopis |last=McEwen |first=E. |last2=Bergman |first2=R. |last3=Miller |first3=C. |date=June 1991 |title=Early Bow Design and Construction |journal=[[Scientific American]] |volume=264 |issue=6 |pages=76–82 |doi=10.1038/scientificamerican0691-76}}</ref> Najstarejši lok, ki so ga doslej našli, je star približno 8000 let in so ga našli v močvirju Holmegård na Danskem. Zdi se, da je lokostrelstvo v Ameriko prispelo s tradicijo majhnih arktičnih orodij pred približno 4500 leti. Prve naprave, prepoznane kot pištole, so se pojavile na [[Zgodovina Kitajske|Kitajskem]] okoli leta 1000 n. št., do 12. stoletja pa se je tehnologija razširila po preostali Aziji in prišla v Evropo do 13. stoletja. <ref name="books.google.com">{{Navedi knjigo |last=Herbst |first=Judith |url=https://books.google.com/books?id=U-5T2Zs5qG8C&pg=PA8 |title=The History of Weapons |publisher=Lerner Publications |year=2005 |isbn=9780822538059 |access-date=16 March 2018 |via=Google Books}}</ref> Po tisočletjih empiričnega razvoja je področje balistike leta 1531 prvič preučeval in razvijal italijanski matematik [[Niccolo Fontana Tartaglia|Niccolò Tartaglia]], <ref name="Hall1952">{{Navedi knjigo |last=Hall |first=A. R. |title=Ballistics in the Seventeenth Century: A Study in the Relations of Science and War with Reference Principally to England |publisher=CUP Archive |year=1952 |page=36 |language=en}}</ref> <ref name="Tartaglia1537">{{Navedi knjigo |last=Tartaglia |first=Niccolò |title=Nova Scientia |year=1537 |language=it}}</ref> čeprav je še naprej uporabljal odseke premočrtnega gibanja, konvencijo, ki sta jo vzpostavila grški filozof [[Aristotel]] in Albert Saški, vendar z novostjo, da je preme črte povezal s krožnim lokom. [[Galileo Galilei]] je leta 1638 vzpostavil načelo sestavljenega gibanja, ki ga je uporabil za izpeljavo parabolične tirnice balistične trajektorije. <ref name="Nolte2018">{{Navedi knjigo |last=Nolte |first=David D. |author-link=David D. Nolte |title=Galileo Unbound |publisher=Oxford University Press |year=2018 |isbn=978-0198805847 |pages=39–63 |language=en}}</ref> Balistiko je na trdno znanstveno in matematično podlago postavil [[Isaac Newton]] z objavo dela [[Philosophiae naturalis principia mathematica|Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica]] leta 1687. Tako smo dobili matematične zakone gibanja in gravitacije, ki so prvič omogočili uspešno napovedovanje trajektorij.  Beseda ''balistika'' izhaja iz grške besede {{Jezik|grc|βάλλειν}} {{Transliteracija|grc|ballein}}, kar pomeni "metati". == Izstrelki == Izstrelek je kateri koli predmet, ki ga [[sila]] izstreli v [[prostor]] (prazen ali ne). Čeprav je vsak predmet, ki se premika skozi prostor (na primer vržena bejzbol žogica), izstrelek, se izraz najpogosteje nanaša na orožje. <ref>{{Navedi splet |title=The free Dictionary |url=http://www.thefreedictionary.com/projectile |access-date=2010-05-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet |title=Dictionary.com |url=http://dictionary.reference.com/browse/projectile |access-date=2010-05-19}}</ref> Za analizo [[Pot|trajektorije]] izstrelka se uporabljajo matematične enačbe gibanj .  Primeri izstrelkov vključujejo [[Žoga|žoge]], [[Puščica (izstrelek)|puščice]], [[Krogla (orožje)|krogle]], [[Granata|topovske granate]], [[Raketa|rakete]] brez kril itd.  == Izstreljevalci izstrelkov == === Metanje === [[File:MattKataThrowing.jpg|sličica| Meti [[bejzbol žogice]] lahko presežejo 160 km/h <ref>{{Navedi novice |last=Pepin |first=Matt |date=2010-08-26 |title=Aroldis Chapman hits 105 mph |url=http://www.boston.com/sports/blogs/thebuzz/2010/08/aroldis_chapman.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100831185316/http://www.boston.com/sports/blogs/thebuzz/2010/08/aroldis_chapman.html |archive-date=31 August 2010 |access-date=2010-08-30 |publisher=Boston.com}}</ref>]] Metanje je ročna izstrelitev izstrelka. Čeprav lahko nekatere druge živali mečejo, so ljudje zaradi svoje visoke spretnosti in dobrega časovnega usklajevanja nenavadno dobri metalci. Znanstveniki verjamejo, da je to evolucijsko pridobljena lastnost. Dokazi o človeškem metanju segajo 2 milijona let nazaj. Hitrost metanja, ki jo vidimo pri mnogih športnikih (145 km/h), daleč presega hitrost, s katero lahko [[Navadni šimpanz|šimpanzi]] mečejo predmete (32 km/h). <ref name="Hogenboom" /> Ta sposobnost odraža sposobnost človeških [[Rama|ramenskih]] [[Mišica|mišic]] in [[Kita (anatomija)|kit]], da shranjujejo elastičnost, dokler je ne potrebujejo za izstrelitev predmeta. <ref name="Hogenboom" /> === Frača === Frača je izstrelno [[Orožje|orožje,]] ki se običajno uporablja za metanje topo izdelanih izstrelkov, kot so kamen, glina ali svinec (" [[Balistika|pračna krogla]] "). Frača ima majhno zibelko ali ''vrečko'' na sredini dveh kosov vrvice. ''Kamen za pračo'' je nameščen v vrečki. Srednji prst ali palec damo skozi zanko na koncu ene vrvice, jeziček na koncu druge vrvice namestimo med palec in kazalec. Frača zaniha v loku, jeziček pa se sprosti v točno določenem trenutku. To sprosti izstrelek, ki poleti proti cilju. === Lok === Lok je prožen kos materiala, ki izstreljuje aerodinamične izstrelke, imenovane [[Puščica (izstrelek)|puščice]]. Puščica je morda prvi smrtonosni izstrelek, ki je bil kadarkoli opisan v razpravi o balistiki. Oba konca povezuje vrvica in ko vrvico potegnemo nazaj, se konca palice upogneta. Ko vrvico sprostimo, se potencialna energija upognjene palice pretvori v hitrost puščice. <ref name="Paterson27">{{Navedi knjigo |last=Paterson |first=W. F. |title=Encyclopaedia of Archery |publisher=St. Martin's Press |year=1984 |isbn=978-0312245856 |pages=27–28 |language=en}}</ref> [[Lokostrelstvo]] je umetnost ali šport streljanja puščic z loki. <ref name="Paterson17">{{Navedi knjigo |last=Paterson |first=W. F. |title=Encyclopaedia of Archery |publisher=St. Martin's Press |year=1984 |isbn=978-0312245856 |page=17 |language=en}}</ref> === Katapult === [[File:Catapult_1_Mercato_San_Severino.jpg|sličica| Katapult 1 Mercato San Severino]] Katapult je naprava, ki se uporablja za izstrelitev izstrelka na velike razdalje brez pomoči eksplozivnih naprav – to so zlasti različne vrste starodavnih in srednjeveških [[Oblegovalna naprava|oblegovalnih naprav]]. {{Sfn|Gurstelle|2004}} Katapult se uporablja že od antičnih časov, saj se je izkazal za enega najučinkovitejših naprav med bojevanjem. Beseda "katapult" izvira iz [[Latinščina|latinske]] besede " {{Jezik|la|catapulta}} "., ki pa izhaja iz grškega {{Jezik|grc|καταπέλτης}} ({{Transliteracija|grc|katapeltēs}}), sam iz {{Jezik|grc|κατά}} ({{Transliteracija|grc|kata}}), "proti" {{Sfn|Liddell|Scott|loc=κατά}} in {{Jezik|grc|πάλλω}} ({{Transliteracija|grc|pallō}}), "metati, vreči". {{Sfn|Liddell|Scott|loc=πάλλω}} {{Sfn|Oxford Dic|loc=catapult}} Katapulte so izumili [[Antična Grčija|stari Grki]]. {{Sfn|Schellenberg|2006|pp=14–23}} {{Sfn|Marsden|1969|pp=48–64}} === Pištola === [[File:Uss_iowa_bb-61_pr.jpg|levo|sličica| USS <nowiki><i id="mw9A">Iowa</i></nowiki> (BB-61) je leta 1984 izstrelila polno bočno granato]] Pištola je običajno cevasto orožje ali druga naprava, namenjena izstreljevanju izstrelkov ali drugega materiala. Izstrelek je lahko v trdnem, tekočem ali plinastem stanju ali kot energija in je lahko prost, kot pri kroglah in topniških granatah, ali pa vezan, kot pri [[Električni paralizator|električnih paralizatorjih]] in kitolovskih harpunah. Način izstrelitve se razlikuje glede na zasnovo, vendar ga običajno doseže delovanje tlaka plina, ki ga ustvari hitro izgorevanje pogonskega goriva ali pa ga stisne in shrani mehansko, tako da deluje na izstrelek znotraj odprte cevi v obliki bata. Zaprti plin pospešuje gibljivi izstrelek po dolžini cevi in mu daje zadostno hitrost, da ohrani pot izstrelka, ko delovanje plina preneha na koncu cevi ali ustja. Druga možnost je pospeševanje z ustvarjanjem elektromagnetnega polja, v tem primeru pa cev lahko ne namesti in se nadomesti z vodilno tirnico. [[Vojaška tehnika|Orožar]], ki uporablja znanstvena načela balistike za načrtovanje [[Naboj (orožje)|nabojev]], se pogosto imenuje '''balistik'''. === Raketa === [[File:Iridium-1_Launch_(32312419215).jpg|sličica| SpaceX-ova raketa Falcon 9 Full Thrust, 2017]] Raketa je [[Samopogonski izstrelek|izstrelek]], [[vesoljsko plovilo]], [[zrakoplov]] ali drugo [[vozilo]], ki ga [[Potisk|poganja]] [[raketni motor]]. Izpušni plini raketnih motorjev so v celoti sestavljeni iz pogonskih goriv, ki so bila pred uporabo v raketi. {{Sfn|Sutton|2001|loc=chapter 1}} Raketni motorji delujejo na principu akcije in reakcije. Raketni motorji potiskajo rakete naprej preprosto tako, da izjemno hitro mečejo izpušne pline nazaj. Čeprav so rakete za uporabo pri nizkih hitrostih relativno neučinkovite, so relativno lahke in zmogljive, sposobne ustvarjati velike pospeške in doseči [[Ubežna hitrost|izjemno visoke hitrosti]] z razumno učinkovitostjo. Rakete niso odvisne od ozračja in zelo dobro delujejo v vesolju. Rakete za vojaško in rekreacijsko uporabo segajo v 13. stoletje na Kitajsko. {{Sfn|MSFC History Office|2000}} Pomembnejša znanstvena, medplanetarna in industrijska uporaba se je pojavila šele v 20. stoletju, ko je bila raketna tehnika osnovna tehnologija za vesoljsko dobo, vključno s [[Apollo 11|pristankom na Luni]]. Rakete se danes uporabljajo za [[Ognjemet|ognjemete]], orožje, [[Katapultni sedež|katapultne sedeže]], [[Raketa nosilka|nosilne rakete]] za umetne [[Satelit|satelite]], polete s posadko v vesolje in raziskovanje vesolja. [[Raketni motor|Kemične rakete]] so najpogostejša vrsta visokozmogljivih raket in običajno ustvarjajo izpušne pline z izgorevanjem [[Raketno gorivo|raketnega goriva]]. Kemične rakete shranjujejo veliko količino energije v zlahka sproščeni obliki in so lahko zelo nevarne. Skrbno načrtovanje, testiranje, gradnja in uporaba zmanjšujejo tveganja. == Podpodročja == [[File:Bullet_coming_from_S&W.jpg|sličica| Balistiko je mogoče preučevati z uporabo visokohitrostne fotografije ali visokohitrostnih kamer. Fotografija streljanja iz revolverja Smith & Wesson, posneta z ultrahitro bliskavico z zračno režo. S to bliskavico, dolgo manj kot mikrosekundo, je mogoče posneti kroglo brez zamegljenosti zaradi gibanja.]] Balistiko pogosto delimo na naslednja štiri podpodročja: <ref>{{Navedi knjigo |last=U.S. Marine Corps |url=https://fas.org/man/dod-101/sys/land/docs/fm6-40-ch3.htm |title=FM 6-40 Tactics, Techniques, and Procedures for Field Artillery Manual Cannonry |publisher=Department of the Army |year=1996}}</ref> * ''Notranja balistika'' je preučevanje procesov, ki prvotno pospešujejo izstrelke, * ''prehodna balistika -'' preučevanje izstrelkov, ko prehajajo v let brez motorja, * ''zunanja balistika'' je preučevanje poti izstrelka ([[Pot|trajektorije]]) med letom, * ''terminalna balistika -'' preučevanje izstrelka in njegovih učinkov ob koncu leta. === Notranja balistika === Notranja balistika, podpodročje balistike, je preučevanje pogona [[Izstrelek|izstrelka]] . Pri orožju notranja balistika zajema čas od vžiga pogonskega sredstva do izstopa izstrelka [[Pištolna cev|iz cevi orožja]]. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|US Army|1965|pp=1–2}}</ref> Preučevanje notranje balistike je pomembno za oblikovalce in uporabnike strelnega orožja vseh vrst, od malokalibrskih [[Puška|pušk]] in [[Pištola|pištol]] do visokotehnološkega [[Artilerija|topništva]] . Pri [[Raketa|raketnih]] izstrelkih notranja balistika zajema obdobje, v katerem [[raketni motor]] zagotavlja potisk. <ref>{{Navedi splet |title=Definition of BALLISTICS |url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/ballistics |access-date=16 March 2018 |website=www.merriam-webster.com}}</ref> === Prehodna balistika === Prehodna balistika, znana tudi kot vmesna balistika, <ref name="britannica">{{Navedi enciklopedijo |title=Ballistics |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] Online |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/50672/ballistics |access-date=2009-04-27 |language=en}}</ref> je preučevanje obnašanja izstrelka od trenutka, ko zapusti cev, do izenačitve tlaka za izstrelkom, <ref name="PSUPhysics">{{Navedi splet |title=Physics 001 The Science of Ballistics |url=http://class.phys.psu.edu/p001projects/Project3/Spr07/48%20%20FinalPresentation.ppt |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120222224321/http://class.phys.psu.edu/p001projects/Project3/Spr07/48%20%20FinalPresentation.ppt |archive-date=2012-02-22 |access-date=2009-04-27 |website=class.phys.psu.edu |publisher=[[Pennsylvania State University]] |language=en}}</ref> zato leži med notranjo in zunanjo balistiko. === Zunanja balistika === [[File:Bullet_Wiki.ogv|sličica| Schlierenova slika krogle v prostem letu, ki prikazuje dinamiko zračnega tlaka okoli krogle]] Zunanja balistika je del balistike, ki se ukvarja z obnašanjem izstrelka brez motorja med letom. Zunanja balistika se pogosto povezuje s [[Ognjeno orožje|strelnim orožjem]] in se ukvarja s fazo prostega leta [[Krogla (orožje)|krogle]] brez motorja po tem, ko zapusti [[Pištolna cev|cev puške]] in preden zadene cilj, zato leži med prehodno in terminalno balistiko. Zunanja balistika se ukvarja tudi s prostim letom raket in drugih izstrelkov, kot so krogle, puščice itd. === Terminalna balistika === Terminalna balistika je veda o obnašanju in učinkih izstrelka, ko zadene cilj. <ref name="MacKenzie1992">{{Navedi poročilo |url=http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA246922&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf |title=Terminal Ballistics Test and Analysis Guidelines for the Penetration Mechanics Branch |last=MacKenzie |first=James W. |last2=Walters |first2=William P. |date=February 1992 |publisher=Army Ballistic Research Laboratory |language=en |id=ADA246922 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121006212114/http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA246922&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf |archive-date=2012-10-06 |url-status=dead}}</ref> Terminalna balistika je pomembna tako za izstrelke majhnega kalibra kot za izstrelke velikega kalibra (izstreljene iz [[Artilerija|topništva]]). Preučevanje trkov z izjemno visokimi hitrostmi je še vedno zelo novo in se zaenkrat večinoma uporablja pri načrtovanju [[Vesoljsko plovilo|vesoljskih plovil]] . == Uporaba == [[File:Apollo_11_lunar_module.jpg|sličica| [[Apollo 11|Apolon 11]] – Astrodinamični izračuni so omogočili vesoljskim plovilom potovanje na Luno in vrnitev z nje]] === Forenzična balistika === Forenzična balistika vključuje analizo krogel in njihovih trkov za določitev informacij, ki so uporabne za sodišče ali drug del pravnega sistema. Ločeno od balističnih informacij preiskave strelnega orožja in sledi orodja (" balistični prstni odtisi ") vključujejo analizo dokazov o strelnem orožju, strelivu in sledi orodja, da se ugotovi, ali je bilo določeno strelno orožje ali orodje uporabljeno pri storitvi kaznivega dejanja. === Astrodinamika === '''Astrodinamika''' je uporaba balistike in [[Nebesna mehanika|nebesne mehanike]] pri praktičnih problemih, povezanih z gibanjem [[Raketa|raket]] in drugih [[Vesoljsko plovilo|vesoljskih plovil]]. Gibanje teh objektov se običajno izračuna iz [[Newtonovi zakoni gibanja|Newtonovih zakonov gibanja]] in [[Splošni gravitacijski zakon|Newtonovega splošnega gravitacijskega zakona]] . Je osrednje področje znotraj načrtovanja in nadzora vesoljskih misij. == Sklici == [[Kategorija:Balistika]] m8ju59502vce01wyjthorn3f4mhwgfx 0 26218 6760239 6759275 2026-10-04T09:21:18Z ~2026-53367-26 266779 Krstil se je 26.4 rodil pa naj bi se 23.4 6760239 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = William Shakespeare | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | signature = <!-- WD --> }} '''William Shakespeare''' [ˈwɪljəm ˈʃeɪkspɪə], [[Angleži|angleški]] [[dramatik]], [[krst|krščen]] 26. aprila 1564, [[Stratford-upon-Avon]], [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Warwickshire]], umrl v [[Anglija|Angliji]], 23. april 1616 ([[julijanski koledar]]), 3. maj 1616 ([[gregorijanski koledar]]), Stratford-upon-Avon. William Shakespeare je največji angleški dramatik, ki je bil še za časa svojega življenja priznan in cenjen [[književnik]] in [[gledališki igralec]]. Priznani angleški književniki v naslednjih stoletjih kot so [[John Milton]], [[John Dryden]] in [[Alexander Pope]] so mu izkazovali spoštovanje in ga častili kot univerzalnega [[genij]]a, ki je s svojim delom zasenčil svoje sodobnike, nekateri so mu celo pripisovali sijaj božanskega. Nobeden od kasnejših posvetnih in svobodomiselnih pisateljev ni vplival v tako velikem deležu na svetovno [[kultura|kulturo]] kot ravno William Shakespeare. Shakespearja so včasih klicali tudi Bard of Avon. Glede na zgodovinske nejasnosti in [[biografija|biografske]] pomanjkljivosti se že več kot stoletje pojavlja t. i. ''[[shakespearejansko vprašanje]]'', ki izraža dvom do avtorstva izjemnega književnega [[opus]]a, ki ga pripisujemo Shakespeareu. Številni analitiki, ki so raziskovali slog njegove govorice, so prišli do različnih zaključkov. Danes med literarnimi zgodovinarji velja skoraj konsenz, da Shakespeareovo avtorstvo ni sporno.<ref>James S. Shapiro, ''Contested Will: Who Wrote Shakespeare?''. Faber and Faber, 2010</ref> Njegova veličina je predvsem v obširni uporabi jezika s prostranim besediščem in bogatim poznavanjem zgodovine. Obširnost znanja nakazuje skorajda nečloveško zmožnost, kar vedno znova sproža dvome o enem avtorju. == Življenje == === Mladost === Shakespeare se je po nekaterih predvidevanjih rodil 23. aprila leta 1564, v srednji Angliji v Stratfordu na reki [[Avon (reka)|Avon]], Johnu in Mary Shakespeare<ref>{{Harvnb|Schoenbaum|1987|loc=14–22}}.</ref><ref>O imenu Shakespeare glej [[Fausto_Cercignani]], ''Shakespeare's Works and Elizabethan Pronunciation'', Oxford, University Press (Clarendon Press), 1981. ISBN 978-0198119371, s. 1 og David Kathman, http://shakespeareauthorship.com/name1.html</ref>. Datum rojstva ni natančen, ker so včasih vodili le evidenco o krstih. William je bil krščen 26. aprila v cerkvi [[Sveta trojica|Svete trojice]] v Stratfordu.<ref>{{Harvnb|Schoenbaum|1987|loc=24–6}}.</ref> Ena izmed teorij navaja, da so bili njegovi predniki [[kmet]]je in ovčerejci. Oče John naj bi bil priznan [[trgovec]] in [[obrtnik]], mestni svetnik, kasneje tudi [[župan]] in [[sodnik]]. Drugi viri navajajo, da je bil poljedelec, tretji, da je bil [[rokavičar]] in četrti celo, da je bil [[mesar]]. Nekaj časa naj bi bil skrbnik javnega reda in straže, zakladnik, svetovalec in leta 1568 celo vodja tržne uprave. Williamova mati Mary je izhajala iz bogate [[kmet|kmečke]] družine. William je bil tretji izmed devetih otrok in najstarejši sin<ref>{{Harvnb|Schoenbaum|1987|loc=23–24}}.</ref>. Otroštvo je preživelo le šest otrok (trije so zgodaj umrli, tako da so Williamu ostali le štirje bratje in sestra Joan). Gledališču se je poleg Williama posvetil tudi njegov šestnajst let mlajši brat ''Edmund'', gledališki igralec, ki pa je umrl že pri sedemindvajsetih letih. Mali William naj bi bil že pri štirih letih očaran z nastopaškim bliščem okoli svojega očeta, mestnega svetnika, odetega v čudovita škrlatna oblačila in z dvema rjavo-rumeno odetima služabnikoma, ki sta nosila [[žezlo]] ter ga spremljala na [[sejem|sejmih]] in mestnih prireditvah. Nekaj let kasneje je začel obiskovati domačo šolo, kjer je dobil prva znanja, šolanje pa nadaljeval v novi [[klasična gimnazija|klasični gimnaziji]] ''King's New School''<ref>{{Harvnb|Schoenbaum|1987|loc=62–63}}; {{Harvnb|Ackroyd|2006|loc=53}}; {{Harvnb|Wells|Taylor|Jowett|Montgomery|2005|loc=xv–xvi}}</ref><ref>{{Harvnb|Baldwin|1944|loc=464}}.</ref>. Nekateri njegovi biografi menijo, da je bil bolj slab učenec in imel težave s koncentracijo. Vendar kljub temu je pridobil temeljno znanje [[latinščina|latinščine]]<ref>{{Harvnb|Baldwin|1944|loc=179-80, 183}}; {{Harvnb|Cressy|1975|loc=28, 29}}.</ref>, [[francoščina|francoščine]], [[italijanščina|italijanščine]], [[grščina|grščine]] in morda tudi [[španščina|španščine]]. Shakespeare je zaradi pomanjkanja denarja zapustil šolo pri petnajstih in ni nadaljeval šolanja na [[univerza|univerzi]]. Kaj se je potem dogajalo z njim, ni znano. Nekateri ga že omenjajo kot igralca, ki se je pojavljal v nekaterih uličnih gledaliških prireditvah. Leta [[1582]] se je kot osemnajstleten mladenič poročil z osem let starejšo ''Anne Hathaway''. Biografi navajajo, da je bila poroka prisiljena, brez privoljenja nevestinih staršev in Williama ni posebej osrečila. Anne mu je rodila tri otroke, hčerko ''Susanno'' leta [[1583]] ter dvojčka ''Hamneta'' in ''Judith'' leta 1585. [[Slika:Shakespeare Globe Theater 1 db.jpg|thumb|200px|right|Ponovno postavljeno Gledališče Globe v Londonu ob reki Temzi]] === Kariera === Čeprav se je gledališka in pisateljska kariera Williama Shakespeara odvijala v [[London]]u, je njegova družina ostala in živela v [[Stratford-upon-Avon|Stratfordu]]. Ni znano, kolikokrat se je za časa bivanja v Londonu vračal v Stratford, toda čutil je veliko pripadnost Stratfordu in okolju, iz katerega je izhajal. Razlog za Shakespeareov odhod v London ni znan. Predvideva se, da je odšel kmalu po rojstvu dvojčkov, leta [[1586]], zaradi bojazni pred kaznijo zaradi [[krivolov]]a. V Londonu je najprej delal v [[gledališče|gledališču]] kot pomožni delavec, nato pa se je preživljal kot igralec, [[režiser]], [[dramaturg]] in dramski pisec. Prvi pisni dokument, ki govori o njegovem delu v Londonu, datira v leto 1592.<ref>{{Harvnb|Chambers|1930|loc=Vol. 1: 287, 292}}</ref> Gre za [[pamflet]], v katerem je takrat cenjeni romanopisec in dramatik [[Robert Greene]] napadel mladega književnega povzpetneža in »krpača dramskih del« - Williama Shakespeara. Od leta 1594 pa do konca svoje [[kariera|kariere]] je bil Shakespeare član gledališke skupine ''Lord Chamberlain's Men'', ki se je leta 1603, ko je postal njen pokrovitelj [[kralj]] [[Jakob I. Angleški|Jakob I.]], preimenovala v ''King's Men''.<ref>{{Harvnb|Chambers|1923|loc=208–209}}.</ref> V letih prvega velikega literarnega vzpona pa ga je v zasebnem življenju verjetno precej pretresla smrt (1596) enajstletnega sina ''Hamneta''. Nekateri povezujejo Hamnetovo ime celo z nastankom tragedije ''Hamlet''. Dva meseca po Hamnetovi smrti si je oče John gmotno spet opomogel, saj je družina dobila pravico do [[grb]]a. Da se je stanje Shakespearov popravilo in da so bili s podelitvijo grba povzdignjeni v [[plemič|plemiški]] stan, je nedvomno pripomogel tudi William z zvezami, ki si jih je medtem pridobil v Londonu. Verjetno pa si je z gledališkim poslom zelo opomogel,<ref>{{Harvnb|Chambers|1930|loc=Vol. 2: 67–71}}.</ref> ker si je lahko leta 1597 kupil hišo v Stradfordu na Novem trgu, kjer je pozneje skušal v miru preživeti zadnja leta svojega življenja. Leta 1599 je zavzel eno vodilnih mest v [[gledališče Globe|gledališču Globe]], medtem ko je bil že desetletje [[delničar]] gledališča ''Blackfriars''. Vsa naslednja leta je tudi vztrajno dokupoval zemljo in [[nepremičnina|nepremičnine]] v Stratfordu. Ko sta ''brata Burbadge'' prevzela gledališče »Globe«, ki je postalo najznamenitejše angleško gledališče v [[Elizabetinsko obdobje|elizabetinski dobi]], se jima je pridružil kot [[delnica|delniški]] solastnik. O tem, kaj je sprva počel v Londonu, obstajajo prav tako nasprotujoča si mnenja. Pravijo, da je v začetku varoval [[konj]]e gospôdi, ki je prihajala h gledališkim predstavam, kmalu je bil v gledališču pomočnik, igralec manjših vlog, nato prirejevalec iger, leta 1592 pa je postal nevaren tekmec tedanjim dramatikom. Tega leta so v Londonu uprizorili njegovega [[Henrik VI. (Shakespeare)|Henrika VI.]], leta 1593 pa je Shakespeare javno stopil v takratni londonski svet književnikov, ko je izdal [[ep]]sko pesnitev »Venera in Adonis«. Leta [[1594]] je izdal svojo drugo epsko pesnitev »Lukrecijo«. Shakespeare je kmalu dobil zaščitnike in prijatelje. Kot opazovalec se je lahko udeleževal zabav in učenih pogovorov in tako dobival vpogled v plemiško življenje. Njegova veljava v gledališču je postajala vse, tako se je 1598 njegovo ime začelo pojavljati na plakatih.<ref>{{Harvnb|Schoenbaum|1987|loc=188}}; {{Harvnb|Kastan|1999|loc=37}}; {{Harvnb|Knutson|2001|loc=17}}</ref> Postal je delničar v svoji gledališki skupini in kot pisatelj tragedij in komedij doživljal uspehe pri navdušenem občinstvu. V tem času je napisal tragedijo »Romeo in Julija«, komedijo »Sen kresne noči«, nato je sledil »Beneški trgovec« in »Julij Cezar« ter veseloigre »Mnogo hrupa za nič«, »Kakor vam drago« in »Kar hočete«. === Teorija o zaroti === Obstaja teorija, da je bil leta 1601 skupaj s prijateljema grofom Essexom in grofom Southamptonom udeležen v neuspeli [[zarota|zaroti]] proti kraljici [[Elizabeta I. Angleška|Elizabeti I.]] Zarota, v katero je bilo vpletenih več plemičev, je bila izdana in [[sodišče]] je vse ostro kaznovalo – številnim, med njimi tudi grofu Essexu, so odsekali glavo, Southamptona pa so zaprli. V nevarnosti je bil tudi Shakespeare, ker so zarotniki dan pred napadom naročili uprizoritev njegove kraljevske kronike ''[[Rihard II. (Shakespeare)|Rihard II.]]'' v gledališču Globe, da bi tako pri ljudeh povečali pripravljenost na upor (v [[Dramsko delo|drami]] je prikazan [[umor]] nesposobnega kralja). V vsakem primeru so ti dogodki gotovo vplivali na dela, ki jih je napisal v naslednjih letih in ki jih zaznamuje [[pesimizem]], to so tragedije ''Othello'', ''Kralj Lear'', ''Macbeth'', ''Timon Atenski'', ''Koriolan'' in druge. [[Slika:Shakspeare signature.jpg|thumb|right|400px|Shakespeareov podpis v oporoki]] Po naravni smrti kraljice Elizabete je prišel na oblast novi kralj Jakob I., sin [[Marija I. Škotska|Marije Stuart]], ki je zarotnike pomilostil. Kralj je dal dovoljenje, da se sme v gledališčih uprizarjati kakršnekoli gledališke igre od tragedij, pa do pastoralov. Shakespearov položaj se je pod novim kraljem dokončno utrdil in v letih od 1598 do 1609 je napisal veliko [[sonet]]ov. Le-ti sodijo med njegova pomembnejša dela. === Vrnitev v Stratford === Nihče ne ve, zakaj je skoraj petdesetletni Shakespeare okrog leta 1612-1613 zapustil London in se vrnil v rojstni kraj. Morda se je vsega naveličal, ter je hotel uživati v miru, kar si je zaslužil gmotno in moralno. Tudi slave je imel takrat že dovolj, saj ga je zgodovinar [[Camden]] že leta [[1605]] imenoval za genija takratnega časa. Morda se je dokončno preselil v Stratford šele po 29. juniju 1613. leta, ko je med predstavo «Henrika VIII.« [[požar|zgorelo]] gledališče »Globe«. 10. februarja 1616 je bil že na svatbi svoje hčere Judite, petnajst dni po tem pa je že naredil [[oporoka|oporoko]]. Za glavna [[dedič]]a je določil hčer Suzano in njenega moža zdravnika dr. Johna Halla. Judita je dobila 300 funtov, obdaril pa je tudi sestro in druge sorodnike ter prijatelje. Žena Anne pa je dobila le posteljo in še to ne najboljšo. Celo revežem je zapustil več kot njej. To je kazalo, da se nista razumela, k čemur so pripomogla tudi leta, saj je bila od njega starejša osem let. [[Slika:Shakespeare effigy.jpg|thumb|right|200px|Napis na nagrobniku]] Shakespeare po letu 1614 ni več odšel iz Stratforda. Začel je bolehati in na svoj domnevni rojstni dan, 23. aprila leta 1616, je umrl v starosti 52 let<ref>{{Harvnb|Schoenbaum|1987|loc=25, 296}}.</ref>. Pokopan je v stratfordski cerkvi. V nagrobno ploščo, pod katero leži, so vklesani štirje stihi, ki bi jih naj sam napisal in ki se v proznem prevodu glasijo: »''Dobri prijatelj, Jezusu na ljubo ne grebi po prahu, ki je tu zaprt. Blagoslovljen mož, ki prizanaša tem kamnom, in preklet bodi vsak, ki bi vznemirjal moje kosti''«. V steno na levi pa je v [[marmor]] vklesan njegov kip s papirjem in peresom ter v skrbno izklesani gosposki obleki. == Shakespearovo družinsko drevo == {{familytree/start}} {{familytree | | | | | | RS | | | | | | | |RS=[[Richard Shakespeare|Richard<br />Shakespeare]]}} {{familytree | | | | | | |!| | | | | || | }} {{familytree | | | | | | JOHN |-|v|-| MA | | | |JOHN=[[John Shakespeare|John<br />Shakespeare]]|MA=[[Mary Shakespeare|Mary<br />Arden]]}} {{familytree | | | | | | | |,|-|^|-|-|-|-|-|.|}} {{familytree | | | | | | | WS |v| AH | |JOAN|-|WH|WS=William<br />Shakespeare|AH=[[Anne Hathaway (Shakespeare)|Anne<br />Hathaway]]|JOAN=[[Joan Shakespeare|Joan<br />Shakespeare]]|WH=[[William Hart|William<br />Hart]]}} {{familytree | | | | | |,|-|-|-|+|-|-|-|.| | |}} {{familytree |JH|v| SS | | HS | | JS |-|TQ| | | JH=[[John Hall (physician)|John<br />Hall]]|SS=[[Susanna Hall|Susanna<br />Shakespeare]]|HS=[[Hamnet Shakespeare|Hamnet<br />Shakespeare]]|JS=[[Judith Quiney|Judith<br />Shakespeare]]|TQ=[[Thomas Quiney|Thomas<br />Quiney]]}} {{familytree | | | |!| | | | | || | }} {{familytree | | |EB| | | | | || | EB=[[Elizabeth Hall Nash Barnard|Elizabeth Hall<br />Barnard]]}} {{familytree/end}} == Značilnosti Shakespearovih gledaliških iger == Shakespeare je gledališke igre pisal za uprizoritve in ne za [[knjiga|knjižne]] izdaje. Zaradi pomanjkljive dramatikove skrbi za svoje delo je bilo kasneje izredno težko določiti časovno zaporedje nastanka posameznih dram. Svoja dela je pisal v skladu z [[renesansa|renesančno]] tradicijo – v [[blankverz]]u (za katerega je značilen deset ali enajstzložni [[jamb]]ski [[ritem]]), ki ga prekinjajo zdaj [[rima]]ni [[verz]]i zdaj [[proza]], vmes pa so vključene tudi [[poezija|pesmi]]. Ustvarjanje Williama Shakespeara lahko razdelimo na tri glavna obdobja: # '''zgodnje obdobje''', ki je trajalo približno od leta 1590 do leta 1601. V tem obdobju je pisal v glavnem [[komedija|komedije]] in zgodovinske igre, napisal pa je tudi tri zgodnje drame (''Tit Andronik'', ''Romeo in Julia'', ''Julij Cezar''). # '''osrednje obdobje''', ki je trajalo nekako od leta 1601 do 1608, je čas nastanka velikih Shakespearovih tragedij: ''Hamlet'', ''Kralj Lear'', ''Macbeth'' in ''Othello''. Nastajale so tudi problemske igre, kot so npr. ''Kakor vam drago'', ''Troilus in Kresida''. # '''pozno obdobje''', v katerem je Shakespeare ustvarjal tragikomedije, tj. resne igre, ki se srečno končajo (''Zimska pravljica'', ''Vihar'' ...). == Književni [[opus]] == Skupni opus obsega 37 gledaliških iger in 154 sonetov. === Komedije: === William Shakespeare je napisal trinajst komedij, ki so kljub visoki umetniški kvaliteti ostale v senci njegovih tragedij. To so: # ''[[Komedija zmešnjav (Shakespeare)|Komedija zmešnjav]]'' (''The Comedy of Errors'') # ''[[Ukročena trmoglavka (Shakespeare)|Ukročena trmoglavka]]'' (''The Taming of the Shrew'') # ''[[Ljubezni trud zaman (Shakespeare)|Ljubezni trud zaman]]'' (''Love's Labour's Lost'') # ''[[Dva gospoda iz Verone (Shakespeare)|Dva gospoda iz Verone]]'' (''The Two Gentlemen of Veron'') # ''[[Sen kresne noči (Shakespeare)|Sen kresne noči]]'' (''A Midsummer Night's Dream'') # ''[[Beneški trgovec (Shakespeare)|Beneški trgovec]]'' (''The Merchant of Venice'') # ''[[Mnogo hrupa za nič (Shakespeare)|Mnogo hrupa za nič]]'' (''Much Ado About Nothing'') # ''[[Kakor vam drago (Shakespeare)|Kakor vam drago]]'' (''As You Like It'') # ''[[Dvanajsta noč (Shakespeare)|Dvanajsta noč ali Kar hočete]]'' (''Twelfth Night or What You Will'') # ''[[Vesele žene Windsorske (Shakespeare)|Vesele žene Windsorske]]'' (''The Merry Wives of Windsor'') # ''[[Troilus in Kresida (Shakespeare)|Troilus in Kresida]]'' (''Troilus and Cressida'') # ''[[Dober konec vse povrne (Shakespeare)|Dober konec vse povrne]]'' (''All's Well That Ends Well'') # ''[[Milo za drago (Shakespeare)|Milo za drago]]'' (''Measure for Measure'') === Zgodovinske gledališke igre: === (13) * ''[[Henrik VI. (Shakespeare)|Henrik VI.]]'', prvi, drugi in tretji del * ''Rihard III.'' * ''Kralj Ivan'' * ''Rihard II.'' * ''Kralj Henrik IV.'', prvi in drugi del * ''Henrik V.'' * ''[[Julij Cezar (Shakespeare)|Julij Cezar]]'' * ''Henrik VIII.'' * ''Antonij in Kleopatra'' * ''[[Koriolan]]'' === Tragedije: === # ''[[Tit Andronik]]'' # ''[[Romeo in Julija]]'' # ''[[Hamlet]]'' # ''[[Otello]]'' # ''[[Kralj Lear]]'' # ''[[Macbeth]]'' === Tragikomedije: === # ''Timon Atenski'' # ''Cimbolin'' # ''Zimska pravljica'' # ''[[Vihar (Shakespeare)|Vihar]]'' === Soneti: === William Shakespeare je napisal tudi okrog 154 [[sonet]]ov, ki so bili povečini posvečeni njegovemu prijatelju in [[pokrovitelj]]u ''Henryju Wriothsleyu'', [[grof]]u Southamptonu. V [[slovenščina|slovenski jezik]] jih je odlično prepesnil [[Janez Menart]]. === Časovna preglednica Shakespeareovih del: === # ''The Two Gentlemen of Verona'', ''Dva gospoda iz Verone'' # ''The Taming of the Shrew'', ''Ukročena trmoglavka'' # ''2 Henry VI.'', ''Henrik VI.'' (2) # ''3 Henry VI.'', ''Henrik VI.'' (3) # ''Titus Andronicus'' # ''The First Part of Henry VI.'' # ''Richard III.'', ''Rihard III.'' # ''Venus and Adonis'', ''Venera in Adonis'' # ''The Rape of Lucrece'' # ''The Comedy of Errors'', ''Komedija zmešnjav'' # ''Love’s Labour’s Lost'', ''Ljubezni trud zaman'' # ''Love’s Labour’s Won'' (neohranjeno delo) # ''A Midsummer Night’s Dream'', ''Sen kresne noči'' # ''Romeo and Juliet'', ''Romeo in Julija'' # ''Richard II.'', ''Rihard II.'' # ''The Life and Death of King John'' # ''The Merchant of Venice'', ''Beneški trgovec'' # ''1 Henry IV.'' # ''The Merry Wives of Windsor'', ''Vesele žene Windsorske'' # ''2 Henry IV.'' # ''Much Ado About Nothing'', ''Mnogo hrupa za nič'' # ''Henry V.'' # ''Julius Caesar'', ''Julij Cezar'' # ''As You Like It'', ''Kakor vam drago'' # ''Hamlet'', ''Hamlet'', princ danski # ''Twelfth Night or What You Will'', ''Dvanajsta noč ali Kar hočete'' # ''Troilus and Cressida'', ''Trolius in Kresida'' # ''Sonnets and ‘A Lover’s Complaint’'', Soneti # ''Various Poems'', različne pesnitve # ''Measure for Measure'', ''Milo za drago'' # ''Othello'', ''Otelo'' # ''All’s Well That Ends Well'', ''Dober konec vse povrne'' # ''Timon of Athens'', ''Timon Atenski'' # ''King Lear'', ''Kralj Lear'' # ''Macbeth'' # ''Antony and Cleopatra'', ''Antonij in Kleopatra'' # ''Pericles'', ''Periklej'' # ''Coriolanus'', ''Koriolan'' # ''The Winter’s Tale'', ''Zimska pravljica'' # ''Cymbeline, king of Britain'', ''Cimbelin'' # ''The Tempest'', ''Vihar'' # ''Cardenio'' (neohranjeno delo) # ''All is True (Henry VIII.)'', ''Kralj Henrik VIII.'' # ''The Two Noble Kinsmen'' == Glej tudi == * [[glasbene priredbe Shakespeareovih del]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{zbirka}} {{wikinavedek}} * [http://veza.sigledal.org/media/uploads/Dokumenti/gledali-ki-listi/shakespeare-gl-web.pdf Zbrana dela W. Shakespeara] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Shakespeare, William}} [[Kategorija:Angleški dramatiki]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:William Shakespeare|*]] [[Kategorija:Stratford-upon-Avon]] jezfkpxunsrah877svpkw0vjwlrfj2r 0 26498 6760017 6685031 2026-10-03T12:54:38Z ~2026-53384-78 266730 /* */ slovnica 6760017 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} {{Krščanstvo}} '''Reformácija''' je bilo [[Vera|versko]], [[Kultura|kulturno]] in [[Politika|politično]] [[gibanje]] v [[16. stoletje|16. stoletju]], katerega cilj je bila preureditev [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliške Cerkve]]. Njen glavni začetnik je [[Nemci|nemški]] [[katoličani|katoliški]] [[duhovnik]] in [[avguštinci|avguštinski]] [[menih]] [[Martin Luther]], ki je 31. oktobra 1517 na vrata [[cerkev (zgradba)|cerkve]] v [[Nemčija|nemškem]] mestu [[Wittenberg]] pribil liste s [[Petindevetdeset tez|95 tezami »o moči odpustkov«]],<ref>Po ugotovitvah nekaterih zgodovinarjev jih je samo poslal nekaj cerkvenim avtoritetam.</ref> kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od [[odpustek|odpustkov]] namenjen gradnji [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Bazilike sv. Petra]] v [[Rim]]u (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obtoženi odšel v zapor, kupil odpustek in ostal svoboden). {{navedi vir}} Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev. [[Slika:Lucas Cranach (I) workshop - Martin Luther (Uffizi).jpg|thumb|right|150px|Martin Luther]] Lutrove podpornike imenujemo oz. se imenujejo '''protestanti'''. Prve kritike katoliške cerkve so se pojavile že v 14. stoletju. [[Angleži|Anglež]] [[John Wycliffe]] in Čeh [[Jan Hus]] sta nastopila proti bogatenju cerkve in poudarila, da je edini vir vere [[Sveto pismo|Biblija]], zato naj jo duhovniki razlagajo v domačem jeziku. Jana Husa so zaradi njegovega prepričanja sežgali na grmadi. Luthra je [[papež]] zaradi upora [[izobčenje|izobčil]] iz Cerkve, kasneje pa ga je izobčil tudi [[cesar]]. Zaradi reformacije je prišlo do [[Velika shizma|razkola]] v Cerkvi; na severu [[Evropa|Evrope]] so bili, grobo rečeno, protestanti, na jugu pa [[katolik]]i. Luther je med drugim zahteval naslednje: * naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi [[bogoslužje]], * zavzemal se je proti čaščenju [[svetnik]]ov in [[relikvija|relikvij]], * cerkev se ne sme postavljati nad državo, * vsak vernik naj sam bere [[Sveto pismo]] v svojem maternem jeziku. Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na [[Slovenska književnost|slovensko književnost]]. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je [[Protestantizem na Slovenskem|protestant]] [[Primož Trubar]] izdal ''[[Abecednik]]'' in ''[[Katekizem]]''. Pomembni deli sta tudi [[Adam Bohorič|Bohoričeva]] slovnica ''[[Zimske urice proste]]'' in [[Sebastijan Krelj|Kreljeva]] ''[[Otročja biblija]]''. Nastajali so [[prevod]]i Svetega pisma v številne evropske [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]], v slovenščino je Sveto pismo prevedel [[Jurij Dalmatin]]. Reformacija se je torej razširila po vsej [[Evropa|Evropi]]. Po drugih deželah so svoje nauke, podobne Luthrovim, širili [[Jean Calvin]] in [[Huldreich Zwingli]] v [[Švica|Švici]], [[hugenoti]] v [[Francija|Franciji]] in drugi. V [[Anglija|Angliji]] se je kralj [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] odločil, da bo prekinil odnose s [[papež]]em in osnoval samostojno [[anglikanska cerkev|anglikansko cerkev]], katere poglavar je [[Seznam britanskih kraljev|angleški kralj]]. Boj Rimskokatoliške cerkve proti reformatorjem imenujemo [[protireformacija]].{{navedi vir}} '''Posledice reformacije:''' Spremeni se verska podoba Evrope, poveča se tudi pomen izobraževanja, šol, širila se je tudi pismenost in uporaba ljudskih jezikov (želja po branju biblije), pojavijo pa se tudi zametki demokracije-enakost vernikov. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == [[Slika:Krscanse cerkve.jpg|thumb|Razdelitev krščanskih cerk]] {{Wikislovar|reformacija|Reformacija}} * [[srednji vek]] * [[protestantizem]] * [[Primož Trubar]] * [[luteranstvo]] * [[kalvinizem]] * [[anglikanska cerkev]] * [[katoliška obnova]] * [[protireformacija]] * [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizem na slovenskem]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Luteranstvo]] [[Kategorija:Protestantizem]] [[Kategorija:Zgodovina krščanstva|*]] kti8gjxs2f6nwy2fq9t0o8sx0jq4t11 0 31198 6760019 6631236 2026-10-03T13:02:13Z ~2026-53384-78 266730 /* Ustanovitev anglikanstva */ slovnica 6760019 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Henrik VIII. | image = After Hans Holbein the Younger - Portrait of Henry VIII - Google Art Project.jpg | caption = ''[[Portret Henrika VIII.]]'' po [[Hans Holbein mlajši|Hansu Holbeinu mlajšem]], {{Circa|1537–1562}} | succession = [[Seznam britanskih kraljev|angleški kralj]]; [[Seznam britanskih kraljev|irski kralj]] | moretext = ([[Seznam britanskih kraljev|več...]]) | reign = {{nowrap|21. april 1509&nbsp;– 28. januar 1547}} | coronation = 24. junij 1509 | predecessor = [[Henrik VII. Angleški|Henrik VII]] | successor = [[Edvard VI. Angleški|Edvard VI]] | spouses = [[Katarina Aragonska]]<br>[[Anne Boleyn]]<br>[[Jana Seymour|Jane Seymour]]<br>[[Ana Klevska|Anna Klevska]]<br>[[Katarina Howard|Catherine Howard]]<br>[[Katarina Parr|Catherine Parr]] | issue = [[Marija I. Angleška]]<br>[[Henrik FitzRoy, 1. vojvoda Richmondski in Somersetski]] (nezakonski)<br>[[Elizabeta I. Angleška]]<br>[[Edvard VI. Angleški]] | issue-link = #Žene, ljubice in otroci | issue-pipe = Med drugim | house = [[Rodbina Tudor|Tudor]] | father = [[Henrik VII. Angleški]] | mother = [[Elizabeta Yorška]] | religion = {{Plainlist| * [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatolištvo]] (1491–1534) * [[Angleška cerkev|anglikanstvo]] (1534–1547) }} | spouses = {{Plainlist| * {{Marriage|[[Katarina Aragonska]]|11 June 1509|23 May 1533|end={{Abbr|nič.|ničnost}}}} * {{Marriage|[[Anne Boleyn]]|25 January 1533|17 May 1536|end={{Abbr|nič.|ničnost}}}} * {{Marriage|[[Jane Seymour]]|30 May 1536|24 October 1537|end=d.}} * {{Marriage|[[Ana Klevska]]|6 January 1540|9 July 1540|end={{Abbr|nič.|ničnost}}}} * {{Marriage|[[Catherine Howard]]|28 July 1540|13 February 1542|end=d.}} * {{Marriage|[[Catherine Parr]]<br/>|12 July 1543}} }} | signature = HenryVIIISig.svg }} '''Henrik VIII.''' ([[Angleščina|angleško]] ''Henry VIII)'', [[seznam britanskih kraljev|angleški kralj]], lord Irske in [[irski kralj]], * [[28. junij]] [[1491]], [[Palača Platentia]], [[Greenwich]], [[Anglija]], † [[28. januar]] [[1547]], [[Palača Whitehall]], [[London]], Anglija. == Življenjepis == Rodil se je kot drugi sin [[Henrik VII. Angleški|Henrika VII.]] in [[Elizabeta Yorška|Elizabete Yorške]]. Po smrti starejšega brata, princa Arthurja, leta 1502, je postal prestolonaslednik in 22. aprila 1509 je bil okronan za kralja. S tem je postal drugi kralj iz dinastije [[Tudorji|Tudor]]. Po prihodu na prestol se je poročil z bratovo vdovo [[Katarina Aragonska|Katarino Aragonsko]]. Imela sta samo hčer [[Marija I. Angleška|Marijo]] (Mary), vendar si je Henrik želel sina, ki bi ga nasledil na prestolu. Dinastija v tem času ni bila dovolj močna, da bi okronali žensko. Henrik se je zaljubil v [[Anne Boleyn]] in je poskušal prepričati papeža [[papež Klemen VII.|Klemna VII.]], da bi razveljavil njegov zakon. Papež je leta 1529 pod pritiskom cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] zavrnil njegovo prošnjo. Henrik je nato postavil za [[canterbury]]jskega nadškofa [[Thomas Cranmer|Thomasa Cranmera]], ker je le-ta pristal, da ga bo poročil. Tako se je Henrik leta 1533 samovoljno poročil z Anne Boleyn in s tem ignoriral papeževo zavrnitev. V parlamentu so izglasovali ''Zakon o premoči'' (Act of Supremacy, 3. november 1534), s katerim je bil kralj razglašen za vrhovnega poglavarja [[Anglikanska cerkev|Anglikanske cerkve]]. Tudi drugi zakon mu ni prinesel moškega potomca. Anne Boleyn mu je rodila hčer [[Elizabeta I. Angleška|Elizabeto]]. Leta 1536 so jo obsodili na smrt zaradi veleizdaje in [[incest]]a. Takoj ko so jo obglavili, se je Henrik poročil z Jane Seymour, ki mu je rodila sina [[Edvard VI. Angleški|Edvarda]] in nekaj dni po porodu umrla. Kasneje se je poročil še trikrat: z [[Ana Klevska|Ano Klevsko]], [[Catherine Howard]] (obglavljena zaradi prešuštvovanja) in Catherine Parr, vendar mu nobena ni rodila otroka. Umrl je v Londonu leta 1547. Razen po razkolu z [[Rim]]om in ustanavljanju Anglikanske cerkve ter razpuščanju vseh samostanov in konfiskaciji njihovega premoženja je Henrik ostal zapisan v zgodovini tudi po prvem ''Zakonu o uniji'', s katerim je leta 1536 priključil [[Wales]] k Angliji. Ne moremo pa zamolčati njegove krutosti, s katero je moril svoje "nasprotnike", s čimer se je povzpel na vrh lestvice slabih monarhov. == Ustanovitev [[anglikanstvo|anglikanstva]] == [[File:Henry VIII with Charles Quint and Pope Leon X circa 1520.jpg|thumb|right|180px|[[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]], [[Karel V. Habsburški|Karel V. ]] (desno) in [[papež Leon X. |Leon X.]] (sreda), [[1520|okrog 1520]] ]] Papeža Klemena imenujejo zgodovinarji za najnesrečnejšega papeža; eden od vzrokov je tudi izguba Anglije; če bi morebiti lahko preprečil odpad nordijskih dežel, delov Nemčije, Švice ali Nizozemske, je imel pri angleški zadevi tako rekoč zvezane roke zaradi katoliškega nauka o nerazveznosti veljavno sklenjenega zakona. <br> V Angliji je ločitev od Rima izvedel kralj Henrik VIII., toda ne zaradi razlik v nauku ali zaradi verskih problemov, ampak zato, ker papež ni mogel razvezati njegovega zakona. Eden redkih, ki te ločitve ni odobraval, je bil sir [[Thomas More]]. Leta 1521, ko je bil [[Martin Luter|Luter]] izobčen iz Cerkve, je kralj Henrik sestavil spis z naslovom »Obramba sedmih zakramentov proti Martinu Lutru«. Spis je posvetil papežu Leonu X., ki mu je zaradi tega podelil častni naslov »Defensor fidei« - »Branitelj vere«. <ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=''Zgodovina Cerkve v stotih slikah''|page=283s.}}</ref> Kakor je bil torej Henrik v svojih mladih letih fanatično vnet za papeža in katoliško vero – preganjal je tudi protestante – je postal Henrik VIII. kot ženskar do papeža in Katoliške cerkve fanatično sovražen – a vendar se je do konca življenja imel za katoličana, čeprav izobčenega. Da bi dobil boljši vpogled v Henrikov zakon s Katarino Aragonsko, je 1528 papež zaupal celo zadevo kardinalu [[Lorenzo Campeggio|Campeggiu]] in yorškemu nadškofu [[Thomas Wolsey|Wolseyu]]. Ker se je izvedelo, da kralj ovira neodvisno delovanje komisije, je zadevo po želji cesarja Karla julija 1529 prenesel v Rim in jo vzel v svoje roke papež sam. Wolsey mu je omenil, da grozi odpad Anglije, če zadeva ne bo rešena po kraljevi želji, in tako je bil papež postavljen med kladivo in nakovalo. Kakor hitro je bil za canterburyjskega nadškofa 1. oktobra 1532 posvečen neznačajni [[Thomas Cranmer|Cranmer]], je ustregel kraljevi zahtevi ter razglasil Henrikov prvi zakon za ničnega. Papež je odlašal z odločitvijo, ker je upal, da se bo Henrikova strast polegla; pa se ni, ampak je zaljubljenost v služkinjo njegove zakonite žene [[Katarina Aragonska|Katarine Aragonske]], ki je bila teta [[Karel V. Habsburški |Karla V.]], [[Anne Boleyn]], še rastla, in je z njo že dalj časa imel skrivno zvezo. Zato je zahteval od papeža, naj razglasi njegov prvi zakon – ki je bil sklenjen s spregledom njegovega predhodnika [[papež Julij II.|Julija II.]] – za ničnega. Henrik se je namreč oženil z ženo svojega pokojnega brata. Henrik je primerjal ta svoj zakon s Herodom, ki je bil poročen z ženo svojega brata in ga je zato karal [[Janez Krstnik]]. Namerno je spregledal, da je bil Herodov brat takrat še živ; poleg tega je Katarina prisegla, da s pokojnikom sploh ni imela spolnih odnosov. Treba ji je verjeti, saj je Artur bil star komaj 14 let, tako rekoč še otrok, ko je v nepojasnjenih okoliščinah - po najnovejših dognanjih popolnoma zdrav, lep in močan - nenadoma umrl. Stvar je bila torej jasna. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=356}}</ref> <br> Papež Klemen je šele po (pre)dolgem in večletnem obotavljanju Henrikov prvi zakon razglasil za veljavnega z besedami: ''Non possumus!'' (''Ne moremo!'' tj. Ne moremo razveljaviti Henrikovega prvega zakona.). Dodal je še: {| |- ! Angleški izvirnik: »If I had two souls« <ref>{{navedi splet|url=http://www.dailycatholic.org/issue/05Feb/feb19.htm|title=»If I had two souls…« Chris or chaos|publisher=Daily Catholic|date=19. februar 2005|accessdate=29. julij 2016|archive-date=2016-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160921054219/http://www.dailycatholic.org/issue/05Feb/feb19.htm|url-status=dead}}</ref> ! Slovenski prevod: »Če bi imel dve duši« |- | <blockquote>"If I had two souls, I would gladly give you the annulment, but since I have but one I cannot for a Heavenly kingdom is more important to me than an earthly one. I will not betray my Heavenly King and His Holy Church."</blockquote> | <blockquote> »Če bi imel dve duši, bi ti jaz rad podelil ničnost; ker pa imam samo eno, ne morem, saj je nebeško kraljestvo zame pomembnejše kot zemeljsko. Jaz nočem izneveriti svojega nebeškega Kralja in njegove svete Cerkve.«</blockquote> |} Ko se je torej Henrik oklical za vrhovnega verskega poglavarja v Angliji in odtrgal celotno kraljestvo od Katoliške cerkve, je samostane zatrl ter si prigrabil ogromno cerkveno premoženje. Zategadelj ga je papež 1533 izobčil. Takrat je Henrik začel neusmiljeno preganjati katoličane in zahteval od slehernega, da prizna ''zakon o supremaciji'', tj. da je vrhovni verski poglavar v Angliji kralj in ne več papež. Tistim, ki so to odklonili, je vzel premoženje, jih izgnal iz dežele ali pa tudi umoril. Tako sta izgubila življenje tudi njegov kancler, ugledni [[humanist]] [[Thomas More|Tomaž More]], pisec knjige o vzorni državi [[Utopija]], ter [[westminstrski nadškof]] [[John Fisher]]. <ref>{{navedi splet|url=http://www.mgar.net/var/clemente7.htm |title=Clemente VII |publisher=Historia|date= |accessdate=17. julij 2016}}</ref><br> Komaj deset mesecev po smrti Tomaža Mora je padla tudi glava Ane Boleyn. Naslednje jutro se je Henrik poročil z Ivano Seymour, ki pa je čez leto dni umrla. Četrta žena je bila Ana von Cleve. Od nje se je ločil. Tudi peta Henrikova žena Katarina Howard je končala na morišču. Za šesto ženo Katarino Parr je že izdal zaporni nalog, pa ga je nato preklical. Henrik je umrl leta 1547, star 56 let. Henrik VIII. je dal v času svojega skoraj štiridesetletnega vladanja usmrtiti 2 kraljici, 2 kardinala, 2 nadškofa, 18 škofov, 13 opatov, 500 menihov, 18 doktorjev teologije in prava, 12 vojvod in grofov, 164 plemičev, 125 meščanov in 110 žena. <ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=''Zgodovina Cerkve v stotih slikah''|page=286}}</ref> Žrtve Henrika VIII. pa cenijo zgodovinarji na več desettisočev. Samo angleška [[Wikipedija|wikipedijina]] kategorija “People executed under Henry VIII of England” (“Ljudje, ki so bili umorjeni pod Henrikom VIII. Angleškim”) vsebuje 90 najbolj znanih posameznih imen in skupinskih žrtev. Primerjajo ga s pokojnim [[Irak|iraškim]] predsednikom [[Sadam Husein|Sadamom Huseinom]]; primerjajo ga tudi s [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalinom]] – [[Sovjetska zveza|sovjetskim]] komunističnim diktatorjem, ki je pogubil več desetin milijonov svojih namišljenih sovražnikov. Imenujejo ga za najhujšega monarha v zgodovini, nasilneža nad ženskami pa tudi seksualnega manijaka. <ref>{{navedi splet|url=http://www.independent.co.uk/voices/comment/henry-viii-the-saddam-of-the-tudor-court-8679946.html|title= Henry VIII, the Saddam of the Tudor court|publisher=The Independent|date=30. junij 2013|accessdate=4. avgust 2016}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2015/sep/02/henry-viii-voted-worst-monarch-in-history |title= Henry VIII voted worst monarch in history |publisher=The Guardian|date=3. september 2015 |accessdate=4. avgust 2016}}</ref> Angleški šolarji se učijo o Henrikovi hčerki, ki je dala v času svojega petletnega vladanja pogubiti okrog 300 protestantov, kot o “Bloody Mary” (“Krvava Marija”); vendar je bil Henrik veliko krvoločnejši: prekosil jo je za več stokrat. Zapovedal je na desettisoče umorov med uvajanjem reformacije na angleški način: med njimi tudi svojega kanclerja in svetovalca, humanista [[Thomas More|Tomaža Mora]], canterburyjskega nadškofa [[John Fisher|Johna Fisherja]] in mnogih drugih katoličanov – pa tudi protestantov. Na splošno sodijo, da je zagrešil čez 72.000 umorov zlasti zaradi “zakona o supremaciji” (“supremum caput” – “vrhovna glava oziroma poglavar” anglikanske skupnosti), s katerim se je februarja 1531 odtrgal od Katoliške cerkve in od papeža ter samega sebe oklical za vrhovnega poglavarja od Rima ločene anglikanske skupnosti. Kot glavni razlog navajajo, da je popustil strastnemu gledanju za mlajšimi ženskami, kar ga je zapeljalo k še petim ženitvam – a pravijo, da si je še poleg njih dovoljeval "skoke čez plot".<ref>{{navedi splet|url=http://www.history.com/news/history-lists/8-things-you-probably-didnt-know-about-henry-viii|title=8 things you probably didnt know about Henry VIII|publisher=History|date= |accessdate=29. julij 2016}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{s-začetek}} {{s-hou | [[Tudorji|Rodbina Tudor]]| 28.junij | 1491 | 28.januar | 1547 }} {{s-reg}} {{s-bef | before = [[Henrik VII. Angleški|Henrik VII]] }} {{s-ttl | title = [[Seznam britanskih kraljev|Angleški kralj]] | years = 22.april 1509 – 28.januar 1547 }} {{s-aft | after = [[Edvard VI.|Edvard VI]] }} {{s-konec}} {{noble-stub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1491]] [[Kategorija:Umrli leta 1547]] [[Kategorija:Angleški kralji]] [[Kategorija:Irski kralji]] [[Kategorija:Tudorji]] [[Kategorija:Nosilci reda podvezice]] [[Kategorija:Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Henrik VIII. Angleški| ]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Angleški pretendenti francoskega prestola]] om0a5lozzo6lw4cactjwsnj8bt3ry34 0 36397 6760182 6759905 2026-10-04T06:22:02Z 56jhoG 157998 /* G */ 6760182 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[metal]] skupin.''' __NOTOC__ {{CompactTOC}} == # == *[[1000mods]] *[[1914]] == A == *[[Abigor]] *[[Aborted]] *[[Absu]] *[[AC/DC]] *[[Accept]] *[[After Forever]] *[[Agathadaimon]] *[[Ahab]] *[[Ajattara]] *[[Alestorm]] *[[Alien Weaponry]] *[[Allegaeon]] *[[Amon Amarth]] *[[Anaal Nathrakh]] *[[Anihilator]] *[[Antestor]] *[[Anthrax]] *[[Anvil]] *[[Apocalyptica]] *[[Arch Enemy]] *[[Assassin]] *[[Atomic Rooster]] *[[Avenged Sevenfold]] *[[Aversions Crown]] == B == *[[Bathory]] *[[Battle Beast]] *[[Batushka]] *[[Becoming the Archetype]] *[[Behemoth]] *[[Belladonna(glasbena skupina)|Belladonna]] *[[Belphegor]] *[[Belzebong]] *[[Benediction]] *[[Beyond Creation]] *[[Biermacht]] *[[The Black Dahlia Murder]] *[[Black Sabbath]] *[[Blind Guardian]] *[[Bullet For My Valentine]] *[[Bleeding Fist]] *[[Bleeding Throught]] *[[Breedlock]] *[[Bring Me the Horizon]] *[[Burning Legion]] *[[Burzum]] == C == *[[Cannibal Corpse]] *[[Carnal Diafragma]] *[[Celtic Frost]] *[[Children of Bodom]] *[[Cradle of Filth]] *[[Cryptopsy]] *[[Coroner]] *[[Cyrith Ungol]] == D == *[[D.R.I.]] *[[Dark Angel]] *[[DIO]] *[[DragonForce]] *[[Dream Theatre]] *[[Doomed]] *[[Dusk Delight]] *[[Deathstars]] *[[Deicide]] *[[Dekadent]] *[[Dew-scented]] *[[Death]] *[[Deathrow]] *[[Dickless Tracy]] *[[Disturbed]] *[[Dimmu Borgir]] *[[Dokken]] *[[Dream Evil]] == E == *[[Epica]] *[[Exorcist]] *[[Exciter]] *[[Emperor]] *[[Edguy]] *[[Erosion]] *[[Elvenking]] *[[Ensiferum]] *[[Equilibrium]] *[[Evergrey]] *[[Excelsis]] *[[Extreme Smoke 57]] == F == *[[Fear Factory]] *[[Forevermore]] *[[Fulci]] == G == *[[Ghost]] *[[Graveworm]] *[[Grave Digger]] *[[Gojira]] *[[Gorgoroth]] *[[Gorod]] *[[Gutalax]] == H == *[[Haggard]] *[[Hammerfall]] *[[Hanoi Rocks]] *[[Harakiri for the Sky]] *[[Helloween]] *[[Hellhammer]] *[[Hope for the Dying]] *[[Horde]] *[[Hirax]] *[[Hypocrisy]] *[[Hush]] == I == *[[Igorrr]] *[[In Flames]] *[[Iron Maiden]] *[[Immortal]] *[[Impending Doom]] *[[Interceptor]] *[[Iced Earth]] *[[Inmate]] == J == *[[Judas Priest]] *[[Juvenes]] == K == *[[Kataklysm]] *[[Korpiklaani]] *[[Krisiun]] *[[Kreator]] *[[Krokus]] *[[Keel]] == L == *[[Lacuna Coil]] *[[Lintver]] *[[Living Sacrifice]] == M == *[[ManowaR]] *[[Marduk (glasbena skupina)|Marduk]] *[[Mastodon]] *[[Mercyful Fate]] *[[Meshuggah]] *[[Metallica]] *[[Megadeth]] *[[Michael Schenker Group]] *[[Monstrosity]] *[[Moral Disorder]] *[[Morbid Angel]] *[[Mors Principium Est]] *[[Motörhead]] *[[M O R A]] == N == *[[Naglfar]] *[[Nargaroth]] *[[Napalm Death]] *[[Nightstalker]] *[[Nightwish]] *[[Nile]] *[[Noctiferia]] *[[Norther]] == O == *[[Obidil]] *[[Obscura]] *[[Okilly Dokilly]] *[[Opeth]] *[[Oranssi Pazuzu]] *[[Overkill]] *[[Ozzy Osbourne]] == Q == *[[Quiet Riot]] == P == *[[Panikk]] *[[Pantera]] *[[Phinehas (glasbena skupina)|Phinehas]] *[[Protector]] *[[Psychonaut 4]] == R == *[[Razor]] *[[Rhapsody]] *[[Rumble Militia]] == S == *[[Sabathena]] *[[Sacred Steel]] *[[Sadus]] *[[Sanity Obscure]] *[[Satan]] *[[Satyricon]] *[[Saving Grace]] *[[Saxon]] *[[Samson]] *[[Scorpions]] *[[Sepultura]] *[[Shadow of Intent]] *[[Shining]] *[[Signum Regis]] *[[Sinner]] *[[Six Point Six]] *[[Skálmöld]] *[[Slomosa]] *[[Skytower (glasbena skupina)|Skytower]] *[[Slayer]] *[[Sonata Arctica]] *[[S.O.D.]] *[[Sodom]] *[[Stoned Jesus]] *[[Stratovarious]] *[[Steeler]] *[[Stryper]] *[[Suicide Silence]] *[[Symphony X]] *[[System of a Down]] == T == *[[Tankard]] *[[Testament (skupina)|Testament]] *[[Theatres des Vampires]] *[[Theocracy]] *[[Therion]] *[[Thousand Foot Crutch]] *[[Threshold]] *[[Tormentor]] *[[Tygers of Pan Tang]] == U == *[[UFO]] *[[Urgehal]] == V == *[[Vader]] *[[Vasectomy]] *[[Vendetta]] *[[Venom (glasbena skupina)|Venom]] *[[Vector]] *[[Veto (glasbena skupina)|Veto]] *[[Voivod]] *[[Vulvathrone]] == W == *[[WASP]] *[[Wartune]] *[[White Lion]] *[[Wintersun]] *[[Windir]] *[[Wintersun]] *[[Within Destruction]] *[[Within Temptation]] == Y == *[[Y&T]] *[[Yngwie Malmsteen]] == Podzvrsti == *[[seznam death metal skupin]] == Glej tudi == *[[seznam glasbenih skupin]] *[[seznam slovenskih metal skupin]] [[Kategorija:Metal skupine|*]] [[Kategorija:Metal]] 5rkctfe8o4koo7dq1o51830b78mthud 0 37218 6760134 6718424 2026-10-03T20:57:58Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Arms of Stephen of Blois (attributed).svg]] → [[File:Attributed arms of Stephen of Blois (Upton).svg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] (meaningless or ambiguous name) · there are two designs 6760134 wikitext text/x-wiki {{Infopolje vladarski naziv | royal_title = Angleška | realm = monarhija | coatofarms = Coat of Arms of England (1509-1603) Variant.svg | coatofarms_article= Grb angleških monarhov | image = HenryIII.jpg | caption = '''Najdlje vladajoči<br/>[[Henrik III. Angleški|Henrik III.]]'''<br/>28. oktober 1216 – 16. november 1272 | first_monarch = [[Alfred Veliki]] | last_monarch = [[Ana Britanska|Ana]] | began = {{circa|886}} (pozno 9. stoletje) | ended = 1. maj 1707 | residence = Dvor sv. Jakoba }} [[Slika:British kingdoms c 800.svg|thumb|250px|alt=A labelled map of Great Britain. Modern Britain is labelled Northumbria, Mercia, East Anglia, Essex, Kent, Sussex and Wessex in red, Cornwall is labelled Dumnonia in grey; Wales is labelled Gwynedd, Powys, Dyfed and Gwent in grey; southern Scotland is labelled Strathclyde and Dal Riata in grey; northern Scotland is labelled Fortriu in green.|Velika Britanija v zgodnjem srednjem veku. Z rdečo barvo je označena [[Heptarhija]], skupno ime za sedem glavnih anglosaških kraljestev v jugovzhodnih dveh tretjinah otoka, ki so se združila v [[Kraljevina Anglija|Kraljevino Anglijo]]]] '''Seznam kraljev''' in vladajočih kraljic [[Kraljevina Anglija|Kraljevine Anglije]] se začne z [[Alfred Veliki|Alfredom Velikim]], ki je sprva vladal Wessexu, enemu od sedmih anglosaških kraljestev, ki so kasneje sestavljala sodobno Anglijo. Alfred se je približno leta 886 razglasil za kralja [[Anglosasi|Anglosasov]] in čeprav ni bil prvi kralj, ki je trdil, da vlada vsej Angliji, njegova vladavina predstavlja začetek prve neprekinjene linije kraljev, ki so vladali celotni Angliji, hiše [[Rodbina Wessex|Wessex]].<ref>{{navedi knjigo |last=Ashley |first=Mike |title=A Brief History of British Kings and Queens: British Royal History from Alfred the Great to the Present |date=2003 |publisher=Running Press}}</ref> Obstajajo argumenti v prid nekaj različnim kraljem, za katere velja, da so vladali dovolj anglosaškim kraljestvom, da bi jih lahko šteli za prvega angleškega kralja. Za taka se pogosto štejeta na primer [[Offa Mercijski]] in [[Egbert Wesseški]], za katera zgodovinarji nič več ne verjamejo, da je bila njuna vladavina del procesa, ki je vodil do enotne Anglije. Zgodovinar Simon Keynes na primer trdi: ''"Offo je vodila sla po moči, ne vizija angleške enotnosti; in kar je zapustil, je bil ugled, ne zapuščina"''.<ref>{{Cite encyclopedia |title=Offa |encyclopedia=The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England |publisher=Blackwell Publishing |location=Oxford |last=Keynes |first=Simon |date=1999 |author-link= |editor-last=Lapidge |editor-first=Michael |editor-link= |pages=340 |isbn=978-0-631-22492-1}}</ref> Mnenje se nanaša na obdobje v poznem 8. stoletju, ko je Offa dosegel prevlado nad številnimi kraljestvi južne Anglije, ki pa ni preživela njegove smrti leta 796.{{Sfn|Fryde|1996|page=25}}<ref name="Ref-1" >{{navedi knjigo |last=Keynes |first=Simon |title=The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England |url=https://archive.org/details/blackwellencyclo0000unse_e6a8 |date=2001 |editor-last=Lapidge |editor-first=Michael |page=[https://archive.org/details/blackwellencyclo0000unse_e6a8/page/514 514] |chapter=Rulers of the English, c 450–1066}}</ref> Podobno je leta 829 Egbert Wesseški osvojil Mercijo, vendar je kmalu izgubil oblast nad njo. Šele konec 9. stoletja je eno od kraljestev, Wessex, postalo prevladujoče anglosaško kraljestvo. Njegov kralj [[Alfred Veliki]] je bil gospodar zahodne [[Mercija|Mercije]] in je uporabljal naziv kralj Anglov in Saksoncev, čeprav ni nikoli vladal v vzhodni in severni Angliji. Ta del je bil takrat znan kot [[Danelaw]] in so ga osvojili [[Danci]] iz južne [[Skandinavija|Skandinavije]]. Alfredov sin [[Edvard I.|Edvard Starejši]] je osvojil vzhodni Danelaw. Edvardov sin [[Ethelstan]] je postal prvi kralj, ki je vladal celotni Angliji, ko je leta 927 osvojil [[Northumbrija|Northumbrijo]]. Nekateri sodobni zgodovinarji Ethelstana štejejo za prvega pravega angleškega kralja.{{Sfn|Fryde|1996|page=25}}<ref name="Ref-1" /> Naziv "angleški kralj" ali latinsko "Rex Anglorum" je bil prvič uporabljen za opis Ethelstana v eni od njegovih listin leta 928. Standardni naziv za monarhe od Ethelstana do [[Ivan Brez dežele|Ivana Brez dežele]] je bil "angleški kralj". Leta 1016 se je [[Knut Veliki]], po rodu Danec, prvi imenoval "kralj Angležev". V normanskem obdobju je bil standardni naziv "angleški kralj", čeprav se je občasno uporabljal tudi naziv "kralj Angležev". Od vladavine Ivana Brez dežele naprej so se izogibali vsem drugim nazivom v korist nazivoma "angleški kralj" ali "angleška kraljica". Po smrti kraljice [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]] leta 1603 je njen bratranec, škotski kralj [[Jakob I. Angleški|Jakob VI.]], podedoval angleško krono kot [[Jakob I. Angleški]] in s tem združil angleško in škotsko krono v osebni uniji. Z razglasitvijo za kralja se je Jakob naslavljal s "kralj Velike Britanije", čeprav je bilo takšno kraljestvo ustanovljeno šele leta 1707, ko sta se Anglija in Škotska med vladavino kraljice [[Ana Britanska|Ane]] združili v Kraljevino Veliko Britanijo z enim samim britanskim parlamentom v Westminsterju. Dogodek je pomenil konec Kraljevine Anglije kot suverene države. ==Rodbina Wessex (886–1013)== {|class="wikitable" ! Ime ! Portret ! Rojstvo ! Soprog(a) ! Smrt ! Komentar |- | '''[[Alfred Veliki|Alfred]]'''<ref>{{navedi knjigo |last=Pratt |first=David |title=The political thought of King Alfred the Great |date=2007 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-80350-2 |series=Fourth Series |volume=67 |page=106}}; {{navedi splet |title=Kings and Queens of England |url=http://www.britroyals.com/rulers.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150206070811/http://britroyals.com/rulers.htm |archive-date=6 February 2015 |access-date=4 February 2015 |website=britroyals.com}}; {{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Alfred 'The Great' (r. 871–899) |url=https://www.royal.uk/alfred-great-r-871-899 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171001031708/https://www.royal.uk/alfred-great-r-871-899 |archive-date=1 October 2017 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>'''Alfred Veliki'''<br/>{{Small|(Kralj Wessexa od 871)}}<br/>{{Circa|886}}<br/>–<br/>26. oktober 899<br/>''(13 let)'' | [[Slika:Alfred - MS Royal 14 B VI.jpg|100px]] | 849<hr/>Sin Etelvulfa Wesseškega <br/>in Osburh | Elhsvit Gainsboroughska<br/>868<br/>5 otrok | 26. oktober 899<br/>star okoli 50 let | Sin Etelvulfa Wesseškega <hr/>[[Wedmorski sporazum]] |- | '''[[Edvard Starejši]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Edward 'The Elder' (r. 899–924) |url=https://www.royal.uk/edward-elder-r-899-924 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015916/https://www.royal.uk/edward-elder-r-899-924 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>26. oktober 899<br/>–<br/>17. julij 924<br/>''(okoli 24 let)'' | [[Slika:Edward the Elder - MS Royal 14 B VI.jpg|100px]] | {{Circa|874}}<hr/>Sin Alfreda Velikega <br/>in Elsvit | {{Gray|(1)}} Ekgvin<br/>{{Circa|893}}<br/>2 otroka<hr/>{{Gray|(2)}} Elfled<br/>{{Circa|900}}<br/>8 otrok<hr/>{{Gray|(3)}} Edgifu Kentska<br/>{{Circa|919}}<br/>4 otroci | 17. julij 924<br/>star okoli 50 let | Sin Alfreda Velikega |} ===Sporni upravičenci=== Nekaj dokazov kaže, da je bil Elverd Wesseški morda kralj leta 924, med svojim očetom Edvardom Starejšim in polbratom Etelstanom, čeprav ni bil kronan. Seznam kraljev iz 12. stoletja mu pripisuje štiri tedne vladanja, čeprav eden od rokopisov ''[[Anglosaška kronika|Anglosaške kronike]]'' pravi, da je umrl le 16 dni za očetom.<ref>{{navedi knjigo |last=Yorke |first=Barbara |title=Bishop Æthelwold: His Career and Influence |date=1988 |publisher=Woodbridge |page=71 |author-link=}}</ref> Trditve, da je vladal, ne sprejemajo vsi zgodovinarji. Prav tako ni jasno, ali je bil Elfverd, če je bil razglašen za kralja, kralj celotnega kraljestva ali Wessexa. Ena od razlag dvoumnih zapisov je, da je bil Elfverd po Edvardovi smrti razglašen za kralja v Wessexu in Etelstan pa v Merciji.<ref name="Ref-1" /> {|class="wikitable" ! Ime ! Portret ! Rojstvo ! Soprog(a) ! Smrt ! Komentar |- | '''[[Elfveard Wesseški|Elfverd]]'''<ref name="Yorke">{{navedi knjigo |last=Yorke |first=Barbara |title=Bishop Æthelwold: His Career and Influence |date=1988 |publisher=Woodbridge |page=71; f. 9v |author-link=}} cited by Yorke.</ref><br/>{{Circa|17. julij 924}}<br/>–<br/>2. avugust 924<ref>{{navedi knjigo |last=Miller |first=Sean |title=The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England |url=https://archive.org/details/blackwellencyclo0000unse_e6a8 |date=2001 |editor-last=Lapidge |editor-first=Michael |page=[https://archive.org/details/blackwellencyclo0000unse_e6a8/page/16 16] |chapter=Æthelstan}}</ref><br/>''(16 dni)'' | [[Slika:No image.svg|100px]] | {{Circa|901}}<ref name="EdwardKing">{{navedi knjigo |last=Keynes |first=Simon |title=Edward, King of the Anglo-Saxons |date=2001 |publisher=Routledge |editor-last=Higham |editor-first=N. J. |pages=50–51 |chapter=Edward the Elder |author-link= |editor-last2=Hill |editor-first2=D. H.}}</ref><hr/>Sin Edvarda starejšega <br/>in Elfled<ref name="EdwardKing" /> | {{Em|Neporočen?}}<br/>Brez otrok | 2. avgust 924<ref name="Ref-1" /><br/>Star okoli 23 let<ref>{{navedi knjigo |last=Thacker |first=Alan |title=Edward the Elder |date=2001 |publisher=Routledge |editor-last=Higham |editor-first=N. J. |page=253 |chapter=Dynastic Monasteries and Family Cults |editor-last2=Hill |editor-first2=D. H.}}</ref> | Sin Edvarda Starejšega |} {|class="wikitable" ! Ime ! Portret ! Rojstvo ! Soprog(a) ! Smrt ! Komentar |- |- | '''[[Ethelstan|Etelstan]]'''<ref>{{navedi splet |title=Aethelstan |url=http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/aethelstan.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20070317141841/http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/aethelstan.php |archive-date=17 March 2007 |access-date=15 March 2007 |website=archontology.org}}; {{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Athelstan (r. 924–939) |url=https://www.royal.uk/athelstan-r924-939 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015605/https://www.royal.uk/athelstan-r924-939 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>924<br/>{{Small|Kralj Anglo-Sasov (924–927)}}<br/>–<br/>{{Small|Kralj Anglije (927–939)}} 27. oktober 939<br/>''(14–15 let)'' | [[Slika:Aethelstan1 of England.jpg|100px|Kralj Æthelstan v kapeli Kolegija vseh duš]] | 894<hr/>Sin Edvarda Starejšega <br/> in Ekgvin | Neporočen | 27. oktober 939<br/>Star okoli 45 let | Sin Edvarda Starejšega |- | '''[[Edmund I.]]'''<ref>{{navedi splet |title=Eadmund (Edmund) |url=http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/edmund1.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20070317153130/http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/edmund1.php |archive-date=17 March 2007 |access-date=17 March 2007 |website=archontology.org}}; {{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Edmund I (r. 939–946) |url=https://www.royal.uk/edmund-i-r-939-946 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125020156/https://www.royal.uk/edmund-i-r-939-946 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>'''Edmund Veličastni'''<br/>27. oktober 939<br/>–<br/>26. maj 946<br/>''(6 let in 212 dni)'' | [[Slika:Edmund I - MS Royal 14 B VI.jpg|100px]] | {{Circa|921}}<hr/>Sin Edvarda Starejšega <br/>in Edgifu Kentske | {{Gray|(1)}} Elfgifu Shaftesburyjska<br/>2 sinova<hr/>{{Gray|(2)}} Etelfled Damerhamska<br/>944<br/>Brez otrok | 26. maj 946<br/>Pucklechurch<br/>Ubit v pretepu, star okoli 25 let | Sin Edvarda Starejšega |- | '''[[Eadred|Edred]]'''<ref>{{navedi splet |title=Eadred (Edred) |url=http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/eadred.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20070316194844/http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/eadred.php |archive-date=16 March 2007 |access-date=17 March 2007 |website=archontology.org}}; {{navedi splet |title=King Edred |url=http://www.britroyals.com/kings.asp?id=edred |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927185621/http://www.britroyals.com/kings.asp?id=edred |archive-date=27 September 2007 |access-date=17 March 2007 |website=britroyals.com}}; {{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Edred (r. 946–55) |url=https://www.royal.uk/edred-r-946-55 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015844/https://www.royal.uk/edred-r-946-55 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>26. maj 946<br/>–<br/>23. november 955<br/>''(3 leta, 313 dni)'' | [[Slika:Eadred - MS Royal 14 B VI.jpg|100px]] | {{Circa|923}}<hr/>Sin Edvarda Starejšega<br/>in Edgifu Kentske | Neporočen | 23. november 955<br/>Frome<br/>Star okoli 32 let | Sin Edvarda Starejšega |- | '''[[Eadvig|Edvig]]'''<ref>{{navedi splet |title=Eadwig (Edwy) |url=http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/eadwig.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20070317081220/http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/eadwig.php |archive-date=17 March 2007 |access-date=17 March 2007 |website=archontology.org}}; {{navedi splet |title=Edwy |url=http://www.newadvent.org/cathen/05324a.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20070405143908/http://www.newadvent.org/cathen/05324a.htm |archive-date=5 April 2007 |access-date=17 March 2007 |website=newadvent.org}}; {{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Edwy (r. 955–959) |url=https://www.royal.uk/edwy-r955-959 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180701222307/https://www.royal.uk/edwy-r955-959 |archive-date=1 July 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>'''Eadwig Pošteni'''<br/>23. november 955<br/>–<br/>1. oktober 959<br/>''(3 leta, 313 dni)'' | [[Slika:Eadwig - MS Royal 14 B VI.jpg|100px|Line engraving of Edwy made by an unknown engraver after an unknown artist]] | {{Circa|940}}<hr/>Sin Edmunda I.<br/>in Elfgifu Shaftesburyjske | Elfgifu<br/>Nepreverjeno število otrok | 1. oktober 959<br/>Star okoli 19 let | Sin Edmunda I. |- | '''[[Edgar Miroljubni]]'''<ref>{{navedi splet |title=Eadgar (Edgar the Peacemaker) |url=http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/edgar1.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20070317153047/http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/edgar1.php |archive-date=17 March 2007 |access-date=17 March 2007 |website=archontology.org}}; {{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Edgar (r. 959–975) |url=https://www.royal.uk/edgar-r-959-975 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015628/https://www.royal.uk/edgar-r-959-975 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>1. oktober 959<br/>–<br/>8. julij 975<br/>''(15. let, 281 dni)'' | [[Slika:Edgar - MS Royal 14 B VI.jpg|100px|King Edgar of England]] | {{Circa|943}}<br/>Wessex<hr/>Sin Edmunda I.<br/>in Elfgifu Shaftesburyjske | {{Gray|(1)}} Etelfled<br/>{{Circa|960}}<br/>1 sin<hr/>{{Gray|(2)}} Elftrit<br/>{{Circa|964}}<br/>2 sinova | 8. julij 975<br/>Winchester<br/>Star 31 let | Sin Edmunda I. |- | '''[[Edvard Mučenec]]'''<ref>{{navedi splet |title=Eadweard (Edward the Martyr) |url=http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/edwrd_martyr.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20070317092211/http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/edwrd_martyr.php |archive-date=17 March 2007 |access-date=17 March 2007 |website=archontology.org}}; {{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Edward II 'The Martyr' (r. 975–978) |url=https://www.royal.uk/edward-ii-martyr-r-975-978 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015433/https://www.royal.uk/edward-ii-martyr-r-975-978 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>8. julij 975<br/>–<br/>18. marec 978<br/>''(2 leti, 254 dni)'' | [[Slika:Edward the Martyr - MS Royal 14 B V.jpg|100px|St. Edward the Martyr]] | {{Circa|962}}<hr/>Sin Edgarja Miroljubnega <br/>in Etelfled | Neporočen | 18. marec 978<br/>Grad Corfe<br/>Umorjen, star okoli 16 let | Sin Edgarja Miroljubnega |- | ''(1. vladanje)''<ref name="ArchontologyEthelredUnready">{{navedi splet |title=Aethelred (the Unready) |url=http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/aethelred.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315160754/http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/aethelred.php |archive-date=15 March 2007 |access-date=17 March 2007 |website=archontology.org}}</ref><br/>'''[[Etelred II. Nepripravljeni|Etelred Nepripravljeni]]'''{{R|ArchontologyEthelredUnready}}<ref name="royal.gov.uk">{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Ethelred II 'The Unready' (r. 978–1013 and 1014–1016) |url=https://www.royal.uk/ethelred-ii-unready-r-978-1013-and-1014-1016 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125020131/https://www.royal.uk/ethelred-ii-unready-r-978-1013-and-1014-1016 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>18. marec 978<br/>–<br/>1013<br/>''(34–35 let)'' | [[Slika:EthelUn.jpg|100px|Image of Æthelred with an oversize sword from the illuminated manuscript "The Chronicle of Abingdon"]] | {{Circa|966}}<hr/>Sin Edgarja Miroljubnega <br/>in Elftrit | {{Gray|(1)}} Elfgifu Yorška<br/>991<br/>9 otrok<hr/>{{Gray|(2)}} Ema Normandijska<br/>1002<br/>3 otroci | 23. april 1016<br/>[[London]]<br/>Star okoli 48 let | Sin Edgarja Miroljubnega |} ==Danska hiša (1013–1014)== Anglija je po invaziji leta 1013 prišla pod oblast danskega kralja [[Sven Vilobradi|Svena Vilobradega]], med katero je Ethelred zapustil prestol in odšel v izgnanstvo v [[Normandija|Normandijo]]. {|class="wikitable" ! Ime ! Portret ! Rojstvo ! Soprog(a) ! Smrt ! Komentar |- | '''[[Sven Vilobradi|Sven]]'''<ref>{{navedi splet |title=Sweyn (Forkbeard) |url=http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/swen.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20071016193752/http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/swen.php |archive-date=16 October 2007 |access-date=27 October 2007 |website=archontology.org}}</ref><br/>'''Sven Vilobradi'''<br/>jesen/zima 1013<br/>–<br/>3. februar 1014 | [[Slika:Sweyn Forkbeard.jpg|80px|Sweyn Forkbeard, from an architectural element in the Swansea Guildhall, Swansea, Wales]] | 17. april 963<br/>[[Danska]]<hr/>Sin [[Harald Modrozobi|Haralda Modrozobega]]<br/>in Tove Obotritske ali Gunhilde | {{Gray|(1)}} Gunhilda Wendenska<br/>{{Circa|990}}<br/>7 otrok<hr/>{{Gray|(2)}} Sigrid Haughtyjska<br/>{{Circa|1000}}<br/>1 hčerka | 3. februar 1014<br/>Gainsborough<br/>Star 50 let | [[Debelacija|Pravica do osvajanja]]<br/>{{Small|(pravnuk kralja [[Northumbrija|Northumbrije]])}} |} ==Rodbina Wessex (obnovljena, prvič) (1014–1016)== Po smrti Svena Vilobradega se je Etelred Nepripravljeni vrnil iz izgnanstva in bil ponovno razglašen za kralja. Nasledil ga je njegov sin, ki so ga za kralja izbrali meščani Londona in del [[witan]]a<ref name=ArchontologyEdmundIronside/> kljub nenehnim danskim prizadevanjem, da bi Zahodnim Sasom odvzeli krono. {|class="wikitable" ! Ime ! Portret ! Rojstvo ! Soprog(a) ! Smrt ! Komentar |- | ''(2. vladanje)''<br/>'''[[Ethelred II. Nepripravljeni|Etelred II.]]'''{{R|ArchontologyEthelredUnready}}{{R|royal.gov.uk}}<br/>začetek 1014<br/>–<br/>23. april 1016 | [[Slika:EthelUn.jpg|80px|Image of Æthelred II with an oversize sword from the illuminated manuscript "The Chronicle of Abingdon"]] | {{Circa|966}}<hr/>Sin Edgarja Miroljubnega<br/>in Elftrit | {{Gray|(1)}} Elfgifu Yorška<br/>991<br/>9 otrok<hr/>{{Gray|(2)}} Ema Normandijska<br/>1002<br/>3 otroci | 23. april 1016<br/>[[London]]<br/>Star okoli 50 let | Sin Edgarja Miroljubnega |- | '''[[Edmund II. Angleški|Edmund II.]]''' <br> '''Železnoboki'''<ref name="ArchontologyEdmundIronside">{{navedi splet |title=Eadmund (Edmund the Ironside) |url=http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/edmund2.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20070317142153/http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/edmund2.php |archive-date=17 March 2007 |access-date=17 March 2007 |website=archontology.org}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Edmund II 'Ironside' (r. Apr – Nov 1016) |url=https://www.royal.uk/edmund-ii-ironside-r-apr-nov-1016 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015422/https://www.royal.uk/edmund-ii-ironside-r-apr-nov-1016 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>po 23. aprilu 1016<br/>–<br/>30. november 1016 | [[Slika:Edmund Ironside - MS Royal 14 B VI.jpg|80px|Edmund Ironside]] | {{Circa|990}}<hr/>Sin Etelreda Nepripravljenega <br/>in Elfgifu Yorške | Eldgit <br/>2 otroka | 30. november 1016<br/>[[Glastonbury]]<br/>Star 26 let | Sin Etelreda Nepripravljenega |} ==Danska hiša (obnovljena) (1016–1042)== Po odločilni bitki pri Assandunu 18. oktobra 1016 je kralj Edmund s Knutom Velikim sklenil sporazum, s katerim naj bi vsa Anglija razen Wessexa pripadla Knutu.<ref>{{navedi splet |title=Edmund II (king of England) |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/179341/Edmund-II |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20101122075300/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/179341/Edmund-II |archive-date=22 November 2010 |access-date=25 March 2010 |website=Encyclopedia Britannica }}</ref> Po Edmundovi smrti nekaj več kot mesec dni kasneje, 30. novembra, je Knut devetnajst let vladal celotnemu kraljestvu kot edini kralj. {|class="wikitable" ! Ime ! Portret ! Rojstvo ! Soprog(a) ! Smrt ! Komentar |- | '''[[Knut Veliki|Knut]]'''<ref>{{navedi splet |title=Cnut (Canute) |url=http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/canut.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315160734/http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/canut.php |archive-date=15 March 2007 |access-date=21 March 2007 |website=archontology.org}}; {{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Canute 'The Great' (r. 1016–1035) |url=https://www.royal.uk/canute-great-r-1016-1035 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125020144/https://www.royal.uk/canute-great-r-1016-1035 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>'''Veliki'''<br/>po 23. aprilu 1016<br/>–<br/>12. november 1035 | [[Slika:Cnut the Great - MS Royal 14 B VI.jpg|100px]] | {{Circa|995}}<hr/>Sin Svena Vilobradega<br/>in Gunhilde Poljske | {{Gray|(1)}} Elfgifu Northamptonska<br/>2 sinova<hr/>{{Gray|(2)}} [[Ema Normandijska]]<br/>1017<br/>2 otroka | 12. november 1035<br/>Shaftesbury<br/>Star okoli 40 let | Sin Svena Vilobradega <hr/>Deerhurstski sporazum |- | '''[[Harold Zajčja noga]]'''<ref>»Harold I«. Oxford Dictionary of National Biography (spletna izd.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/12359.; »Harold Harefoot (r. 1035–1040)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.</ref>{{R|ArchontologyHaroldHarefoot}}<br/>po 12. novembru 1035<br/>–<br/>17. marec 1040<ref name="ArchontologyHaroldHarefoot">{{navedi splet |title=Harold (Harefoot) |url=http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/harold1.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20071016193734/http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/harold1.php |archive-date=16 October 2007 |access-date=27 October 2007 |website=archontology.org}}</ref> | [[Slika:Harold Harefoot - MS Royal 14 B VI.jpg|100px]] | {{Circa|1016}}<hr/>Sin Knuta Velikega<br/>in Elfgifu Northamptonske | {{Em|Elfgifu?<br/>1 sin?}} | 17. marec 1040<br/>[[Oxford]]<br/>Star okoli 24 let | Sin Knuta Velikega |- | '''[[Hartaknut]]'''<ref>»Harthacnut«. Oxford Dictionary of National Biography (spletna izd.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/12252.; »Harthacnut«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 28. oktobra 2007.; »Hardicanute (r. 1035–1042)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.</ref><br/>po 17. marcu 1040<br/>–<br/>8. junij 1042 | [[Slika:Harthacnut - MS Royal 14 B VI.jpg|100px]] | 1018<hr/>Sin Knuta Velikega<br/>in [[Ema Normandijska|Eme Normandijske]] | Neporočen | 8. junij 1042<br/>Lambeth<br/>Star okoli 24 let | Sin Knuta Velikega |} ==Rodbina Wessex (obnovljena, drugič) (1042–1066)== Po Hartaknutu je med letoma 1042 in 1066 sledila restavracija saksonske oblasti. {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | '''[[Edvard Spovednik]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Edward III 'The Confessor' (r. 1042–1066) |url=https://www.royal.uk/edward-iii-confessor-r-1042-1066 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015707/https://www.royal.uk/edward-iii-confessor-r-1042-1066 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>8. junij 1042<br/>–<br/>5. januar 1066<br/>''(23 let, 212 dni)'' | [[Slika:Edward the Confessor - MS Royal 14 B VI.jpg|100px]] | [[Slika:Royal Arms of Edward the Confessor.svg|75px<!--Arms-->]] | {{Circa|1003}}<br/>Islip, Oxfordshire<hr/>Sin Etelreda Nepripravljenega<br/>in [[Ema Normandijska|Eme Normandijske]] | [[Edita Wesseška]]<br/>23. januar 1045<br/>Brez otrok | 5. januar 1066<br/>[[Westminstrska palača]]<br/>Star okoli 63 let | Sin Etelreda Nepripravljenega<hr/>Pastorek Knuta Velikega<hr/>Hartaknutov polbrat |} ==Rodbina Godwin (1066)== {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | '''[[Harold II. Angleški|Harold II.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Harold II (r. Jan – Oct 1066) |url=https://www.royal.uk/harold-ii-r-jan-oct-1066 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015630/https://www.royal.uk/harold-ii-r-jan-oct-1066 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>'''Harold Godwinson'''<br/>6. januar 1066<br/>–<br/>14. oktober 1066<br/>''(282 dni)'' | [[Slika:Harold Godwinson - MS Royal 14 B VI.jpg|100px]] | [[Slika:Coat of Arms of King Harold Godwinson.svg|75px<!--Arms-->]] | {{Circa|1022}}<hr/>Sin Godwina, grofa Wessexa<br/>in Gite Thorkelsdóttir | {{Gray|(1)}} Edita Čedna<br/>5 otrok<hr/>{{Gray|(2)}} Eldgit<br/>{{Circa|1064}}<br/>2 sinova | 14. oktober 1066<br/>[[Hastings]]<br/>Umrl v [[Bitka pri Hastingsu|bitki pri Hastingsu]], star 44 let | Imenovani dedič Edvarda Spoznavalca<hr/>Svak Edvarda Spoznavalca<hr/>Izvoljen na [[witan|witenagemotu]] |} ===Sporni tožniki (rodbina Wessex)=== Potem ko je bil kralj Harold ubit v bitki pri Hastingsu, so vitani za kralja izvolili Edgarja Ethelinga, vendar so takrat že obvladovali Normani in Edgar ni nikoli vladal. Edgar se je podredil kralju Viljemu Osvajalcu. {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | ''(Sporen naziv)''<br/>'''''[[Edgar Etheling]]'''''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Edgar Atheling (r. Oct – Dec 1066) |url=https://www.royal.uk/edgar-atheling-r-oct-dec-1066 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125020244/https://www.royal.uk/edgar-atheling-r-oct-dec-1066 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>15. oktober 1066<br/>–<br/>17. december 1066<ref name="ArchontologyEdgarAtheling">{{navedi splet |title=Eadgar (the Ætheling) |url=http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/edgar2.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20071016193659/http://www.archontology.org/nations/england/anglosaxon/edgar2.php |archive-date=16 October 2007 |access-date=26 October 2007 |website=archontology.org}}</ref><br/>''(64 dni)'' | [[Slika:Edgar the Ætheling.jpg|100px]] | {{Circa|1051}}<hr/>Sin Edvarda Izgnanca<br/>in Agate | Neznan partner | 1125 ali 1126<br/>Star okoli 75 let | Vnuk Edmunda Železnobokega<hr/>Izvoljen na [[witan|witenagemotu]] |} ==Normanska hiša (1066–1135)== Leta 1066 Edvard Spoznavalec po smrti ni imel neposrednega dediča. Pojavilo se je več tekmecev, ki so se potegovali za angleški prestol. Med njimi so bili Harold Godwinson (ki ga je Witenagemot po smrti Edvarda Spoznavalca priznal za kralja), Harald Hardrada (norveški kralj, ki je trdil, da je zakoniti dedič Hardikuta) in normanski vojvoda Viljem II. (vazal francoskega kralja in bratranec Edvarda Spoznavalca v prvem kolenu). Harald Hardrada in Viljem sta leta 1066 vsak zase napadla napadla Anglijo. Godwinson je uspešno odbil invazijo Haralda Hardrade, a je na koncu izgubil angleški prestol v normanski osvojitvi Anglije. Po [[Bitka pri Hastingsu|bitki pri Hastingsu]] 14. oktobra 1066 je [[Viljem Osvajalec]] dokončno preselil prestolnico iz Winchesterja v London. Po smrti Harolda Godwinsona v Hastingsu je anglosaški Witenagemot za kralja izvolil Edgarja Ethelinga, sina Edvarda Izgnanca in vnuka Edmunda Železnobokega. Mladi monarh se ni mogel upreti napadalcem in ni bil nikoli kronan. Viljem je bil na božični dan leta 1066 v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] kronan za angleškega kralja Viljema I. in je danes znan kot Viljem Osvajalec, Viljem Baraba ali Viljem I. {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | '''[[Viljem Osvajalec|Viljem I.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=William I 'The Conqueror' (r. 1066–1087) |url=https://www.royal.uk/william-i-conqueror-r-1066-1087 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015730/https://www.royal.uk/william-i-conqueror-r-1066-1087 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}; {{Harvnb|Fryde|1996|page=34}}.</ref><br/>'''Viljem Osvajalec'''<br/>25. december 1066<br/>–<br/>9. september 1087<br/>''((20 let, 259 dni)'' | [[Slika:Bayeux Tapestry William.jpg|100px|William the Conqueror depicted at the Brief Abridgement of the Chronicles of England, by Matthew Paris.]] | rowspan=3 | [[Slika:Arms of William the Conqueror (1066-1087).svg|75px<!--Arms-->]] | {{Circa|1028}}<br/>[[Grad Falaise]]<hr/>Sin vojvode Roberta I. Normanskega<br/>in Herleve | Matilda Flandrijska <br/>[[Normandija]]<br/>1053<br/>9 otrok | 9. september 1087<br/>[[Rouen]]<br/>Star okoli 59 let | Domnevno imenovani naslednik Edvarda Spoznavalca (1052)<hr/>Prvi bratranec odstavljenega Edvarda Spoznavalca <hr/>[[Debelacija|Pravica do osvajanja]] |- | '''[[Viljem II. Angleški|Viljem II.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=William II (Known as William Rufus) (r. 1087–1100) |url=https://www.royal.uk/william-ii-known-william-rufus-r-1087-1100 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125020304/https://www.royal.uk/william-ii-known-william-rufus-r-1087-1100 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}; {{Harvnb|Fryde|1996|page=35}}.</ref><br/>'''Viljem Rufus'''<br/>26. september 1087<br/>–<br/>2. avgust 1100<br/>''(12 let, 311 dni))'' | [[Slika:William II of England.jpg|100px|William Rufus depicted in the Stowe Manuscript]] | {{Circa|1056}}<br/>[[Normandija]]<hr/>Sin Viljema Osvajalca<br/>in Matilde Flandrijske | Neporočen | 2. avgust 1100<br/>New Forest<br/>Ustreljen s puščico, star 44 let | Sin Viljema Osvajalca<hr/>Podelil Angleško kraljestvo s starejšim bratom Robertom Curthoseom (ki je ostal normanski vojvoda) |- | '''[[Henrik I. Angleški|Henrik I.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Henry I 'Beauclerc' (r. 1100–1135) |url=https://www.royal.uk/henry-i-beauclerc-r-1100-1135 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015856/https://www.royal.uk/henry-i-beauclerc-r-1100-1135 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}; {{Harvnb|Fryde|1996|page=35}}.</ref><br/>'''Henrik Beauclerc'''<br/>5. avgust 1100<br/>–<br/>1. december 1135<br/>''(35 let, 119 dni)'' | [[Slika:Henry1.jpg|100px|Henry I]] | September 1068<br/>[[Selby]]<hr/>Sin Viljema Osvajalca<br/>in Matilde Flandrijske | {{Gray|(1)}} Matilda Škotska]]<br/>[[Westminstrska opatija]]<br/>11. november 1100<br/>2 otroka<hr/>{{Gray|(2)}} Adeliza Louvainska<br/>[[Grad Windsor]]<br/>29. januar 1121<br/>Brez otrok | 1. december 1135<br/>[[Lyons-la-Forêt|Saint-Denis-en-Lyons]]<br/>Star 67 let | Sin Viljema Osvajalca<hr/>Zaseg krone (od Roberta Curthosea) |} Henrik I. ni zapustil legitimnih moških dedičev, saj je njegov sin Viljem Adelin umrl v nesreči Bele ladje leta 1120. S Henrikovo smrtjo se je končala neposredna normanska linija angleških kraljev. Henrik je za svojo dedinjo imenoval svojo najstarejšo hčer Matildo, po drugi poroki z anžujskim grofom Geoffreyjem Plantagenetom grofico Anžujsko. ===Sporni upravičenci=== Matildo je njen oče razglasil za dedinjo po smrti njenega brata, baroni pa so jo priznali. Po Henrikovi smrti je prestol zasedel Matildin bratranec [[Štefan Angleški|Štefan Bloijski]]. Med naslednjo "anarhijo" je Matilda leta 1141 nekaj mesecev vladala Angliji. Bila je prva ženska, ki je to storila, vendar ni bila nikoli kronana in je redko navedena kot angleška monarhinja. {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | '''[[Matilda Angleška|Matilda]]'''<ref name=Empress>{{navedi splet |title=Matilda (the Empress) |url=http://www.archontology.org/nations/england/king_england/matilda.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20071016193944/http://www.archontology.org/nations/england/king_england/matilda.php |archive-date=16 October 2007 |access-date=27 October 2007 |website=archontology.org}}</ref><br/>'''Cesarica<ref name=Empress/> Matilda'''<br/>7. april 1141<br/>–<br/>1. november 1141<br/>''(209 dni)'' | [[Slika:Empress Mathilda.png|100px|Matilda]] | [[Slika:Arms of William the Conqueror (1066-1087).svg|75px<!--Arms-->]] | 7. februar 1102<br/>Sutton Courtenay Manor House<hr/>Hčerka Henrika I. Angleškega<br/>in Edite Škotske | {{Gray|(1)}} [[Henrik V. Nemški]]<br/>[[Mainz]]<br/>6. januar 1114<br/>Brez otrok<hr/>{{Gray|(2)}} Geoffrey V. Anžujski<br/>[[Stolnica sv. Julijana iz Le Mansa, Le Mans|Stolnica v Le Mansu]]<br/>22. maj 1128<br/>3 sinovi | 10. september 1167<br/>[[Rouen]]<br/>Stara 65 let | Edini preživeli zakonski otrok Henrika I. <hr/>V anarhiji zaseg krone. |} ==Rodbina Blois (1135–1154)== Henrik I. se je pred imenovanjem Matilde za svojo dedinjo pogajal in nameraval za svojega dediča imenovati svojega nečaka Štefana Bloijskega. Ko je Henrik I. umrl, je Štefan odpotoval v Anglijo in se dal v [[Državni udar|državnem udaru]] okronati namesto Matilde. Obdobje, ki je sledilo, je znano kot [[Anarhija (Anglija)|anarhija]], saj so se stranke, ki so podpirale vsaka svojo stran, večino naslednjih dveh desetletij odkrito vojskovale tako v Veliki Britaniji kot na celini. {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | '''[[Štefan Angleški|Štefan]]'''{{Sfn|Fryde|1996|page=35}}<ref name="Stephen and Matilda">{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Stephen and Matilda (r. 1135–1154) |url=https://www.royal.uk/stephen-and-matilda-r-1135-1154 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015616/https://www.royal.uk/stephen-and-matilda-r-1135-1154 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>'''Štefan Bloijski'''<br/>22. december 1135<br/>–<br/>25. oktober 1154<br/>''(18 let, 308 dni)'' | [[Slika:Stepan Blois.jpg|100px|Stephen]] | [[Slika:Attributed arms of Stephen of Blois (Upton).svg|75px<!--Arms-->]] | {{Circa|1096}}<br/>[[Blois]]<hr/>Sin Štefana II. Bloijskega<br/>in Adele Normandijske | Matilda Boulognska<br/>[[Westminster]]<br/>1125<br/>6 otrok | 25. oktober 1154<br/>[[Grad Dover]]<br/>Star okoli 58 let | Vnuk Viljema Osvajalca<hr/>[[Uzurpator]] |} Kralj Štefan je 6. aprila 1152 za sokralja imenoval svojega sina Evstahija IV., grofa Boulognskega, da bi zagotovil nasledstvo. Imenovanje je bilo bolj francoski kot angleški običaj. Papež [[Papež Evgen III.|Evgen III.]] se s tem ni strinjal in Evstahij ni bil kronan. Naslednje leto je umrl in nikoli ni postal samostojen kralj.<ref>{{navedi knjigo |last=Ashley |first=Mike |title=The Mammoth Book of British Kings and Queens |date=1999 |publisher=Robinson Publishing |isbn=978-1-84119-096-9 |location=London |page=516}}</ref> ==Rodbina Plantagenet (1154–1485)== Hiša Plantagenet je dobila ime po Geoffreyju Plantagenetu, grofu Anžujskem, možu cesarice Matilde in očetu Henrika II. Ime Plantagenet samo po sebi ni bilo znano kot družinsko ime, dokler ga ni v 15. stoletju za tako privzel Rihard Yorški. Od takrat se retroaktivno uporablja za angleške monarhe od Henrika II. naprej. Sodobni zgodovinarji Henrika II. in njegove sinove običajno imenujejo [[Anžujci]] zaradi njihovega obsežnega imperija na evropski celini. Večina anžujskih kraljev pred [[Ivan Brez dežele|Ivanom Brez dežele]] je več časa preživela na svojih celinskih posestih kot v Angliji. ===Anžujski kralji Anglije=== Kralj Štefan je novembra 1153 z Matildo sklenil [[Wallingfordski sporazum]], s katerim je priznal Matildinega sina Henrika in njenega drugega moža Geoffreya Plantageneta, grofa Anžujskega, za določenega dediča. Kraljeva hiša, ki je izhajala iz Matilde in Geoffreya, je splošno znana pod dvema imenoma: Anžujska hiša, po Geoffreyjevem nazivu grofa Anžuja, ali hiša Plantagenet, po njegovem vzdevku. Nekateri zgodovinarji poznejše kralje združujejo v dve skupini, tisto pred in tisto po izgubi večine njihovih francoskih posesti, čeprav to nista različni kraljevi hiši. Anžujci so vladali Anžujskemu cesarstvu v 12. in 13. stoletju na ozemlju, ki se je raztezalo od [[Pireneji|Pirenejev]] do [[Irska|Irske]]. Anglije niso imeli za svoj primarni dom, dokler ni kralj [[Ivan Brez dežele]] izgubil večine svojih celinskih posesti. Neposredna, najstarejša moška linija od [[Henrik II. Angleški|Henrika II.]] vključuje monarhe, ki so običajno združeni v hišo Plantagenetov. To ime je dinastija dobila po izgubi večine svojih celinskih posesti. Kadetski veji sta med vojnami vrtnic postali znani kot hiša Lancaster in hiša York. Anžujci so oblikovali angleški kraljevi grb, ki je odtlej običajno prikazoval kraljestva, ki so jim vladali ali si jih lastili oni ali njihovi predniki. Irska na njih kar nekaj časa ni bila predstavljena. Izraz ''Dieu et mon droit'' (''Bog in moja pravica'') je prvič uporabil [[Rihard I. Levjesrčni|Rihard I.]] kot bojni klic leta 1198 v bitki pri Gisorsu, ko je premagal sile [[Filip II. Francoski|Filipa II. Francoskega]].<ref name=Pine-53/><ref>{{navedi knjigo |last=Norris |first=Herbert |title=Medieval Costume and Fashion |date=1999 |publisher=Courier Dover Publications |isbn=978-0-486-40486-8 |edition=illustrated, reprint |page=[https://books.google.com/books?id=xiqahsJPHSgC&pg=PA312 312]}}</ref> Izraz se od takrat, ko ga je sprejel [[Edvard III.]], na splošno uporablja kot geslo angleških monarhov.<ref name="Pine-53">{{navedi knjigo |last=Pine |first=Leslie Gilbert |title=A Dictionary of mottoes |date=1983 |publisher=Routledge |isbn=978-0-7100-9339-4 |page=[https://books.google.com/books?id=dHE9AAAAIAAJ&pg=PA53 53]}}</ref> {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | '''[[Henrik II. Angleški|Henrik II.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Henry II 'Curtmantle' (r. 1154–1189) |url=https://www.royal.uk/henry-ii-curtmantle-r-1154-1189 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180102013038/https://www.royal.uk/henry-ii-curtmantle-r-1154-1189 |archive-date=2 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}; {{Harvnb|Fryde|1996|page=36}}.</ref><br/>'''Henrik Kratki plašč'''<br/>19. december 1154<br/>–<br/>6. julij 1189<br/>''(34 let, 200 dni)'' | [[Slika:Henry II Illumination.jpg|100px|Henry II]] | [[Slika:Royal Arms of England (1154-1189).svg|75px<!--Arms-->|Royal Arms of England (1154–1189)]] | 5. mares 1133<br/>[[Le Mans]]<hr/>Sin Geoffreya Plantageneta, grofa Anžuja, <br/>in cesarice [[Matilda Angleška|Matilde]] | [[Eleonora Akvitanska]]<br/>[[ Stolnica svetega Andreja, Bordeaux|Stolnica v Bordeaux]]u<br/>18. maj 1152<br/>8 otrok | 6. julij 1189<br/>[[Chinon]]<br/>Star 56 let | Vnuk [[Henrik I. Angleški|Henrika I. ]]<hr/>[[Wallingfordski sporazum]]<hr/>Pra-pra-pravnuk Edmunda Železnobokega |-, | colspan=99 |Henrik II. je svojega sina Henrika Mladega kralja (1155–1183) imenoval za sovladarja, kar je bilo skladno z normanskim običajem imenovanja dediča. Henrik mlajši ni preživel očeta, zato ga seznamih kraljev ne štejejo za monarha. |- | '''[[Rihard I. Levjesrčni|Rihard I,]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Richard I Coeur de Lion ('The Lionheart') (r.1189–1199) |url=https://www.royal.uk/richard-i-coeur-de-lion-lionheart-r1189-1199 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125020118/https://www.royal.uk/richard-i-coeur-de-lion-lionheart-r1189-1199 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}; {{Harvnb|Fryde|1996|page=36}}.</ref><br/>'''Rihard Levjesrčni'''<br/>3. september 1189<br/>–<br/>6. april 1199<br/>''((9 let, 216 dni)'' | [[Slika:Richard I of England in the Brief Abridgement of the Chronicles of England.jpg|100px|Richard the Lionheart, an illustration from a 12th-century codex]] | rowspan=2 | [[Slika:Royal Arms of England (1198-1340).svg|75px<!--Arms-->]] | 8. september 1157<br/>[[Palača Beaumont]]<hr/>Sin Henrika II. Angleškega <br/>in Eleonore Akvitanske | Berengarija Navarrska<br/>[[Limassol]]<br/>12. maj 1191<br/>Brez otrok | 6. april 1199<br/>Châlus<br/>Ustreljen s samostrelom, star 41 let | Sin Henrika II.<hr/>Prvorojenstvo |- | '''[[Ivan Brez dežele|Ivan]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=John Lackland (r. 1199–1216) |url=https://www.royal.uk/john-lackland-r-1199-1216 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015904/https://www.royal.uk/john-lackland-r-1199-1216 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}; {{Harvnb|Fryde|1996|page=37}}.</ref><br/>'''Ivan Brez dežele'''<br/>27. maj 1199<br/>–<br/>19. oktober 1216<br/>''(17 let, 146 dni))'' | [[Slika:John of England (John Lackland).jpg|100px|King John]] | 24. december 1166<br/>Palača Beaumont<hr/>Sin Herika II.<br/>in Eleonore Akvitanske | {{Gray|(1)}} Izabela Gloucesterska<br/>[[Grad Marlborough]]<br/>29. avgust 1189<br/>Brez otrok<hr/>{{Gray|(2)}} Izabela Angoulêmska<br/>Stolnica v Bordeauxu<br/>24. avgust 1200<br/>5 otrok | 19. oktober 1216<br/>Newark-on-Trent<br/>Star 49 let | Sin Henrika II.<hr/>Imenovanje |} ====Sporni upravičenec (Kapetingi)==== Bodoči francoski kralj [[Ludvik VIII. Francoski|Ludvik VIII.]] je ob koncu prve baronske vojne proti kralju [[Ivan Brez dežele|Ivanu Brez dežele]] med majem 1216 in septembrom 1217 na kratko na svojo stran pridobil dve tretjini Anglije. Takratni princ Ludvik se je 21. maja 1216 izkrcal na otoku Thanet ob severni obali [[Kent]]a in bolj ali manj brez odpora odkorakal proti [[London]]u, kjer so bile ulice polne navdušenih množic. Na veliki slovesnosti v [[Stolnica sv. Pavla, London|stolnici sv. Pavla]] je bil princ Ludvik v prisotnosti številnih angleških duhovnikov in plemičev, župana Londona in škotskega kralja Aleksandra II. 2. junija 1216 razglašen za angleškega kralja Ludvika, čeprav ni bil kronan. V manj kot mesecu dni je ''kralj Ludvik'' obvladoval več kot polovico države in užival podporo dveh tretjin baronov, potem pa je utrpel vojaški poraz v bitki z angleške floto. Z [[Lambethski sporazum|Lambethskim sporazumom]] septembra 1217 je Ludvik dobil 10.000 mark in se v zameno strinjal, da ni bil nikoli legitimni angleški kralj.<ref> {{navedi splet |title=England: Louis of France's Claim to the Throne of England: 1216–1217 |url=http://www.archontology.org/nations/uk/england/king_england/01_louis_france.php |access-date=30 May 2012 |publisher=Archontology.org}}</ref> ''Kralj Ludvik'' ostaja eden najmanj znanih kraljev, ki je vladal precejšnjemu delu Anglije.<ref>"[https://thecrownchronicles.co.uk/history/the-only-2-louis-in-british-history-uncrowned-king-louis-the-lion-prince-louis-of-cambridge/ The Only Two Louis in British History]". TheCrownChronicles.co.uk. Pridobljeno 2. maja 2018.</ref> {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | '''[[Ludvik VIII. Francoski|Ludvik]]'''<ref>{{navedi knjigo |last=Hanley |first=Catherine |url=https://books.google.com/books?id=lHk8DAAAQBAJ |title=Louis: The French Prince Who Invaded England |date=2016 |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-22164-0 |pages=1066, 1208 |language=en}}</ref><br/>'''Ludvik Lev'''<br/>2. junij 1216<br/>–<br/>20. september 1217<br/>''(1 leto, 111 dni)'' | [[Slika:Louis8.png|100px]] | [[Slika:Arms of the Kings of France (France Ancien).svg|75px<!--Arms-->]] | 5. september 1187<br/>[[Pariz]]<hr/>Sin [[Filip II. Francoski|Filipa II. Francoskega]]<br/>in Izabele Hainaultske | [[Blanka Kastiljska]]<br/>Port-Mort<br/>23. maj 1200<br/>13 otrok | 8. november 1226<br/>Vojvodina Montpensier<br/>Star 39 let | Vladal po povabilu baronov<hr/>Po materini strani vnuk [[Henrik II. Angleški|Henrika II. Angleškega]]<hr/>[[Debelacija|Pravica do osvajanja]] |} ===Glavna linija Plantagenetov=== Po vladavini [[Henrik III. Angleški|Henrika III.]] so po izgubi večine družinskih celinskih posesti Plantageneti postali bolj angleške narave. Kadetski veji hiše Plantagenet sta hiši Lancaster in York. {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | '''[[Henrik III. Angleški|Henrik III.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Henry III (r. 1216–1272) |url=https://www.royal.uk/henry-iii-r-1216-1272 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180106174607/https://www.royal.uk/henry-iii-r-1216-1272 |archive-date=6 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}; {{Harvnb|Fryde|1996|page=37}}.</ref><br/>'''Henrik Winchesterski'''<br/>28. oktober 1216<br/>–<br/>16. november 1272<br/>''(56 let, 20 dni)'' | [[Slika:HenryIII.jpg|100px|Henry III]] | rowspan=3 | [[Slika:Royal Arms of England (1198-1340).svg|75px<!--Arms-->]] | 1. oktober 1207<br/>[[Grad Winchester]]<hr/>Sin [[Ivan Brez dežele|Ivana Brez dežele]]<br/>in Izabele Angoulêmske | Eleonora Provansalska<br/>[[Canterburyjska stolnica]]<br/>14. januar 1236<br/>5 otrok | 16. november 1272<br/>[[Westminstrska palača]]<br/>Star 65 let | Sin [[Ivan Brez dežele|Ivana Brez dežele]]<hr/>[[Primogenitura]] |- | '''[[Edvard I.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Edward I 'Longshanks' (r. 1272–1307) |url=https://www.royal.uk/edward-i-longshanks-r-1272-1307 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125020307/https://www.royal.uk/edward-i-longshanks-r-1272-1307 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}; {{Harvnb|Fryde|1996|page=38}}.</ref><br/>'''Edvard Dolgokraki'''<br/>20. november 1272<br/>–<br/>7. julij 1307<br/>''(34 let, 230 dni)'' | [[Slika:Edward I - Westminster Abbey Sedilia.jpg|100px|Edward I of England]] | 17. junij 1239<br/>[[Westminstrska palača]]<hr/>Sin [[Henrik III. Angleški|Henrika III.]] <br/>in Eleonore Provansalske | {{Gray|(1)}} [[Eleonora Kastiljska]]<br/>Opatija Santa María la Real de Las Huelgas<br/>18. oktober 1254<br/>16 otrok <hr/>{{Gray|(2)}} Margareta Francoska<br/>[[Canterburyjska stolnica]]<br/>10. september 1299<br/>3 otroci | 7. julij 1307<br/>Burgh by Sands<br/>Star 68 let |Sin [[Henrik III. Angleški|Henrika III.]]<hr/>[[Primogenitura]] |- | '''[[Edvard II.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Edward II (r. 1307–1327) |url=https://www.royal.uk/edward-ii-r-1307-1327 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125020057/https://www.royal.uk/edward-ii-r-1307-1327 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}; {{Harvnb|Fryde|1996|page=39}}.</ref><br/>'''Edvard Caernarfonski'''<br/>8. julij 1307<br/>–<br/>20. januar 1327 (abdiciral)<br/>''(19 let, 197 dni)'' | [[Slika:Edward II, King of England (Bodleian Library MS Rawlinson C 292, folio 105r).jpg|75px<!--Arms-->]] | 25. april 1284<br/>Grad Caernarfon<hr/>Sin Edvarda I. <br/>in [[Eleonora Kastiljska|Eleonore Kastiljske]] | Izabela Francoska<br/>Cerkev Notre-Dame de Boulogne<br/>24. januar 1308<br/>4 otroci | 21. september 1327<br/>Grad Berkeley<br/>Umorjen, star 43 let<ref>{{navedi knjigo |last=Mortimer |first=Ian |title=The Perfect King: The Life of Edward III, Father of the English Nation |url=https://archive.org/details/perfectkinglifeo0000mort |date=2008 |publisher=Penguin Random House |isbn=978-0-09-952709-1}}</ref> | Sin Edvarda I. <hr/>[[Primogenitura]] |- | '''[[Edvard III.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Edward III (r. 1327–1377) |url=https://www.royal.uk/edward-iii-r-1327-1377 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125020011/https://www.royal.uk/edward-iii-r-1327-1377 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}; {{Harvnb|Fryde|1996|page=39}}.</ref><br/>'''Edvard Windsorski'''<br/>25. januar 1327<br/>–<br/>21. junij 1377<br/>''(50 let, 148 dni)'' | [[Slika:Edward III of England (Order of the Garter).jpg|100px]] | [[Slika:Royal Arms of England (1198-1340).svg|75px<!--Arms-->]]<br/>{{Small|do 1340,<br/>1360–1369}}<hr/>[[File:Royal Arms of England (1340-1367).svg|75px<!--Arms-->]]<br/>{{Small|1340–1360,<br/>od 1369}} | 13. november 1312<br/>[[Grad Windsor]]<hr/>Sin Edvarda II.<br/>in Izabele Francoske | Filipa Hainaultska<br/>[[Stolnica sv. Petra, York]]<br/>25. januar 1328<br/>14 otrok | 21. junij 1377<br/>Palača Sheen<br/>Star 64 let | Sin Edvarda II.<hr/>[[Primogenitura]] |- | '''[[Rihard II. Angleški|Rihard II.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-12 |title=Richard II (r. 1377–1399) |url=https://www.royal.uk/richard-ii-r-1377-1399 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015943/https://www.royal.uk/richard-ii-r-1377-1399 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}; {{Harvnb|Fryde|1996|page=40}}.</ref><br/>'''Rihard Bordojski'''<br/>22. junij 1377<br/>–<br/>29. september 1399<br/>''(22 let, 100 dni)'' | [[Slika:The Westminster Portrait of Richard II of England (1390s).jpg|100px]] | [[Slika:Royal Arms of England (1395-1399).svg|75px<!--Arms-->]] | 6. januar 1367<br/>Palača nadškofa Bordeauxa<hr/>Sin Edvarda Črnega princa<br/>in Ivane Kentske | {{Gray|(1)}} Ana Češka<br/>14. januar 1382<br/>[[Westminstrska opatija]]<br/>Brez otrok<hr/>{{Gray|(2)}} Izabela Valoijska<br/>[[Stolnica sv. Nikolaja, Calais]]<br/>4. november 1396<br/>Brez otrok | 14. februar 1400<br/>Grad Pontefract<br/>Star 33 let | Vnuk Edvarda III.<hr/>[[Primogenitura]] |} ===Rodbina Lancaster=== Lancastri so potomci Johna Gauntskega, tretjega preživelega sina [[Edvard III.|Edvarda III.]] [[Henrik IV. Angleški|Henrik IV.]] je prevzel oblast od [[Rihard II. Angleški|Riharda II.]] in hkrati izpodrinil Edmunda Mortimerja, naslednjega v vrsti za prestol, takrat starega 7 let. Slednji je bil potomec Lionela Antwerpenskega, drugega sina Edvarda III. {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | '''[[Henrik IV. Angleški|Henrik IV.]]'''<ref>{{Cite journal |last=Mortimer |first=Ian |author-link= |date=2007 |title=Henry IV's date of birth and the royal Maundy |journal=Historical Research |volume=80 |issue=210 |pages=567–576 |doi=10.1111/j.1468-2281.2006.00403.x |issn=0950-3471}}; {{navedi splet |date=2016-01-14 |title=Henry IV (r.1399–1413) |url=https://www.royal.uk/henry-iv-r1399-1413 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125134420/https://www.royal.uk/henry-iv-r1399-1413 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}; {{sfn|Fryde|1996|page=40}}.</ref><br/>'''Henrik Bolingbroški'''<br/>30. september 1399<br/>–<br/>20. marec 1413<br/>''(13 let, 172 dni)'' | [[Slika:Illumination of Henry IV (cropped).jpg|100px|Henry IV.]] | [[Slika:Royal Arms of England (1340-1367).svg|75px<!--Arms-->]]<br/>{{Small|do 1406}}<hr/>[[Slika:Royal Arms of England (1399-1603).svg|75px<!--Arms-->]]<br/>{{Small|od 1406}} |{{circa}} april 1367<br/>[[Grad Bolingbroke]]<hr/>Sin Ivana Gauntskega<br/>in Blanke Lancastrske | {{Gray|(1)}} Marija Bohunska<br/>[[Grad Arundel]]<br/>27. julij 1380<br/>6 otrok<hr/>{{Gray|(2)}} Ivana Navarrska<br/>[[Stolnica v Winchestru]]<br/>7. februar 1403<br/>Mrtvorojena dvojčka | 20. marec 1413<br/>[[Westminstrska opatija]]<br/>Star 45 let | Vnuk [[Edvard III.|Edvarda III.]] <hr/>[[Uzurpator]] |- | '''[[Henrik V. Angleški|Henrik V.]]'''<ref>Allmand, Christopher (september 2010). ''Henry V (1386–1422)''. Henry V (r. 1413–1422). Oxford Dictionary of National Biography (spletna izd.). Oxford, England, UK: Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/12952. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018{{sfn|Fryde|1996|p=41}}</ref><br/>'''Henrik Monmouthski'''<br/>21. marec 1413<br/>–<br/>31. avgust 1422<br/>''(9 let, 164 dni)'' | [[Slika:Henry V Miniature.jpg|100px|Henry V]] | [[Slika:Royal Arms of England (1399-1603).svg|75px<!--Arms-->]] | 16. september 1386<br/>[[Grad Monmouth]]<hr/>Sin Henrika IV.<br/>in Marije Bohunske | Katarina Valoijska<br/>[[Stolnica svetega Petra in Pavla, Troyes]]u<br/>2. junij 1420<br/>1 sin | 31. avgust 1422<br/>[[Château de Vincennes]]<br/>star 35 let | Sin Henrika IV.<hr/>Agnatska [[primogenitura]] |- | ''(Prvo vladanje)''<br/>'''[[Henrik VI. Angleški|Henrik VI.]]'''<ref name="Henry VI">{{navedi novice |last=Berry |first=Ciara |date=2016-01-14 |title=Henry VI (r.1422–1461 and 1470–1471) |work=The Royal Family |url=https://www.royal.uk/henry-vi-r1422-1461-and-1470-1471 |url-status=live |access-date=16 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015450/https://www.royal.uk/henry-vi-r1422-1461-and-1470-1471 |archive-date=25 January 2018}}</ref>{{Sfn|Fryde|1996|page=41}}<br/>1. september 1422<br/>–<br/>4. marec 1461<br/>''(38 let, 185 dni)'' | [[Slika:Henry VI of England, Shrewsbury book.jpg|100px|Henry VI]] | [[Slika:Royal Arms of England (1470-1471).svg|75px<!--Arms-->]] | 6. december 1421<br/>[[Grad Windsor]]<hr/>Sin Henrika V.<br/>in Katarine Valoijske | Margareta Anžujska<br/>[[Opatija Titchfield]]<br/>22. april 1445<br/>1 sin | 21. maj 1471<br/>[[Londonski Tower]]<br/>Domnevno umorjen, star 49 let | Sin Henrka V.<hr/>Agnatska primogenitura |} ===Rodbina York=== Rodbina York je zahtevala pravico do prestola prek Lionela Antwerpenskega, drugega preživelega sina Edvarda III. Rodbina je ime podedovala po Edvardovem četrtem preživelem sinu, Edmundu Langleyjskem, prvem vojvodi Yorškemu. V [[Vojna dveh rož|vojni dveh rož]] (1455–1485) je prestol prehajal med rivalskima rodbinama Lancaster in York. {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | ''(Prvo vladanje)''<br/>'''[[Edvard IV. Angleški|Edvard IV.]]'''<ref name="Edward IV">{{navedi splet |date=2016-01-14 |title=Edward IV (r. 1461–1470 and 1471–1483) |url=https://www.royal.uk/edward-iv-r-1461-1470-and-1471-1483 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015445/https://www.royal.uk/edward-iv-r-1461-1470-and-1471-1483 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>4. marec 1461<br/>–<br/>3. oktober 1470<br/>''(9 let, 214 dni))'' | [[Slika:Contemporary King Edward IV.png|100px|Edward IV]] | [[Slika:Royal Arms of England (1399-1603).svg|75px<!--Arms-->]] | 28. april 1442<br/>[[Grad Rouen]]<hr/>Sin yorškega vojvode Riharda III.<br/>in Cecilije Nevillske | Elizabeta Woodville<br/>[[Grafton Regis]]<br/>1. maj 1464<br/>10 otrok | 9. april 1483<br/>[[Westminstrska palača]]<br/>Star 40 let | Pra-pravnuk Edvarda III.<hr/>Osvojitev krone v vojni dveh rož<hr/>Akt o soglasju |} ===Rodbina Lancaster (ponovno)=== {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | ''(Drugo vladanje)''<br/>'''[[Henrik VI. Angleški|Henrik VI.]]'''{{R|Henry VI}}<br/>3. oktober 1470<br/>–<br/>11. april 1471<br/>''(191 dni)'' | [[Slika:Henry VI of England, Shrewsbury book.jpg|100px|Henry VI]] | [[Slika:Royal Arms of England (1470-1471).svg|75px<!--Arms-->]] | 6. december 1421<br/>[[Grad Windsor]]<hr/>Sin Henrika V. in Katarine Valoijske | Margareta Anžujska<br/>[[Opatija Titchfield]]<br/>22. april 1445<br/>1 sin | 21. maj 1471<br/>[[Londonski Tower]]<br/>Domnevno umorjen, star 49 let | Sin Henrika V.<hr/>Osvojitev krone v vojni dveh rož |} ===Rodbina York (ponovno)=== {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | ''(Drugo vladanje)''<br/>'''[[Edvard IV. Angleški|Edvard IV.]]'''<br/>11. april 1471<br/>–<br/>9. april 1483<br/>''(11 let, 364 dni)'' | [[Slika:Contemporary King Edward IV.png|80px|Edward IV.]] | rowspan=3 | [[Slika:Royal Arms of England (1399-1603).svg|75px<!--Arms-->]] | 28. april 1442<br/>[[Grad Rouen]]<hr/>Sin yorškega vojvode Riharda III. <br/>in Cecilije Nevillske | Elizabeta Woodville<br/>[[Grafton Regis]]<br/>1. maj 1464<br/>10 otrok | 9. april 1483<br/>[[Westminstrska palača]]<br/>Star 40 let | Pra-pravnuk Edvarda III. <hr/>Akt o soglasju |- | '''[[Edvard V. Angleški|Edvard V.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-14 |title=Edward V (Apr–Jun 1483) |url=https://www.royal.uk/edward-v-apr-jun-1483 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125020046/https://www.royal.uk/edward-v-apr-jun-1483 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}; {{sfn|Fryde|1996|p=41}}</ref><br/>9. april 1483<br/>–<br/>25. junij 1483<br/>''(78 dni)'' | [[Slika:King-edward-v.jpg|80px|Edward V]] | 2. november 1470<br/>Cheyneygates, [[Westminstrska opatija]]<hr/>Sin Edvarda IV.<br/>in Elizabete Woodville | Neporočen | Izginil sredio leta 1483<br/>[[Londonski Tower]]<br/>Domnevno umorjen, star 12 let |Sin Edvarda IV.<hr/>[[Primogenitura]] |- | '''[[Rihard III. Angleški|Rihard III.]]'''<ref>{{navedi splet |title=Richard III |url=http://www.archontology.org/nations/england/king_england/richard3b.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20071016194004/http://www.archontology.org/nations/england/king_england/richard3b.php |archive-date=16 October 2007 |access-date=25 October 2007 |website=archontology.org}}; {{navedi splet |date=2016-01-14 |title=Richard III (r. 1483–1485) |url=https://www.royal.uk/richard-iii-r-1483-1485 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125020013/https://www.royal.uk/richard-iii-r-1483-1485 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>26. junij 1483<br/>–<br/>22. avgust 1485<br/>''(2 leti, 58 dni)'' | [[Slika:Richard III portrait.jpg|80px|Richard III]] | 2. oktober 1452<br/>[[grad Fotheringhay]]<hr/>Sin Riharda Yorškega <br/>in Cecilije Nevillske | Ana Neville<br/>[[Westminstrska opatija]]<br/>12. julij 1472<br/>1 sin | 22. avgust 1485<br/>[[Bitka na Bosworthskem polju]]<br/>Ubit v bitki, star 32 let | Pra-pravnuk Edvarda III<hr/>''[[Titulus Regius]]'' |} ===Rodbina Tudor (1485–1603) === [[Tudorji]] so po ženski liniji izhajali od Ivana Beauforta, enega od nezakonskih otrok Ivana Gaunta, tretjega preživelega sina [[Edvard III.|Edvarda III.]], in Gauntove dolgoletne ljubice Katarine Swynford. Nezakonski otroci angleških monarhov praviloma niso imeli pravic do prestola, vendar se je situacija zapletla, ko sta se Gaunt in Katarina Swynford leta 1396, 25 let po Beaufortovem rojstvu, končno poročila. Cerkev je zaradi poroke še isto leto retroaktivno s papeško bulo razglasila Beaufortove potomce za legitimne.<ref name="Jones">Michael K. Jones and Malcolm G. Underwood, ''The King's Mother: Lady Margaret Beaufort, Countess of Richmond and Derby'', (Cambridge University Press, 1995), str. 19–20</ref> Parlament je storil enako z zakonom leta 1397.<ref>Chris Skidmore, ''The Rise of the Tudors: The Family That Changed English History'', (St.Martin's Press, 2013), str. 22</ref> Kasnejša razglasitev kralja [[Henrik IV. Pravični|Henrika IV.]] za zakonitega sina Ivana Gaunta, je prav tako priznala legitimnost Beaufortov, vendar jih je razglasila za neupravičene do dedovanja prestola.<ref>Albert Frederick Pollard. ''Beaufort, John (1373?-1410)'', vol. 1, str. 158</ref> Beaufortovi so kljub temu ostali tesno povezani z Gauntovimi drugimi potomci, kraljevo hišo Lancaster. Vnukinja Ivana Beauforta, lady Margaret Beaufort, je bila poročena z Edmundom Tudorjem, sinom valižanskega dvorjana Owaina Tudurja in Katarine Valoijske, vdove lancastrskega kralja [[Henrik V. Angleški|Henrika V.]] Edmund Tudor in njegovi bratje in sestre so bili bodisi nezakonski sinovi bodisi plod tajne zakonske zveze in so svoje bogastvo dolgovali dobri volji svojega zakonitega polbrata, kralja [[Henrik VI. Angleški|Henrika VI.]] Ko je hiša Lancaster padla z oblasti, so jo nasledili Tudorji. Do konca 15. stoletja so bili Tudorji zadnje upanje za podpornike Lancasterjev. Sin Edmunda Tudorja je postal kralj [[Henrik VII. Angleški|Henrik VII.]], potem ko je leta 1485 v bitki pri Bosworth Fieldu premagal Riharda III. in zmagal v [[Vojna dveh rož|vojni dveh rož]]. Kralj Henrik VII. se je poročil z Elizabeto Yorško, hčerko [[Edvard IV. Angleški|Edvarda IV.]], s čimer je združil lancastersko in yorško rodbino. {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | '''[[Henrik VII. Angleški|Henrik VII.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-14 |title=Henry VII (r. 1485–1509) |url=https://www.royal.uk/henry-vii-r-1485-1509 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125020233/https://www.royal.uk/henry-vii-r-1485-1509 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>22. avgust 1485<br/>–<br/>21. april 1509<br/>''(23 let, 243 dni))'' | [[Slika:Enrique VII de Inglaterra, por un artista anónimo.jpg|100px|Henry VII, by Michel Sittow, 1505]] | rowspan=3 | [[Slika:Royal Arms of England (1399-1603).svg|75px<!--Arms-->]] | 28. januar 1457<br/>[[Grad Pembroke]]<hr/>Sin Edmunda Tudorja, 1. grofa Richmonda<br/>in Margarete Beaufort | Elizabeta Yorška<br/>[[Westminstrska opatija]]<br/>18. januar 1486<br/>8 otrok | 21. april 1509<br/>[[Palača Richmond]]<br/>Star 52 let | Pra-pra-pravnuk Edvarda III.<hr/>[[Debelacija|Pravica do osvajanja]]<hr/>Poroka z Elizabeto Yorško |- | '''[[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-14 |title=Henry VIII (r.1509–1547) |url=https://www.royal.uk/henry-viii-r1509-1547 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015507/https://www.royal.uk/henry-viii-r1509-1547 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}; {{sfn|Fryde|1996|page=42}}.</ref><br/>22. april 1509<br/>–<br/>28. januar 1547<br/>''(37 let, 282 dni)'' | [[Slika:After Hans Holbein the Younger - Portrait of Henry VIII - Google Art Project.jpg|100px|Henry VIII., [[Hans Holbein mlajši]], {{circa|1536}}]] | 28. junij 1491<br/>[[Palača Greenwich]]<hr/>Sin Henrika VII. <br/>in Elizabete Yorške | {{Gray|(1)}} [[Katarina Aragonska]],<br/> cerkev redovnikov v Greenwichu<br/>11. junij 1509<br/>1 hčerka ([[Marija I. Angleška|Marija I.]])<hr/>{{Gray|(2)}} [[Ana Boleyn]]<br/>[[Westminstrska palača]]<br/>25. januar 1533<br/>1 hčerka ([[Elizabeta I. Angleška|Elizabeta I.]])<hr/>{{Gray|(3)}} [[Jane Seymour]]<br/>[[Palača Whitehall|Whitehall]]<br/>30. maj 1536<br/>1 sin ([[Edvard VI. Angleški|Edvard VI.]])<hr/>in še tri druge zakonske zveze <br/>''Brez otrok'' | 28. januar 1547<br/>[[Palača Whitehall|Whitehall]]<br/>Star 55 let | Sin Henrika VII.<hr/>[[Primogenitura]] |- | '''[[Edvard VI. Angleški|Edvard VI.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-14 |title=Edward VI (r.1547–1553) |url=https://www.royal.uk/edward-vi-r1547-1553 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015802/https://www.royal.uk/edward-vi-r1547-1553 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>28. januar 1547<br/>–<br/>6. julij 1553<br/>''(6 let, 160 dni)'' | [[Slika:Circle of William Scrots Edward VI of England.jpg|100px|Edward VI., Hans Eworth]] | 12. oktober 1537<br/>[[Palača Hampton Court]]<hr/>Sin Henrika VIII. <br/>in [[Jane Seymour]] | Neporočen | 6. julij 1553<br/>[[Palača Greenwich]]<br/>star 15 let | Sin Henrika VIII. <hr/>Primogenitura |} ===Sporna dedinja=== Edvard VI. je v svoji oporoki za svojo dedinjo imenoval lady [[Jana Grey|Jane Grey]] in s tem razveljavil vrstni red dedovanja, ki ga je parlament določil v tretjem zakonu o dedovanju. Štiri dni po Edvardovi smrti 6. julija 1553 je bila Jane razglašena za kraljico kot prva od treh žensk iz dinastije [[Tudorji|Tudor]], ki so bile razglašene za vladajočo kraljico. Devet dni po razglasitvi, 19. julija 1553, je Tajni svet spremenil Edvardovo odločitev in za kraljico razglasil Edvardovo katoliško polsestro [[Marija I. Angleška|Marijo]]. Jane je bila kasneje usmrčena zaradi izdaje. {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | '''''[[Jana Grey|Lady Jane]]'''''<ref>{{navedi splet |title=Lady Jane Grey: Marriage |url=http://www.britannia.com/history/ladyjane/marriage.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071016200449/http://britannia.com/history/ladyjane/marriage.html |archive-date=16 October 2007 |access-date=25 October 2007 |website=britannia.com}}; {{navedi splet |date=2016-01-14 |title=Lady Jane Grey (r. 10–19 July 1553) |url=https://www.royal.uk/lady-jane-grey-r-10-19-july-1553 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125020212/https://www.royal.uk/lady-jane-grey-r-10-19-july-1553 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>'''''Lady Jane Grey'''''<br/>10. julij 1553<br/>–<br/>19. julij 1553<br/>''(9 dni)'' | [[Slika:Streathamladyjayne.jpg|100px]] | [[Slika:Arms of Grey Family.svg|75px<!--Arms-->]] | 1536 ali 1537<br/>[[Bradgate Park]]<hr/>Hčerka Henrika Greya, vojvode Suffolka<br/>in Frances Brandon | Guildford Dudley<br/>[[Durham House]]<br/>21. maj 1553<br/>Brez otrok | 12. februar 1554<br/>[[Tower Green]]<br/>Usmrčena, stara okoli 17 let | Pravnukinja Henrika VII. Angleškega<hr/>[[Vodnik za nasledstvo]] |} {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- |- | '''[[Marija I. Angleška|Marija I.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-14 |title=Mary I (r.1553–1558) |url=https://www.royal.uk/mary-i-r1553-1558 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125020206/https://www.royal.uk/mary-i-r1553-1558 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>19. julij 1553<br/>–<br/>17. november 1558<br/>''(5 let, 122 dni)'' | [[Slika:Anthonis Mor 001.jpg|100px|Mary I, by Antonius Mor, 1554]] | rowspan=2 | [[Slika:Royal Arms of England (1554-1558).svg|75px<!--Arms-->]] | 18. februar 1516<br/>[[Palača Greenwich]]<hr/>Hčerka Henrika VIII.<br/>in [[Katarina Aragonska|Katarine Aragonske]] | [[Filip II. Španski]]<br/>[[Stolnica v Winchestru|Winchestrska stolnica]]<br/>25. julij 1554<br/>Brez otrok | 17. november 1558<br/>[[Palača St. James]]<br/>Stara 42 let | Hčerka Henrika VIII.<hr/>[[Tretji zakon o nasledstvu]] |- | ''(Jure uxoris)''<br/>'''[[Filip II. Španski|Filip]]'''<ref name=Montrose/><br/>25. julij 1554<br/>–<br/>17. november 1558<br/>''(4 leta, 116 dni)'' | [[Slika:Portrait of King Philip II of Spain (1527–1598), by Antonis Mor (Bilbao Fine Arts Museum).jpg|100px|King Philip of England]] | 21. maj 1527<br/>[[Palacio de Pimentel]]<hr/>Sin cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] <br/>in Izabele Portugalske | Marija I. Angleška<br/>[[Stolnica v Winchestru|Winchestrska stolnica]]<br/>25. julij 1554<br/>Brez otrok <hr/>V treh drugih zakonih<br/>7 otrok | 13. september 1598<br/>[[El Escorial]]<br/>Star 71 let | Soprog Marije I. Angleške<hr/>Zakon o poroki kraljice Marije s Filipom Španskim |- | colspan=99 align=left | V skladu z določbami poročne pogodbe med Filipom I. Neapeljskim, kasnejšim Filipom II. Španskim, in kraljico Marijo I., naj bi Filip užival Marijine nazive in časti, dokler bi trajal njun zakon. Vsi uradni dokumenti, vključno z zakoni parlamenta, so morali biti podpisani z obema imenoma, parlament pa naj bi se sklical na skupno oblast para. Zakon parlamenta je Filipu podelil naziv kralj in določil, da bo »pomagal njeni visokosti ... pri srečnem upravljanju kraljestev in gospostev njene milosti«.<ref> {{navedi splet |title=Act for the Marriage of Queen Mary to Philip of Spain (1554) |url=http://rbsche.people.wm.edu/H111_doc_marriageofqueenmary.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720115759/http://rbsche.people.wm.edu/H111_doc_marriageofqueenmary.html |archive-date=20 July 2011 |access-date=14 June 2009 |publisher=Document Discovery Project}}</ref> Zakon je na drugem mestu določal, da je bila Marija ''edina kraljica''. Filip je bil kljub temu sovladar s svojo ženo.<ref name="Montrose">{{navedi knjigo |last=Montrose |first=Louis Adrian |title=The subject of Elizabeth: authority, gender, and representation |url=https://archive.org/details/subjectofelizabe0000mont |date=2006 |publisher=University of Chicago Press}}</ref> |- | '''[[Elizabeta I. Angleška|Elizabeta I.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-01-14 |title=Elizabeth I (r.1558–1603) |url=https://www.royal.uk/elizabeth-i-r1558-1603 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015719/https://www.royal.uk/elizabeth-i-r1558-1603 |archive-date=25. January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>17. november 1558<br/>–<br/>24. marec 1603<br/>''(44 let, 128 dni)'' | [[Slika:Elizabeth I in coronation robes.jpg |100px|Elizabeth I, by Darnley]] | [[Slika:Royal Arms of England (1399-1603).svg|75px<!--Arms-->]] | 7. september 1533<br/>[[palača Greenwich]]<hr/>Hčerka Henrika VIII.<br/>in [[Ana Boleyn|Ane Boleyn]] | Unmarried | 24. marec 1603<br/>[[palača Richmond]]<br/>Stara 69 let |Hčerka Henrika VIII.<hr/>[[Tretji zakon o nasledstvu]] |} == Rodbina Stuart (1603–1649)== {{glavni|Stuarti}} Elizabeto I. je v Uniji kron nasledil njen bratranec, škotski kralj [[Jakob I. Angleški|Jakob VI.]], ki je izhajal iz Tudorjev preko svoje prababice Margarete Tudor, najstarejše hčere [[Henrik VII. Angleški|Henrika VII.]] in žene škotskega kralja [[Jakob IV. Škotski|Jakoba IV.]] Leta 1604 je prejel naziv kralj Velike Britanije. Parlamenta obeh kraljestev sta ostala ločena do [[Zakon o uniji (1707)|Zakona o uniji]] iz leta 1707.<ref>{{Cite wikisource |title=Act of Union 1707}}</ref> {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | '''[[Jakob I. Angleški|Jakob I.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-02-26 |title=James I (r. 1603–1625) |url=https://www.royal.uk/james-i-r-1603-1625 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125020331/https://www.royal.uk/james-i-r-1603-1625 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>24. marec 1603<br/>–<br/>27. marec 1625<br/>''(22 let, 4 dni)'' | [[Slika:JamesIEngland.jpg|100px|James I, by Paulus van Somer]] | rowspan=2 | [[Slika:Royal Arms of England (1603-1707).svg|75px<!--Arms-->]] | 19. junij 1566<br/>[[Edinburški grad]]<hr/>Sin kraljice [[Marija I. Škotska|Marije Škotske]], in Henrika Stuarta, lorda Darnleya | [[Ana Danska]]<br/>Škofijska palača v Oslu<br/>23. november 1589<br/>7 otrok | 27. marec 1625<br/>Teobaldova hiša<br/>Star 58 let | Pra-pravnuk [[Henrik VII. Angleški|Henrika VII.]] |- | '''[[Karel I. Angleški|Karel I.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2015-12-30 |title=Charles I (r. 1625–1649) |url=https://www.royal.uk/charles-i-r-1625-1649 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180315121306/https://www.royal.uk/charles-i-r-1625-1649 |archive-date=15 March 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>27. marec 1625<br/>–<br/>30. januar 1649<br/>''(23 let, 310 dni)'' | [[Slika:King Charles I after original by van Dyck.jpg|100px|Charles I, by Anthony van Dyck]] | 19. november 1600<br/>[[Palača Dunfermline]]<hr/>Sin Jakoba I. <br/>in ne Danske | Henrieta Marija Francoska<br/>[[Opatija svetega Avguština, Canterbury|Opatija sv. Avguština]]<br/>13. junij 1625<br/>9 otrok | 30. januar 1649<br/>[[Palača Whitehall]]<br/>Usmrčen, star 48 let | Sin Jakoba I.<hr/>Kognatska primogenitura |} == Prvo medvladje (1649–1660)== Po usmrtitvi Karla I. leta 1649 ni vladal noben monarh. Med letoma 1649 in 1653 je Angliji neposredno vladal okrnjeni parlament, Angleški državni svet pa je deloval kot izvršilna oblast v obdobju, znanem kot Angleška unija. Po državnem udaru leta 1653 je oblast od parlamenta na silo prevzel [[Oliver Cromwell]]. Na čelu vojske je razpustil parlament in v Angliji se je začelo obdobje protektorata pod Cromwellovo neposredno oblastjo z nazivom lord protektor. Lord protektor je imel pravico izbrati svojega dediča in Oliver Cromwell je za svojega naslednika izbral svojega najstarejšega sina [[Richard Cromwell|Riharda Cromwella]]. {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | '''[[Oliver Cromwell]]'''<br/>16. december 1653<br/>–<br/>3. september 1658<ref name="BritishCivilWarsOliverCromwell">{{navedi splet |title=Oliver Cromwell 1599–1658 |url=http://www.british-civil-wars.co.uk/biog/oliver-cromwell.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927210842/http://www.british-civil-wars.co.uk/biog/oliver-cromwell.htm |archive-date=27 September 2007 |access-date=25 October 2007 |website=british-civil-wars.co.uk}}</ref><br/>''(4 leta, 262 dni)'' | [[Slika:Oliver Cromwell by Samuel Cooper.jpg|100px|Oliver Cromwell]] | rowspan=2 | [[Slika:Arms of the Protectorate (1653–1659).svg|75px<!--Arms-->]] | 25. april 1599<br/>[[Huntingdon]]<ref name=BritishCivilWarsOliverCromwell/><hr/>Sin Roberta Cromwella<br/>in Elizabete Steward<ref>{{navedi splet |title=Oliver Cromwell – Faq 1 |url=http://www.olivercromwell.org/faqs1.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100618072613/http://www.olivercromwell.org/faqs1.htm |archive-date=18 June 2010 |access-date=25 October 2007 |website=olivercromwell.org}}</ref> | Elizabeta Bourchier<br/>St Giles<ref>{{navedi splet |title=History of St Giles' without Cripplegate |url=http://www.stgilescripplegate.org.uk/frhistory.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20070929223348/http://www.stgilescripplegate.org.uk/frhistory.htm <!-- Bot retrieved archive --> |archive-date=29 September 2007 |access-date=25 October 2007 |website=stgilescripplegate.org.uk}}</ref><br/>22. avgust 1620<br/>9 otro<ref name=BritishCivilWarsOliverCromwell/> | 3. september 1658<br/>[[Palača Whitehall]]<br/>Star 59 let<ref name=BritishCivilWarsOliverCromwell/> |- | '''[[Richard Cromwell|Rihard Cromwell]]'''<br/>3. september 1658<br/>–<br/>7. maj 1659<ref name="BritishCivilWarsRichardCromwell">{{navedi splet |title=Richard Cromwell, Lord Protector, 1626–1712 |url=http://www.british-civil-wars.co.uk/biog/richard-cromwell.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20071012050727/http://www.british-civil-wars.co.uk/biog/richard-cromwell.htm |archive-date=12 October 2007 |access-date=25 October 2007 |website=british-civil-wars.co.uk}}</ref><br/>''(247 dni)'' | [[Slika:Richard Cromwell (1626-1712), by Gerard Soest.jpg|100px|Richard Cromwell, {{circa|1650}}]] | 4. oktober 1626<br/>Huntingdon<hr/>Sin Oliverja Cromwella <br/>in Elizabete Bourchier<ref name=BritishCivilWarsRichardCromwell/> | Dorothy Maijor<br/>maj1649<br/>9 otrok<ref name=BritishCivilWarsRichardCromwell/> | 12. julij 1712<br/>[[Cheshunt]]<br/>Star 85 let<ref>{{navedi splet |title=Cromwell, Richard |url=http://www.archontology.org/nations/england/commonwealth/cromwell2.php |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071016193800/http://www.archontology.org/nations/england/commonwealth/cromwell2.php |archive-date=16 October 2007 |access-date=25 October 2007 |website=archontology.org}}</ref> |} Riharda Cromwella je maja 1659 na silo odstranil [[Angleški odbor za varnost]] in Anglija je ponovno postala država brez vodje. Po skoraj letu dni [[Anarhija|anarhije]] je bila monarhija formalno obnovljena, ko se je Karel II. vrnil iz Francije, da bi sprejel prestol. == Rodbina Stuart (obnovljena) (1660–1707)== {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | '''[[Karel II. Angleški|Karel II.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-02-03 |title=Charles II (r. 1660–1685) |url=https://www.royal.uk/charles-ii-r-1660-1685-0 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015538/https://www.royal.uk/charles-ii-r-1660-1685-0 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}; {{navedi splet |title=Oliver Cromwell (1649–1658 AD) |url=http://www.britannia.com/history/monarchs/mon49.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081121152029/http://www.britannia.com//history/monarchs/mon49.html |archive-date=21 November 2008 |access-date=28 November 2008 |website=britannia.com}}</ref><br/>29. maj 1660<br/>–<br/>6. februar 1685<br/>''(24 let, 254 dni)'' | [[Slika:King Charles II by John Michael Wright or studio.jpg|100px]] | rowspan=2 | [[Slika:Royal Arms of England (1603-1707).svg|75px<!--Arms-->]] | 29. maj 1630<br/>[[Palača St. James]]<hr/>Sin Karla I. Angleškega <br/>in Henriete Marije Francoske | Katarina Braganška<br/>[[Domus Dei]]<br/>21. maj 1662<br/>Brez otrok | 6. februar 1685<br/>[[Palača Whitehall]]<br/>Star 54 let | Sin Karla I.<hr/>Kognatska primogenitura <hr/>Obnovitev kraljestva |- | '''[[Jakob II. Angleški|Jakob II.]]'''<ref>{{navedi splet |date=2016-02-26 |title=James II (r.1685–1688) |url=https://www.royal.uk/james-ii-r1685-1688 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125134431/https://www.royal.uk/james-ii-r1685-1688 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>6. februar 1685<br/>–<br/>23. december 1688<br/>''(Strmoglavljen po 3 letih in 321 dneh)'' | [[Slika:James II by Peter Lely.jpg|100px]] | 14. oktober 1633<br/>Palača St. James<hr/>Sin Karla I. <br/> in Henriete Marije Francoske | {{Gray|(1)}} Ana Hyde<br/>[[Worcester House, London]]<br/>3. september 1660<br/>8 otrok<hr/>{{Gray|(2)}} Marija Modenska <br/>[[grad Dover]]<br/>21. november 1673<br/>7 otrok | 16. september 1701<br/>[[Château de Saint-Germain-en-Laye]]<br/>Star 67 let | Sin Karla I.<hr/> Kognatska primogenitura |} ===Drugo medvladje (1688–1689)=== Jakoba II. je parlament odstavil manj kot štiri leta po vzponu na prestol, s čimer se je začelo drugo medvladje 17. stoletja. Da bi rešili vprašanje, kdo naj nadomesti odstavljenega monarha, je konvencijski parlament v slavni revoluciji za sovladarja izvolil Jakobovo hčer Marijo II. in njenega moža Viljema III., ki je bil tudi Jakobov nečak. === Rodbini Stuart in Orange=== {|class="wikitable" ! rowspan=1 width="200"| Ime ! rowspan=1 width="110"| Portret ! rowspan=1 width="110"|Grb ! rowspan=1 width="140"|Rojstvo ! rowspan=1 width="140"|Soprog(a) ! rowspan=1 width="140"|Smrt ! rowspan=1 width="140"|Komentar |- | '''[[Marija II. Angleška|Marija II.]]'''<ref name="William and Mary">{{navedi splet |date=2015-12-30 |title=William III (r. 1689–1702) and Mary II (r. 1689–1694) |url=https://www.royal.uk/william-iii-r-1689-1702-and-mary-ii-r-1689-1694 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125015656/https://www.royal.uk/william-iii-r-1689-1702-and-mary-ii-r-1689-1694 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}</ref><br/>13. februar 1689<br/>–<br/>28. december 1694<br/>''(5 let, 319 dni)'' | [[Slika:Mary II - Kneller 1690.jpg|100px]] | [[Slika:Royal Arms of England (1689-1694).svg|75px<!--Arms-->]] | 30. april 1662<br/>Palača St. James<hr/>Hčerka Jakoba II. <br/>in Ane Hyde | [[Viljem III. Angleški]]<br/>Palača St. James<br/>4. november 1677<br/>Brez otrok | 28. december 1694<br/>[[Kensingtonska palača]]<br/>Stara 32 let | Hčerka Jakoba II.<hr/>[[Bill of Rights 1689]]; ponudila krono parlamentu |- | '''[[Viljem III. Angleški|Viljem III.]]'''{{R|William and Mary}}<ref>{{navedi splet |title=William III |url=http://www.archontology.org/nations/england/king_grbritain/william3.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20071029230648/http://www.archontology.org/nations/england/king_grbritain/william3.php |archive-date=29 October 2007 |access-date=25 October 2007 |website=archontology.org}}</ref><br/>'''Viljem Oranski'''<br/>13. februar 1689<br/>–<br/>8. marec 1702<br/>''(13 let, 24 dni)'' | [[Slika:King William III of England.jpg|100px]] | [[Slika:Royal Arms of England (1694-1702).svg|75px<!--Arms-->]] | 4. november 1650<br/>[[Binnenhof]]<hr/>Sin [[Viljem II. Oranski|Viljema II. Oranskega]]<br/>in princese Marije Oranske | [[Marija II. Angleška]]<br/>[[Palača St. James]]<br/>4. november 1677<br/>Brez otrok | 8. marec 1702<br/>[[Kensingtonska palača]]<br/>Star 51 let | Vnuk Karla I. Angleškega<hr/>[[Bill of Rights 1689]]; ponudil krono parlamentu |- | '''[[Ana Britanska|Ana]]'''<ref>{{navedi splet |date=2015-12-30 |title=Anne (r. 1702–1714) |url=https://www.royal.uk/anne-r-1702-1714 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180125020033/https://www.royal.uk/anne-r-1702-1714 |archive-date=25 January 2018 |access-date=16 January 2018 |website=royal.gov.uk}}; {{navedi splet |title=Anne (England) |url=http://www.archontology.org/nations/england/king_grbritain/anne.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20071029230627/http://www.archontology.org/nations/england/king_grbritain/anne.php |archive-date=29 October 2007 |access-date=25 October 2007 |website=archontology.org}}</ref><br/>8. marec 1702<br/>–<br/>1. maj 1707<br/>''(5 let, 55 dni)''<br/>{{Small|(Kraljica Velike Britanije do<br/>1. avgusta)}}<br/>''{{Small|(12 let, 147 dni)}}'' | [[Slika:Closterman, John - Queen Anne - NPG 215.jpg|100px]] | [[Slika:Royal Arms of England (1603-1707).svg|75px<!--Arms-->]] | 6. februar 1665<br/>Palača St. James<hr/>Hčerka Jakoba II.<br/>in Ane Hyde | Princ Jurij Danski <br/>Palača sv. Jakoba<br/>28. julij 1683<br/>3 otroci | 1. avgust 1714<br/>[[Kensingtonska palača]]<br/>Star 49 let | Hčerka Jakoba <hr/>Kognatska primogenitura<hr/>[[Bill of Rights 1689]] |} Jakob in njegovi potomci so si še naprej prizadevali priti na prestol, vendar je bilo vsem katolikom, med njimi sinu in vnuku Jakoba II. [[Jakob, valižanski princ|Jakobu]], oziroma Karlu, z [[Act of Settlement |Zakonom o nasledstvu]] iz leta 1701 prepovedano priti na prestol. Z [[Zakon o uniji|Zakonom o uniji]] iz leta 1707 je [[Kraljevina Anglija]] kot suverena država prenehala obstajati. Nadomestila jo je nova [[Kraljevina Velika Britanija]]. ==Zakon o uniji (1707)== Zakon o uniji iz leta 1707 sta sestavljala dva parlamentarna zakona, ki sta jih v letih 1706 in 1707 sprejela angleški in škotski parlament, da bi uveljavila Sporazum o uniji, sklenjen 22. julija 1706. Zakona sta združila Kraljevino Anglijo in Kraljevino Škotsko, prej ločeni suvereni državi z ločenima zakonodajnima telesoma, vendar z istim monarhom, v Kraljevino Veliko Britanijo.<ref>{{navedi splet |title=Welcome |url=http://www.parliament.uk/actofunion/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081015044930/http://www.parliament.uk/actofunion/ |archive-date=15 October 2008 |access-date=7 October 2008 |website=parliament.uk}}</ref> Anglija, Škotska in Irska so si delile monarha več kot sto let, vse od Združitve kron leta 1603, ko je škotski kralj [[Jakob VI. Škotski|Jakob VI.]] podedoval angleški in irski prestol od svoje dvakrat odstavljene sestrične, kraljice [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]] ==Nazivi== Standardni naziv vseh monarhov od [[Ethelstan]]a do [[Ivan Brez dežele|Ivana Brez dežele]] je bil Rex Anglorum (Kralj Angležev). Poleg tega naziva so številni prednormanski kralji privzeli naslednje dodatne naslove: * [[Ethelstan]]: ''Rex totius Britanniae'' (Kralj vse Britanije) * [[Edmund I.]]: ''Rex Britanniæ'' (Kralj Britanije) in ''Rex Anglorum cæterarumque gentium gobernator et rector'' (Kralj Angležev in drugih ljudstev, guverner in direktor) * [[Eadred]]: ''Regis qui regimina regnorum Angulsaxna, Norþhymbra, Paganorum, Brettonumque'' (Vladar nad kraljestvi Anglosasov, Northumbrijcev, poganov in Britov) * [[Eadvig Lepi]]: ''Rex nutu Dei Angulsæxna et Northanhumbrorum imperator paganorum gubernator Breotonumque propugnator'' (Kralj po božji volji, cesar Anglosaksoncev in Northumbrijcev, guverner poganov, poveljnik Britov) * [[Edgar Miroljubni]]: ''Totius Albionis finitimorumque regum basileus'' (Kralj vsega Albiona in sosednjih kraljestev) * [[Knut Veliki]]: ''Rex Anglorum totiusque Brittannice orbis gubernator et rector'' (Kralj Angležev in vse britanske sfere, guverner in vladar) in ''Britannie totius Anglorum monarchus'' (Monarh vseh Angležev Britanije) V normanskem obdobju je naziv ''Rex Anglorum'' ostal standarden, z občasno uporabo naziva ''Rex Angliae'' (Kralj Anglije). [[Cesarica Matilda]] se je imenovala ''Domina Anglorum'' (Gospa Angležev). Od časa kralja Ivana Brez dežele so se vsi drugi nazivi odklanjali v korist naziva ''Rex'' ali ''Regina Angliae''. Leta 1604 je [[Jakob I. Angleški|Jakob I.]], ki je leto prej podedoval angleški prestol, sprejel naziv kralj Velike Britanije. Niti angleški niti škotski parlament tega naziva nista priznala vse do Zakona o uniji leta 1707, sprejetega pod kraljico Ano. Ana se je naslavljala s kraljica Velike Britanije. ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Angleški kralji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 927]] 3zsypmq3km002aqwdc1czx4sbqh2vhl 0 37358 6760161 5941547 2026-10-04T03:46:35Z HF Active 266771 6760161 wikitext text/x-wiki '''Seznam najbolje prodajanih glasbenikov''' je [[seznam]] [[glasbenik]]ov in [[glasbena skupina|skupin]], ki so prodali največ [[nosilec zvoka|nosilcev zvoka]]. == Albumi in singli == === 1-49 === {| border="0" cellspacing="0" cellpadding="4" style="border:3px solid #cccccc;" width="100%" |- bgcolor="#efefef" !# !! Ime!! Albumov/singlov !! align="center" | Prodanih izvodov !! Narodnost !! Obdobje !! Žanr !! Ocena |- align="center" | 1 || align="left" |[[The Beatles]] || 12/39|| align="right" | ~1 [[milijarda]]+ || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 60. || Rock || [http://www.guinnessworldrecords.com/gwr5/content_pages/record.asp?recordid=50910 EMI estimate] |- align="center" | || align="left" |[[Michael Jackson]] || 14 || align="right" | ~1 milijarda+ || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-00. || R&B/[[soul]]/Rock/Pop || [https://www.riaa.com/michael-jacksons-thriller-first-ever-30x-multi-platinum-riaa-certification/ vir] |- align="center" | || align="left" |[[Bing Crosby]] || || align="right" | ~500-900,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 26.-77. || Jazz/Pop/Dixieland || [http://en.wikipedia.org/wiki/Bing_Crosby] |- align="center" | || align="left" |[[Frank Sinatra]] || || align="right" | ~500,000,000+ || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 35.-95. || Pop/Swing/Bossa Nova || |- align="center" | || align="left" |[[Elvis Presley]] || 31/39 || align="right" | ~350,000,000 ||[[Združene države Amerike|ZDA]] || 50.-70.|| Rock || [https://entertainment.howstuffworks.com/elvis-presley-biography39.htm vir] |- align="center" | || align="left" |[[Elton John]] || 30|| align="right" | ~410,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 70.-00. || Rock,Pop|| *(110 mil. US) |- align="center" | || align="left" |[[ABBA]] || 16 || align="right" | ~370,000,000 || [[Švedska]] || 70.-80. || [[Disco, Pop]] |- align="center" | || align="left" |[[Led Zeppelin]] || 9/11 || align="right" | ~320,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 60.-70.|| [[Hard rock]] || *106 mil. albums US |- align="center" | || align="left" |[[Ala Pugačova]] || || align="right" | ~260,000,000 || [[Rusija]] || 70.-00. || Disco/Pop || [http://www.britannica.com/eb/article?tocId=9114570 vir 1997] |- align="center" | || align="left" |[[Julio Iglesias]] || 80 || align="right" | ~250,000,000 || [[Španija]] || 70.-00. || Latino Pop || [http://www.julioiglesias.com/eng/index.php vir 1] [http://www.forbes.com/2003/10/31/cx_bs_1031movers.html vir 2] |- align="center" | 10 || align="left" |[[Cliff Richard]] || || align="right" | ~250,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 50.-00. || Pop || [http://www.cliffchartsite.co.uk/best.html vir 1] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050408175705/http://cliffchartsite.co.uk/best.html |date=2005-04-08 }} [http://www.amazon.com/exec/obidos/tg/detail/-/B00008G95Z/002-0798253-1696857?v=glance vir 2] |- align="center" | || align="left" |[[Nana Mouskouri]] || 450 || align="right" | ~250,000,000 || [[Grčija]] || 60.-00. || Pop || [http://www.universalmusic.fr/servlet/FrontCreatorServlet?action=biography&artiste_id=49082&page=8 1] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051123213701/http://www.universalmusic.fr/servlet/FrontCreatorServlet?action=biography&artiste_id=49082&page=8 |date=2005-11-23 }} [http://artists.universal-music.de/nanamouskouri/html/bio/bio_fr.html 2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051120110716/http://artists.universal-music.de/nanamouskouri/html/bio/bio_fr.html |date=2005-11-20 }} |- align="center" | || align="left" |[[Madonna]] || 16 || align="right" | 275,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]]/[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 80.-00. || Pop || [[Warner Brothers Records|WBR 2004]] [[Madonna|vir 2]] |- align="center" | || align="left" |[[Mariah Carey]] || 14 || align="right" | 230,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 90.-00. || [[R&B]]/Pop || [[Mariah Carey discography|vir]] |- align="center" | || align="left" |[[Céline Dion]] || 20 || align="right" | 210,000,000 || [[Kanada]] || 80.-00. || Pop || [[Céline Dion|vir]] |- align="center" | || align="left" |[[Garth Brooks]] || || align="right" | ~210,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 80.-00.|| Country || (US albums. 105mil) |- align="center" | || align="left" |[[The Rolling Stones]] || || align="right" | ~210,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 60.-00.|| [[Rock and roll|Rock]] || *63 mil. US |- align="center" | || align="left" | [[Pink Floyd]] || || align="right" | ~210,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 60.-00. || [[Rock and roll|Rock]] || 180mil. albums |- align="center" <!--| || align="left" |[[Leonard Cohen]] || || align="right" | -210,000,000 || [[Kanada]] || 50's-00's|| Pop || ||--> |- align="center" | || align="left" |[[Cher (umetnica)|Cher]] || 26 || align="right" | 200,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]]/[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 60.-00. || Pop / Rock / Dance || [http://uk.news.yahoo.com/itn/20080228/ten-cher-gets-ready-to-turn-back-time-ea4616c.html] |- align="center" | 20 || align="left" |[[Whitney Houston]] || 10 || align="right" | 183,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 80.-00. || R&B/Pop || [[Whitney Houston|vir]] |- align="center" | || align="left" |[[Johnny Mathis]] || || align="right" | ~180,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 50.-00. || Pop || [[Johnny Mathis|vir]] |- align="center" | || align="left" |[[Camilo Sesto]] || || align="right" | ~180,000,000 || [[Španija]] || 70.-00. || Latino Pop || [https://www.billboard.com/music/latin/camilo-sesto-obituary-8529409/ vir 1] |- align="center" | || align="left" |[[Metallica]] || || align="right" | ~170,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 80.-00. ||Thrash metal / Hard Rock || *(57 mil. US) |- align="center" | ||align="left" | [[Queen]] || || align="right" | ~160,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 70.-90.|| Rock || *(30 mil. US) |- align="center" | || align="left" |[[U2]] || 11 || align="right" | ~150,000,000 || [[Irska]] || 80.-00. || Rock/Pop || *(50mil. US) |- align="center" | || align="left" |[[Mireille Mathieu]] || 37 || align="right" | ~150,000,000 || [[Francija]] || 60.-00. || Pop || [[Mireille Mathieu|vir]] |- align="center" | || align="left" |[[AC/DC]] || || align="right" | ~140,000,000 || [[Avstralija]]/[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]|| 70.-00. || Hard Rock || [[AC/DC|vir1]] [http://music.msn.com/artist/default.aspx?artist=39134119&stab=2 vir2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070904214158/http://music.msn.com/artist/default.aspx?artist=39134119&stab=2 |date=2007-09-04 }} |- align="center" | || align = "left" |[[David Bowie]] || || align="right" | 136,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 60.-00. || Rock || [[David Bowie|vir]] |- align="center" | || align="left" |[[Engelbert Humperdinck]] || || align="right" | ~130,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]/[[Združene države Amerike|ZDA]] || 50.-00. || Rock/Pop || [http://www.engelbert.com/biography.html vir 1] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050704075044/http://www.engelbert.com/biography.html |date=2005-07-04 }} [[Engelbert Humperdinck|vir 2]] |- align="center" | ||align="left" | [[Dalida]] || || align="right" | ~125,000,000 || [[Francija]] || 50.-80. || || [http://www.paris.fr/portail/Culture/Portal.lut?page_id=102&document_type_id=4&document_id=28609&portlet_id=17837&multileveldocument_sheet_id=5650] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081210065733/http://www.paris.fr/portail/Culture/Portal.lut?page_id=102&document_type_id=4&document_id=28609&portlet_id=17837&multileveldocument_sheet_id=5650 |date=2008-12-10 }} |- align="center" | 30 ||align="left" | [[Janet Jackson]] || 9 || align="right" | ~125,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 80.-00'S || R&B/pop/soul || 77mill albums ww |- align="center" | ||align="left" | [[Phil Collins]] || || align="right" | ~125,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || || || |- align="center" | || align = "left" |[[Neil Diamond]] || || align="right" | 120,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 60.-00. || Pop || [http://www.nytimes.com/2005/05/22/arts/music/22lela.html vir] |- align="center" | || align="left" |[[Modern Talking]] || 13 || align="right" | 120,000,000 || [[Nemčija]] || 80.-00. || Disco/Dance || [[BMG|BMG June 2003]] |- align="center" | ||align="left" | [[The Bee Gees]] || || align="right" | 110,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]/[[Avstralija]] || 60.-00. || Pop/Disco || [[The Bee Gees|vir 1]] [http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/january/12/newsid_4071000/4071857.stm vir 2] |- align="center" | ||align="left" | [[Bon Jovi]] || || align="right" | ~110,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 80.-00. || Rock/Hard Rock || [[Bon Jovi|(100mil.albums)]] |- align="center" | ||align="left" | [[R.E.M.]] || || align="right" | ~110,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 80.-00. || Rock || [[R.E.M. (band)|(106mil.albums)]] |- align="center" | ||align="left" | [[Genesis (glasbena skupina)|Genesis]] || || align="right" | 160,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Kenny Rogers]] || || align="right" | 105,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || || [http://www.sitemason.com/newspub/fxjfEY 1] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050406003136/http://www.sitemason.com/newspub/fxjfEY |date=2005-04-06 }} |- align="center" | ||align="left" | [[Barbra Streisand]] || || align="right" | 102,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 60.-00. || Standards/Pop || 71mil. albums US |- align="center" | ||align="left" | [[Roberto Carlos (pevec)|Roberto Carlos]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Brazilija]] || 60.-00. || || [http://www.allbrazilianmusic.com/en/Artists/Artists.asp?Status=ARTISTA&Nu_Artista=513 vir1] [http://www.moun.com/Articles/dec2003/12-28-1.htm vir2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051102083413/http://www.moun.com/Articles/dec2003/12-28-1.htm |date=2005-11-02}} |- align="center" | ||align="left" | [[Black Sabbath]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 70.-00. || Hard Rock || 15 mil. albums US. |- align="center" | ||align="left" | [[Ricky Nelson]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 50.-80. || Pop || [http://www.rockabillyhall.com/nelsonshell.html vir] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051105044349/http://www.rockabillyhall.com/nelsonshell.html |date=2005-11-05 }} |- align="center" | ||align="left" | [[Status Quo]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 60.-00. || Rock || [http://www.sanctuaryrecords.co.uk/index.php?page=2&l1=2&l2=&l3=&rt=NE&article_id=1086 vir] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050625085025/http://www.sanctuaryrecords.co.uk/index.php?page=2&l1=2&l2=&l3=&rt=NE&article_id=1086 |date=2005-06-25 }} |- align="center" | ||align="left" | [[Luciano Pavarotti]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Italija]] || 60.-00. || Opera || |- align="center" | ||align="left" | [[Brenda Lee]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 50.-60. || Pop || |- align="center" | ||align="left" | [[A. R. Rahman]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Indija]] || 90.-00. || || [http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/3211258.stm BBC news] |- align="center" |- align="center" | ||align="left" | [[Barry White]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-00. || Pop || |- align="center" | ||align="left" | [[Deep Purple]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 60.-00. || Hard Rock || [http://www.100xr.com/100_XR/Artists/D/Deep_Purple.htm vir] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050305085853/http://www.100xr.com/100_XR/Artists/D/Deep_Purple.htm |date=2005-03-05 }} |- align="center" | ||align="left" | [[Lionel Richie]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 80.-00.|| Pop|| [http://www.umusic.ca/lionelrichie/index.php vir] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927190613/http://www.umusic.ca/lionelrichie/index.php |date=2007-09-27 }} |- align="center" | ||align="left" | [[Dolly Parton]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-00.|| Country || [http://www.cbsnews.com/stories/2003/11/11/earlyshow/leisure/music/main583103.shtml CBS news] |- align="center" | 50 ||align="left" | [[Donna Summer]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-90.|| [[Disco]]|| [[Donna Summer|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[The Jackson 5]] || || align="right" | ~170,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 60.-90.|| Soul/Disco/R&B || [[The Jackson 5|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[Vicky Leandros]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Grčija]] || 60.-00.|| || [[Vicky Leandros|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[Rod Stewart]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 60.-00.|| Rock/[[Pop Standards|Standards]] || [http://www.worldmusicawards.com/diamondaward.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050408062555/http://www.worldmusicawards.com/diamondaward.html |date=2005-04-08 }} |- align="center" | ||align="left" | [[Aerosmith]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-00. || Hard Rock || [http://www.aerosmith.net/ vir] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080709020952/http://www.aerosmith.net/ |date=2008-07-09 }} |- align="center" | ||align="left" | [[Billy Joel]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-00. || Pop \ Rock || (78 mil. albums US) |- align="center" | ||align="left" | [[Fleetwood Mac]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]/[[Združene države Amerike|ZDA]] || || || [http://burnish.net/articles/070904siouxcity.php 2] |} === 50-99 === {| border="0" cellspacing="0" cellpadding="4" style="border:3px solid #cccccc;" width="100%" |- bgcolor="#efefef" !align="left"|#&nbsp;&nbsp;&nbsp; !! Ime!! Albumov/singlov !! align="center" | Prodanih izvodov !! Narodnost !! Obdobje !! Žanr !! Ocena |- align="center" | ||align="left" | [[Bruce Springsteen]] || || align="right" | 96,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-00.|| Rock/Country/Pop || *(61 mil. albums US) |- align="center" | ||align="left" | [[Shania Twain]] || 4 || align="right" | ~95,000,000 || [[Kanada]] || 90.-00. || Country/Rock/Pop || (82mil. albums) |- align="center" | ||align="left" | [[Britney Spears]] || 5 || align="right" | ~95,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 90.-00. || Pop || [[Britney Spears|65mil. albums]] |- align="center" | 60 ||align="left" | [[Eagles]] || || align="right" | ~90,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-00.|| Country/Rock || *(80 mil. US) |- align="center" |40 ||align="left" | [[Adamo]] || || align="right" | ~90,000,000 || [[Italija]] || 60.-00. || Pop || [http://www.webalice.it/cosgri/www.Adamo_Biography_English.htm] |- align="center" | ||align="left" | [[B'z]] || 14 || align="right" | ~86,000,000 || [[Japonska]] || 90.-00. || Rock || |- align="center" | ||align="left" | [[Eddy Arnold]] || || align="right" | 85,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 40s-90. || Country || [http://www.allmusic.com/artist/eddy-arnold-p1507 vir] |- align="center" | ||align="left" | [[Bjork]] || || align="right" | ~80,000,000 || [[Islandija]] || 80's-00's |- align="center" | ||align="left" | [[Eurythmics]] || || align="right" | ~80,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 80.-90. || Pop || [http://www.annie-lennox.com/news.htm vir 1] [[Eurythmics|vir 2]] |- align="center" | ||align="left" | [[Kiss|KISS]] || 30 || align="right" | ~80,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-00. || Hard Rock || [http://www.kissonline.com/news/news/1997/05.html vir] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051124070554/http://www.kissonline.com/news/news/1997/05.html |date=2005-11-24 }} |- align="center" | ||align="left" | [[Carlos Santana|Santana]] || || align="right" | ~80,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || ||[[Santana|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[Prince (glasbenik)|Prince]] || 24 || align="right" | ~80,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 80.-00. || Pop/[[Funk]]/Rock || *(40 mil. US) |- align="center" | ||align="left" | [[Fairouz]] || || align="right" | ~80,000,000 || [[Libanon]] || 60.-00. || Traditional Arab, Modern, Pop || *(35 mil. US) |- align="center" | ||align="left" | [[Eric Clapton]] || || align="right" | ~80,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 80.-00. || Rock, Blues || *(38 mil. US) |- align="center" | 70 ||align="left" | [[Stevie Wonder]] || || align="right" | ~80,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 60.-00. || Soul/R&B/Pop,Disco |- align="center" || ||align="left" | [[Spice Girls]] || 3 || align="right" | 76,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 90.-00. || Pop || [[Spice Girls|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[Backstreet Boys]] || || align="right" | 75,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 90.-00. || Pop || [[Backstreet Boys|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[Bobby Vinton]] || || align="right" | 75,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 60.-90. || Pop || [[Bobby Vinton|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[Sade (glasbena skupina)|Sade]] || || align="right" | 75,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 80.-00. || Jazz/Soul/Pop|| *(22mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[Paul McCartney]] || || align="right" | ~75,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 60.-00. || Rock || *(25mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[Dire Straits]] || || align="right" | 74,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || || || |- align="center" | ||align="left" | [[Depeche Mode]] || || align="right" | ~73,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 80.-00. || || |- align="center" | ||align="left" | [[Jean-Michel Jarre]] || 19 || align="right" | ~72,000,000 || [[Francija]] || 70.-00. || Synth Pop || *Francis Dreyfus / Sony BMG |- align="center" | ||align="left" | [[Andrea Bocelli]] || || align="right" | ~70,000,000 || [[Italija]] || 90.-00. || Pop/Classic/Opera || *(20mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[The Carpenters]] || || align="right" | 70,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | 80 ||align="left" | [[Gloria Estefan]]|| || align="right" | ~70,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 80.-00. || Latino Pop || [[Gloria Estefan|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[Duran Duran]] || 16 || align="right" | ~70,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 80.-00. || Pop || [http://www.duranduran.com/bio.html vir] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070620024925/http://www.duranduran.com/bio.html |date=2007-06-20 }} |- align="center" | ||align="left" | [[Enya]] || 5 || align="right" | 70,000,000 || [[Irska]] || 80.-00. || Classic || *(22mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[Kenny G]] || 5 || align="right" | ~70,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 90.-00. || Jazz || *(50mil. US) |- align="center" | ||align="left" | [[Charley Pride]] || || align="right" | ~70,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 60.-00. || Country || [[Charley Pride|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[Ray Conniff]] || || align="right" | ~70,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 60.-00. || || [[Ray Conniff|vir1]] [http://www.mp3.com/ray-conniff/artists/1575/biography.html vir2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041229094820/http://www.mp3.com/ray-conniff/artists/1575/biography.html |date=2004-12-29 }} |- align="center" | ||align="left" | [[Kylie Minogue]] || || align="right" | 70,000,000 || [[Avstralija]] || 80.-00. || Synth Pop || [[Kylie Minogue|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[Bryan Adams]] || || align="right" | ~60,000,000 || [[Kanada]] || 80.-00.|| Pop || [http://www.zrock.com/zforum/about561.html 1] |- align="center" | ||align="left" | [[George Strait]] || || align="right" | ~60,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-00.|| Country || *(54 mil. US) |- align="center" | 90 ||align="left" | [[The Doors]] || || align="right" | ~60,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 60.-70.|| Rock ||*(30 mil. US) |- align="center" | ||align="left" | [[Tina Turner]] || || align="right" | ~60,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-00.|| Rock/Pop || |- align="center" | ||align="left" | [[Boney M]] || || align="right" | ~60,000,000 || [[Nemčija]] || 70.-80. || Disco || |- align="center" | ||align="left" | [[Perry Como]] || || align="right" | ~60,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 30s-00.|| Standards || [http://www.aarpmagazine.org/lifestyle/Articles/a2003-05-01-mag-popstars.html vir] |- align="center" | ||align="left" | [[Van Halen]] || || align="right" | ~60,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-00.|| Hard Rock ||*(50 mil. US) |- align="center" | ||align="left" | [[Frank Sinatra]] || || align="right" | ~60,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 40s-90. || Standards || *(25 mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[Iron Maiden]] || 22 || align="right" | ~60,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]|| 70.-00. || || [[Iron Maiden|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[Def Leppard]] || || align="right" | 65,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 70.-00. || || *(32 mil. US) |- align="center" | ||align="left" | [[Eminem]] || || align="right" | 65,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || || *(22 mil. US) |- align="center" | ||align="left" | [[Guns N' Roses]] || || align="right" | 64,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | 100 ||align="left" | [[Simon and Garfunkel]] || || align="right" | ~60,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || || *(36mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[Pearl Jam]] || || align="right" | ~60,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || || *(29 mil. US) |- align="center" | ||align="left" | [[*NSYNC]] || || align="right" | 42,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || || *(30 mil. US) |- align="center" | ||align="left" | [[Enrique Iglesias]] || || align="right" | ~60,000,000 || [[Španija]] || || || [[Enrique Iglesias|51 mil. albums]] |- align="center" | ||align="left" | [[Tom Jones]] || || align="right" | ~60,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 60.-00. || Pop || |- align="center" | ||align="left" | [[Chicago (glasbena skupina)|Chicago]] || || align="right" | 58,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || || *(37mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[Alanis Morissette]] || || align="right" | ~55,000,000 || [[Kanada]] || 90.-00. || Rock/Pop || [[Alanis Morissette|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[Ozzy Osbourne]] || || align="right" | ~55,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || || || *(27mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[Boyz II Men]] || || align="right" | ~55,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 80.-00. |||| *(27mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[Tony Bennett]] || || align="right" | ~51,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 50.-00. || Standards/Jazz || [http://www.tonybennett.net/biotext.html vir] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050429033102/http://www.tonybennett.net/biotext.html |date=2005-04-29 }} |} === 100-170 === {| border="0" cellspacing="0" cellpadding="4" style="border:3px solid #cccccc;" width="100%" |- bgcolor="#efefef" !# !! Ime!! Albumov/singlov !! align="center" | Prodanih izvodov !! Narodnost !! Obdobje !! Žanr !! Ocena Estimation on |- align="center" | 110 ||align="left" | [[Rush]] || || align="right" | ~50,000,000 || | [[Kanada]] || 70.-00. || || *(25 mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[Alabama (glasbena skupina)|Alabama]] || || align="right" | ~50,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-00.|| || *(46mil. US) |- align="center" | ||align="left" | [[The Police]] || || align="right" | 53,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 70.-80. || || *(22mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[Nirvana (glasbena skupina)|Nirvana]] || || align="right" | 52,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || || *(24mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[Mötley Crüe]] || || align="right" | ~50,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 80.-00. || || *(22mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[Foreigner]] || || align="right" | ~50,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]]/[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || || || *(36mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[Oasis]] || || align="right" | ~50,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || || || ([[Oasis|46mil albums]]) |- align="center" | ||align="left" | [[UB40]] || || align="right" | ~50,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 80.-00.|| || [http://www.bbc.co.uk/birmingham/your_community/bhm/black_hall_of_fame_music.shtml BBC] |- align="center" | ||align="left" | [[Meat Loaf]] || || align="right" | ~50,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-00.|| || [http://www.t1music.com/html/body_meatloaf.htm vir 1] [[Meat Loaf|vir 2]] |- align="center" | ||align="left" | [[Simply Red]] || || align="right" | ~50,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 80.-00.|| Pop || [http://www.electricartists.com/simplyred/bio.html vir 1] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050903044757/http://www.electricartists.com/simplyred/bio.html |date=2005-09-03 }} [[Simply Red|vir 2]] |- align="center" | 120 ||align="left" | [[Willie Nelson]] || || align="right" | 46,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[George Michael]] || || align="right" | 45,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 80.-00. || || [[George Michael|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[Ace of Base]] || || align="right" | >45,000,000 || [[Švedska]] || 90.-00. || Pop/Dance || [http://www.sing365.com/music/lyric.nsf/Ace-Of-Base-Biography/C902DD82FAC049AE4825686B00168F7C vir] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060107133258/http://www.sing365.com/music/lyric.nsf/Ace-Of-Base-Biography/C902DD82FAC049AE4825686B00168F7C |date=2006-01-07 }} |- align="center" | ||align="left" | [[Tupac Shakur|2 Pac]] || || align="right" | ~45,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || || *(36mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[Bananarama]] || || align="right" | ~45,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 80.-00.|| || [https://web.archive.org/web/20090729175351/http://www.geocities.com/CollegePark/Union/6146/tribumove.html 40mil albums] |- align="center" | ||align="left" | [[Chris de Burgh]] |||| align="right" | 45,000,000 || [[Irska]] || 70.-00. || || [[Chris de Burgh|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[John Denver]] || || align="right" | 45,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Red Hot Chili Peppers]] || || align="right" | 44,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || |- align="center" | ||align="left" | [[Destiny's Child]] || 4 || align="right" | 43,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 90.-00. |- align="center" | ||align="left" | [[Bob Seger]] || || align="right" | 43,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-00. |- align="center" | 130 ||align="left" | [[Alan Jackson]] || || align="right" | 43,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 90.-00.|| [[Country music|Country]] || [http://www.hollywoodsportsbook.com/lasvegas_shows/mgmgrandshow.cfm vir] |- align="center" | ||align="left" | [[Michael Bolton]] || || align="right" | 42,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || |- align="center" | ||align="left" | [[Vicente Fernandez]] || || align="right" | 40,000,000 || [[Mehika]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Journey (band)|Journey]] || || align="right" | (US)~40,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Judas Priest]] || 15 || align="right" | ~40,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 70.-00.|| Hard Rock || [[Judas Priest|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[The Who]] || || align="right" | ~40,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || || || *(20mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[The Beach Boys]] || || align="right" | 40,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[The Cars]] || || align="right" | ~40,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || || *(23mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[James Last]] || || align="right" | ~40,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || || |- align="center" | ||align="left" | [[R. Kelly]] || || align="right" | ~40,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || || *(28mil.US) |- align="center" | 140 ||align="left" | [[Christina Aguilera]] || 4 || align="right" | ~40,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 90.-00. || || [[Christina Aguilera|34mil. albums]] |- align="center" | ||align="left" | [[Foreigners]] || || align="right" | 38,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || |- align="center" | ||align="left" | [[New Kids On The Block]] || || align="right" | 38,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || |- align="center" | ||align="left" | [[Bob Marley]] || || align="right" | 39,000,000 || [[Jamajka]] || |- align="center" | ||align="left" | [[Sting]] || || align="right" | 37,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || |- align="center" | ||align="left" | [[Reba McEntire]] || || align="right" | ~36,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-80. || |- align="center" | ||align="left" | [[Bob Dylan]] || || align="right" | ~100,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] ||60.-00. || |- align="center" | ||align="left" | [[Dixie Chicks]] || || align="right" | ~35,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 80.-00.|| Country || *28 mil US |- align="center" | ||align="left" | [[Linda Ronstadt]] || || align="right" | 35,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | 150 ||align="left" | [[Richard Clayderman]] || || align="right" | 35,000,000 || [[Francija]] || || [[klasična glasba]] |- align="center" | ||align="left" | [[Ansambel bratov Avsenik]] || || align="right" | 34,000,000 || [[Slovenija]] || || [[narodnozabavna glasba]] |- align="center" | ||align="left" | [[Cranberries]] || || align="right" | 34,000,000 || [[Irska]] || 90.-00. || [[Cranberries|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[James Taylor]] || || align="right" | 34,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Diana Ross]] || || align="right" | ~33,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-00. || |- align="center" | ||align="left" | [[Jennifer Lopez]] || || align="right" | 33,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Roxette]] || || align="right" | 32,000,000 || [[Švedska]] || 80.-00. || [[Pop glasba|Pop]] |- align="center" | ||align="left" | [[Cher (umetnica)|Cher]] || || align="right" | 32,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Peter Gabriel]] || || align="right" | 31,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Conway Twitty]] || || align="right" | ~30,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | 160 ||align="left" | [[Boston (glasbena skupina)|Boston]] || || align="right" | ~30,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Dave Matthews Band]] || || align="right" | ~30,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[John Mellencamp]] || || align="right" | ~30,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Lynyrd Skynyrd]] || || align="right" | ~30,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[ZZ Top]] || || align="right" | ~30,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Steve Miller Band]] || || align="right" | ~30,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Earth, Wind & Fire]] || || align="right" | ~30,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || || *(23 mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[Sarah McLachlan]] || || align="right" | 30,000,000 || [[Kanada]] || 80.-00. || || [[Sarah McLachlan|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[Barry Manilow]] || || align="right" | ~30,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Robbie Williams]] || || align="right" | ~30,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 90.-00.|| Pop || [[Robbie Williams|vir]] |- align="center" | 170 ||align="left" | [[Ricky Martin]] || || align="right" | ~30,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 90.-00.|| Pop || |- align="center" | ||align="left" | [[The Cure]] || 12 || align="right" | 27,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 70.-00. || Rock || [http://yahoo.eonline.com/News/Items/0,1,14461,00.html?yhnws vir]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} |- align="center" | ||align="left" | [[Karel Gott]] || 100+ || align="right" | 27,000,000 || [[Češka]] || 50.-00. || || [http://www.radio.cz/en/article/37256 vir] |- align="center" | ||align="left" | [[Melissa Etheridge]] || 8 || align="right" | 27,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 80.-00. || Rock || [http://www.teamshania.com/lounge/archive/index.php/t-1026.html vir] |- align="center" | ||align="left" | [[Amy Grant]] || 19 || align="right" | 26,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-00. || [[Gospel music|Gospel/Christian]] || *(25mil.US) |- align="center" | ||align="left" | [[Toto (glasbena skupina)|Toto]] || 15 || align="right" | 25,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 70.-00. || Pop || [http://legacyrecordings.com/toto/discog.html vir] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051026001227/http://legacyrecordings.com/toto/discog.html |date=2005-10-26 }} |- align="center" | ||align="left" | [[Norah Jones]] || 3 || align="right" | 25,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 00. || Jazz || [[Norah Jones|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[A-ha]] || 8 || align="right" | ~25,000,000 || [[Norveška]] || 80.-00. || Pop || [http://www.banman.co.uk/artists.htm vir] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050515024959/http://www.banman.co.uk/artists.htm |date=2005-05-15 }} |- align="center" | ||align="left" | [[Avril Lavigne]] || 2 || align="right" | 24,000,000 || [[Kanada]] || 00. || Pop/Rock || [[Avril Lavigne|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[Ronnie Milsap]] || || align="right" | ~23,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || || |- align="center" | 180 ||align="left" | [[Brooks & Dunn]] || || align="right" | (US)23,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Creed]] || || align="right" | (US)23,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 90's-00's || Rock || |- align="center" | ||align="left" | [[Faith Hill]] || || align="right" | (US)23,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Vince Gill]] || || align="right" | (US)23,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Luther Vandross]] || || align="right" | (US)23,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Mannheim Steamroller]] || || align="right" | (US)23,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[TLC]] || || align="right" | (US)22,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[The Doobie Brothers]] || || align="right" | (US)22,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Creedence Clearwater Revival]] || || align="right" | (US)22,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Randy Travis]] || 11 || align="right" | 21,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 80.-00. || Country || [http://www.ourbrowncounty.com/0901s4.htm vir 1] [http://www.nationalacts.com/bands/randy_travis.htm vir2] |- align="center" | 190 ||align="left" | [[Jimi Hendrix]] || || align="right" | (US)20,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Jay-Z]] || || align="right" | (US)20,000,000 || [[Združene države Amerike|ZDA]] || || |- align="center" | ||align="left" | [[Eros Ramazzotti]] || || align="right" | ~20,000,000 || [[Italija]] || 80.-00. || || [[Eros Ramazzotti|vir]] |- align="center" | ||align="left" | [[Kim Wilde]] || || align="right" | 20,000,000 || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || 80.-00. || Rock/Pop || [[Kim Wilde|vir]] |} == Glej tudi == * [[Seznam najbolj prodajanih slovenskih glasbenih izvajalcev]] [[Kategorija:Seznami glasbenikov|Najbolje prodajani]] i85fky4d41d9dlqh5awkkw0a1q2b2x0 0 38940 6760131 6757874 2026-10-03T20:52:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760131 wikitext text/x-wiki {{Infobox Monarch | name = Diana, valižanska princesa | title = [[Wales|valižanska]] princesa | image = | reign = [[1981]]–[[1996]] | predecessor = | successor = | consort = [[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel, valižanski princ]] | spouse = {{marriage|[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel, valižanski princ]]|29 July 1981|28 August 1996|end=divorced}} | issue=[[Princ William, vojvoda Cambriški|Princ William]] <br /> [[Princ Harry Valižanski|Princ Harry]] | royal house= [[Windsor]] | father=[[John Spencer]] | mother=[[ Frances Burke Roche]] | date of birth =<!-- Wikidata --> | place of birth =<!-- Wikidata --> | date of death =<!-- Wikidata --> | place of death =<!-- Wikidata --> | signature = <!-- Wikidata --> }} '''Diana Spencer, valižanska princesa,''' znana tudi kot '''Diana Frances Spencer''', '''princesa Diana''', '''Lady Diana''' oziroma okrajšano '''Lady Di''', [[Wales|valižanska]] [[princesa]], * [[1. julij]] [[1961]], [[Sandringham]], [[Norfolk]], [[Anglija]], † [[31. avgust]] [[1997]], [[Pariz]], [[Francija]]. Diana Spencer je bila prva žena takratnega valižanskega princa in prestolonaslednika [[Charles, valižanski princ|Karla]], danes kralja Karla III., najstarejšega otroka britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] Rodila se je v britanski plemiški družini kot četrti otrok in tretja hči [[John Spencer|Johna Spencerja]], vikonta Althorpa, in [[Frances Shand Kydd|Frances Roche]]. Odraščala je v Park Housu, ki se nahaja na posestvu Sandringham, in se izobraževala v Angliji ter Švici. Leta 1975, ko je njen oče podedoval naslov grofa Spencerja, je postala Lady Diana Spencer. V javnosti je postala znana februarja 1981, ko je bila objavljena njena zaroka s princem Karlom. Njeno poroko s princem 29. julija 1981, ki je potekala v [[Stolnica sv. Pavla, London|stolnici sv. Pavla]], je preko televizije spremljalo več kot 750 milijonov ljudi. S poroko je postala valižanska princesa, vojvodinja Cornwalla, vojvodinja Rothesaya in grofica Chesterja. V zakonu je rodila dva sinova, princa [[Princ William, vojvoda Cambriški|Williama]] in [[Princ Harry|Harryja]], ki sta prišla na drugo in tretje mesto v liniji nasledstva britanskega prestola. Kot žena prestolonaslednika je Diana prevzela nekatere dolžnosti in zastopala kraljico v tujini. Dejavna je bila tudi na dobrodelnem področju in je med drugim podpirala [[Mednarodna kampanja za prepoved protipehotnih min|Mednarodno kampanjo za prepoved protipehotnih min]]. Diana je ostala pod drobnogledom medijev tudi po ločitvi od princa 28. avgusta 1996, ki je sledila izvenzakonskim aferam obeh partnerjev. Zanimanje za njeno življenje ni ugasnilo niti po njeni smrti v prometni nesreči v Parizu 31. avgusta 1997. Njen pogreb je bil eden najvidnejših dogodkov v zgodovini televizije. == Zgodnje življenje == Diana Spencer se je rodila 1. julija 1961 v dvorcu Park House v [[Sandringham]]u, [[Norfolk]].<ref>Morton, stran 70.</ref> Bila je četrta od petih otrok Johna Spencerja, vikonta Althorpa (1924–1992) in njegove prve žene Frances, rojene Roche (1936–2004).<ref>Morton, stran 70-71.</ref> Družina Spencer je bila že več generacij tesno povezana z britansko kraljevo družino.<ref>Brown, stran 32-33.</ref> Obe Dianini babici sta kot dvorni dami služili kraljici [[Elizabeth Bowes-Lyon|Elizabeti]], materi kraljice Elizabete II.<ref>Bradford, stran 2.</ref> Spencerjevi so čakali fanta, ki bi nadaljeval družinsko linijo, zato niso imeli pripravljenega imena. Hči je tako dobila ime teden dni po rojstvu, in sicer Frances po materi in Diana po daljni sorodnici Diani Russell, vojvodinji Bedfordski, ki je bila pred poroko prav tako imenovana ''Lady Diana Spencer''.<ref name=":22">Morton, stran 71.</ref> Krščena je bila 30. avgusta 1961<ref>{{Navedi splet|url=http://content.time.com/time/specials/2007/article/0,28804,1650830_1650872_1653713-1,00.html|title=The Saddest Fairy Tale|date=16. 8. 2007|accessdate=9. 4. 2017|website=Time|publisher=|last=Howard|first=Chua-Eoan|archive-date=2017-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20170203163156/http://content.time.com/time/specials/2007/article/0,28804,1650830_1650872_1653713-1,00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> v [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Sandringham|cerkvi sv. Marije Magdalene v Sandringhamu]]<ref name=":22" /> ob navzočnosti bogatih botrov. Imela je dve sestri, Sarah in Jane, in brata Charlesa.<ref>Brown, stran 37-38.</ref> En brat John je umrl kmalu po rojstvu, eno leto pred Dianinim.<ref>Brown, stran 37.</ref> Želja po moškem potomcu je slabo vplivala na zakon Spencerjevih. Frances je bila domnevno poslana na eno od klinik v London za določitev vzroka »problema«.<ref name=":22" /> Dianin mlajši brat Charles je ta dogodek pozneje opisal kot ponižujočega in najverjetnejši vzrok za poznejšo ločitev.<ref name=":22" /> Diana je odraščala v rojstnem kraju na kraljevskem posestvu Sandringham v hiši Park House,<ref>Brown, stran 41.</ref> ki jo je družina Spencer imela najeto od kraljice Elizabete II. Kraljeva družina je vsako leto nekaj časa prebila v sandringhamskem dvorcu v bližini, zato se je Diana kot otrok lahko igrala s princema [[Princ Andrew, vojvoda Yorka|Andrewom]] in [[Princ Edward, vojvoda Wessexa|Edwardom]].<ref>Bradford, strani 2 in 20.</ref> Diana je bila stara sedem let, ko sta se njena starša ločila.<ref>Brown, stran 42.</ref> Njena mati se je leta 1969 poročila s [[Peter Shand Kydd|Petrom Shand Kyddom]].<ref>Bradford, strani 40 in 42.</ref> V času ločitve je Diana živela z materjo. Božične praznike leta 1967 je preživela pri očetu, ki je nato zavrnil njeno vrnitev k materi. Kmalu zatem je dobil skrbništvo nad Diano tudi s podporo svoje nekdanje tašče in Dianine babice Ruth, baronice Fermoy.<ref>Brown, stran 40-41.</ref> Leta 1976 se je oče poročil z Raine, grofico Dartmouthsko,<ref>Bradford, stran 25.</ref> edino hčerko Alexandra McCorquodalea in pisateljice [[Barbara Cartland|Barbare Cartland]]. Poročila sta se v Caxton Hallu v Londonu.<ref>Bradford, stran 34.</ref> Dianin odnos z mačeho je bil zelo slab.<ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/1478421/Diana-I-thought-of-running-off-with-lover.html|title=Diana 'I thought of running off with lover'|date=7. 12. 2004|accessdate=21. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Z Raine sta se pogosto skregali in ob eni izmed priložnosti jo je Diana potisnila po stopnicah navzdol.<ref name=":23" /> Diana je pozneje svoje otroštvo opisala kot zelo nesrečno in nestabilno.<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=_i0pDwAAQBAJ&pg=PT39&dq=very++unhappy++very+unstable++Diana&redir_esc=y&hl=sl#v=onepage&q=very%20%20unhappy%20%20very%20unstable%20%20Diana&f=false|title=Diana: Her True Story - In Her Own Words: The Sunday Times Number-One Bestseller|date=|accessdate=21. 10. 2018|website=Google Books|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 1975 je oče po smrti svojega očeta postal osmi grof Spencer, Diana pa ''Lady''. Družina se je preselila v družinski dvorec Althorp v Northamptonshiru.<ref>Bradford, stran 29.</ref> == Izobrazba in kariera == Kot otroka višjega sloja je Diano najprej izobraževala njena guvernanta Gertrude Allen.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/diana/stories/glamor0901.htm|title=From Sheltered Life to Palace Life, To a Life of Her Own|date=1. 9. 1997|accessdate=22. 10. 2018|website=Washington Post|publisher=|last=Robinson|first=Eugene|archive-date=2000-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20000819020342/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/diana/stories/glamor0901.htm|url-status=bot: unknown}}</ref> Nato je bila vpisana na zasebno šolo v Gaytonu v Norfolku. Ko je bila stara 9 let, so jo prepisali na dekliško šolo Riddlesworth Hall School,<ref>Bradford, stran 21-22.</ref> leta 1973 pa na dekliško šolo v Sevenoaksu v Kentu, kjer se je pridružila svojim sestram.<ref>Bradford, stran 23.</ref> Kot učenka ni blestela, je pa bila nagrajena zaradi izjemnega povezovalnega duha.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.royal.uk/diana-princess-wales|title=Diana, Princess of Wales|date=24. 1. 2017|accessdate=7. 7. 2017|website=Royal|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20170124095030/https://www.royal.uk/diana-princess-wales|url-status=bot: unknown}}</ref> To šolo je zapustila, ko je bila stara 16 let.<ref>Bradford, stran 35.</ref> Njen brat Charles se je pozneje spominjal, da je bila v tem času zelo sramežljiva.<ref>Bradford, stran 40-41.</ref> Pokazala je talent za glasbo kot zelo dobra [[pianistka]],<ref name=":6" /> za plavanje, potapljanje in balet.<ref>Brown, stran 55.</ref> Po obiskovanju Institut Alpin Videmanettea, zaključne šole v [[Rougemont]]u v Švici, se je leta 1978 za nekaj časa vrnila v London. Tam si je delila materino stanovanje z dvema šolskima prijateljicama.<ref>Bradford, strani 41 in 44.</ref> Obiskovala je tečaj kuhanja, vendar je redko kuhala zase in za svoji sostanovalki. V tem času je opravljala različna malo plačana dela, med drugim tudi kot plesna inštruktorica za mlade, dokler se ni poškodovala na smučanju, zaradi česar je morala počivati tri mesece.<ref>Brown, stran 68.</ref> Pozneje je občasno čistila za sestro Sarah in njene prijateljice ter opravljala delo hostese na zabavah. Nekaj časa je bila tudi varuška pri Robertsonovih, ameriški družini, ki je živela v Londonu.<ref>Morton, stran 103.</ref> Poleg tega je delala kot pomočnica v vrtcu Young England v Londonu.<ref>Bradford, stran 45.</ref> Julija 1979 ji je mama kot darilo za 18. rojstni dan kupila stanovanje v Coleherne Courtu.<ref>Bradford, stran 46.</ref> Tam je živela s tremi sostanovalkami do 25. februarja 1981.<ref name=":24">Morton, stran 118.</ref> == Zakon s princem Karlom == Diana je prvič srečala Karla, valižanskega princa, novembra 1977, ko se je ta dobival z njeno sestro Sarah.<ref>Bradford, stran 40.</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=ythQAAAAIBAJ&sjid=i9AMAAAAIBAJ&pg=6693,1931194&dq=frances+ruth+roche&hl=en|title=Descendant of 4 Kings Charms Her Prince|date=24. 7. 1981|accessdate=9. 4. 2017|website=Daily Times|publisher=|last=Glass|first=Robert}}</ref> Zanjo se je začel resno zanimati kot za potencialno nevesto poleti 1980, ko ga je na neki prireditvi gledala pri igranju [[Polo|pola]]. Sledilo je povabilo na skupno jadranje na krovu kraljeve jahte Britannia. Kmalu zatem so jo predstavili kraljevi družini v kraljičinem škotskem dvorcu [[Grad Balmoral|Balmoral]] novembra 1980.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=DPRUAAAAIBAJ&sjid=a5IDAAAAIBAJ&pg=4597,379407&dq=diana+spencer&hl=en|title=Royal weekend fuels rumours|date=18. 11. 1980|accessdate=24. 10. 2018|website=The Age|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>Dimbleby, stran 279.</ref> Kraljica Elizabeta II., njen mož [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|Filip]] in kraljica mati [[Elizabeta, kraljica mati|Elizabeta]] so jo lepo sprejeli. Par se je zatem dobival v Londonu. 6. februarja 1981 jo je princ zaprosil za roko. Diana je njegovo snubitev sprejela, vendar je to še nekaj tednov ostalo skrivnost.<ref name=":24" /> === Zaroka in poroka === Zaroka je postala uradna 24. februarja 1981.<ref name=":2" /> Dianin zaročni prstan je bil sestavljen iz 14 diamantov in obkrožen z 12-karatnim ovalnim modrim safirjem iz 18-karatnega belega zlata,<ref name=":2" /> tako da je bil podoben tistemu, ki ga je nosila njena mama. Posebnost prstana je bila ta, da ni bil edinstven, kot je do tedaj veljalo pravilo za zaročne prstane kraljeve družine, ampak je bil del redne ponudbe nakita izdelovalca [[Garrard & Co|Garrarda]]. Leta 2010 je ta prstan dobila zaročenka Dianinega sina Williama [[Catherine Middleton]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ringenvy.com/engagement-rings/princess-dianas-engagement-ring|title=Princess Diana's engagement ring|date=|accessdate=24. 10. 2018|website=Ringenvy|publisher=|last=|first=|archive-date=2011-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20110104164354/http://www.ringenvy.com/engagement-rings/princess-dianas-engagement-ring|url-status=bot: unknown}}</ref> Kraljica mati je Diani kot zaročno darilo dala safirno in diamantno broško.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/theroyalfamily/6198428/Queen-Mother-on-abhorrent-Diana-Princess-of-Wales.html|title=Queen Mother on 'abhorrent' Diana, Princess of Wales|date=17. 9. 2009|accessdate=24. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}</ref> Po zaroki je Diana pustila svojo službo v vrtcu in odtlej živela v londonski kraljevi rezidenci [[Clarence House]], ki je bila dom kraljice matere.<ref name=":25">{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=0oxVAAAAIBAJ&sjid=tT8NAAAAIBAJ&pg=3129,3799923&dq=diana+spencer&hl=en|title=It was love at first sight between British people and Lady Diana|date=15. 7. 1981|accessdate=25. 10. 2018|website=The Leader Post|publisher=|last=|first=}}</ref> Zatem je do poroke živela v [[Buckinghamska palača|Buckinghamski palači]].<ref name=":25" /> Postala je prva kraljevska nevesta s plačano službo pred zaroko.<ref name=":6" /><ref name=":2" /> Njen prvi javni nastop s princem Karlom je bil na dobrodelnem dogodku marca 1981, ko se je srečala z monaško kneginjo [[Grace Kelly|Grace]].<ref name=":25" /> Dvajsetletna Diana je postala valižanska princesa 29. julija 1981, ko se je s Karlom poročila v stolnici sv. Pavla, ki ima več sedežev kot [[Westminstrska opatija]], ki je običajno bila prizorišče kraljevih porok.<ref name=":6" /><ref name=":2" /> Njuna poroka je še danes pogosto opisana kot »pravljična« in »poroka stoletja«, saj jo je preko televizije spremljalo 750 milijonov ljudi, v živo na ulicah pa še 600.000.<ref name=":2" /><ref name=":26">{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/july/29/newsid_2494000/2494949.stm|title=1981: Charles and Diana marry|date=|accessdate=25. 10. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Na oltarju pri obredu je Diana ponesreči obrnila vrstni red Karlovih prvih dveh imen in rekla »Philip Charles Arthur George«.<ref name=":26" /> Prav tako so na zahtevo para v njeni tradicionalni zaobljubi izpustili, da bo ''ubogala'' moža, kar je bilo deležno številnih pripomb.<ref>{{Navedi knjigo|title=How We Got bare: The '70s|url=https://archive.org/details/howwegothere70sd00frum|last=Frum|first=David|publisher=Basic Books|year=2000|isbn=0-465-04195-7|location=New York|page=[https://archive.org/details/howwegothere70sd00frum/page/98 98]|cobiss=}}</ref> Diana je nosila obleko v vrednosti 9.000 funtov s 7,62 metra dolgo vlečko.<ref>{{Navedi knjigo|title=Representing Diana, Princess of Wales: Cultural Memory and Fairy Tales Revisited|last=Denney|first=Colleen|publisher=Fairleigh Dickinson University Press|year=2005|isbn=978-0-8386-4023-4|location=|page=|cobiss=}}</ref> Skladbe, izvajane na poroki, so bile med drugim ''Prince of Denmark's March'', ''I Vow to Thee, My Country'', ''Pomp and Circumstance No.4'' in ''[[God Save the Queen]]''. S poroko je Diana dobila status tretje najpomembnejše ženske v Združenem kraljestvu, in sicer za kraljico in kraljico materjo in peta osebnost kraljestva, in sicer za kraljico, [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|vojvodo Edinburškim]], kraljico materjo in Karlom. V letih po poroki je kraljica Elizabeta II. Diani podelila nekaj vidnih znakov pripadnosti kraljevi družini. Ena izmed njih je bila [[tiara|diamantna tiara]] z biseri, imenovana Cambridge Lover's Knot tiara,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Queen's Jewels: The Personal Collection of Elizabeth II.|last=Field|first=Leslie|publisher=Harry N. Abrams|year=2002|isbn=0-8109-8172-6|location=London|page=113-115|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/kate-middleton/12040776/Duchess-of-Cambridge-wears-Princess-Dianas-favourite-tiara-to-diplomatic-reception-at-Buckingham-Palace.html|title=Duchess of Cambridge wears Princess Diana's favourite tiara to diplomatic reception at Buckingham Palace|date=9. 12. 2015|accessdate=25. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Clarke-Billings|first=Lucy}}</ref> prejela pa je tudi insignijo Reda kraljeve družine kraljice Elizabete II - kraljičin miniaturni portret, obdan z diamanti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hellomagazine.com/royalty/2015090927150/kate-middleton-special-honour-queen/|title=Duchess Kate 'to receive special honour from the Queen' to celebrate Her Majesty's record reign|date=9. 9. 2015|accessdate=25. 10. 2018|website=Hello Magazine|publisher=|last=|first=}}</ref> === Otroka === [[File:Prince Charles, Lady Di, 19860723.jpg|thumb|300px|left|Karel in Diana na poroki princa Andrewa leta 1986.]] Par si je svoja domova ustvaril v [[Kensingtonska palača|Kensingtonski palači]] in v [[Highgrove House|Highgrove Housu]] blizu [[Tetbury]]ja. 5. novembra 1981 so uradno potrdili Dianino prvo nosečnost.<ref>Brown, stran 195.</ref> Po Dianinem padcu po stopnicah v Sandringhamu januarja 1982 v 12. tednu nosečnosti so iz Londona poklicali kraljevega ginekologa Georga Pinkerja. Ugotovil je, da je plod nepoškodovan, čeprav je Diana utrpela nekaj modric.<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1550160/Sir-George-Pinker.html|title=Sir George Pinker|date=1. 5. 2007|accessdate=26. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Diana je pozneje priznala, da se je namerno vrgla po stopnicah, ker se je počutila »nezadostno«.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/3531997.stm|title=US TV airs Princess Diana tapes|date=5. 3. 2004|accessdate=26. 10. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Februarja 1982 so tabloidi objavili fotografije noseče Diane v bikiniju med dopustovanjem. Kraljica je pozneje podala izjavo o objavi in dejala, da je šlo za »najbolj črn dan v zgodovini britanskega novinarstva«.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/3868403.stm|title=Timeline: Diana, Princess of Wales|date=5. 7. 2004|accessdate=26. 10. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> 21. junija 1982 je rodila prvega sina in drugega v vrsti za prestol, [[Princ William, vojvoda Cambriški|Williama Arthurja Philipa Louisa]].<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/june/21/newsid_2518000/2518435.stm|title=1982: Princess Diana gives birth to boy|date=|accessdate=26. 10. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Rodila je pod Pinkerjevim nadzorom v zasebnem delu Lindo Wing bolnišnice St Mary's Hospital v Paddingtonu v Londonu.<ref name=":3" /><ref>Morton, stran 138.</ref> Kmalu po njegovem rojstvu je kljub kritikam nekaterih medijev vzela sina s seboj na svoji prvi večji turneji po Avstraliji in Novi Zelandiji. Večina ljudi je njeno dejanje odobravala. Pozneje je prišlo v javnost, da Diana tega ni nameravala storiti, dokler ji ni tega predlagal avstralski premier [[Malcolm Fraser]].<ref>Morton, stran 142-143.</ref> Drugi sin, [[Princ Harry, vojvoda Susseški|Henry Charles Albert David]], imenovan Harry, se je rodil 15. septembra 1984.<ref>Morton, stran 147.</ref> Že v času nosečnosti je vedela, da bo tudi drugi otrok fant, vendar ni tega povedala nikomur, niti princu Karlu.<ref name=":27" /> Pojavljala so se namigovanja, da Harryjev oče ni Karel, ampak vojak James Hewitt, s katerim je bila Diana v razmerju. Govorice so temeljile na domnevni fizični podobnosti med Harryjem in Hewittom. Vendar pa sta se Diana in Hewitt spoznala šele jeseni 1986, dve leti po Harryjevem rojstvu.<ref name=":27">{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/2273498.stm|title=Hewitt denies Prince Harry link|date=21. 9. 2002|accessdate=10. 4. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.themortonreport.com/celebrity/royals/who-does-prince-harry-look-like/|title=Who Does Prince Harry Look Like? James Hewitt Myth Debunked|date=24. 8. 2011|accessdate=26. 10. 2018|website=The Morton Report|publisher=|last=Holder|first=Margaret|archive-date=2012-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120529062152/http://www.themortonreport.com/celebrity/royals/who-does-prince-harry-look-like/|url-status=dead}}</ref> Diana je poskrbela, da sta bila njena sinova deležna več prostosti kot običajni kraljevi otroci.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/people/prince_william/biography|title=Prince William Biography|date=|accessdate=26. 10. 2018|website=People|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/people/prince_harry/biography|title=Prince Harry|date=|accessdate=26. 10. 2018|website=People|publisher=|last=|first=}}</ref> Redko ju je prepustila drugim članom kraljeve družine, sama je izbrala njuni prvi imeni, zavrnila je kraljevo varuško in raje zaposlila eno po svoji izbiri. Sama je izbrala šolo in obleke za sinova, načrtovala skupen urnik in ju vozila v šolo, kolikor ji je urnik dopuščal.<ref>Morton, stran 184.</ref> === Problemi in razhod === [[File:England 1986.JPG|thumb|thumb|right|Diana med izročanjem nagrade igralcu pola Guillermu Gracidi leta 1986.]] Po petih letih zakona so se začele kazati razlike med zakoncema, tako osebnostne kot tudi skoraj 13-letna starostna razlika.<ref>Brown, stran 174.</ref> Po nekaterih poročilih naj bi se težave pojavljale že pred letom 1985. Stanje je dodatno poslabšal Karlov vedno tesnejši odnos z nekdanjim dekletom [[Camilla Parker Bowles|Camillo Parker Bowles]], kar je kmalu postalo očitno tudi v javnosti, Diana pa je začela razmerje z vojakom in inštruktorjem jahanja Jamesom Hewittom. Leta 1989 je Diana soočila Camillo z afero na rojstnodnevni zabavi Camilline sestre.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/3504088.stm|title=Diana tells of Camilla encounter|date=12. 3. 2004|accessdate=28. 10. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/1456646/Diana-tapes-reveal-Camilla-confrontation.html|title=Diana tapes reveal Camilla confrontation|date=12. 3. 2004|accessdate=28. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Te afere so prišle uradno v javnost maja 1992, ko je Andrew Morton najprej serijsko objavljal članke v ''The Sunday Timesu'', vse skupaj pa je pozneje izdal kot knjigo z naslovom ''Diana: Her True Story''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/life-style/interview-andrew-morton-he-couldnt-shout-diana-was-in-on-this-she-trusted-me-it-would-have-been-a-1286288.html|title=Interview: Andrew Morton: He couldn't shout: `Diana was in on this.' `She trusted me. It would have been a betrayal|date=1. 12. 1997|accessdate=28. 10. 2018|website=Independent|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=eUJWAAAAIBAJ&sjid=jOoDAAAAIBAJ&pg=6821,2308048&dq=princess+diana&hl=en|title=Princess Di breaks down after making appearance|date=12. 6. 1992|accessdate=28. 10. 2018|website=Eugene Register Guard|publisher=|last=|first=}}</ref> Knjiga je povzročila pravo medijsko vihro, saj je razkrila princesino nesrečo in domnevne [[Samomor|samomorilne]] vzgibe. Morton je pozneje razkril, da je že leta 1991 izvedel tajni intervju z Diano, v katerem mu je razkrila zakonske težave.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2017/06/10/princess-diana-secretly-recorded-describing-despair-state-marriage/|title=Princess Diana secretly recorded herself describing despair at the state of her marriage to Prince Charles, biographer reveals|date=10. 6. 2017|accessdate=31. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Sabur|first=Rozina}}</ref> Kraljica in princ Filip sta gostila soočenje med sprtima zakoncema, vendar nista uspela doseči sprave.<ref>Brandreth, stran 348-349.</ref> Filip je napisal Diani pismo, v katerem je izrazil razočaranje nad zunajzakonskimi aferami nje in Karla ter jo prosil, da mu predstavi svoje videnje.<ref>Brandreth, stran 349-351.</ref> Edinburški vojvoda je bil direkten, Diana pa občutljiva.<ref>Brandreth, stran 351.</ref> Pismo je sprejela s težavo, vendar ga je kljub temu cenila, saj je to storil z dobrim namenom.<ref>Brandreth, stran 351-353.</ref> V letih 1992 in 1993 so v javnost prišli posnetki telefonskih pogovorov med kraljevima zakoncema in njunima ljubimcema. Posnetki pogovora med Diano in njenim ljubimcem Jamesom Gilbeyjem so prišli v javnost avgusta 1992<ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=A7FUAAAAIBAJ&sjid=YJADAAAAIBAJ&pg=5278,2918655&dq=princess+diana&hl=en|title=Princess Diana's 'admirer' named by Press|date=27. 8. 1992|accessdate=1. 11. 2018|website=New Straits Times|publisher=|last=|first=}}</ref>, tabloid ''The Sun'' pa je še isti mesec objavil prepise pogovora pod naslovom ''Squidgygate'', po Gilbeyjevem vzdevku za Diano.<ref name=":2" /> Novembra istega leta so v tabloide prišla tudi dopisovanja med Karlom in Camillo, imenovana ''Camillagate''.<ref>Brown, strani 304 in 309.</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Charles and Camilla: Portrait of a Love Affair|url=https://archive.org/details/charlescamillapo00bran|last=Brandreth|first=Gyles|publisher=Random House|year=2007|isbn=0-09-949087-0|location=|page=[https://archive.org/details/charlescamillapo00bran/page/257 257]-264|cobiss=}}</ref> Mesec dni pozneje je premier [[John Major]] napovedal sporazumno ločitev zakoncev.<ref>Dimbleby, stran 489.</ref> Med letoma 1992 in 1993 je Diana najela glasovnega trenerja Petra Settelena, da ji pomaga pri razvoju njenega javnega govora.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2017/jul/24/diana-tapes-filmed-by-voice-coach-to-air-on-channel-4-documentary|title=Diana tapes filmed by voice coach to air on Channel 4 documentary|date=24. 7. 2017|accessdate=4. 11. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=|first=}}</ref> V posnetku, ki ga je Settelen posnel leta 1992, je Diana priznala, da je bila med letoma 1984 in 1986 "globoko zaljubljena v nekoga, ki je delal v njenem okolju."<ref name=":28">{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/4074545.stm|title=Diana 'wanted to live with guard'|date=7. 12. 2004|accessdate=4. 11. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1478804/The-Mannakee-file.html|title=The Mannakee file|date=12. 12. 2004|accessdate=4. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Langley|first=William}}</ref> Domneva se, da se to nanaša na Barryja Mannakeeja,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2017/aug/06/diana-in-her-own-words-burnishes-rather-than-tarnishes-her-image|title=Diana: In Her Own Words – admirers have nothing to fear from the Channel 4 tapes|date=7. 8. 2017|accessdate=4. 11. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Lawson|first=Mark}}</ref> ki je bil leta 1986 premeščen v diplomatsko enoto, potem ko so njegovi nadrejeni ugotovili, da je njegov odnos z Diano neprimeren.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/crime/conspiracy-theorists-feast-on-inquiry-into-death-of-dianas-minder-8002517.html|title=Conspiracy theorists feast on inquiry into death of Diana's minder|date=8. 12. 2004|accessdate=4. 11. 2018|website=The Independent|publisher=|last=Milmo|first=Cahal}}</ref> Diana je na posnetku dejala, da je bil Mannakee umaknjen iz vloge njenega telesnega stražarja zaradi suma, da sta imela afero.<ref name=":28" /> Penny Junor je v svoji knjigi iz leta 1998 zapisala, da je princesa res bila v romantičnem odnosu z Mannakeejem.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/new-book-casts-shadow-over-diana/|title=New Book Casts Shadow Over Diana|date=26. 10. 1998|accessdate=4. 11. 2018|website=CBS News|publisher=|last=|first=}}</ref> Dianini prijatelji so to trditev označili za absurdno.<ref name=":29" /> Vendar je Diana v kasneje objavljenih posnetkih izjavila, da ima občutek za tega "nekoga", da je "bila zelo vesela, da je to čutila in da bi živela z njim." Opisala ga je kot "največjega prijatelja, ki ga je kdajkoli imela," obenem pa je zanikala spolne odnose z njim.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nbcnews.com/id/6662339/t/princess-diana-tapes-part/#.WqDPfB3wbIX|title=Princess Diana tapes: Part 2|date=12. 6. 2004|accessdate=4. 11. 2018|website=NBC News|publisher=|last=Curry|first=Ann}}</ref> Govorila je tudi o svojem možu, in sicer da "se je ob njem počutila neprijetno na vse možne načine ter da je imela občutek, da jo je vedno, ko je prišla do zraka, spet potisnil nazaj dol."<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/3535201.stm|title=Diana tapes captivate America|date=5. 3. 2004|accessdate=4. 11. 2018|website=BBC News|publisher=|last=Anderson|first=Kevin}}</ref> Karlova teta, sestra kraljice Elizabete II., princesa Margaret, je zažgala pisma, ki jih je njeni materi, kraljici materi Elizabeti, pisala Diana leta 1993. Biograf William Shawcross je zapisal, da ni dvoma, da je hotela princesa s tem zaščititi svojo mater in druge člane družine, kar je razumljivo, hkrati pa z zgodovinskega vidika vredno obžalovanja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/theroyalfamily/6198996/Princess-Margaret-destroyed-letters-from-Diana-to-Queen-Mother.html|title=Princess Margaret destroyed letters from Diana to Queen Mother|date=17. 9. 2009|accessdate=23. 4. 2017|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}</ref> Diana je krivdo za zakonske težave pripisala Camilli zaradi njenega predhodnega razmerja s Karlom. Pozneje je začela verjeti, da je imel še druge afere. Oktobra 1993 je tako v pismu prijatelju butlerju Paulu Burellu napisala, da verjame, da je njen mož v razmerju s svojo osebno asistentko (in nekdanjo varuško njunih sinov, ko sta bila pri očetu) Tiggy Legge-Bourke in da se želi poročiti z njo, zaradi česar jo želi ubiti, da bi imel prosto pot.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2008/jan/07/france.monarchy|title=Diana affair over before crash, inquest told|date=7. 1. 2008|accessdate=26. 4. 2017|website=The Guardian|publisher=|last=Rosalind|first=Ryan}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/main.jhtml?xml=%2Fnews%2F2007%2F12%2F20%2Fndiana120.xml|title=Princess Diana letter: 'Charles plans to kill me'|date=20. 12. 2007|accessdate=8. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon|archive-date=2008-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080123061245/http://www.telegraph.co.uk/news/main.jhtml?xml=%2Fnews%2F2007%2F12%2F20%2Fndiana120.xml|url-status=bot: unknown}}</ref> Diani ni bil všeč odnos med Tiggy in njenima sinovoma.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/1999/oct/13/monarchy.features11|title=Tiggy Legge-Bourke|date=13. 10. 1999|accessdate=8. 11. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=|first=}}</ref> Princ Karel je iskal razumevanje javnosti preko televizijskega intervjuja z Jonathanom Dimblebyjem 29. junija 1994. V njem je priznal svojo afero s Camillo in povedal, da sta se ponovno zbližala leta 1986, ko je njegov zakon z Diano že razpadal.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/royals/etc/cron.html|title=The Princess and the Press|date=|accessdate=8. 11. 2018|website=PBS|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/4410551.stm|title=Timeline: Charles and Camilla's romance|date=6. 4. 2005|accessdate=8. 11. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>Dimbleby, stran 395.</ref> Istega leta so v časniku ''News of the World'' objavili novico, da je Diana opravila preko 300 telefonskih klicev s poročenim prodajalcem umetnin Oliverjem Hoarjem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tribpub.com/gdpr/chicagotribune.com/|title=British Press Advising Princess Di To Get A Life|date=24. 8. 1994|accessdate=8. 11. 2018|website=Chicago Tribune|publisher=|last=Moseley|first=Ray|archive-date=2018-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20181021194323/http://www.tribpub.com/gdpr/chicagotribune.com/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/archive/cover-story-a-princess-in-peril-vol-42-no-10/|title=A Princess in Peril|date=5. 9. 1994|accessdate=8. 11. 2018|website=People|publisher=|last=Green|first=Michelle}}</ref> Te klice naj bi opravila iz svojega doma v kensingtonski palači in iz telefonske govorilnice pred njo. Glede na Hoarjev odziv je obstajal le manjši dvom ob obstoju razmerja med njima.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thetimes.co.uk/article/oliver-hoare-obituary-b52pq0bct|title=Oliver Hoare obituary|date=13. 9. 2018|accessdate=8. 11. 2018|website=The Times|publisher=|last=|first=}}</ref> Diana je razmerje zanikala in trdila, da gre le za prijatelja in da je bil on tisti, ki jo je klical v palačo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/schoolboy-with-a-grudge-was-oliver-hoare-telephone-pest-1583656.html|title=Schoolboy with a grudge was Oliver Hoare telephone pest|date=26. 11. 1995|accessdate=8. 11. 2018|website=The Independent|publisher=|last=Boggan|first=Steve}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nbcnews.com/id/3080110/ns/dateline_nbc-newsmakers/t/princess-dianas-secret-life/|title=Princess Diana's secret life|date=8. 12. 2003|accessdate=8. 11. 2018|website=NBC News|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160906063221/http://www.nbcnews.com/id/3080110/ns/dateline_nbc-newsmakers/t/princess-dianas-secret-life/|url-status=bot: unknown}}</ref> Prav tako so jo mediji povezovali z [[Ragbist|ragbistom]] Willom Carlingom<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/archive/sweep-it-under-the-rugger-vol-45-no-12/|title=Sweep It Under the Rugger|date=25. 3. 1996|accessdate=8. 11. 2018|website=People|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/dianas-secret-love/|title=Diana's Secret Love|date=20. 4. 2004|accessdate=8. 11. 2018|website=CBS News|publisher=|last=Leung|first=Rebecca}}</ref> in investitorjem Theodoreom J. Forstmannom<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?destination=%2farchive%2fbusiness%2f1995%2f06%2f04%2fdealmaker-of-the-decade%2f96e95077-5db3-4f44-86d7-152f010767d9%2f%3f&utm_term=.41cf7cea7538|title=Dealmaker of the Decade|date=4. 6. 1995|accessdate=8. 11. 2018|website=The Washington Post|publisher=|last=Fromson|first=Brett}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/obituaries/teddy-forstmann-pioneer-of-the-leveraged-buy-out-6268169.html|title=Teddy Forstmann: Pioneer of the leveraged buy-out|date=26. 11. 2011|accessdate=8. 11. 2018|website=The Independent|publisher=|last=Childs|first=Martin}}</ref>, vendar te trditve niso bile nikoli potrjene ali dokazane.<ref>{{Navedi splet|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4161/is_20040926/ai_n12907021|title=WILL CARLING: MY LIFE AS THE CAD: I used to be so arrogant. I thought|date=26. 9. 2004|accessdate=8. 11. 2018|website=Sunday Mirror|publisher=|last=Ellam|first=Dennis|archive-date=2006-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20060504203040/http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4161/is_20040926/ai_n12907021|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2011/nov/22/teddy-forstmann-obituary|title=Teddy Forstmann obituary|date=22. 11. 2011|accessdate=8. 11. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Brewerton|first=David}}</ref> === Ločitev === Novinar Martin Bashir je v intervjuju za BBC Panorama, ki je bil predvajan 20. novembra 1995,<ref name=":4">{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/panorama.html|title=The Panorama Interview|date=|accessdate=26. 4. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> princeso povprašal tudi o njeni zvezi s Hewittom. Diana je dejala, da ga je oboževala in ljubila, vendar jo je zelo razočaral. O aferi svojega moža s Camillo je dejala, da so bile tri osebe v zakonu, ki je tako postal natrpan.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/november/20/newsid_4341000/4341436.stm|title=1995: Diana admits adultery in TV interview|date=|accessdate=12. 11. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Zase je dejala, da bi rada postala kraljica ljudskih src. Na vprašanje o Karlovi primernosti za prestol je dejala, da glede na njegovo osebnost ni prepričana, ali bi se zmogel prilagoditi na omejitve, ki jih prinaša takšen položaj.<ref name=":4" /> Večina pisateljev, vključno s Tino Brown, Sally Bedell Smith in Sarah Bradford, je podpirala Diano. Princesa je v intervjuju za BBC Panorama leta 1995 priznala, da je trpela zaradi depresije, [[Bulimija|bulimije]] in da se je večkrat samopoškodovala.<ref name=":4" /> Iz zapisa intervjuja, ki ga je vodil Martin Bashir, je razvidno, da je Diana priznala veliko problemov, med drugim je izjavila tudi, da si je poškodovala roke in noge. Nekateri življenjepisci so iz tega intervjuja sklepali, da je Diana imela mejno osebnostno motnjo.<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=HGbdl_z2M8gC&pg=PA18&lpg=PA18&redir_esc=y|title=Diana: Death of a Goddess|date=|accessdate=12. 11. 2018|website=Google Books|publisher=|last=Cohen|first=David}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://archive.nytimes.com/www.nytimes.com/books/99/08/22/reviews/990822.22kermot.html|title=Shrinking the Princess|date=22. 8. 1999|accessdate=12. 11. 2018|website=The New York Times|publisher=|last=Kermode|first=Frank}}</ref> 20. decembra 1995 je Buckinghamska palača javno objavila kraljičino pismo Karlu in Diani, v katerem jima je svetovala ločitev.<ref name=":30">{{Navedi splet|url=http://articles.latimes.com/1995-12-21/news/mn-16515_1_queen-orders|title=Queen Orders Charles, Diana to Divorce|date=21. 12. 1995|accessdate=12. 11. 2018|website=Los Angeles Times|publisher=|last=Montalbano|first=D.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://newsroom.ap.org/editorial-photos-videos/detail?itemid=85e31961323ecc3686d0e7324b12170b&mediatype=video&query=UK+ROYALS%C2%A4t=8&orderBy=Relevance&hits=147&referrer=search&search=%2Fsearch%3Fquery%3DUK%2520ROYALS%26allFilters%3DMedia%2520and%2520entertainment%3ASubject&allFilters=Media+and+entertainment%3ASubject&productType=IncludedProducts&page=1|title=Charles and Diana to divorce|date=21. 12. 1995|accessdate=12. 11. 2018|website=Associated Press|publisher=|last=|first=|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402160109/http://www.aparchive.com/metadata/UK-Various-Queen-Orders-Charles-amp-Diana-To-Divorce/85e31961323ecc3686d0e7324b12170b?query=UK+ROYALS&current=8&orderBy=Relevance&hits=147&referrer=search&search=%2Fsearch%3Fquery%3DUK%2520ROYALS%26allFilters%3DMedia%2520and%2520entertainment%3ASubject&allFilters=Media+and+entertainment%3ASubject&productType=IncludedProducts&page=1|archive-date=2015-04-02|url-status=dead}}</ref> Kraljica je to pismo poslala po dveh tednih pogovorov s predsednikom vlade in raznimi svetovalci.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/december/20/newsid_2538000/2538985.stm|title=1995: 'Divorce': Queen to Charles and Diana|date=|accessdate=12. 11. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Karel se je v pisni izjavi kmalu potem strinjal s tem.<ref name=":30" /> Februarja 1996 je Diana sporočila, da se strinja z ločitvijo,<ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1891&dat=19960228&id=LrgfAAAAIBAJ&sjid=q9cEAAAAIBAJ&pg=1484,3038265|title=Princess Diana agrees to divorce|date=28. 2. 1996|accessdate=12. 11. 2018|website=Gadsden Times|publisher=|last=|first=}}</ref> vendar se je s princem in kraljičinimi predstavniki razhajala glede pričakovanj o njeni vlogi v prihodnosti. Julija 1996 se je par sporazumel glede pogojev ločitve.<ref name=":31">{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1996/07/13/world/charles-and-diana-agree-on-divorce-terms.html?pagewanted=all|title=Charles and Diana Agree on Divorce Terms|date=13. 7. 1996|accessdate=15. 11. 2018|website=The New York Times|publisher=|last=Lyall|first=Sarah}}</ref> Do tega je prišlo kmalu po Dianinih obtožbah, da je bila varuška njunih otrok Tiggy Legge-Bourke noseča s princem, vendar je splavila. Varuškin zastopnik Peter Carter-Ruck je zahteval opravičilo.<ref name=":38">{{Navedi splet|url=http://www.time.com/time/daily/special/diana/readingroom/9697/21296.html|title=SPECIAL REPORT: PRINCESS DIANA, 1961-1997|date=12. 2. 1996|accessdate=15. 11. 2018|website=Time|publisher=|last=|first=|archive-date=2010-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20100406235031/http://www.time.com/time/daily/special/diana/readingroom/9697/21296.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1444845/Diana-wept-as-she-read-brothers-cruel-words.html|title=Diana 'wept as she read brother's cruel words'|date=|accessdate=15. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Dianin tajnik Patrick Jephson je pozneje o zadevi dejal, da je princesa z obtožbami pretiravala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Shadows of a Princess: An Intimate Account by Her Private Secretary.|url=https://archive.org/details/shadowsofprinces0000jeph_t0r4|last=Jephson|first=P. D.|publisher=HarperCollins|year=2001|isbn=0-380-82046-3|location=|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/2000/sep/25/monarchy.stephenbates|title=Dark side of Diana described by ex-aide|date=25. 9. 2000|accessdate=2. 5. 2017|website=The Guardian|publisher=|last=Bates|first=Stephen}}</ref> Ločitev je stopila v veljavo 28. avgusta 1996.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/3868403.stm|title=Timeline: Diana, Princess of Wales|date=5. 7. 2004|accessdate=2. 5. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Diana je prejela poravnavo v višini 17 milijonov funtov oziroma 400.000 funtov na leto. Par je podpisal sporazum o zaupnosti, ki jima je prepovedal razpravljanje o podrobnostih ločitve ali zakonskega življenja.<ref>Bradford, stran 306.</ref><ref name=":31" /> Nekaj dni preden je ločitev začela veljati, so izdali tudi listino s splošnimi pravili, ki so urejala kraljeve nazive v primeru ločitve. Diana je izgubila naslov ''Njena kraljeva visokost'', saj ni bila več poročena z valižanskim princem. Namesto tega je bila odslej imenovana ''Diana, valižanska princesa''. Buckinghamska palača je sporočila, da je valižanska princesa kot mati drugega in tretjega v vrsti za prestol še vedno članica kraljeve družine in bo obdržala nekatere ugodnosti kot mati princa Williama, ki bo nekoč zasedel prestol.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.prnewswire.co.uk/cgi/news/release?id=56219|title=Divorce: Status And Role of The Princess of Wales|date=12. 7. 1996|accessdate=15. 11. 2018|website=Buckingham Palace|publisher=|last=|first=}}</ref> Po nekaterih poročilih je kraljica želela, da Diana obdrži odvzeti naslov, vendar je temu nasprotoval Karel.<ref name=":31" /> Princ William naj bi po odvzemu kraljevskega naziva pomiril svojo mamo z besedami: »Ne skrbi, mama, nekoč, ko bom postal kralj, ti ga bom vrnil.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/royal-wedding/8465738/Royal-wedding-Dianas-ghost-will-be-everywhere-on-Prince-Williams-big-day.html|title=Royal wedding: Diana's ghost will be everywhere on Prince William's big day|date=23. 4. 2011|accessdate=15. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Pearson|first=Allison}}</ref> Glede na knjigo Tine Brown naj bi skoraj leto dni pred tem Filip, vojvoda Edinburški, opozoril Diano: »Če se ne boš znala obnašati, dekle, ti bomo odvzeli naslov.« Diana naj bi nato odgovorila: »Moj naslov je veliko starejši od tvojega, Filip.«<ref>Brown 2007, stran 392.</ref> Maja 1997 se je Diana sprla s svojo materjo, ker je za revijo Hello! Izjavila, da je vesela, da je izgubila naziv ''Njena kraljeva visokost'' po svoji kontroverzni ločitvi od Karla. Z materjo sta ostali sprti vse do Dianine smrti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/crime/diana-did-not-talk-to-me-in-final-months-admits-her-mother-141065.html|title=Diana did not talk to me in final months, admits her mother|date=25. 10. 2002|accessdate=15. 11. 2018|website=The Independent|publisher=|last=Milmo|first=Cahal}}</ref> V nasprotju z materjo pa je Diana v letih pred smrtjo ponovno navezala stik in izboljšala odnos s svojo odtujeno mačeho.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2016/oct/21/countess-raine-spencer-stepmother-of-princess-diana-dies-aged-87|title=Countess Raine Spencer, stepmother of Princess Diana, dies aged 87|date=21. 10. 2016|accessdate=15. 11. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Davies|first=Caroline}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/people/raine-spencer-dead-princess-dianas-step-mother-dies-after-short-illness-age-87-a7373966.html|title=Raine Spencer dead: Princess Diana's step-mother dies age 87|date=21. 10. 2016|accessdate=15. 11. 2018|website=The Independent|publisher=|last=Jones|first=Tony}}</ref> == Javno življenje == === Pojavljanje v javnosti === [[File:Charles and Di. Uluru. March 83.JPG|thumb|left|Karel in Diana v Avstraliji leta 1983.]] Diana se je po zaroki prvič uradno pojavila v javnosti na dobrodelnem dogodku v Goldsmiths' Hallu marca 1981.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/women/life/royal-engagement-photos-years-harry-meghans-glamorous-pictures/prince-charles-lady-diana-spencer-announce-engagement-february/|title=Royal engagement photos through the years as Harry and Meghan's glamorous pictures prove they are Hollywood through and through|date=21. 12. 2017|accessdate=19. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.vanityfair.com/style/2017/06/princess-diana-detailed-encounters-with-elizabeth-taylor-and-grace-kelly|title=Princess Diana Detailed Her Memorable Meetings with Grace Kelly and Elizabeth Taylor|date=15. 6. 2017|accessdate=19. 11. 2018|website=Vanity Fair|publisher=|last=Weaver|first=Hilary}}</ref> Oktobra 1981 sta valižanska princ in princesa prvič obiskala Wales.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.itv.com/news/2017-08-29/the-newlyweds-tour-of-wales-and-the-moment-the-nation-fell-in-love-with-diana/|title=The newlyweds tour of Wales and the moment the nation fell in love with Diana|date=|accessdate=19. 11. 2018|website=ITV News|publisher=|last=|first=}}</ref> 4. novembra 1981 se je tako Diana prvič udeležila javnega odprtja parlamenta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.royal.uk/statement-regarding-state-opening-parliament-may-2013|title=Statement regarding the State Opening of Parliament in May 2013|date=1. 4. 2013|accessdate=13. 7. 2017|website=Royal.uk|publisher=|last=|first=}}</ref> Njena prva samostojna obveznost je bil obisk Regent Streeta 18. novembra 1981 ob prižiganju božičnih luči.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/goodlife/living/the-celebrities-who-have-turned-on-londons-christmas-lights/princess-diana/|title=The celebrities who have turned on the Christmas lights on Regent Street|date=16. 11. 2015|accessdate=19. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Večkrat se je pojavila na balkonu buckinghamske palače. Septembra 1982 je potovala v Monako na državni pogreb [[Grace Kelly|monaške kneginje Grace]].<ref name=":6" /> Istega leta je spremljala moža na Nizozemsko.<ref name=":67">{{Navedi knjigo|title=Burke's Peerage, Baronetage and Knightage|url=https://archive.org/details/burkespeeragebar0000char|last=Mosley|first=Charles|publisher=Burke's Peerage and Gentry LLC|year=2003|isbn=0-9711966-2-1|location=Wilmington, Delaware|page=3696|cobiss=}}</ref> Leta 1983 je skupaj s Karlom in Williamom odletela na turnejo v Avstralijo in Novo Zelandijo, kjer sta se srečala tudi s predstavniki [[Maori|Maorov]].<ref name=":6" /> Junija in julija 1983 sta odpotovala v Kanado, kjer sta med drugim v Edmontonu odprla poletno univerzijado, ustavila pa sta se tudi na [[Nova Fundlandija|Novi Funlandiji]] ob 400. obletnici britanskega nakupa otoka.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=http://canadiancrown.gc.ca/eng/1331832099895|title=Royal Tours of Canada|date=|accessdate=19. 11. 2018|website=Canadian Crown|publisher=|last=|first=|archive-date=2012-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120605024805/http://canadiancrown.gc.ca/eng/1331832099895|url-status=dead}}</ref> Februarja 1984 je Diana kot pokroviteljica družbe London City Ballet sama v organizaciji te družbe odpotovala na Norveško.<ref name=":6" /> Aprila 1985 je s Karlom obiskala Italijo. Pozneje sta se jima pridružila tudi sinova.<ref name=":6" /> Sestali so se s predsednikom [[Alessandro Pertini|Alessandrom Pertinijem]] in v zasebni avdienci tudi s papežem [[Papež Janez Pavel II.|Janezom Pavlom II]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/picturegalleries/worldnews/8474137/Pope-John-Paul-II-in-pictures.html?image=16|title=Pope John Paul II in pictures|date=|accessdate=19. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Novembra 1985 je par odpotoval v ZDA,<ref name=":6" /> kjer se je v [[Bela hiša|Beli hiši]] srečal s predsednikom [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] in njegovo ženo [[Nancy Reagan|Nancy]]. Za Diano je bilo posebej naporno leto 1986. S Karlom sta odpotovala na Japonsko, v Indonezijo, Španijo in Kanado.<ref name=":5" /> V slednji sta obiskala [[Svetovna razstava|svetovno razstavo]] Expo 86,<ref name=":5" /> kjer je Diana omedlela v kalifornijskem paviljonu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?destination=%2farchive%2flifestyle%2f1986%2f05%2f07%2fdiana-faints-at-expo%2f5976a4e2-e42e-49c2-983c-007ce320cd26%2f%3f&utm_term=.d6dde8ae0ace|title=Diana Faints at Expo|date=7. 5. 1986|accessdate=21. 11. 2018|website=The Washington Post|publisher=|last=Paddock|first=Richard C.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://articles.latimes.com/1986-05-07/news/mn-3572_1_princess-diana|title=Princess Diana Faints on Visit to California Expo Pavilion|date=7. 5. 1986|accessdate=21. 11. 2018|website=LA Times|publisher=|last=Paddock|first=Richard C.}}</ref> Leta 1988 sta obiskala Tajsko in Avstralijo ob praznovanju 200-letnice prihoda prvih britanskih priseljencev.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.highbeam.com/|title=Charles and Diana: portrait of a marriage|date=1. 2. 1989|accessdate=21. 11. 2018|website=Ladies Home Journal|publisher=|last=Holden|first=Anthony|last2=Lamanna|first2=Dean|archive-date=2011-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717000700/http://www.highbeam.com/|url-status=dead}}</ref> Februarja 1989 je sama obiskala New York. Med ogledom bolnišnice Harlem Hospital Center je napravila močan vtis s spontanim objemom sedemletnega otroka z [[Aids|Aidsom]].<ref name=":32">{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/5871774/Diana-Princess-of-Wales.html|title=Diana, Princess of Wales|date=31. 8. 1997|accessdate=21. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20151004230546/http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/5871774/Diana-Princess-of-Wales.html|url-status=bot: unknown}}</ref> [[File:Reagan with Charles and Diana C31901-3.jpg|thumb|300px|right|Karel in Diana z zakoncema Reagan v ZDA leta 1985.]] Marca 1990 sta valižanski princ in princesa obiskala Nigerijo in Kamerun.<ref name=":33">{{Navedi splet|url=http://bbc.adactio.com/politics97/diana/blunt.html|title=Elizabeth Blunt Remembers Diana|date=|accessdate=21. 11. 2018|website=BBC|publisher=|last=|first=}}</ref> Kamerunski predsednik ju je v [[Yaoundé|Yaoundéju]] gostil na uradni večerji.<ref name=":33" /> Med to turnejo je Diana obiskala bolnišnice in projekte, ki se osredotočajo na razvoj žensk.<ref name=":33" /> Maja 1990 sta za štiri dni obiskala Madžarsko,<ref name=":32" /><ref name=":34">{{Navedi splet|url=http://www.apnewsarchive.com/1990/Prince-Charles-Princess-Diana-Visit-Hungary/id-3c5315df8b5559d7983fa2ee8edd563b|title=Prince Charles, Princess Diana visit Hungary|date=7. 5. 1990|accessdate=14. 7. 2017|website=AP News Archive|publisher=|last=|first=}}</ref> kar je bil prvi obisk katerega od članov kraljeve družine v državi [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]].<ref name=":32" /> Udeležila sta se večerje pri gostitelju [[Árpád Göncz|Arpadu Gönczu]] in si ogledala Muzej uporabnih umetnosti v Budimpešti.<ref name=":34" /> Diana je obiskala tudi inštitut Peto, kjer je direktorja odlikovala z Redom Britanskega imperija.<ref name=":32" /> Novembra 1990 sta s Karlom odpotovala na Japonsko, kjer sta se udeležila kronanja novega cesarja [[Akihito|Akihita]].<ref name=":6" /><ref name=":37">{{Navedi splet|url=http://www.kunaicho.go.jp/e-about/shinzen/hinkyaku-89-98.html|title=Distinguished guests from overseas such as State Guests, official guests (1989 – 1998)|date=|accessdate=21. 11. 2018|website=The Imperial Household Agency|publisher=|last=|first=}}</ref> Diana je želela dati spodbudo vojakom, ki so se borili v [[Zalivska vojna|zalivski vojni]], zato je decembra 1990 obiskala Nemčijo, kjer se je srečala z njihovimi družinami.<ref name=":32" /> Ponovno je odpotovala v isto državo mesec dni pozneje, januarja 1991, kjer je obiskala postajo vojske v Bruggenu in jim napisala tudi spodbudno pismo, ki je bilo objavljeno v vojaških novicah.<ref name=":32" /> Leta 1991 je s Karlom obiskala kraljevo univerzo v Kingstonu v Ontariu, kjer sta predstavila repliko kraljeve listine.<ref>{{Navedi splet|url=https://archives.queensu.ca/exhibits/royalty/visits-1|title=Royal Visits, Part I|date=|accessdate=22. 11. 2018|website=Queen's University Archives|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20181116085406/https://archives.queensu.ca/exhibits/royalty/visits-1|url-status=dead}}</ref> Septembra je Diana sama obiskala Pakistan, pozneje pa sta s Karlom odpotovala še v Brazilijo,<ref name=":35">{{Navedi splet|url=http://www.deseretnews.com/article/159384/PRINCE-CHARLES-PRINCESS-DIANA-LEAVE-BRAZIL-AFTER-ISSUE-ORIENTED--VISIT.html?pg=all|title=Prince Charles, Princess Diana leave Brazil after issue-oriented visit|date=28. 4. 1991|accessdate=16. 7. 2017|website=Deseret News|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20151117063509/http://www.deseretnews.com/article/159384/PRINCE-CHARLES-PRINCESS-DIANA-LEAVE-BRAZIL-AFTER-ISSUE-ORIENTED--VISIT.html?pg=all|url-status=dead}}</ref> kjer je obiskala organizacije, ki so si prizadevale odpraviti brezdomstvo uličnih otrok.<ref name=":35" /> Zadnja potovanja v družbi Karla je opravila leta 1992, ko sta obiskala Indijo in Južno Korejo.<ref name=":6" /> Diana je obiskala bolnišnico [[Mati Terezija|matere Terezije]] v Kalkuti.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=http://www.dianaprincessofwalesmemorialfund.org/humanitarian-work|title=Diana, Princess of Wales was a global humanitarian figure who dedicated her life to helping improve the lives of disadvantaged people|date=|accessdate=22. 11. 2018|website=The Diana, Princess of Wales Memorial Fund|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822203304/http://www.dianaprincessofwalesmemorialfund.org/humanitarian-work|url-status=dead}}</ref> Z ustanoviteljico reda Misijonark ljubezni se je istega leta srečala še enkrat<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/pictures/princess-diana-a-photo-album/25/|title=Princess Diana: A photo album|date=|accessdate=22. 11. 2018|website=Sunday Morning|publisher=|last=|first=}}</ref> in stkala prijateljski odnos.<ref name=":36" /> Med indijsko turnejo so bile posnete tudi fotografije Diane pred [[Tadž Mahal|Tadž Mahalom]].<ref>{{Navedi splet|url=http://time.com/4275700/kate-middleton-princess-diana-taj-mahal/|title=The History That Lurks Behind Prince William and Kate Middleton's Taj Mahal Visit|date=8. 4. 2016|accessdate=22. 11. 2018|website=Time|publisher=|last=Ross|first=Ashley|archive-date=2017-07-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20170727030553/http://time.com/4275700/kate-middleton-princess-diana-taj-mahal/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/04/16/duke-and-duchess-of-cambridge-arrive-at-the-taj-mahal-on-the-fin/|title=Duke and Duchess of Cambridge pay loving tribute to Diana on visit to India's Taj Mahal|date=16. 4. 2016|accessdate=22. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}</ref> Čeprav je decembra 1993 napovedala umik iz javnega življenja, je novembra 1994 sporočila, da se želi delno vrniti.<ref name=":6" /><ref name=":32" /> Kot podpredsednica britanskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je želela sodelovati pri praznovanju 125-letnice te organizacije.<ref name=":32" /> Pozneje jo je kraljica formalno povabila tudi na praznovanje obletnice [[Dan D (razločitev)|dneva D]].<ref name=":6" /> Februarja 1995 je Diana obiskala Japonsko,<ref name=":37" /> kjer se je srečala s cesarjem Akihitom in cesarico Mičiko<ref name=":37" /> in obiskala Nacionalno otroško bolnišnico v Tokiu.<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/royals/princess-diana-54th-birthday-commemoration-her-charities/tokyo/|title=Princess Diana and the Causes Close to Her Heart (slide 15)|date=23. 6. 2011|accessdate=22. 11. 2018|website=People|publisher=|last=Schultz|first=Cara Lynn|last2=Pearl|first2=Diana}}</ref> Junija 1995 je obiskala Benetke, kjer se je udeležila [[Beneški bienale|umetniškega bienala]].<ref>{{Navedi splet|url=http://venicebiennale.britishcouncil.org/timeline/1995/history/1195/0|title=Princess Diana visits the British Pavilion|date=|accessdate=21. 7. 2017|website=British Council – British Pavilion in Venice|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20151117033017/http://venicebiennale.britishcouncil.org/timeline/1995/history/1195/0|url-status=dead}}</ref> Odpotovala je tudi v Moskvo, kjer je prejela nagrado International Leonardo Prize.<ref>{{Navedi splet|url=https://bmsf.org.uk/diana-princess-of-wales/|title=Diana, Princess of Wales {{!}} British Monarchist Society and Foundation|date=|accessdate=22. 11. 2018|website=BMSF|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20181122172026/https://bmsf.org.uk/diana-princess-of-wales/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://viola.bz/princess-diana-in-moscow/|title=Princess Diana in Moscow – Beauty will save|date=|accessdate=22. 11. 2018|website=Viola.bz|publisher=|last=|first=}}</ref> Novembra istega leta se je v Argentini udeležila dobrodelnega dogodka.<ref>{{Navedi splet|url=https://notices.californiatimes.com/gdpr/latimes.com/|title=Diana Visits Argentina as 'Ambassador'|date=24. 11. 1995|accessdate=22. 11. 2018|website=Los Angeles Times|publisher=|last=|first=}}</ref> Obiskala je tudi številne druge države, vključno z Belgijo, Nepalom, Švico in Zimbabvejem.<ref name=":6" /> Med postopkom ločitve od Karla, ki je trajal skoraj štiri leta, se je leta 1995 kot članica kraljeve družine udeležila več državnih dogodkov, med drugim spominske obeležitve 50-letnice dneva zmage v Evropi in dneva zmage nad Japonsko.<ref name=":6" /> Zadnji, 36. rojstni dan je preživela v galeriji Tate, ki je obeležila 100-letnico.<ref name=":6" /> === Pokroviteljstvo === [[File:Princess diana bristol 1987 02.jpg|thumb|230px|left|Diana leta 1987 v Bristolu na odprtju ene od dobrodelnih organizacij.]] Leta 1983 je povedala tedanjemu premierju [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] Brianu Peckfordu, da se zelo težko spoprijema s pritiski kot valižanska princesa, vendar se uči spopadati z njimi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.csmonitor.com/1983/0628/062836.html|title=The Princess of Wales: life as a star|date=28. 6. 1983|accessdate=25. 9. 2017|website=The Cristian Science Monitor|publisher=|last=MacLeod|first=Alexander}}</ref> Kot članica kraljeve družine na tem položaju je pogosto obiskovala bolnišnice, šole in druge objekte v sklopu kraljevega pokroviteljstva, kakor je urejeno v 20. stoletju. Od sredine osemdesetih let se je vedno bolj povezovala z vedno več dobrodelnimi organizacijami. Leta 1988 je opravila 191 uradnih nastopov,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.philly.com/philly/archives/|title=The Royal Watch|date=|accessdate=28. 11. 2018|website=Philadelphia Daily News|publisher=|last=|first=}}</ref> leta 1991 pa že 397.<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/people/archive/article/0,,20111946,00.html|title=Royal Watch|date=|accessdate=28. 11. 2018|website=People|publisher=|last=|first=}}</ref> Princesa se je še posebej posvetila tistim hudim boleznim in zdravstvenim stanjem, ki sicer niso tradicionalno spadale pod pokroviteljstvo kraljeve družine, vključno z Aidsom in [[Gobavost|gobavostjo]]. Stephen Lee, direktor britanskega inštituta za dobrodelne finančnike, je izjavil, da je njen prispevek k dobrodelnosti verjetno pomembnejši od prispevka katerekoli druge osebe v 20. stoletju.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/2011/mar/30/diana-princess-wales-royal-rebel-legacy|title=Royal rebel: the legacy of Diana|date=30. 3. 2011|accessdate=25. 9. 2017|website=The Guardian|publisher=|last=Ali|first=Monica}}</ref> V svojo dobrodelno dejavnost je Diana vključila tudi kampanjo za zaščito živali in boj proti uporabi protipehotnih min.<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://sputniknews.com/voiceofrussia/2011/07/01/52613543/|title=The bitter aftertaste of Princess Diana’s 50th birthday|date=1. 7. 2011|accessdate=25. 9. 2017|website=Sputnik News|publisher=|last=Sayenko|first=Sergei|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304211201/http://sputniknews.com/voiceofrussia/2011/07/01/52613543/|url-status=dead}}</ref> Bila je pokroviteljica organizacijam, ki se posvečajo brezdomcem, mladim, odvisnikom od drog in starejšim. Od leta 1989 je bila predsednica bolnišnice za otroke Great Ormond Street. Med letoma 1991 in 1996 je bila pokroviteljica Headwaya, združenja, ki se posveča možganskim poškodbam. Pod svoje okrilje je vzela tudi naravoslovni muzej,<ref name=":9">{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/charlist.html|title=Diana's Groups of Charities|date=|accessdate=25. 9. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/kate-middleton/10003964/Duchess-of-Cambridge-walks-in-Dianas-footsteps-by-becoming-Patron-of-Natural-History-Museum.html|title=Duchess of Cambridge walks in Diana's footsteps by becoming Patron of Natural History Museum|date=19. 4. 2013|accessdate=28. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}</ref> obenem pa je bila tudi predsednica Kraljeve akademije za glasbo.<ref name=":38" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1561574/Diana-memorial-service-in-detail.html|title=Diana memorial service in detail|date=29. 8. 2007|accessdate=28. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":9" /> Med letoma 1984 in 1996 je bila predsednica dobrodelne organizacije Barnardo's, ki jo je leta 1866 ustanovil doktor [[Thomas John Barnardo]] in ki skrbi za ranljive otroke in mladostnike.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.barnardos.org.uk/what_we_do/our_history/barnardos_and_royalty.htm|title=Barnardo’s and royalty|date=|accessdate=25. 9. 2017|website=Barnardo's|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307083106/http://www.barnardos.org.uk/what_we_do/our_history/barnardos_and_royalty.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=":9" /> Leta 1988 je postala pokroviteljica britanskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]], podprla pa je tudi njegove podorganizacije v Avstraliji in Kanadi.<ref name=":32" /> Vsak teden je večkrat obiskala bolnišnico Royal Brompton, kjer je obiskovala resno bolne in umirajoče bolnike. Leta 1992 je postala prva pokroviteljica ustanove Chester Childbirth Appeal, ki jo je sicer podpirala že od leta 1984. Poimenovana je po enem njenih kraljevih naslovov, ocenjujejo pa, da je z Dianino pomočjo pridobila več kot milijon funtov. Leta 1992 je pomagala prijateljici Julii Samuel pri ustanovitvi dobrodelne organizacije Child Bereavement UK, ki podpira otroke vojakov, žrtev samomora in terminalno bolnih staršev.<ref>{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/Entertainment/prince-william-moving-speech-princess-diana-charity-event/story?id=34507048|title=Prince William Gives Moving Tribute Speech About Princess Diana at Charity Event|date=15. 10. 2015|accessdate=14. 12. 2018|website=ABC News|publisher=|last=Durand|first=Carolyn}}</ref> Pozneje je pokrovitelj te organizacije postal njen sin princ William.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.today.com/news/prince-william-refers-mother-during-charity-event-grieving-families-t50666|title=Prince William pays tribute to mother during charity event for grieving families|date=16. 10. 2015|accessdate=14. 12. 2018|website=Today|publisher=|last=Eun Kyung|first=Kim}}</ref> Pod njenim pokroviteljstvom so bile tudi naslednje organizacije: Landmine Survivors Network,<ref name=":11">{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1561574/Diana-memorial-service-in-detail.html|title=Diana memorial service in detail|date=29. 8. 2007|accessdate=15. 10. 2017|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Help the Aged,<ref name=":11" /><ref name=":9" /> British Lung Foundation,<ref name=":11" /><ref name=":9" /> Eureka! (skupaj s Karlom),<ref name=":11" /><ref name=":9" /> National Children's Orchestra,<ref name=":11" /><ref name=":9" /><ref name=":32" /> British Red Cross Youth,<ref name=":39">{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1454&dat=19930701&id=W7IsAAAAIBAJ&sjid=4hQEAAAAIBAJ&pg=6718,12055|title=Princess Diana observes 32nd birthday|date=1. 7. 1993|accessdate=14. 12. 2018|website=Star News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":9" /> Guinness Trust,<ref name=":9" /> Meningitis Trust,<ref name=":9" /><ref name=":32" /> Malcolm Sargent Cancer Fund for Children,<ref name=":9" /><ref name=":32" /> Welsh National Opera,<ref name=":9" /><ref name=":32" /> Birthright,<ref name=":9" /><ref>{{Navedi splet|url=http://wellbeingofwomen.org.uk/about-us/what-we-do/our-history/?menu=2c|title=Our History|date=|accessdate=14. 12. 2018|website=Well Being of Women|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626151200/http://wellbeingofwomen.org.uk/about-us/what-we-do/our-history/?menu=2c|url-status=dead}}</ref> British Deaf Association (za katere se je naučila znakovnega jezika),<ref name=":39" /><ref name=":9" /><ref>{{Navedi splet|url=https://notices.californiatimes.com/gdpr/latimes.com/|title=NAMES IN THE NEWS : Princess Di Uses Sign Language|date=10. 8. 1990|accessdate=14. 12. 2018|website=Los Angeles Times|publisher=|last=|first=}}</ref> All England Lawn Tennis and Croquet Club,<ref name=":9" /> Anglo-European College of Chiropractic,<ref name=":9" /> Royal Anthropological Institute of Great Britain and Ireland,<ref name=":9" /> British Sports Association for the Disabled,<ref name=":9" /> British Youth Opera,<ref name=":9" /> Faculty of Dental Surgery of the Royal College of Surgeons of England,<ref name=":9" /> London City Ballet,<ref name=":9" /> Pre-School Playgroups Association,<ref name=":9" /><ref name=":32" /> Swansea Festival of Music and the Arts in Worshipful Company of Merchant Taylors. Poleg tega je bila pokroviteljica Državne bolnišnice za nevrologijo in nevrokirurgijo,<ref name=":11" /><ref name=":9" /> Novozelandskega varietejskega kluba, Kraljeve državne ortopedične bolnišnice, londonskega simfoničnega zbora in orkestra,<ref name=":9" /> Valižanske kegljaške zveze ter Kraljeve šole za slepe,<ref name=":9" /><ref name=":32" /> pa tudi drugih organizacij.<ref name=":9" /> Leta 1987 je Diana prejela najvišje priznanje, ki ga posameznikom podeljuje mesto London, saj je postala častna prebivalka Londona.<ref name=":68">{{Navedi splet|url=https://www.cityoflondon.gov.uk/about-the-city/history/Pages/honorary-freedom.aspx|title=The Honorary Freedom|date=|accessdate=12. 12. 2018|website=City of London|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180128021116/https://www.cityoflondon.gov.uk/about-the-city/history/Pages/honorary-freedom.aspx|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://notices.californiatimes.com/gdpr/latimes.com/|title=Spurns Lunch Wine : 'I'm Not an Alcoholic'--Princess Di|date=23. 7. 1987|accessdate=12. 12. 2018|website=Los Angeles Times|publisher=|last=|first=}}</ref> Junija 1995 je princesa odpotovala v [[Moskva|Moskvo]]. Obiskala je otroško bolnišnico, ki jo je predhodno obdarila z novo medicinsko opremo. Tam je prejela mednarodno nagrado Leonardo, ki jo podeljujejo najuglednejšim pokroviteljem v umetnosti, medicini in športu.<ref name=":10" /> Decembra istega leta je v New Yorku prejela tudi nagrado Združenja za cerebralno paralizo za humanitarno delo.<ref>{{Navedi splet|url=https://us.hellomagazine.com/royalty/201108316031/prince-harry-presents-child-bravery-awards/|title=Harry honours his mother's legacy on the anniversary of her death|date=31. 8. 2011|accessdate=12. 12. 2018|website=Hello|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Diana: Story of a Princess|url=https://archive.org/details/dianastoryofprin0000timc|last=Clayton|first=Tim|publisher=Simon and Schuster|year=2001|isbn=978-1-43911-803-0|location=New York|page=[https://archive.org/details/dianastoryofprin0000timc/page/288 288]|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1370&dat=19951211&id=kI0mAAAAIBAJ&sjid=1AoEAAAAIBAJ&pg=3637,2108112|title=Diana receives Humanitarian Award|date=11. 12. 1995|accessdate=12. 12. 2018|website=Manila Standard|publisher=|last=|first=}}</ref> Oktobra 1996 je bila nagrajena še z zlato medaljo na konferenci o zdravstveni oskrbi starejših v organizaciji centra Pio Manzu v [[Rimini|Riminiju]] v Italiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.heraldscotland.com/news/12126347.Diana_appeals_for_the_elderly_after_dropping_their_charity/|title=Diana appeals for the elderly after dropping their charity|date=14. 10. 1996|accessdate=23. 10. 2017|website=The Herald Scotland|publisher=|last=|first=}}</ref> Dan po ločitvi je napovedala odstop od več kot 100 dobrodelnih organizacij, da bi se lahko bolj posvetila le šestim. To so bile Centrepoint, English National Ballet, Great Ormond Street Hospital, The Leprosy Mission, National AIDS Trust in Royal Mardsen Hospital.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/charities-devastated-after-diana-quits-as-patron-1329108.html|title=Charities devastated after Diana quits as patron|date=16. 7. 1996|accessdate=2. 12. 2017|website=Independent|publisher=|last=Jury|first=Louise}}</ref> Nadaljevala je tudi s pomočjo britanskemu Rdečemu križu v prizadevanjih za odpravo protipehotnih min, vendar tam ni bila več navedena kot pokroviteljica.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/fund1.html|title=Diana Memorial Charity Fund Set Up|date=|accessdate=2. 12. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.philanthropyroundtable.org/topic/excellence_in_philanthropy/face_of_charity|title=The philanthropic legacy of Princess Diana|date=|accessdate=2. 12. 2017|website=Philanthropy Roundtable|publisher=|last=Pieler|first=George}}</ref> Maja 1997 je Diana odprla Center Richarda Attenborougha za invalidnost in umetnost v Leicesterju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.le.ac.uk/bulletin/bulletinextramay97.pdf|title=DIANA, PRINCESS OF WALES, TO OPEN RICHARD ATTENBOROUGH CENTRE|date=|accessdate=2. 12. 2017|website=Leicester University News Extra|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170110031106/http://www.le.ac.uk/bulletin/bulletinextramay97.pdf|url-status=dead}}</ref> Junija 1997 so bile njene obleke prodane na več dražbah v Londonu in New Yorku, ves izkupiček pa je bil doniran v dobrodelne namene.<ref name=":6" /> Njen zadnji uradni dogodek je bil obisk bolnišnice Northwick Park v Londonu 21. julija 1997.<ref name=":6" /> === Področja dobrodelnosti === ==== HIV/AIDS ==== Princesa se je pričela žrtvam Aidsa posvečati v osemdesetih letih.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1575119/Queen-was-against-Dianas-Aids-work.html|title=Queen 'was against' Diana's Aids work|date=10. 1. 2008|accessdate=10. 8. 2017|website=The Telegraph|publisher=|last=Allen|first=Nick|last2=Rayner|first2=Gordon}}</ref> Leta 1989 je odprla center za pomoč tem bolnikom v južnem Londonu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/health/8920567/HIVAids-a-timeline-of-the-disease-and-its-mutations.html?fb|title=HIV/Aids: a timeline of the disease and its mutations|date=29. 11. 2011|accessdate=10. 8. 2017|website=The Telegraph|publisher=|last=Hanlon|first=Michael}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/july/25/newsid_2500000/2500505.stm|title=1989: Diana opens Landmark Aids Centre|date=|accessdate=17. 12. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304220608/http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/july/25/newsid_2500000/2500505.stm|url-status=bot: unknown}}</ref> Bila je prva predstavnica britanske kraljeve družine, ki se je soočila s tem problemom in si prizadevala destigmatizirati stike s takimi osebami. Leta 1987 je tako držala za roke bolnika, čeprav še ni bilo znano, ali se lahko bolezen razširi tudi preko dotika.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.hivaware.org.uk/about/princess-diana|title=Princess Diana|date=|accessdate=17. 12. 2018|website=HIV Aware|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150502095047/http://www.hivaware.org.uk/about/princess-diana|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.britishroyals.info/diana/biography7.html|title=Princess Diana: Charities|date=|accessdate=17. 12. 2018|website=British Royals|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20150419070117/http://www.britishroyals.info/diana/biography7.html|url-status=dead}}</ref> Javno je izjavila, da HIV ne povzroča nevarnosti za okužbo preko stiska roke ali objema. Dejala je, da še nebesa vedo, da so ti bolniki potrebni takšne bližine in dodala, da lahko zdravi ljudje brez nevarnosti okužbe delijo svoje domove, delovna mesta, igrišča in igrače z bolniki z Aidsom. Diano je razočaralo, da kraljica ni podprla te vrste dobrodelnosti.<ref name=":7" /> Oktobra 1990 je princesa odprla ustanovo Grandma's House v Washingtonu, namenjeno mladim bolnikom z Aidsom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/picturegalleries/royalty/8992717/Princess-Dianas-charity-work-and-causes.html?image=8|title=Princess Diana's charity work and causes|date=|accessdate=17. 12. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Bila je tudi pokroviteljica Nacionalnega zavoda za AIDS. Leta 1991 je med obiskom oddelka za AIDS v bolnišnici Middlesex hospital objela enega izmed bolnikov, kar je sprožilo velik odziv javnosti.<ref name=":32" /> Kot pokroviteljica organizacije za zdravstveno in socialno oskrbo Turning Point je leta 1992 obiskala njen sedež. Kasneje je vodila kampanjo za zbiranje sredstev za raziskave te bolezni.<ref name=":2" /> Marca 1997 je Diana obiskala Južnoafriško republiko, kjer se je srečala s predsednikom [[Nelson Mandela|Nelsonom Mandelo]].<ref>{{Navedi splet|url=http://articles.sun-sentinel.com/1997-03-18/news/9703170342_1_sling-blade-princess-diana-earl-spencer|title=Diana `Thrilled' To Meet Mandela In South Africa|date=18. 3. 1997|accessdate=13. 8. 2017|website=SunSentinel|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303222344/http://articles.sun-sentinel.com/1997-03-18/news/9703170342_1_sling-blade-princess-diana-earl-spencer|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.yahoo.com/news/prince-harry-posts-photo-of-mother-and-nelson-mandela-174732962.html|title=Prince Harry posts photo of mother and Nelson Mandela|date=18. 7. 2013|accessdate=13. 8. 2017|website=Yahoo! News|publisher=|last=Holt|first=William}}</ref> 2. novembra 2002 je Mandela napovedal, da se bo njegov sklad za otroke združil s Spominskim skladom valižanske princese Diane za pomoč žrtvam Aidsa.<ref name=":40">{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/2392637.stm|title=Mandela and Diana charities join forces|date=2. 11. 2002|accessdate=2. 1. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20151117095013/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/2392637.stm|url-status=bot: unknown}}</ref> To združitev sta načrtovala že nekaj mesecev pred njeno smrtjo.<ref name=":40" /> Mandela je o Diani povedal, da je s tem, ko je držala za roke nekoga z gobavostjo ali sedela ob postelji človeka z Aidsom in ga držala za roko, spremenila odnos javnosti do teh bolnikov in izboljšala njihove življenjske možnosti.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1412050/Mandela-tells-world-to-learn-from-Diana.html|title=Mandela tells world to learn from Diana|date=3. 11. 2002|accessdate=2. 1. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Clarke|first=Josie|archive-date=2016-02-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160229015235/http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1412050/Mandela-tells-world-to-learn-from-Diana.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Dodal je še, da je uporabila svojo prepoznavnost za borbo proti stigmatiziranosti bolnikov, okuženih z virusom HIV.<ref name=":40" /> ==== Mine ==== [[File:Diana, Princess of Wales, with Hillary Clinton.jpg|thumb|300px|right|Diana na obisku pri Hillary Clinton junija 1997.]] Diana je bila pokroviteljica organizacije HALO Trust, ki odstranjuje ostanke, ki jih je pustila vojna, predvsem mine.<ref name=":41">{{Navedi splet|url=https://www.halotrust.org/media-centre/news/prince-harry-becomes-patron-of-25th-anniversary/|title=PRINCE HARRY BECOMES PATRON OF 25TH ANNIVERSARY|date=4. 3. 2013|accessdate=16. 1. 2019|website=The HALO Trust|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20181112233802/https://www.halotrust.org/media-centre/news/prince-harry-becomes-patron-of-25th-anniversary/|url-status=dead}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.today.com/news/prince-harry-continues-dianas-charity-work-africa-6C10897069|title=Prince Harry continues Diana's charity work in Africa|date=14. 10. 2016|accessdate=16. 1. 2019|website=Today|publisher=|last=Stump|first=Scott}}</ref> Januarja 1997 so v vseh svetovnih medijih objavili fotografije Diane, oblečene v balistično čelado in jopič, med obiskom minskega polja v Angoli.<ref name=":41" /><ref name=":42" /> Nekateri so to njeno dejanje kritizirali in ji očitali vmešavanje v politiko.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/january/15/newsid_2530000/2530603.stm|title=1997: Princess Diana sparks landmines row|date=15. 1. 1997|accessdate=14. 8. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Kljub temu je organizacija HALO Trust navedla, da so njena prizadevanja povzročila dvig mednarodne zavesti o kopenskih minah in posledičnem trpljenju, ki so ga povzročale.<ref name=":41" /><ref name=":42" /> Junija 1997 je imela govor na konferenci o kopenskih minah v kraljevem geografskem društvu.<ref name=":6" /> Odpotovala je v Washington, da bi podprla in tako pospešila podobno kampanjo ameriškega [[Rdeči križ|Rdečega križa]]. Le nekaj dni pred smrtjo, med 7. in 10. avgustom 1997, je obiskala Bosno in Hercegovino.<ref name=":6" /> Spremljala sta jo Jerry White in Ken Rutherford iz organizacije Landmine Survivors Network.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/news/08/0808/diana.shtml|title=Diana Meets Landmine Victim in Bosnia|date=|accessdate=14. 8. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://edition.cnn.com/WORLD/9708/08/diana/index.html|title=Diana takes anti-land mine crusade to Bosnia|date=8. 8. 1997|accessdate=16. 1. 2019|website=CNN|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304213318/http://edition.cnn.com/WORLD/9708/08/diana/index.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1309&dat=19970809&id=o5xOAAAAIBAJ&sjid=HBUEAAAAIBAJ&pg=3349,633406|title=Diana refuels rumours of a Fayed romance|date=9. 8. 1997|accessdate=16. 1. 2019|website=New Straits Times|publisher=|last=|first=}}</ref> Dianino prizadevanje za odpravo min je imelo vpliv na podpis Ottawske pogodbe, ki je prepovedala mednarodno uporabo protipehotnih min.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.icrc.org/web/eng/siteeng0.nsf/html/57JPJN|title=The background to the Ottawa process|date=31. 12. 1998|accessdate=14. 8. 2017|website=Wayback Machine|publisher=|last=|first=|archive-date=2008-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20080513115924/http://www.icrc.org/web/eng/siteeng0.nsf/html/57JPJN|url-status=bot: unknown}}</ref> Zunanji sekretar Robin Cook je leta 1998 med branjem osnutka zakona o zemeljskih minah v britanskem domu povedal, da bi morali poslanci izkazati hvaležnost za njeno delo in delo tovrstnih nevladnih organizacij s tem, da bi sprejeli ta zakon ter utrli pot globalni prepovedi kopenskih min.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.parliament.the-stationery-office.co.uk/pa/cm199798/cmhansrd/vo980710/debtext/80710-01.htm#80710-01_head0|title=House of Commons Hansard Debates for 10 July 1998 (pt 1)|date=|accessdate=16. 1. 2019|website=British Parliament|publisher=|last=|first=}}</ref> Izvršna direktorica [[Sklad Združenih narodov za otroke|Unicefa]] Carol Bellamy je dejala, da so mine še naprej smrtonosno privlačne za otroke, ki jih prirojena radovednost in potreba po igranju pogosto zvabijo v nevarnost. Države, ki proizvajajo in skladiščijo največje število kopenskih min (ZDA, Kitajska, Indija, Severna Koreja, Pakistan in Rusija), je pozvala, naj podpišejo Ottawsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.unicef.org/media/media_24360.html|title=Landmines pose gravest risk for children|date=2. 12. 2004|accessdate=19. 8. 2017|website=UNICEF|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170819191044/https://www.unicef.org/media/media_24360.html|url-status=dead}}</ref> Nekaj mesecev po Dianini smrti leta 1997 je [[Mednarodna kampanja za prepoved protipehotnih min]] dobila [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]].<ref>{{Navedi splet|url=http://edition.cnn.com/WORLD/9710/10/nobel.peace/|title=Anti-land mine activists win Nobel Peace Prize|date=10. 10. 1997|accessdate=16. 1. 2019|website=CNN|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304054758/http://edition.cnn.com/WORLD/9710/10/nobel.peace/|url-status=dead}}</ref> ==== Rak ==== Na prvem samostojnem uradnem potovanju je Diana obiskala Royal Marsden NHS Foundation Trust, bolnišnico za zdravljenje [[Rak (bolezen)|raka]] v Londonu.<ref name=":9" /> Kasneje je to ustanovo med vsemi organizacijami izbrala za tisto, ki je imela največ koristi od avkcije njenih oblek v New Yorku.<ref name=":9" /> Eden izmed zaposlenih je dejal, da je princesa storila veliko za odstranitev stigme in tabuja, povezanih z boleznimi, kot so rak, AIDS in gobavost.<ref name=":9" /> 27. junija 1989 je Diana prevzela vodilno mesto v ustanovi.<ref name=":43">{{Navedi splet|url=http://www.royalmarsden.org/prince-william|title=President of The Royal Marsden|date=|accessdate=24. 8. 2017|website=The Royal Marsden Cancer Charity|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20160112070633/http://www.royalmarsden.org/prince-william|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.royalmarsden.nhs.uk/about-royal-marsden/how-we-run-ourselves/our-president|title=Our President|date=|accessdate=17. 1. 2019|website=Royal Marsden|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304062810/https://www.royalmarsden.nhs.uk/about-royal-marsden/how-we-run-ourselves/our-president|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.princeofwales.gov.uk/media/press-releases/prince-william-becomes-president-of-the-royal-marsden-hospital|title=Prince William becomes President of the Royal Marsden Hospital|date=4. 5. 2007|accessdate=17. 1. 2019|website=Official website of the Prince of Wales|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160216015046/http://www.princeofwales.gov.uk/media/press-releases/prince-william-becomes-president-of-the-royal-marsden-hospital|url-status=dead}}</ref> 25. februarja 1993 je tam odprla oddelek za otroke z rakom.<ref name=":43" /> Junija 1996 je odpotovala v Chicago, kjer se je kot predsednica bolnišnice Royal Marsden udeležila dogodka, kjer so zbirali sredstva za raziskave raka.<ref name=":32" /> Zbrali so več kot milijon funtov. Septembra 1996 je na povabilo Katharine Graham prišla v Washington in se udeležila zajtrka v Beli hiši, posvečenega Nina Hyde Centru za raziskave [[Rak dojke|raka dojke]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?destination=%2fwp-srv%2finatl%2flongterm%2fdiana%2fgallery%2fdi_photo13.htm%3f&utm_term=.3ac1b64d1a43|title=Diana Photo Gallery (13)|date=|accessdate=17. 1. 2019|website=The Washington Post|publisher=|last=|first=}}</ref> Pojavila se je tudi na letnem zbiranju sredstev za iste raziskave, ki ga je v istem centru organiziral [[The Washington Post|''The Washington Post'']].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?destination=%2fwp-srv%2finatl%2flongterm%2fdiana%2fgallery%2fdi_photo15.htm%3f&utm_term=.fcd78e85a281|title=Diana Photo Gallery (15)|date=|accessdate=17. 1. 2019|website=The Washington Post|publisher=|last=|first=}}</ref> Center Children with Leukaemia (Center Otroci z levkemijo, danes Children with Cancer UK oz. Otroci z rakom Združeno kraljestvo) je Diana odprla leta 1988 v spomin na dve mladi žrtvi raka.<ref name=":44">{{Navedi splet|url=http://www.childrenwithcancer.org.uk/our-story|title=Our History|date=|accessdate=24. 8. 2017|website=Children with Cancer UK|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305000114/http://www.childrenwithcancer.org.uk/our-story|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":45">{{Navedi splet|url=http://www.childrenwithcancer.org.uk/News/anniversary|title=27 years of saving young lives|date=16. 11. 2015|accessdate=24. 8. 2017|website=Children with Cancer UK|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305175530/http://www.childrenwithcancer.org.uk/News/anniversary|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":46">{{Navedi splet|url=http://www.childrenwithcancer.org.uk/diana-princess-of-wales|title=Diana, princess of Wales|date=|accessdate=17. 1. 2019|website=Children with Cancer UK|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305135335/http://www.childrenwithcancer.org.uk/diana-princess-of-wales|url-status=bot: unknown}}</ref> Novembra 1987, nekaj dni po smrti Jean O'Gorman zaradi raka, se je valižanska princesa srečala z njeno družino.<ref name=":44" /><ref name=":45" /> Jeanina smrt in smrt njenega brata Paula sta jo spodbudila, da je pomagala njuni družini, da so skupaj vzpostavili dobrodelno fundacijo.<ref name=":44" /><ref name=":45" /><ref name=":46" /> Diana jo je otvorila 12. januarja 1988 na srednji šoli Mill Hill. Podpirala jo je vse do svoje smrti leta 1997.<ref name=":44" /><ref name=":46" /> ==== Druga področja ==== Novembra 1989 je princesa v Indoneziji obiskala bolnišnico za bolnike z gobavostjo.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/ob-divorce.html|title=The Life of Diana, Princess of Wales, 1961-1997|date=|accessdate=24. 6. 2017|website=BBC|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":7" /> Po obisku je postala pokroviteljica organizacije Leprosy Mission, ki je namenjena zagotavljanju zdravil, zdravljenja in drugih oblik podpore gobavim bolnikom. Pokroviteljica te organizacije je ostala vse do svoje smrti leta 1997.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/charities-devastated-after-diana-quits-as-patron-1329108.html|title=Charities devastated after Diana quits as patron|date=17. 7. 1996|accessdate=28. 1. 2019|website=The Independent|publisher=|last=Jury|first=Louise}}</ref> Obiskala je več tovrstnih bolnišnic po vsem svetu, zlasti v Indiji, Nepalu, Zimbabveju in Nigeriji.<ref name=":47">{{Navedi splet|url=http://www.leprosymission.org.uk/about-us-and-leprosy/our-history/diana-princess-of-wales.aspx|title=Diana, Princess of Wales|date=|accessdate=27. 8. 2017|website=The Leprosy Mission|publisher=|last=|first=}}</ref> Dotaknila se je več bolnikov, kar je imelo velik odmev po svetu, saj je tedaj še veliko ljudi verjelo, da se lahko okužijo že ob navadnem fizičnem stiku.<ref name=":8" /> Diana sama je komentirala, da je želela s temi dotiki pokazati obolelim, da se jih ne preganja in ne zavrača.<ref name=":47" /> V njeno čast so novembra 1999 v Noidii v Indiji odprli center za zdravstveno izobraževanje z imenom The Diana Princess of Wales Health Education and Media Centre. Financiral ga je njen spominski sklad, namenjen pa je socialni podpori ljudem, prizadetim zaradi gobavosti in invalidnosti.<ref name=":47" /> Diana je bila od leta 1992 pokroviteljica dobrodelne ustanove Centrepoint, ki zagotavlja nastanitev in podporo [[Brezdomstvo|brezdomcem]].<ref name=":48">{{Navedi splet|url=http://centrepoint.org.uk/about-us/our-patron|title=Our Patron Prince William|date=|accessdate=11. 2. 2019|website=Centrepoint|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506123126/http://centrepoint.org.uk/about-us/our-patron|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1498374/William-becomes-patron-of-the-homeless.html|title=William becomes patron of the homeless|date=14. 9. 2005|accessdate=11. 2. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Pook|first=Sally}}</ref> Podprla je še več drugih organizacij, ki se borijo proti [[Revščina|revščini]] in brezdomstvu. Opozarjala je tudi na mlade brezdomce, za katere je želela zagotoviti dostojen začetek življenja. Izjavila je: »Mi kot del družbe moramo zagotoviti, da bodo mladi, ki so naša prihodnost, deležni priložnosti, ki si jo zaslužijo.«<ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1755&dat=19951208&id=OUAgAAAAIBAJ&sjid=1XwEAAAAIBAJ&pg=6755,2434043|title=People Princess Diana speaks out for homeless young|date=8. 12. 1995|accessdate=11. 2. 2019|website=Sarasota Herald Tribune|publisher=|last=|first=}}</ref> Na zasebne obiske Centrepointovih akcij je pogosto jemala tudi svoja sinova Williama in Harryja.<ref name=":48" /> Eden od uslužbencev te organizacije je povedal, da se je zmeraj dotaknila mladih v Centrepointu.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/79288.stm|title=Author defends Diana criticism|date=17. 4. 1997|accessdate=27. 8. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Kasneje je pokroviteljstvo te organizacije prevzel Dianin sin, princ William. Diana je odločno in dolga leta podpirala tudi dobrodelne organizacije, ki so se osredotočale na družbena vprašanja in na probleme, povezane z [[Duševno zdravje|duševnim zdravjem]] ljudi. Med njih spadata tudi organizaciji Relate in Turning Point.<ref name=":32" /> Relate je pričel s ponovnim delovanjem leta 1987 kot prenovljena oblika predhodnika National Marriage Guidance Councila. Diana je bila pokroviteljica te organizacije vse od leta 1989. Organizacija za zdravstveno in socialno varstvo Turning Point je bila ustanovljena leta 1964 za pomoč in podporo tistim, ki so jih prizadeli zloraba drog in alkohola ter težave z duševnim zdravjem.<ref name=":32" /> Princesa je postala pokroviteljica te organizacije leta 1987. Od takrat je redno obiskovala sedež te ustanove in se srečevala z bolniki. Leta 1990 je v govoru za Turning Point povedala, da je potrebno s pomočjo strokovnjakov prepričati dvomljivo javnost, da bi morali sprejeti nazaj v svojo sredino tiste, ki so jim diagnosticirali psihotsko, nevrotsko ali kakšno drugo podobno bolezen. [[Viktorijanska doba|Viktorijanska]] družba je takšne bolnike zapirala v posebne institucije, stran od normalnega življenja. Kljub začetnim težavam pri organizaciji potovanja v muslimanske države ji je pozneje uspelo odpotovati v Pakistan, kjer je obiskala rehabilitacijski center v Lahoreju kot znak njene zaveze boju proti zlorabi drog.<ref name=":32" /> === Zasebnost in mediji === Leta 1993 so pri Mirror Group Newspapers (MGN) objavili fotografije princese Diane, ki jih je posnel Bryce Taylor, lastnik fitnesa LA Fitness, na njih pa je princesa nosila dres in kolesarske hlače.<ref name=":49">{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/november/9/newsid_2515000/2515739.stm|title=1993: Diana sues over gym photos|date=9. 11. 1993|accessdate=23. 4. 2017|website=BBC ON THIS DAY|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":50">{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/gym-owner-defends-princess-pictures-bryce-taylor-says-98-per-cent-of-people-would-also-have-tried-1504800.html|title=Gym owner defends Princess pictures: Bryce Taylor says 98 per cent of people would also have tried his 'legal scam' to make money|date=17. 11. 1993|accessdate=11. 2. 2019|website=Independent|publisher=|last=|first=}}</ref> Dianini odvetniki so takoj vložili zahtevo za trajno prepoved prodaje in objave fotografij po vsem svetu.<ref name=":49" /><ref name=":50" /> Kljub temu so jih objavili nekateri mediji zunaj Velike Britanije.<ref name=":49" /> Pri MGN-ju so se pozneje Diani opravičili in ji plačali milijon funtov za pravne stroške in 200.000 funtov za njene dobrodelne organizacije.<ref name=":49" /> Tudi Taylor se je opravičil in se odpovedal 300.000 funtom, ki jih je zaslužil s fotografijami.<ref name=":49" /> Namigovalo se je, da so mu pri plačilu stroškov pomagali člani kraljeve družine v zameno za izvensodno poravnavo.<ref name=":49" /> == Zasebno življenje po ločitvi == [[File:Princess Diana Sri Chinmoy.jpg|thumb|300px|right|Diana z indijskim verskim voditeljem Šrijem Činmojem maja 1997.]] Tudi po ločitvi je Diana ohranila dvojno stanovanje na severni strani kensingtonske palače, ki si ga je od začetka zakonske zveze sicer delila s Karlom. To stanovanje je ostalo njen dom vse do smrti. Obenem je preselila svojo pisarno v to palačo, vendar ji je bilo dovoljeno uporabljati tudi državna stanovanja v palači St James.<ref name=":31" /><ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=SvBHAAAAIBAJ&sjid=zewDAAAAIBAJ&pg=1338,7802656&dq=prince+harry+of+wales|title=Royal Split|date=28. 2. 1996|accessdate=11. 2. 2019|website=The Deseret News|publisher=|last=|first=}}</ref> Prav tako je še naprej imela dostop do nakita, ki ga je prejela v času zakona, in do uporabe zračnega prevoza britanske kraljeve družine in vlade.<ref name=":31" /> Leta 2003 je njen nekdanji sluga Paul Burrell v svoji knjigi zapisal, da so princesina zasebna pisma razkrila, da ji brat Charles Spencer ni dovolil živeti na Althorpu kljub njeni prošnji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1444845/Diana-wept-as-she-read-brothers-cruel-words.html|title=Diana 'wept as she read brother's cruel words'|date=23. 10. 2003|accessdate=15. 6. 2017|website=The Telegraph|publisher=|last=Davies|first=Caroline}}</ref> Po ločitvi od Karla se je Diana začela dobivati z britansko-pakistanskim srčnim kirurgom Hasnatom Khanom. Mnogi njeni najbližji prijatelji so ga po njeni smrti večkrat označili za »ljubezen njenega življenja«,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1575413/Dr-Hasnat-Khan-Princess-Diana-and-me.html|title=Dr Hasnat Khan: Princess Diana and me|date=13. 1. 2008|accessdate=11. 2. 2019|website=The Telegraph|publisher=Andrew|last=Ansari|first=Massoud|last2=Alderson|first2=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1352557/Imran-Khan-I-was-Dianas-go-between.html|title=Imran Khan: I was Diana's go-between|date=13. 8. 2000|accessdate=11. 2. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Alderson|first=Andrew}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1572781/Diana-I-need-Dodi-marriage-like-a-rash.html|title=Diana: 'I need Dodi marriage like a rash'|date=17. 12. 2007|accessdate=11. 2. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}</ref> pa tudi sama naj bi ga večkrat imenovala »Mr Wonderful« (''gospod Čudoviti'').<ref>{{Navedi splet|url=https://news.sky.com/skynews/article/0,,30000-1300401,00.html|title=Princess Diana's 'Mr Wonderful' Hasnat Khan Still Haunted by her Death|date=13. 1. 2008|accessdate=11. 2. 2019|website=Sky News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.latimes.com/entertainment/gossip/la-et-mg-princess-diana-secret-romance-hasnat-khan-20130731-story.html|title=Princess Diana: Mag details 'secret romance' with Pakistani doctor|date=31. 7. 2013|accessdate=15. 6. 2017|website=Los Angeles Times|publisher=|last=Khoshaba|first=Christy}}</ref> Maja 1996 je Diana obiskala pakistanski kraj Lahore na povabilo Hasnatovega sorodnika Imrana Khana, da bi spoznala njegovo družino. Podrobnosti razmerja sta skrbno skrivala pred mediji in javnostjo.<ref>{{Navedi splet|url=https://guce.oath.com/collectConsent?brandType=nonEu&.done=https%3A%2F%2Fwww.huffingtonpost.com%2F2007%2F11%2F13%2Fimran-and-jemima-khan-wel_n_72608.html%3Fec_carp%3D2142904811178705062%26guccounter%3D1&sessionId=3_cc-session_50b361fa-e444-463e-a714-a6a16b0262a1&lang=en-US&inline=false|title=Imran and Jemima Khan Welcomed Princess Diana In Pakistan|date=25. 5. 2011|accessdate=11. 2. 2019|website=Huffington Post|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Razmerje je trajalo skoraj dve leti in se nenadoma končalo, kar je sprožilo različna ugibanja, kdo ga je končal.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/2008/jan/14/monarchy2|title=The doctor and Diana|date=14. 1. 2008|accessdate=15. 6. 2017|website=The Guardian|publisher=|last=Truscott|first=Claire}}</ref> Khan je po Dianini smrti trdil, da je bila ona tista, ki je končala zvezo, kar je potrdil tudi njen sluga Paul Burrell.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1575514/Diana-%27planned-secret-wedding-to-Hasnat-Khan%27.html|title=Diana 'planned secret wedding to Hasnat Khan'|date=15. 1. 2008|accessdate=11. 2. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon|archive-date=2008-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20080619185834/http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1575514/Diana-%27planned-secret-wedding-to-Hasnat-Khan%27.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Ob tem je tudi dodal, da Dianina mati Frances Shand Kydd ni odobravala hčerine zveze z muslimanom.<ref>{{Navedi splet|url=http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1703424,00.html|title=Diana's Butler Tells Some Secrets|date=14. 1. 2008|accessdate=11. 2. 2019|website=Time|publisher=|last=Farouky|first=Jumana|archive-date=2017-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170828043807/http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1703424,00.html|url-status=dead}}</ref> Kmalu se je Diana začela dobivati z Dodijem Fayedom, sinom njenega poletnega gostitelja Mohameda Al-Fayeda.<ref name=":8" /> Tisto poletje je želela preživeti skupaj s sinovoma na počitnicah v Hamptonsu na Long Islandu v New Yorku, vendar so ji varnostniki preprečili to namero. Po odpovedi potovanja na Tajsko je sprejela Fayedovo vabilo in se pridružila njemu in njegovi družini na jugu Francije. Mohamed Al-Fayed je za več milijonov funtov kupil 60-metrsko jahto Jonikal, na kateri sta se Diani pridružila tudi sinova.<ref name=":8" /><ref>{{Navedi splet|url=http://metro.co.uk/2007/12/18/dodi-ignored-protect-diana-advice-47910/|title=Dodi ‘ignored’ protect Diana advice|date=18. 12. 2007|accessdate=24. 6. 2017|website=Metro|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2008/05/dunne200805|title=TWO LADIES, TWO YACHTS, AND A BILLIONAIRE|date=|accessdate=11. 2. 2019|website=Vanity Fair|publisher=|last=Dunne|first=Dominick}}</ref> == Smrt == [[File:Alma tunnel Paris.jpg|thumb|right|Tunel Pont de l'Alma, kjer se je zgodila nesreča.]] 31. avgusta 1997 je Diana umrla v prometni nesreči v cestnem predoru Pont de l'Alma v Parizu.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/august/31/newsid_2510000/2510615.stm|title=1997: Princess Diana dies in Paris crash|date=|accessdate=1. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> V nesreči sta umrla tudi njen spremljevalec Dodi Fayed in voznik Henri Paul. Njen pogreb je preko televizije spremljalo več kot 32 milijonov ljudi v Združenem kraljestvu in še na milijone po vsem svetu. Britanske televizije so dosegle eno najvišjih gledanosti v zgodovini.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/news/entertainment-arts-16671101|title=Tracking 30 years of TV's most watched programmes|date=22. 1. 2012|accessdate=1. 7. 2017|website=BBC News|publisher=|last=Douglas|first=Torin}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/september/6/newsid_2502000/2502307.stm|title=1997: Diana's funeral watched by millions|date=|accessdate=1. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> === Teorije zarote, preiskave in sodbe === Prva francoska sodna preiskava je zaključila, da je nesrečo zakrivil pijan šofer, torej Paul, ki je izgubil nadzor nad vozilom. Febuarja 1998 je lastnik pariškega hotela Ritz, kjer je Paul delal, Mohamed Al-Fayed, javno izjavil, da je bila nesreča načrtovana, zanjo pa je obtožil [[Secret Intelligence Service|MI6]] in edinburškega vojvodo Filipa, moža kraljice Elizabete. Leta 2004 so preiskavo sprožili tudi v Londonu, ki je v letih 2007 in 2008 zaključila, da sta nesrečo povzročili Paulova malomarnost in paparaci, ki so sledili vozilu. 7. aprila 2008 je sodišče podalo sodbo, da je šlo za nezakonit uboj. Dan pozneje je Al-Fayed sporočil, da bo zaključil svoj desetletni boj, s katerim je hotel doseči, da bi nesrečo obravnavali kot umor. Dejal je, da je to storil zaradi princesinih otrok.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/7251568.stm|title=Point-by-point: Al Fayed's claims|date=19. 2. 2008|accessdate=1. 7. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> === Pogreb === [[File:Flowers for Princess Diana's Funeral.jpg|thumb|left|Cvetje za Dianin pogreb.]] Nepričakovana tragična smrt izjemno priljubljene članice kraljeve družine je sprožila val izrekanja sožalij in drugih izjav različnih javnih osebnosti, pa tudi navadnih ljudi po vsem svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/worldreax.html|title=World Reaction to Diana's Death|date=|accessdate=7. 7. 2017|website=BBC|publisher=|last=|first=}}</ref> Ljudje so še več mesecev pred kensingtonsko palačo puščali cvetje, sveče, kartice in osebna sporočila. Še isti dan, 31. avgusta 1997, so princ Karel in Dianini sestri poskrbeli za prevoz Dianinih posmrtnih ostankov v krsti, oviti v kraljevo zastavo, iz Pariza v London. Do pogreba so jo postavili v kraljevo kapelo v palači St James.<ref>{{Navedi splet|url=http://edition.cnn.com/WORLD/9708/31/diana.8pm.update/|title=Princess Diana's body comes home|date=31. 8. 1997|accessdate=1. 4. 2019|website=CNN|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20150110183215/http://edition.cnn.com/WORLD/9708/31/diana.8pm.update/|url-status=dead}}</ref> [[File:Diana's funeral.jpg|thumb|right|Dianin pogreb.]] [[File:Princess Diana's Island, Althorp - geograph.org.uk - 50660.jpg|thumb|right|Althorp, posnet iz zraka. Diana je pokopana na otoku sredi jezera.]] Dianin pogreb je potekal 6. septembra 1997 v Westminstski opatiji. V procesiji za krsto so se zvrstili Dianina sinova, princa William in Harry, bivši mož princ Karel, kraljičin mož in Dianin bivši tast princ Filip, Dianin brat grof Spencer in predstavniki nekaterih dobrodelnih organizacij, ki jih je podpirala.<ref name=":6" /> Na pogrebu je [[Elton John]] izvajal njej posvečeno pesem ''Candle in the Wind''. To je bila edina priložnost, ko je bila pesem izvedena v živo.<ref name=":51">{{Navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/news/6281519/elton-john-candle-in-the-wind-1997-no-1-anniversary|title=17 Years Ago, Elton John's 'Candle In the Wind 1997' Started Its 14-Week No. 1 Run|date=11. 10. 2014|accessdate=1. 4. 2019|website=Billboard|publisher=|last=Lynch|first=Joe}}</ref> Istega leta je bila izdana kot [[singel]], prihodek od prodaje pa je šel dobrodelnim organizacijam, ki so delovale pod Dianinim pokroviteljstvom.<ref name=":51" /> Pokop se je odvil v ožjem krogu pozneje istega dne. Poleg duhovnika so bili prisotni bivši mož, sinova, mati, sestri, brat in bližnji prijatelj. Dianino telo so oblekli v črno obleko z dolgimi rokavi, ki jo je oblikovala Catherine Walker in ki jo je Diana izbrala nekaj tednov prej. V roke so ji dali rožni venec, ki ji ga je podarila [[Mati Terezija|mati Tereza]]. Ta je umrla isti teden kot Diana. Dianin grob se nahaja na otoku na posestvu v Althorp Parku, ki je že stoletja v lasti družine Spencer.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/althorp.html|title=Diana Returns Home|date=|accessdate=7. 7. 2017|website=BBC|publisher=|last=|first=}}</ref> Krsto je nesel 2. bataljon kraljevega regimenta valižanske princese, ki jo je odnesel na otok in položil v grob.<ref name=":70">{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/52834/supplement/2581|title=No. 52834|date=|accessdate=1. 4. 2019|website=The London Gazette|publisher=|last=|first=}}</ref> Najprej so jo nameravali pokopati v družinski grobnici Spencerjevih v lokalni cerkvi v bližnjem Great Bringtonu, vendar je grofa Spencerja (Dianinega brata) skrbelo zagotavljanje varnosti in zaščite pred množico obiskovalcev, ki bi lahko preplavili Great Brington. Zato se je odločil, da bodo Diano pokopali na otoku, kjer bodo zlahka skrbeli za njen grob in kamor bodo imeli dostop le sorodniki, vključno s sinovoma Williamom in Harryjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=doAfAAAAIBAJ&sjid=kH0EAAAAIBAJ&pg=6658,1380599&dq=burial+of+princess+diana&hl=en|title=Burial site offers princess a privacy elusive in life|date=6. 9. 1997|accessdate=13. 7. 2017|website=Sarasota Herald-Tribune|publisher=|last=|first=}}</ref> === Poznejši dogodki === ==== Vladni nadzor ==== Leta 1999 je prišlo po uveljavitvi zakona o svobodnih informacijah do objave spletne službe apbonline.com, ki je razkrila, da je [[Nacionalna varnostna agencija]] Diano nadzorovala vse do smrti in da je hranila tajno datoteko o njej z več kot 1000 stranmi.<ref name=":52">{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/national/daily/dec98/diana12.htm|title=NSA Admits to Spying on Princess Diana|date=12. 12. 1998|accessdate=10. 2. 2018|website=Washington Post|publisher=|last=Loeb|first=Vernon}}</ref><ref name=":53">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/2004/jan/11/monarchy.jamiedoward|title=Top secret US files could hold clues to death of Diana|date=11. 1. 2004|accessdate=10. 2. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Doward|first=Jamie}}</ref> Vsebine datoteke sicer zaradi pomislekov o potencialnem ogrožanju nacionalne varnosti niso objavili.<ref name=":52" /> Uslužbenci agencije so sicer zanikali, da bi bila Diana tarča njihovega elektronskega prisluškovanja.<ref name=":52" /> Kljub večkratnim poskusom, da bi datoteko vendarle objavili (med drugim je to poskušal tudi Mohamed Al Fayed), do razkritja dokumenta v javnost ni prišlo.<ref name=":53" /> Leta 2008 je nekdanji Dianin telesni stražar Ken Wharfe izjavil, da je Dianine škandalozne pogovore z Jamesom Gilbeyjem (običajno imenovane Squidgygate) dejansko posnela vladna služba GCHQ, ki jih je namerno spustila v javnost.<ref name=":54" /> Ljudje, ki so bili princesi blizu, so verjeli, da so želeli s tem pokvariti njeno javno podobo.<ref name=":54" /> Wharfe je povedal tudi, da je Diana sama verjela, da so vsi člani kraljeve družine pod nadzorom, čeprav je to pripisovala morebitnim grožnjam organizacije [[Irska republikanska armada|IRA]].<ref name=":54">{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1575117/Dianas-Squidgygate-tapes-leaked-by-GCHQ.html|title=Diana's Squidgygate tapes 'leaked by GCHQ'|date=9. 1. 2008|accessdate=10. 2. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Allen|first=Nick|last2=Rayner|first2=Gordon}}</ref> ==== Afera Spominskega sklada ==== Po njeni smrti je bil ustanovljen Spominski sklad Diane, valižanske princese, ki mu je bilo dodeljeno intelektualno lastništvo nad njenim imenom.<ref name=":55">{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4537799.stm|title=Diana's lost millions|date=13. 5. 2005|accessdate=29. 12. 2017|website=BBC News|publisher=|last=Datar|first=Rajan}}</ref> Tako so leta 1998 tožili družbo Franklin Mint, ker je ta kljub zavrnitvi dovoljenja nezakonito prodajala lutke, krožnike in nakit pod njenim imenom.<ref name=":56">{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/crime/diana-memorial-fund-faces-pound15m-legal-bill-as-sister-of-princess-is-sued-by-us-company-532091.html|title=Diana Memorial Fund faces &pound;15m legal bill as sister of Princess is sued by US company|date=5. 11. 2004|accessdate=29. 12. 2017|website=Independent|publisher=|last=Verkaik|first=Robert}}</ref><ref name=":57">{{Navedi splet|url=https://www.prnewswire.com/news-releases/federal-court-orders-princess-diana-memorial-fund-to-pay-23-million-in-attorneys-fees-to-franklin-mint-73276157.html|title=Federal Court Orders Princess Diana Memorial Fund to Pay $2.3 Million in Attorneys' Fees to Franklin Mint|date=14. 9. 2000|accessdate=29. 12. 2017|website=Cision|publisher=|last=|first=}}</ref> Spominski sklad je tožbo izgubil in je moral zato plačati pravne stroške družbi v višini 3 milijone funtov, kar je povzročilo zamrznitev donacij dobrodelnim ustanovam.<ref name=":56" /><ref name=":57" /> Novembra 2004 je končno prišlo do izvensodne poravnave – obe strani sta se strinjali, da sklad donira 13,5 milijona funtov v dobrodelne namene.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/4000867.stm|title=Diana's fund in legal settlement|date=10. 11. 2004|accessdate=1. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Kljub temu so porabili še za 4 milijone funtov stroškov in honorarjev, povezanih s sporom, kar je zamrznilo kar nekaj donacij.<ref name=":55" /> ==== Objava fotografij nesreče ==== 13. julija 2006 je italijanska revija Chi objavila fotografije umirajoče Diane v razbitinah avtomobila, čeprav se teh fotografij neuradno ne bi smelo objavljati. Urednik revije se je branil z obrazložitvijo, da je fotografije objavil zato, ker do tedaj še niso bile prikazane javnosti in ker je čutil, da niso nespoštljive do spomina na Diano.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/photos-of-dying-diana-outrage-britain/|title=Photos Of Dying Diana Outrage Britain|date=14. 7. 2006|accessdate=29. 12. 2017|website=CBS News|publisher=|last=McNamara|first=Melissa}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/5181226.stm|title=Princes' 'sadness' at Diana photo|date=14. 7. 2006|accessdate=29. 12. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== Obletnice, prireditve, dražbe ==== Na prvo obletnico Dianine smrti so ljudje puščali cvetje pred vrati kensingtonske palače, v westminstrski opatiji pa je potekala spominska slovesnost.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/161493.stm|title=Diana: the people pay tribute|date=31. 8. 1998|accessdate=3. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/161283.stm|title=Prayers for Diana|date=30. 8. 1998|accessdate=3. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Kraljeva družina in družina predsednika vlade so se zbrali na zasebnem obredu v cerkvi Crathie Kirk, ki se nahaja v bližini kraljeve rezidence Balmoral. Dianina družina je imela zasebno spominsko slovesnost v Althorpu.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/161464.stm|title=Princes say thank you|date=31. 8. 1998|accessdate=3. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/161058.stm|title=Commemorating Diana|date=30. 8. 1998|accessdate=3. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Vse zastave pred buckinghamsko palačo in drugimi kraljevimi rezidencami so bile po naročilu kraljice spuščene na pol droga.<ref name=":60">{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/138289.stm|title=Flags at half-mast for Diana|date=23. 7. 1998|accessdate=3. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Zastava Združenega kraljestva je bila na dan Dianinega pogreba prvič spuščena na pol droga, kar je spremenilo stari protokol, ki ni predvideval spuščanja zastav niti ob smrti monarha.<ref name=":60" /> Od leta 1997 so začeli redno spuščati zastavo na pol droga v primeru smrti članov kraljeve družine in drugih časov nacionalnega žalovanja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Constitutional and Administrative Law: Text with Materials|url=https://archive.org/details/constitutionalad4thepoll_m2v5|last=Pollard|first=Neil David|publisher=Oxford University Press|year=2007|isbn=978-0-199-28637-9|location=|page=[https://archive.org/details/constitutionalad4thepoll_m2v5/page/22 22]|cobiss=}}</ref> 1. julija 2007 je na stadionu Wembley potekal Koncert za Diano. Dogodek sta organizirala njena sinova, princa William in Harry, ki sta s tem obeležila 46. obletnico njenega rojstva, nekaj tednov pozneje pa je minilo 10 let od njene tragične smrti.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/6257986.stm|title=Diana concert a 'perfect tribute'|date=2. 7. 2007|accessdate=2. 1. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/concertfordiana/|title=Concert for Diana|date=|accessdate=2. 1. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Prihodki od koncerta so šli Dianinim dobrodelnim ustanovam.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/concertfordiana/features/about.shtml|title=What is the Concert for Diana?|date=|accessdate=2. 4. 2019|website=BBC|publisher=|last=|first=}}</ref> 31. avgusta istega leta je v kraljevi kapeli Guards Chapel potekala spominska maša za Diano.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/1561780/Princes-lead-Diana-memorial-service-tributes.html|title=Princes lead Diana memorial service tributes|date=31. 8. 2007|accessdate=2. 1. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Smit|first=Martina}}</ref> Udeležili so se je člani kraljeve družine in njihovi sorodniki, člani družine Spencer, Dianini gostje z njene poroke, njeni tesni prijatelji in pomočniki, predstavniki dobrodelnih organizacij, britanski politiki [[Gordon Brown]], [[Tony Blair]] in [[John Major]] ter prijatelji iz sveta zabave, kot so [[David Frost]], [[Elton John]] in [[Cliff Richard]].<ref name=":11" /> Leta 2013 je bila na dražbo dana prej nepoznana fotografija Diane dva dni po njeni zaroki s Karlom, na kateri Diana objema nepoznanega človeka. Fotografijo je pred tem posedoval časopis Daily Mirror, ki ji je nadel oznako, da ne sme biti nikdar objavljena.<ref>{{Navedi splet|url=http://newsinfo.inquirer.net/334315/do-not-publish-diana-photo-up-for-auction-in-us|title=‘Do-not-publish’ Diana photo up for auction in US|date=3. 1. 2013|accessdate=2. 1. 2018|website=Inquirer|publisher=|last=|first=}}</ref> [[File:John Travolta and Princess Diana.jpg|thumb|320px|Diana med plesom z Johnom Travolto v Beli hiši novembra 1985.]] 19. marca 2013 so na dražbi v Londonu za več kot 800.000 funtov prodali deset Dianinih oblek, vključno s temno modro, ki jo je nosila na državni večerji leta 1985 v Beli hiši, kjer je zaplesala znameniti ples z [[John Travolta|Johnom Travolto]].<ref>{{Navedi splet|url=http://fashion.telegraph.co.uk/article/TMG9941199/Princess-Dianas-dresses-raise-over-800000-at-auction.html|title=Princess Diana's dresses raise over £800,000 at auction|date=19. 3. 2013|accessdate=11. 1. 2018|website=Fashion|publisher=|last=White|first=Belinda}}</ref> Januarja 2017 je bila prodana tudi serija pisem, ki so jih Diana in drugi člani kraljeve družine napisali slugi iz Buckinghamske palače, kot del zbirke zasebnih pisem med zaupnim slugo in kraljevo družino.<ref name=":58">{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/news/uk-38508089|title=Handwritten Diana letters sell for £15,100 at auction|date=5. 1. 2017|accessdate=11. 1. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":59">{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/2017/01/06/princess-diana-letters-prince-harry-getting-trouble-school-sell/|title=Princess Diana's letters about Prince Harry getting into trouble at school sell for five times more than expected|date=6. 1. 2017|accessdate=11. 1. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Šest pisem, ki jih je napisala Diana, je vključevalo tudi informacije o vsakdanjem življenju njenih mladih sinov. Prodali so jih za 15.100 funtov.<ref name=":58" /><ref name=":59" /> Februarja 2017 so v kensingtonski palači kot poklon obeležitvi 20. obletnice smrti napovedali odprtje razstave <nowiki>''</nowiki>Diana: Njena modna zgodba.<nowiki>''</nowiki> Na njej so razstavili obleke, ki jih je nosila princesa, vključno z njenimi najljubšimi, ki so jih ustvarili modni oblikovalci, kot sta [[Catherine Walker]] in [[Victor Edelstein]].<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/fashion/2016/nov/16/princess-diana-fashion-exhibition-to-feature-classic-outfits-from-80s-and-90s|title=Princess Diana fashion exhibition to feature classic outfits from 80s and 90s|date=16. 11. 2016|accessdate=10. 2. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Elan|first=Priya}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/2016/11/15/princess-dianas-most-iconic-dresses-being-brought-back-to-kensin/|title=Princess Diana's most iconic dresses being brought back to Kensington Palace to mark 20 years since her death|date=15. 11. 2016|accessdate=10. 2. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}</ref> Odprli so jo 24. februarja. Razstava 25-ih oblek je ostala odprta vse do leta 2018.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hrp.org.uk/kensington-palace/explore/diana-her-fashion-story/#gs.DJQRwsA|title=Diana: Her Fashion Story|date=|accessdate=10. 2. 2018|website=Kensington Palace|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-britain-royals-diana/princess-dianas-dresses-go-on-display-in-london-20-years-after-her-death-idUSKBN1611CU|title=Princess Diana's dresses go on display in London, 20 years after her death|date=22. 2. 2017|accessdate=10. 2. 2018|website=Reuters|publisher=|last=|first=}}</ref> Druge prireditve ob tej obletnici so bile razstave v Althorpu, ki jih je pripravil Dianin brat grof Spencer,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/news/uk-38785218|title=Princess Diana: Princes commission statue 20 years after her death|date=29. 1. 2017|accessdate=10. 2. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> vrsta spominskih dogodkov v organizaciji skupnosti Diana Memorial Award,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2017/jan/28/princes-william-and-harry-plan-statue-of-their-mother-diana|title=Princes William and Harry plan statue of their mother, Diana|date=28. 1. 2017|accessdate=10. 2. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=|first=}}</ref> obnovitev kensingtonskih vrtov in osnovanje Belega vrta, ki simbolno predstavlja Dianino življenje in slog.<ref name=":12" /><ref name=":13" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/news/uk-41091477|title=William and Harry visit Princess Diana memorial|date=30. 8. 2017|accessdate=10. 2. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zapuščina == === Javna podoba === Izmed članov kraljeve družine je bila Diana ena najbolj priljubljenih v zgodovini in ima s svojim zgledom še danes vpliv na načela mlajših generacij kraljeve družine.<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/diana/8597118/We-will-never-forget-how-Princess-Diana-made-us-feel.html|title=We will never forget how Princess Diana made us feel|date=25. 6. 2011|accessdate=24. 4. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Jephson|first=Patrick}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/blog/2012/aug/31/princess-dianas-influence-royal-family|title=Princess Diana's influence on the royal family lives on|date=31. 8. 2012|accessdate=24. 4. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=White|first=Michael}}</ref> Bila je močno prisotna na svetovnem prizorišču vse od njene zaroke z valižanskim princem leta 1981 pa do smrti leta 1997. Pogosto jo označujejo za najbolj fotografirano žensko na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1224&context=ijcs|title=SHADES OF DISCIPLINE: PRINCESS DIANA, THE U.S. MEDIA, AND WHITENESS|date=|accessdate=24. 4. 2018|website=|publisher=|last=Faulkner|first=Larissa J.|archive-date=2013-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131219013115/http://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1224&context=ijcs|url-status=dead}}</ref> Poznana je bila po svojem sočutju,<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Diana|url=https://archive.org/details/diana00sara|last=Bradford|first=Sarah|publisher=Viking|year=2006|isbn=|location=London|page=|cobiss=}}</ref> slogu, karizmi in obsežni dobrodelni dejavnosti, kakor tudi po neuspešnem zakonu s princem Karlom. Njen nekdanji osebni tajnik jo je opisal kot zelo organizirano in delovno osebo ter poudaril, da se njen mož ni uspel sprijazniti z izredno priljubljenostjo svoje žene, s čimer se je strinjala tudi biografinja Tina Brown. Prav tako je dejal, da je kot njegova šefica cenila trdo delo, hkrati pa je bila lahko zelo vznemirjena, če je čutila, da je žrtev nepravičnosti. Paul Burrell, ki je delal kot princesin butler, se je je spominjal kot globokega misleca, sposobnega za introspektivno analizo.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2007/jun/17/biography.monarchy|title=Diana: the myth, 10 years on|date=17. 6. 2007|accessdate=24. 4. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Conrad|first=Peter}}</ref> Včasih so jo opisali tudi kot predano mater otrokoma, na katera je močno vplivala s svojo osebnostjo in načinom življenja. V zgodnjih letih so jo pogosto opisovali kot sramežljivo,<ref name=":17" /><ref name=":14">{{Navedi splet|url=http://www.nbcnews.com/id/20213789/ns/world_news-diana_10_years_later/t/why-princess-diana-still-fascinates-us/#.Wt9m4y5ubIW|title=Why Princess Diana still fascinates us|date=28. 8. 2007|accessdate=24. 4. 2018|website=NBC News|publisher=|last=Hampson|first=Chris}}</ref> hkrati pa tudi zelo bistro in duhovito. Ljudje, ki so imeli včasih z njo zaupne pogovore, so jo opisali kot osebo, ki jo je vodilo njeno srce, obenem pa so poudarili, da je imela močan značaj, saj je v kraljevo družino vstopila kot neizkušeno dekle z malo izobrazbe, ki pa je lahko izpolnila pričakovanja in premagovala težave zakonskega življenja. Diana je bila znana po svojih srečanjih z bolnimi in umirajočimi bolniki, z revnimi in odrinjenimi ljudmi, kar ji je prineslo veliko priljubljenost. Pozornost je posvečala mislim in čustvom ljudi. V intervjuju leta 1995 je celo pokazala željo, da postane ljubljena figura med ljudmi, ko je dejala, da četudi ne bo kraljica, bi želela biti kraljica ljudskih src.<ref name=":14" /> Po mnenju biografinje Tine Brown je Diana lahko že z enim pogledom očarala ljudi. Njena slava se je razširila po vsem svetu in vplivala celo na premierja Tonyja Blaira, ki naj bi dejal, da je Diana pokazala narodu nov način, kako biti Britanci.<ref name=":15" /> Po njeni zaslugi se je kraljeva družina na moderen način posvetila dobrodelnosti, vplivala pa naj bi tudi na nekatere tradicionalne načine gospodinjstva. Eugene Robinson iz The Washington Posta je v svojem članku zapisala, da je valižanska princesa preplavila vlogo princese z vitalnostjo, aktivizmom in predvsem z glamurjem. Alice Carroll iz ''[[The New York Times|The New York Timesa]]'' je Diano opisala kot svež veter, ki je bil glavni razlog, da je britanska kraljeva družina postala znana v ZDA. Kljub vsem zakonskim težavam in škandalom je Diana še naprej uživala visoko stopnjo priljubljenosti v anketah, medtem ko je njen mož dobival zelo nizko podporo. Njena najvišja stopnja priljubljenosti v Združenem kraljestvu med letoma 1981 in 2012 je bila 47 %. Diana je po besedah premierja Tonyja Blaira postala »princesa ljudskih src« in ikonična nacionalna figura. Njena tragična smrt je sprožila neprimerljiv val žalosti in žalovanja<ref>{{Navedi knjigo|title=Patriots: National Identity in Britain 1940–2000|url=https://archive.org/details/patriotsnational0000weig|last=Weight|first=Richard|publisher=|year=2002|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> ter krizo v kraljevi družini.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/politics/tony-blair/7974269/Tony-Blair-Diana-was-a-manipulator-like-me.html|title=Tony Blair: Diana was a manipulator like me|date=31. 8. 2010|accessdate=6. 7. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/diana/6234373/Criticism-of-Queen-after-death-of-Diana-hugely-upset-Queen-Mother.html|title=Criticism of Queen after death of Diana 'hugely upset' Queen Mother|date=26. 9. 2009|accessdate=6. 7. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Alderson|first=Andrew}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1997/09/04/world/royal-family-stung-by-critics-responds-to-a-grieving-nation.html|title=Royal Family, Stung by Critics, Responds to a Grieving Nation|date=4. 9. 1997|accessdate=6. 7. 2018|website=The New York Times|publisher=|last=Hoge|first=Warren}}</ref> Andrew Marr je izjavil, da je s svojo smrtjo oživila kulturo javnega izražanja čustev. Njen brat grof Spencer je o njeni vlogi povedal: <blockquote>»Diana je poosebljala sočutje, dolžnost, slog in lepoto. Po vsem svetu je postala simbol nesebične človečnosti in postala borka za pravice resnično zatiranih. Bila je zelo britansko dekle, ki je preseglo nacionalnost. V zadnjem letu je pokazala, da ne potrebuje kraljevega naziva, da bi še naprej navduševala s svojo čarobnostjo.«</blockquote> Leta 1997 je bila ena izmed [[Osebnost leta revije Time|osebnosti leta po izboru revije ''Time'']]. Ista revija jo je leta 1999 uvrstila na seznam 100 najpomembnejših oseb 20. stoletja.<ref>{{Navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,26473,00.html|title=TIME 100 Persons of The Century|date=6. 6. 1999|accessdate=6. 7. 2018|website=Time|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20160523112333/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,26473,00.html|url-status=dead}}</ref> Leta 2002 je bila po BBC-jevi anketi uvrščena na tretje mesto lestvice 100 največjih Britancev, celo pred kraljico in drugimi britanskimi monarhi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/history/programmes/greatbritons.shtml/|title=Great Britons|date=4. 2. 2004|accessdate=6. 7. 2018|website=BBC|publisher=|last=|first=|archive-date=2004-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20040204074057/http://www.bbc.co.uk/history/programmes/greatbritons.shtml/|url-status=bot: unknown}}</ref> Tudi na Japonskem so jo leta 2006 uvrstili na 12. mesto seznama stotih zgodovinskih oseb.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.japanprobe.com/2006/05/08/japanese-rank-their-favorite-100-historical-figures/|title=Japanese rank their favorite 100 historical figures|date=15. 4. 2017|accessdate=6. 7. 2018|website=Japan Probe|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170415014304/http://www.japanprobe.com/2006/05/08/japanese-rank-their-favorite-100-historical-figures/|url-status=dead}}</ref> Kljub temu da velja za ikono in priljubljeno članico kraljeve družine, pa je bila Diana v času življenja izpostavljena kritikam. Njen tajnik Patrick Jephson, ki je to funkcijo opravljal osem let, je v članku v ''The Daily Telegraphu'' napisal, da je Diana imela dodatno dobro lastnost, da je v času življenja razočarala svoje kritike, pomagala mehčati njihov prezir in nadela prej tako oddaljeni instituciji bolj človeški obraz.<ref name=":17" /> Nekateri so trdili, da je bila Diana tista, ki je pustila novinarje in paparace v svoje življenje, ker je vedela, da so vir njene moči,<ref name=":15" /> zato se je preobremenila z javnimi dolžnostmi in uničila mejo med zasebnim in javnim življenjem.<ref name=":16" /><ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://archive.nytimes.com/www.nytimes.com/books/99/08/22/reviews/990822.22kermot.html|title=Shrinking the Princess|date=22. 8. 1999|accessdate=12. 7. 2018|website=The New York Times|publisher=|last=Kermode|first=Frank}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1584774/Why-Diana-is-still-the-spirit-of-the-age.html|title=Why Diana is still the spirit of the age|date=12. 4. 2008|accessdate=12. 7. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Massie|first=Allan}}</ref> Njen znan kritik je bil profesor [[Filozofija|filozofije]] Anthony O'Hear, ki je zapisal, da Diana ni zmogla izpolnjevati svojih dolžnosti, da je njeno nepremišljeno vedenje škodovalo monarhiji in da je bila v svojih filantropskih prizadevanjih samovšečna. Po njegovih kritikah so dobrodelne organizacije, ki jih je Diana podpirala, stopile princesi v bran. Peter Luff je pripombe O'Hearja označil za neutrudne in neprimerne. Nekateri kritiki so jo obtožili, da je svojo javno podobo uporabila za lastno korist,<ref name=":18" /> obenem pa poniževala lastno kraljevsko pozicijo. Tudi edinstven način dobrodelnega dela, ki je včasih vključeval fizični stik z ljudmi, okuženimi s hudimi boleznimi, je včasih v medijih naletel na negativen odziv.<ref name=":17" /> Sally Bedell Smith je Diano označila za nepredvidljivo, egocentrično in posesivno osebo.<ref name=":18" /> Trdila je tudi, da je bila princesa v želji opravljanja dobrih del motivirana z osebnimi koristmi in ne z ambiciozno idejo o rešitvi družbenega problema.<ref name=":18" /> Eugene Robinson je nasprotno dejal, da je bila Diana zelo resna glede ciljev, za katere se je zavzemala. Po besedah Sarah Bradford je Diana rodbino Windsorjev opisala kot povzpetniške tuje modrokrvneže in jih označila za Nemce. Bradfordova je verjela, da je bila Diana žrtev lastnih zgrešenih sodb in da je z intervjujem v ''Panorami'' izgubila socialne privilegije.<ref name=":15" /> Nekateri opazovalci so jo označili za manipulativno osebo. Nekateri so tudi trdili, da sta imela princesa in njen bivši tast princ Philip zelo napet odnos, medtem ko so drugi dejali, da njuna medsebojna pisma niso kazala znakov trenja med njima. Različna so tudi mnenja o njenem posmrtnem vplivu na javno mnenje. Anne Applebaum je to idejo zavrnila, podobno je tudi Jonathan Freedland iz ''[[The Guardian|The Guardiana]]'' v svojem članku napisal, da sta Dianin spomin in vpliv začela bledeti v letih po njeni smrti. Nasprotno pa je Peter Conrad, prav tako novinar ''The Guardiana'', zatrdil, da Diana celo v desetletjih po smrti še vedno ne molči.<ref name=":15" /> Allan Massie iz [[The Telegraph|''The Telegrapha'']] je napisal, da je princesa zvezdnica med slavnimi osebami in da njena čustva še naprej oblikujejo našo družbo. === Modna ikona === [[File:Princess Diana Cannes.jpg|thumb|right|180px|Diana v obleki brez rokavov na filmskem festivalu v Cannesu leta 1987. Obleko je oblikovala Catherine Walker, navdihnila pa jo je tista, ki jo je nosila Grace Kelly v filmu To Catch a Thief. Obleka še danes velja za eno najbolj ikoničnih na tem festivalu, pozneje pa je bila prodana na dražbi za 80 000 funtov.]] Diana je bila modna ikona, katere slog so posnemale ženske po vsem svetu. Iain Hollingshead iz ''The Telegrapha'' je zapisal, da je Diana imela možnost povečati prodajo obleke že samo s tem, da jo je pogledala.<ref name=":61">{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/kate-middleton/8988157/Will-Kate-Middleton-kick-off-a-war-of-the-wellies.html|title=Will Kate kick off a war of the wellies?|date=3. 1. 2012|accessdate=27. 7. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Hollingshead|first=Iain}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/woman-we-loved-172640|title=THE WOMAN WE LOVED|date=7. 9. 1997|accessdate=27. 7. 2018|website=Newsweek|publisher=|last=Kantrowitz|first=Barbara}}</ref> Zgodnji primer tega učinka se je pokazal že leta 1980, ko je objava fotografije Diane s Karlom na gradu Balmoral sprožil močno povečano prodajo čevljev znamke Hunter Wellington, ki jih je nosila na tej fotografiji.<ref name=":61" /> Po mnenju oblikovalcev in ljudi, ki so delali z Diano, je uporabila modo in lasten slog, da bi preko tega podprla svoje dobrodelno delo, se izrazila in komunicirala.<ref name=":62">{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2017/02/22/fashion/princess-diana-exhibition.html|title=Why Are We Still Obsessed With Princess Diana’s Style?|date=22. 2. 2017|accessdate=10. 8. 2019|website=The New York Times|publisher=|last=Paton|first=Elizabeth}}</ref> Princesa je še po smrti ostala pomemben lik za svoj modni slog in še vedno navdihuje stiliste in mlade ženske, vključno s pevko [[Rihanna|Rihanno]]. Ta je v intervjuju za ''Glamour'' leta 2013 povedala: »... Diana je ubijala, vsak pogled je bil pravilen. Bila je prava gangsterka z oblačili. Imela je nore klobuke, imela je prevelike jakne. Oboževala sem vse, kar je nosila!« Po besedah enega Dianinih najljubših oblikovalcev [[John Boyd|Johna Boyda]] je bila valižanska princesa najboljša ambasadorka njihovih klobukov, pravzaprav ji dolguje celotna industrija. Boydov rožnat klobuk, ki ga je Diana nosila na medenih tednih, so kasneje kopirali oblikovalci po vsem svetu, kar je poskrbelo za ponovni zagon te industrije, ki je bila že nekaj časa v upadu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?destination=%2flocal%2fobituaries%2fjohn-boyd-milliner-who-helped-make-princess-diana-a-fashion-icon-dies-at-92%2f2018%2f03%2f06%2f086ff514-2097-11e8-86f6-54bfff693d2b_story.html%3f|title=John Boyd, milliner who helped make Princess Diana a fashion icon, dies at 92|date=6. 3. 2018|accessdate=10. 8. 2019|website=The Washington Post|publisher=|last=|first=}}</ref> Diana je svoj slog oblačenja oblikovala tako, da je temeljil na zahtevah kraljeve družine in priljubljenih sodobnih slogih v Veliki Britaniji,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/pictures/diana-style-icon/4/|title=Her Fashion Evolution|date=|accessdate=27. 7. 2018|website=CBS News|publisher=|last=|first=}}</ref> s čimer je razvila svoj osebni modni trend.<ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/art/what-to-see/diana-fashion-story-kensington-palace-review/|title=Diana: Her Fashion Story, review: this riveting show of Diana's dresses shows just how magnificent she was|date=22. 2. 2017|accessdate=27. 7. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Hudson|first=Mark}}</ref> Na diplomatskih potovanjih so bila njena oblačila izbrana tako, da so ustrezala oblačenju v gostiteljskih državah, zasebno pa je raje nosila ohlapne jopiče in puloverje. »Vedno je bila zelo premišljena, gledala je na to, kako bodo njena oblačila interpretirali. To je bilo nekaj, kar ji je bilo resnično pomembno,« je dejala Anna Harvey, nekdanja urednica revije ''Vogue'' in princesina modna mentorica. David Sassoon, eden od Dianinih oblikovalcev, je verjel, da je prekršila pravila s poskušanjem novih slogov. Diana se je odločila, da nekaterih tradicij kraljevega oblačenja ne bo upoštevala, na primer nošenja rokavic, saj je menila, da bi ji preprečile neposreden stik z ljudmi, ki jih je srečevala, predvsem s tistimi, ki so jih prizadele hude bolezni (na primer bolniki z Aidsom). Tudi za dobrodelna srečanja je izbrala obleke, ki so bile primerne za ljudi, ki jih je srečala. Tako je izbrala pisane obleke, da se je lažje približala otrokom v bolnišnicah. [[Donatella Versace]], ki je skupaj z bratom tesno sodelovala s princeso, je izjavila, da sta se Dianino zanimanje in radovednost za modo znatno povečala po ločitvi od Karla.<ref name=":62" /> Dodala je še, da se ne spomni nikogar, ki bi za modo naredil toliko kot Diana.<ref name=":62" /> Catherine Walker je bila ena najljubših Dianinih oblikovalk<ref name=":19" /> in ji je pomagala ustvarjati kraljevsko uniformo. Za turneje in obiske na tujem sta Walkerjeva in njen mož raziskovala modo v teh destinacijah in se tako odločila, kako oblikovati obleko, s katero princesa ne bi preveč izstopala.<ref name=":62" /> To stališče podpira tudi Taki Theodoracopulos, ki verjame, da Diana ni želela, da bi jo oblačila preveč definirala.<ref name=":62" /> Eleri Lynn, kustosinja razstave »Diana: Njena modna zgodba«» «, je povedala: »Catherine in Diana sta ustvarili stil z zelo tanko tekočo silhueto brez dodatkov iz zgodnjih osemdesetih let, ki je princeso naredila zelo elegantno in ustvarila brezčasen videz. Kraljevsko uniformo, če želite.« Diana je na javni sceni debitirala leta 1979 z Regamusovo obleko.<ref name=":19" /> V osemdesetih in devetdesetih letih je nosila obleke številnih znanih modnih oblikovalcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/style/in-honor-of-princess-dianas-birthday-were-looking-back-at-some-of-her-most-memorable-style-moments/|title=In Honor of Princess Diana's Birthday, We're Looking Back at Some of Her Most Memorable Style Moments|date=1. 7. 2015|accessdate=4. 8. 2018|website=People|publisher=|last=Talarico|first=Brittany}}</ref> Nosila je tudi obleke znanih modnih podjetij, kot so Versace, Armani, Chanel, Dior in Clarks. Med njene ikonične obleke spadajo obleka z dekoltejem Davida in Elizabeth Emanuel, ki jo je nosila na dobrodelni prireditvi, obleka Christine Stambolian, znana tudi kot Obleka maščevanja, ki jo je nosila kmalu po Karlovem priznanju prešuštva, večerna obleka Victorja Edelsteina, ki jo je nosila na obisku v Beli hiši in med plesom z Johnom Travolto, ter jakna Catherine Walker,<ref name=":19" /> ki jo je prvič nosila na uradnem obisku v [[Hong Kong|Hong Kongu]]. V začetku osemdesetih let je Diana raje nosila obleke z ovratniki, biseri in drugimi dodatki. To je hitro preraslo v modni trend. Kopije njene modro-rožnate božične bluze Davida in Elizabeth Emanuel, ki jo je nosila na dan naznanitve zaroke in se je pojavila na naslovnici revije Vogue, so se prodajale v milijonih. Njena navada nošenja širokih hlač je dobila vzdevek Dinastija Di. V letih po poroki in pozneje ločitvi je Diana postala samozavestnejša pri svoji izbiri in njen slog se je spremenil. Nositi je začela obleke, ki niso prekrivale ramen, dvobarvne obleke, vojaško stilizirane obleke, ... Med drugimi modnimi trendi je preizkusila tudi bele majice in [[kavbojke]], pletene obleke in kombineže. Njen slog je vplival tudi na druge znane osebnosti, kot so [[Cindy Crawford]], [[Madonna]] in [[Elizabeth Taylor]]. Po njeni smrti so številne njene obleke dali na dražbo in jih za visoke vsote prodali različnim posameznikom ter muzejem.<ref name=":19" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/fashion/people/why-princess-diana-remains-an-enduring-style-icon-for-all-genera/|title=Why Princess Diana remains an enduring style icon for all generations|date=19. 11. 2016|accessdate=4. 8. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Holt|first=Bethan}}</ref> Princesino kratko pričesko, ki so jo mnogi želeli posnemati, je ustvaril Sam McKnight po fotografiranju za ''Vogue'' leta 1990. Po njegovem mnenju in mnenju Donatelle Versace ji je taka pričeska prinesla več svobode, saj je zmeraj izgledala dobro. Diana si je sama nadela maskaro in pred javnimi nastopi vedno zahtevala frizerja. McKnightu je nekoč dejala: »To ni zame, Sam, ampak za ljudi, ki jih obiskujem ali obiščejo mene. Želijo princeso. Daj jim, kar hočejo.«<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2017/02/22/fashion/princess-diana-exhibition.html?_r=1|title=Why Are We Still Obsessed With Princess Diana’s Style?|date=22. 2. 2017|accessdate=4. 8. 2018|website=The New York Times|publisher=|last=Paton|first=Elizabeth}}</ref> Leta 1989 so jo uvrstili na seznam najbolje oblečenih slavnih oseb. Revija ''People'' jo je leta 2004 označila za eno najlepših žensk vseh časov. Leta 2012 so jo pri reviji ''[[Time]]'' vključili na seznam 100 največjih modnih ikon vseh časov.<ref>{{Navedi splet|url=http://content.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2110513_2110627_2110748,00.html|title=Princess Diana|date=2. 4. 2012|accessdate=23. 8. 2018|website=Time|publisher=|last=Lee Adams|first=William}}</ref> Leta 2016 je modni oblikovalec Sharmadean Reid predstavil zbirko oblačil za ASOS.com, za katero je navdih dobil v Dianinem slogu oblačenja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/fashion/2016/oct/11/buy-of-the-day-wah-london-x-asos-jumper|title=Asos launch Princess Diana-themed collection|date=11. 10. 2016|accessdate=10. 8. 2019|website=The Guardian|publisher=|last=Cochrane|first=Lauren}}</ref> V sporočilu za javnost je zapisal, da Dianino neverjetno prepletanje dostopne športne opreme in luksuzne mode predstavlja temelj zbirke in jo dela bolj moderno kot kdajkoli prej.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/fashion/style/the-modern-way-to-dress-like-princess-diana/|title=The modern way to dress like Princess Diana|date=13. 10. 2016|accessdate=10. 8. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Holt|first=Bethan}}</ref> Ob odprtju razstave Dianinih oblačil in oblek v kensingtonski palači leta 2017 je Catherine Bennett iz ''The Guardiana'' dejala, da so takšne razstave med primernimi načini izkazovanja spoštovanja do javnih osebnosti, katerih modni slogi so bili izstopajoči. Dodala je še, da je bil del njenega življenjskega poslanstva enak poslanstvom drugih princes, torej izgledati lepo v različnih oblačilih, kar prinaša še več zanimanja za njena oblačila.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2017/feb/26/princess-diana-fashion-kensington|title=Diana shook up the royals but they have their poise back now|date=26. 2. 2017|accessdate=10. 8. 2019|website=The Guardian|publisher=|last=Bennett|first=Catherine}}</ref> Diana je bila tudi navdih za prireditev Off-White Spring 2018 na Tednu mode v Parizu leta 2017.<ref name=":63">{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/fashion/paris-fashion-week/naomi-campbell-stars-off-whites-tribute-princess-dianas-style/|title=Naomi Campbell stars in Off-White’s tribute to Princess Diana’s style|date=29. 9. 2017|accessdate=10. 8. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Holt|first=Bethan}}</ref> Oblikovalec Virgil Abloh je črpal iz princesinega stila navdih za nove modele.<ref name=":64">{{Navedi splet|url=https://www.vogue.com/article/supermodel-naomi-campbell-spring-2018-off-white-collection|title=How Fashion Queen Naomi Campbell Paid Tribute to Princess Diana at Off-White|date=29. 9. 2017|accessdate=10. 8. 2019|website=Vogue|publisher=|last=Okwodu|first=Janelle}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2018-ready-to-wear/off-white|title=Off-White|date=28. 9. 2017|accessdate=10. 8. 2019|website=Vogue|publisher=|last=Verner|first=Amy}}</ref> Razstavo je zaključila [[Naomi Campbell]], oblečena v kombinacijo oblačil v Dianinem slogu.<ref name=":63" /><ref name=":64" /> === Spomin === {{multiple image | align = right | direction = vertical | header = | header_align = left/right/center | header_background = | footer = | footer_align = left/right/center | footer_background = | width = | image1 = The Lake at Althorp with the Diana memorial beyond - geograph.org.uk - 1174863.jpg | width1 = 200 | alt1 = | caption1 = Jezero na Althorpu z Dianinim spominskim obeležjem. | image2 = 112407-Harrods-DiannaDodiMemorial2.jpg | width2 = 200 | alt2 = | caption2 = Spominsko obeležje v veleblagovnici Harrods, posvečeno Diani in Dodiju. | image3 = Rose, Elegant Lady ( Diana, Princess of Wales), バラ, エレガント レディ（旧名 ダイアナ プリンセス オブ ウェールズ） (23229373783).jpg | width3 = 200 | alt3 = | caption3 = Sorta vrtnice, poimenovana po Diani. | image4 = Stamp of Azerbaijan 509.jpg | width4 = 200 | alt4 = | caption4 = Set znamk v Dianino čast iz leta 1998, ki so ga izdali v Azerbajdžanu. | image5 = PrincessDianamemorialinHungary.jpg | width5 = 200 | alt5 = | caption5 = Odkritje spomenika, posvečenega Diani, v kraju Örményes na Madžarskem. }} Takoj po njeni smrti so v številnih mestih po vsem svetu postavili spominske točke, kjer so lahko ljudje puščali cvetje in druge znake spoštovanja. Najpomembnejša takšna točka je bila pred vrati kensingtonske palače, kjer ljudje še danes puščajo cvetje in druge stvari. Stalni spomeniki so: * Spominski vrtovi Diane, valižanske princese, v Regent Center Gardens v kraju Kirkintilloch * Fontana Diane, valižanske princese, v Hyde Parku v Londonu, ki jo je odprla kraljica Elizabeta II. * Spominsko igrišče Diane, valižanske princese, v Kensington Gardensu v Londonu * Spominska pot Diane, valižanske princese, krožna pot med Kensington Gardens, Green Parkom, Hyde Parkom in St. James's Parkom v Londonu * Nagrada Diana Memorial Award, ustanovljena leta 1999, leta 2007 jo je ponovno uvedel [[Gordon Brown]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1542700/Brown-launches-Diana-Award-as-charity.html|title=Brown launches Diana Award as charity|date=15. 2. 2007|accessdate=3. 9. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Pierce|first=Andrew}}</ref> * Spominsko obeležje Princess Diana Memorial je bilo prvo obeležje, posvečeno Diani, ki so ga postavili v nemško govoreči državi. Postavljeno je na vrtu gradu Cobenzl na [[Dunaj|Dunaju]], zasluge zanj pa ima reporter [[Ewald Wurzinger]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/av/world-europe-23933093/austrians-unveil-memorial-to-princess-diana|title=Austrians unveil memorial to Princess Diana|date=2. 9. 2013|accessdate=26. 9. 2019|website=BBC News|publisher=|last=Bayly|first=Tom}}</ref> Spomenik ''Plamen svobode'' (''The Flame of Liberty'') je bil leta 1989 postavljen na kraju de l'Alma v Parizu nad vhodom v predor, v katerem je pozneje prišlo do usodne nesreče. Zaradi tega je postal Dianin neuradni spomenik.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.iht.com/articles/2007/08/31/europe/flame.php|title=In Paris, 'pilgrims of the flame' remember Diana|date=31. 8. 2007|accessdate=3. 9. 2018|website=International Herald Tribune|publisher=|last=Bennhold|first=Katrin|archive-date=2008-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20080214141658/http://www.iht.com/articles/2007/08/31/europe/flame.php|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/celebrity/paris-honors-diana-with-two-memorials/|title=Paris Honors Diana with Two Memorials|date=28. 8. 2002|accessdate=26. 9. 2019|website=People|publisher=|last=Silverman|first=Stephen M.}}</ref> V veleblagovnici Harrods v Londonu, ki je bila v lasti očeta Dodija Fayeda med letoma 1985 in 2010, sta dva spomenika, posvečena Diani in Dodiju. Prvi je v obliki piramide in vsebuje princesine in Dodijeve fotografije, stekleni kozarec za vino, iz katerega bi naj pila med zadnjo večerjo, in prstan, ki ga je Dodi kupil dan pred nesrečo. Drugi kip z imenom ''Nedolžni žrtvi'' (''Innocent Victims'') je bil postavljen leta 2005. Gre za bronasti kip, ki prikazuje Dodija in Diano, ki plešeta pod krili albatrosa.<ref>{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2005/WORLD/europe/09/01/diana.dodi.statue/index.html|title=Harrods unveils Diana, Dodi statue|date=|accessdate=26. 9. 2019|website=CNN|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Januarja 2018 je bilo sporočeno, da bo kip vrnjen družini Fayed.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2018/jan/13/tacky-statue-of-diana-and-dodi-fayed-to-be-removed-from-harrods|title='Tacky' statue of Diana and Dodi Fayed to be removed from Harrods|date=13. 1. 2018|accessdate=26. 9. 2019|website=The Guardian|publisher=|last=Johnston|first=Chris}}</ref> Rosa Diana, Princess of Wales, je bela mešana vrsta [[Vrtnica|vrtnice]], ki je bila poimenovana v Dianino čast.<ref name=":65">{{Navedi splet|url=https://www.helpmefind.com/gardening/pl.php?n=15743|title='Princess of Wales' rose Description|date=|accessdate=3. 9. 2018|website=Help Me Find|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":71">{{Navedi splet|url=https://www.roses.co.uk/princess-of-wales-bare-root|title=Princess Of Wales (Bare Root)|date=|accessdate=7. 4. 2020|website=Harkness|publisher=|last=|first=}}</ref> S tem so se ji poklonili za več kot desetletno sodelovanje z dobrodelno organizacijo Britanska fundacija za pljuča.<ref name=":65" /> Vzgojili so jo v Združenem kraljestvu iz vrste Harkness leta 1997.<ref name=":65" /><ref name=":71" /> Spada med floribunde, ki so znane tudi pod imenom Hardinkum.<ref name=":65" /><ref name=":71" /><ref name=":72">{{Navedi splet|url=https://www.rhs.org.uk/Plants/120560/Rose-Princess-of-Wales/Details|title=Rosa Princess of Wales = 'Hardinkum' (PBR) (F)|date=|accessdate=7. 4. 2020|website=RHS|publisher=|last=|first=}}</ref> Ima dvojne cvetove in blag do močan vonj.<ref name=":72" /> Šlo naj bi za eno od Dianinih najljubših rož.<ref name=":71" /> Po njeni smrti so bili prihodki od prodaje teh vrtnic v letih 1998 in 1999 donirani v Britansko fundacijo za pljuča.<ref name=":65" /> Leta 2002 je Kraljevsko vrtnarsko društvo vzgojiteljem podelilo nagrado Award of Garden Merit.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rhs.org.uk/plants/pdfs/agm-lists/agm_march2014-ornamentals|title=RHS AGM Listing January 2015 (Ornamentals)|date=|accessdate=7. 4. 2020|website=RHS|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150723131452/https://www.rhs.org.uk/plants/pdfs/agm-lists/agm_march2014-ornamentals|url-status=bot: unknown}}</ref> Roža je bila leta 1998 prvič predstavljena v ZDA na britanskem veleposlaništvu.<ref name=":73" /> Klasično hibridno rožo je vzgojil Keith W. Zary iz ameriškega podjetja Jackson & Perkins. Tam je postala znana tudi pod imenoma Elegant Lady in Jacshaq.<ref name=":73" /><ref name=":74">{{Navedi splet|url=https://www.jacksonandperkins.com/elegant-lady-hybrid-tea-rose/p/36898/|title=Elegant Lady Hybrid Tea Rose|date=|accessdate=4. 5. 2020|website=Jackson & Perkins|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rhs.org.uk/Plants/145989/Rosa-Diana,-Princess-of-Wales-Jacshaq-(HT)/Details|title=Rosa Diana, Princess of Wales = 'Jacshaq'|date=|accessdate=4. 5. 2020|website=Royal Horticultural Society|publisher=|last=|first=}}</ref> Ta vrsta ima klasično obliko cvetov in blag sladek vonj.<ref name=":73" /><ref name=":74" /> 15% maloprodajne cene za nakup vsake vrtnice so donirali v Spominski sklad Diane, valižanske princese. V Združenem kraljestvu je niso prodajali, da bi preprečili tekmovanje v vzgajanju te vrste.<ref name=":73">{{Navedi splet|url=https://www.helpmefind.com/gardening/pl.php?n=16942|title=Elegant Lady, Jacshaq|date=|accessdate=3. 9. 2018|website=Help Me Find|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 1998 je [[Azerbajdžan|azerbajdžanska]] družba Azermarka izdala serijo poštnih znamk v spomin na Diano. Na spominskem listu so v angleščini zapisali: »DIANA, VALIŽANSKA PRINCESA. Princesa, ki je osvojila ljudska srca (1961-1997).«<ref>{{Navedi splet|url=http://www.azermarka.az/en/search.php?misc=search&subaction=showfull&id=1131002712&archive=&cnshow=news&ucat=14&start_from=&|title=1998, February, 4. Princess Diana.|date=4. 2. 1998|accessdate=17. 9. 2018|website=Azermarka LLC|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170214212631/http://www.azermarka.az/en/search.php?misc=search&subaction=showfull&id=1131002712&archive=&cnshow=news&ucat=14&start_from=&|url-status=dead}}</ref> Istega leta so tudi druge države izdale priložnostne znamke v Dianin spomin, med drugim Združeno kraljestvo, [[Somalija]] in Kongo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.collectiblestampsgallery.com/Princess_Diana_on_Stamps.asp|title=Princess Diana Honored on Postage Stamps: Online Sales from The Collectible Stamps Gallery|date=|accessdate=17. 9. 2018|website=The Collectible Stamps Gallery|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20160123000742/http://www.collectiblestampsgallery.com/Princess_Diana_on_Stamps.asp|url-status=dead}}</ref> Družba HayPost je tega leta izdala poštni žig, ki spominja na Diano v [[Armenija|Armeniji]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.haypost.am/view-lang-eng-product-591.html|title=1998 – (140) To the Memory of Princess Diana|date=|accessdate=17. 9. 2018|website=HayPost|publisher=|last=|first=|archive-date=2014-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140121025057/http://www.haypost.am/view-lang-eng-product-591.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Novembra 2002 je grof Spencer v zgradbi Northampton Guildhall odkril bronasto ploščo, vredno 4000 funtov, v sestrin spomin.<ref name=":69">{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/2416409.stm|title=Diana memorial unveiled|date=7. 11. 2002|accessdate=17. 9. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Februarja 2013 je Univerza OCAD v Torontu oznanila, da bo nov 25000 kvadratnih čevljev velik center umetnosti poimenovala Center vizualne umetnosti valižanske princese.<ref>{{Navedi splet|url=https://nationalpost.com/news/toronto/royal-assent-william-and-harry-cheer-ocad-university-decision-to-name-new-arts-centre-after-princess-diana|title=Royal assent: William and Harry cheer OCAD University decision to name new arts centre after Princess Diana|date=14. 2. 2013|accessdate=26. 9. 2019|website=National Post|publisher=|last=Alcoba|first=Natalie}}</ref> V Trentonu v [[New Jersey|New Jerseyju]] so po njej poimenovali cesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://nj.postcodebase.com/zipcode/08638-3803|title=1 (From 1 To 99 Odd) PRINCESS DIANA DR , TRENTON, NJ 08638-3803, USA|date=|accessdate=26. 9. 2019|website=New Jersey Post|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210224213337/https://nj.postcodebase.com/zipcode/08638-3803|url-status=dead}}</ref> Po Diani sta dobili imeni tudi njena vnukinja Charlotte Elizabeth Diana (rojena leta 2015)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-32583432|title=Royal princess named Charlotte Elizabeth Diana|date=4. 5. 2015|accessdate=26. 9. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/princess-charlotte/11581712/Princess-Charlotte-Elizabeth-Diana-why-William-and-Kate-made-their-name-choices-for-the-royal-baby.html|title=Princess Charlotte Elizabeth Diana: why William and Kate made their name choices for the royal baby|date=4. 5. 2015|accessdate=26. 9. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}</ref> in nečakinja Charlotte Diana (rojena leta 2012).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/theroyalfamily/9455832/Earl-Spencer-names-baby-daughter-after-Diana-Princess-of-Wales.html|title=Earl Spencer names baby daughter after Diana, Princess of Wales|date=6. 8. 2012|accessdate=26. 9. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Januarja 2017 sta Dianina sinova naročila kip svoje matere za kensingtonsko palačo, da bi obeležila 20. obletnico njene smrti.<ref name=":66">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-38785218|title=Princess Diana: Princes commission statue 20 years after her death|date=29. 1. 2017|accessdate=17. 9. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> V uradni izjavi, ki jo je izdala kensingtonska palača, sta William in Harry zapisala: »Najina mama se je dotaknila toliko življenj. Upava, da bo kip pomagal vsem, ki obiščejo kensingtonsko palačo, da razmislijo o njenem življenju in njeni zapuščini.«<ref name=":66" /> Denar se zbira z javnimi donacijami, nad delom pa bdi majhna komisija, sestavljena iz Dianinih tesnih prijateljev in svetovalcev, med njimi je tudi njena sestra Lady Sarah McCorquodale.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2017/01/28/dianas-princes-announce-lasting-memorial-mother-touched-many/|title=Diana's Princes announce lasting memorial to their mother, "who touched so many lives"|date=29. 1. 2017|accessdate=26. 9. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}</ref> Decembra 2017 je bilo objavljeno, da je bil za dokončno izvedbo pooblaščen Ian Rank Broadley. Zaključek projekta je predviden za leto 2019.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2017/dec/10/princes-announce-ian-rank-broadley-will-sculpt-new-diana-statue|title=Princes announce Ian Rank-Broadley will sculpt new Diana statue|date=9. 12. 2017|accessdate=26. 9. 2019|website=The Guardian|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171210005011/https://www.theguardian.com/uk-news/2017/dec/10/princes-announce-ian-rank-broadley-will-sculpt-new-diana-statue|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.reuters.com/article/uk-britain-royals-diana/princes-william-and-harry-announce-sculptor-for-new-diana-statue-idUSKBN1E400A|title=Princes William and Harry announce sculptor for new Diana statue|date=11. 12. 2017|accessdate=26. 9. 2019|website=Reuters|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20171214060207/http://www.reuters.com/article/uk-britain-royals-diana/princes-william-and-harry-announce-sculptor-for-new-diana-statue-idUSKBN1E400A|url-status=bot: unknown}}</ref> === V sodobni umetnosti === Pred in po smrti so Diano pogosto upodabljali v sodobni umetnosti. Prvi biografski film o Diani in Karlu je bil ''Charles and Diana: A Royal Love Story'', ki mu je sledil ''The Royal Romance of Charles and Diana''. Na ameriških televizijskh postajah so ju prvič predvajali 17. in 20. septembra 1981.<ref>{{Navedi splet|url=http://muse.jhu.edu/article/394170|title=Filming the Ineffable: Biopics of the British Royal Family|date=|accessdate=22. 9. 2018|website=Auto/Biography Studies|publisher=|last=Bastin|first=Giselle}}</ref> Decembra 1992 je program ABC predvajal ''Charles and Diana: Unhappily Ever After'', televizijski film o zakonskih neskladjih med princem in princeso.<ref>{{Navedi splet|url=https://ew.com/article/1992/12/11/charles-and-diana-unhappily-ever-after/|title=Charles and Diana: Unhappily Ever After|date=11. 12. 1992|accessdate=18. 3. 2020|website=EW|publisher=|last=Tucker|first=Ken}}</ref> V devetdesetih letih je britanska revija Private Eye objavila njuno zgodbo, kjer pa se je Diana pojavila kot Cheryl, Karel pa kot Brian.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/7829013.stm|title=What's in a nickname?|date=15. 1. 2009|accessdate=18. 3. 2020|website=BBC News|publisher=|last=Brett|first=Oliver}}</ref> Nekaj umetniških del po njeni smrti je prikazalo razne teorije zarote, hkrati pa so prikazovali tudi njeno sočutje do različnih žrtev in njeno dobrodelno delo. Julija 1999 je umetnica [[Tracey Emin]] ustvarila številne monoprint risbe z besedili o Dianinem javnem in zasebnem življenju za tematsko razstavo ''Temple of Diana'' v Modri galeriji v Londonu. Delo ''They Wanted You To Be Destroyed''<ref>Delo ilustrirano na strani 21 knjige Neala Browna ''Tracey Emin (Tate's Modern Artists Series)'' (London: Tate, 2006) ISBN 1-85437-542-3.</ref> se je nanašalo na Dianino [[Bulimija|bulimijo]], medtem ko so druge risbe prikazovale pozitivne plati, na primer ''Love Was on Your Side'' in ''Diana's Dress with puffy sleeves''. Druga dela so hvalila njeno nesebičnost: ''The things you did to help other people'' je prikazovalo Diano v zaščitnih oblačilih med hojo po minskem polju v Angoli. Nekatera dela so prikazala tudi teorije zarote. Eminova je o risbah povedala, da so zelo sentimentalne.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newstatesman.com/arts-and-culture/2009/07/tracey-emin-art-melodramatic|title=The tent is empty|date=16. 7. 2009|accessdate=22. 9. 2018|website=New Statesman America|publisher=|last=Adams|first=Tim|archive-date=2018-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180922173825/https://www.newstatesman.com/arts-and-culture/2009/07/tracey-emin-art-melodramatic|url-status=dead}}</ref> Leta 2005 je Martin Sastre na [[Beneški bienale|Beneškem bienalu]] premierno predstavil kratki film ''Diana: The Rose Conspiracy''. Gre za izmišljeno zgodbo, kjer javnost odkrije, da je Diana živa in uživa srečno tajno novo življenje v nevarni soseski na obrobju [[Montevideo|Montevidea]]. Film je bil posnet v predmestju urugvajskega glavnega mesta. Film je Italijansko združenje umetnostnih kritikov razglasilo za eno najboljših del bienala.<ref>{{Navedi splet|url=http://diversao.uol.com.br/ultnot/2005/08/24/ult26u19652.jhtm|title=Vídeo do artista Martín Sastre revive Lady Di em favela uruguaia|date=24. 8. 2005|accessdate=18. 3. 2020|website=Diversao|publisher=|last=|first=|archive-date=2006-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060510200002/http://diversao.uol.com.br/ultnot/2005/08/24/ult26u19652.jhtm|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://diversao.terra.com.br/gente/noticias/0%2C%2COI3540643-EI13419%2C00-Video%2Bdo%2Bartista%2BMartin%2BSastre%2Brevive%2BLady%2BDi%2Bem%2Bfavela%2Buruguaia.html|title=Vídeo do artista Martín Sastre revive Lady Di em favela uruguaia|date=24. 8. 2005|accessdate=18. 3. 2020|website=Terra|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222121325/http://diversao.terra.com.br/gente/noticias/0%2C%2COI3540643-EI13419%2C00-Video%2Bdo%2Bartista%2BMartin%2BSastre%2Brevive%2BLady%2BDi%2Bem%2Bfavela%2Buruguaia.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://diversao.uol.com.br/ultnot/2005/08/24/ult26u19652.jhtm|title=Vídeo do artista Martín Sastre revive Lady Di em favela uruguaia|date=24. 8. 2005|accessdate=22. 9. 2018|website=Diversao|publisher=|last=Ezabella|first=Fernanda|archive-date=2006-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060510200002/http://diversao.uol.com.br/ultnot/2005/08/24/ult26u19652.jhtm|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.infobae.com/contenidos/309207-1100795-0-Lady-Di-vive-Uruguay|title=Lady Di vive en Uruguay|date=2. 4. 2007|accessdate=18. 3. 2020|website=Infobae|publisher=|last=|first=|archive-date=2007-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20071010080735/http://www.infobae.com/contenidos/309207-1100795-0-Lady-Di-vive-Uruguay|url-status=dead}}</ref> Leta 2007 so teorije zarote navdihnile [[Stella Vine|Stello Vine]], da je ustvarila serijo Dianinih slik za svojo prvo večjo samostojno razstavo v Galeriji moderne umetnosti v [[Oxford|Oxfordu]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.modernartoxford.org.uk/Exhibitions/Archive/48|title=STELLA VINE: PAINTINGS|date=17. 7. 2007|accessdate=27. 9. 2018|website=Modern Art Oxford|publisher=|last=|first=|archive-date=2009-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20090504080318/http://www.modernartoxford.org.uk/Exhibitions/Archive/48|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://artdaily.com/news/20813/Modern-Art-Oxford-To-Present-Stella-Vine--Paintings#.W6y1B3szbIV|title=Modern Art Oxford To Present Stella Vine: Paintings|date=|accessdate=27. 9. 2018|website=Art Daily|publisher=|last=|first=}}</ref> Z njo je želela prikazati preplet Dianine moči in ranljivosti ter njeno povezanost s sinovoma. Slike je povezovalo geslo "I vow to thee my country". Vineova je povedala, da jo je zelo privlačila lepota in tragedija Dianinega življenja. Istega leta je izšla tudi dokumentarna drama ''Diana: Last Days of a Princess'', ki opisuje zadnja dva meseca njenega življenja. Diano je odigrala irska igralka [[Genevieve O'Reilly]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tvguide.com/tvshows/diana-last-days-of-a-princess/cast/289644/|title=Diana: Last Days of a Princess|date=|accessdate=27. 9. 2018|website=TV Guide|publisher=|last=|first=|archive-url=https://web.archive.org/web/20170708055457/http://www.tvguide.com/tvshows/diana-last-days-of-a-princess/cast/289644/|archive-date=2017-07-08|url-status=dead}}</ref> V oktobrski epizodi satirične serije ''The Chaser's War on Everything'' je Andrew Hansen zasmehoval Diano v svoji pesmi ''Eulogy Song'', kar je v avstralskih medijih sprožilo val ogorčenja. Leta 2017 sta princa William in Harry naročila snemanje dveh dokumentarnih filmov ob 20. obletnici materine smrti. Prvi, ''Diana, Our Mother: Her Life and Legacy'', je bil na kanalih ITV in HBO premierno prikazan 24. julija 2017.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.hbo.com/documentaries/diana-our-mother-her-life-and-legacy/synopsis/synopsis.html|title=Diana, Our Mother: Her Life and Legacy|date=24. 7. 2017|accessdate=27. 9. 2018|website=HBO|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20170723071454/http://www.hbo.com/documentaries/diana-our-mother-her-life-and-legacy/synopsis/synopsis.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.itv.com/presscentre/press-releases/diana-our-mother-her-life-and-legacy|title=Diana, Our Mother: Her Life and Legacy.|date=8. 7. 2017|accessdate=27. 9. 2018|website=ITV|publisher=|last=|first=}}</ref> Ta film prikazuje Dianino zapuščino in njena humanitarna prizadevanja na področju AIDS-a, min, brezdomstva in raka. Drugi, ''Diana, 7 Days'', je bil 27. avgusta istega leta predvajan na programu BBC in se je osredotočil na Dianino smrt in žalovanje. Igralke, ki so upodobile Diano v filmih, so [[Serena Scott Thomas]] (''Diana: Her True Story''),<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/archive/serena-scott-thomas-vol-63-no-12/|title=Serena Scott Thomas|date=28. 3. 2005|accessdate=27. 9. 2018|website=People|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Julie Cox]] (''Princess in Love''), [[Amy Seccombe]] (''Diana: A Tribute to the People's Princess''), [[Genevieve O'Reilly]] (''Diana: Last Days of a Princess''), [[Nathalie Brocker]] (''The Murder of Princess Diana'') in [[Naomi Watts]] (''Diana''). == Naslovi in časti == [[File:Royal Monogram of Princess Diana of Wales.svg|thumb|upright|Dianin kraljevi monogram.]] === Naslovi === * 1. julij 1961 - 9. junij 1975: ''Častita Diana Frances Spencer'' * 9. junij 1975 - 29. julij 1981: ''Lady Diana Frances Spencer'' * 29. julij 1981 - 28. avgust 1996: ''Njena kraljeva visokost valižanska princesa'' * na Škotskem: 29. julij 1981 - 28. avgust 1996: ''Njena kraljeva visokost vojvodinja Rothesayska'' * 28. avgusta 1996 - 31. avgusta 1997: ''Diana, valižanska princesa'' Posthumno in tudi že prej v življenju je bilo najbolj popularno poimenovanje <nowiki>''Princesa Diana'', čeprav naslov formalno ni pravilen in ga nikoli ni uporabljala. V medijih jo še vedno omenjajo kot ''Lady Diana Spencer'' ali preprosto ''Lady Di''. V govoru po njeni smrti jo je tedanji premier Tony Blair imenoval ''princesa ljudskih src''</nowiki>.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1556863/Tony-coined-the-peoples-princess.html|title=Tony coined the 'people's princess'|date=9. 7. 2007|accessdate=19. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> === Časti === ==== Redovi ==== * [[File:GBR Family Order Elizabeth II BAR.png|40px]] 1981: Red kraljeve družine kraljice Elizabete II. ==== Tuja odlikovanja ==== *{{Flagicon|Egypt}} 1982: Egiptovski red za zasluge (Red al-Kamal)<ref name=":67" /> *{{Flagicon|Netherlands}} 18. november 1982: Veliki križ nizozemskega Reda krone, ki ga je podelila kraljica [[Beatrika Nizozemska]]<ref name=":67" /> ==== Priznanja ==== * 1988: Kraljeva akademija kirurgov Anglije, častno priznanje zobne kirurgije<ref>"RCS: Faculty of Dental Surgery" (PDF). The Royal College of Surgeons. Julij 2016. <q>There were records of such diverse events of the endowment of the Nuffield Research Professor in Dental Science, the admission of HRH Diana Princess of Wales as an Honorary Fellow in Dental Surgery and ...</q></ref> ==== Drugo ==== * 1981: častna prebivalka mesta [[Cardiff]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-wales-south-east-wales-17151418|title=Freedom of Cardiff: List of recipients from 1886|date=24. 2. 2012|accessdate=13. 12. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> * 1987: častna prebivalka mesta [[London]]<ref name=":68" /> * 1989: častna prebivalka mesta [[Northampton Borough]]<ref name=":69" /> * 1992: častna prebivalka mesta [[Portsmouth]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.portsmouth.gov.uk/ext/your-council/your-city/freedom-of-the-city-keys-of-the-city|title=Freedom of the city & keys of the city|date=|accessdate=13. 12. 2019|website=Portsmouth City Council|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200812213346/https://www.portsmouth.gov.uk/ext/your-council/your-city/freedom-of-the-city-keys-of-the-city|url-status=dead}}</ref> === Častni vojaški nazivi === Kot valižanska princesa je Diana nosila naslednje vojaške nazive: ;{{flagicon|AUS}} Avstralija * {{flagicon|AUS}}: Poveljnica kraljevega avstralskega raziskovalnega korpusa<ref>C.D. Coulthard-Clark, Australia's Military Mapmakers, Oxford University Press, published 2000, ISBN 0-19-551343-6.</ref> ;{{flagicon|CAN}} Kanada * {{flagicon|CAN}}: Poveljnica regimenta valižanske princese<ref name=":32" /> * {{flagicon|CAN}}: Poveljnica regimenta West Nova Scotia ;{{flagicon|UK}} Združeno kraljestvo * {{flagicon|UK|army}}: Polkovnica kraljevega regimenta valižanske princese<ref name=":70" /> * {{flagicon|UK|army}}: Polkovnica regimenta Light Dragoons<ref name=":70" /> * {{flagicon|UK|army}}: Polkovnica regimenta Royal Hampshire<ref name=":32" /> * {{flagicon|UK|army}}: Polkovnica 13./18. regimenta Royal Hussars (Queen Mary's Own)<ref name=":32" /> * {{flagicon|UK|air force}}: Častna komodorka, RAF Wittering<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/50148/page/8028|title=No. 50148|date=|accessdate=13. 12. 2019|website=The London Gazette|publisher=|last=|first=}}</ref> Po ločitvi se je tem nazivom odrekla. === Grb === [[File:Coat of Arms of Diana, Princess of Wales (1981-1996).svg|thumb|200px|right|Dianin grb med letoma 1981 in 1996.]] V času zakona z valižanskim princem Karlom je Diana uporabljala kombinacijo moževega grba in grba očeta, grofa Spencerja. Po ločitvi je uporabljala le očetove simbole z dodatkom kraljeve krone. Družina Spencer je sicer pravico do prvega grba dobila leta 1504, vendar se je ta precej razlikoval od tistega, ki ga je družina uporabljala po letu 1595. Izpeljanke iz grba Spencerjevih sta uporabljali tudi Dianini sestri. Napis v grbu ''Dieu Defend Le Droit'' v prevodu pomeni ''Bog brani pravico''. == Potomstvo == {| class="wikitable" |- ! rowspan=2 | Ime !! rowspan=2 | Rojstvo !! colspan=2 | Poroka !! rowspan=2 | Potomci |- ! Datum !! Žena |- | [[Princ William, vojvoda Cambriški]] | 21. junij 1982 | 29. april 2011 | [[Catherine Middleton]] | [[Princ George Cambriški]]<br />[[Princesa Charlotte Cambriška]]<br />[[Princ Louis Cambriški]] |- |[[Princ Harry, vojvoda Susseški]] | 15. september 1984 |19. maj 2018 |[[Meghan Markle]] |[[Archie Mountbatten-Windsor]] |} == Predniki == Diana se je rodila v veliki britanski družini Spencer, ki ji pripadajo vojvode Marlborougha, grojea Spencerji, grofje Sunderlandski in baroni Churchilli.<ref>"A Modern Monarchy – The Royal Family appears to have overcome its troubles and the new generation has adapted skilfully to a changing Britain". ''The Times''. 25. julij 2013. Leading articles. <q>Prince George of Cambridge, born on Monday, now has in his relatively recent line miners and labourers; something hard to contemplate a generation ago.</q></ref><ref>David White, Somerset Herald, College of Arms (23. 7. 2013). "The Windsors & the Middletons – A family tree". ''The Times''. Pull-out supplement.</ref> V preteklosti je veljalo, da so Spencerji potomci močne srednjeveške plemiške družine Despenser, vendar je ta povezava vprašljiva.<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=-fhtxH5vKV8C&pg=PA325&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|title=Patronymica Britannica, A Dictionary of Family Names of the United Kingdom|date=1860|accessdate=11. 10. 2018|website=|publisher=|last=Lowe|first=Mark Anthony}}</ref> Dianina prababica je bila Margaret Baring, članica nemško-britanske družine bankirjev Baring in hči Edwarda Baringa, ki je bil prvi baron Revelstoke.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Sixth Great Power: Barings 1762–1929|url=https://archive.org/details/sixthgreatpowerb0000zieg|last=Ziegler|first=Philip|publisher=Collins|year=1988|isbn=0-00-217508-8|location=London|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.baringarchive.org.uk/barings_people/brief_history/|title=A Brief History of Barings|date=|accessdate=1. 12. 2019|website=Baring Archive|publisher=|last=|first=|archive-date=2013-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20130211224944/http://www.baringarchive.org.uk/barings_people/brief_history/|url-status=bot: unknown}}</ref> Dianina daljna prednika sta bila tudi John Churchill, prvi vojvoda Marlborougha in knez Mindelheimski (v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu)]] ter njegova žena Sarah, vojvodinja Marlborougha.<ref>Bradford 2006, stran 31.</ref> Diana in Karel sta bila zelo daljna sorodnika, saj sta oba bila potomca Tudorjev preko [[Henrik VII. Angleški|Henrika VII. Angleškega]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/uk/1981/feb/25/monarchy.alanrusbridger|title=Charles 'amazed' by Lady Di's yes|date=25. 2. 1981|accessdate=1. 12. 2019|website=The Guardian|publisher=|last=Ezard|first=John|last2=Rusbridger|first2=Alan|archive-date=2015-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20151117034757/http://www.theguardian.com/uk/1981/feb/25/monarchy.alanrusbridger|url-status=bot: unknown}}</ref> Diana je bila tudi potomka Stuartov, in sicer potomka [[Karel II. Angleški|Karla II. Angleškega]] preko njegovih nezakonskih sinov Charlesa Lennoxa, vojvode Richmondskega in Henryja FitzRoya, vojvode Graftonskega. Njen prednik je bil tudi Karlov brat Jakob II. Angleški preko nezakonske hčere Henriette FitzJames.<ref name=":6" /><ref name=":2" /><ref>Moncreiffe of that Ilk, Sir Iain (1982). ''Royal Highness''. London: Hamish Hamilton. Stran 38.</ref> Drugi Dianini znameniti plemiški predniki so bili Margaret Kerdeston, ki je vnukinja Michaela de la Polea, 2. grofa Suffolškega; Robert Devereux, 2. grof Esseški in najljubši plemič kraljice [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I. Angleške]]; in Edward Seymour, 1. vojvoda Somersetski, potomec kralja [[Edvard III. Angleški|Edvarda III. Angleškega]] preko njegovega sina Lionela, vojvode Clarenškega.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.americanancestors.org/Royal-Ancestry-of-Meghan-Markle.aspx|title=The Royal Ancestry of Meghan Markle|date=|accessdate=13. 12. 2019|website=American Ancestors|publisher=|last=Boyd Roberts|first=Gary}}</ref><ref>Roberts, Gary Boyd (30. november 2017). "The Shared Ancestry of (Rachel) Meghan Markle and Prince Harry" (PDF). ''American Ancestors''.</ref> Škotske korenine je Diana imela po babici po materini strani, baronici Fermoy.<ref name=":21" /> Med njenimi škotskimi predniki so bili Alexander Gordon, 4. vojvoda Gordonski, z ženo Jane in Archibald Cambell, 9. grof Argyllski.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=http://americanancestors.org/Product.aspx?id=14815|title=Ancestry of Diana, Princess of Wales|date=|accessdate=11. 10. 2018|website=American Anchestors|publisher=|last=Evans|first=Richard K.|archive-date=2010-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20101210205411/http://americanancestors.org/Product.aspx?id=14815|url-status=dead}}</ref> Diana je imela ameriške korenine po prababici Frances Ellen Work, hčerki bogatega ameriškega borznega posrednika Franklina H. Worka iz Ohia, ki se je poročila z Jamesom Rochejem, 3. baronom Fermoyjem iz Irske.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-42141518|title=The other American in Prince Harry's family|date=27. 11. 2017|accessdate=13. 12. 2019|website=BBC News|publisher=|last=Amos|first=Owen}}</ref> Njena prednica po materini strani je bila tudi Eliza Kewark, ki je rodila hčer Theodora Forbesa in je v več dokumentih opisana kot <nowiki>''temna naravna ženska'', ''armenska žena iz Bombaja'' in ''gospa Fobesova''</nowiki>. Genolog William Addams Reitwiesner je domneval, da je bila Armenka.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.wargs.com/essays/ethnic.html|title=The Ethnic ancestry of Prince William|date=|accessdate=19. 10. 2018|website=Wargs|publisher=|last=Addams Reitwiesner|first=William}}</ref> Junija 2013 so z BritainsDNA sporočili, da so opravili DNK testiranja dveh Dianinih oddaljenih bratrancev iz te linije in potrdili, da je bila Eliza Kewark indijskega rodu.<ref>{{Navedi splet|url=http://britainsdna.com/files/press-release/Indian%20Ancestry%20of%20William.pdf|title=New genetic evidence that Prince William, Duke of Cambridge, is the direct descendant of an Indian woman and that he carries her mitochondrial DNA|date=1. 7. 2004|accessdate=19. 10. 2018|website=BritainsDNA|publisher=|last=|first=|archive-date=2014-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20140701132540/http://britainsdna.com/files/press-release/Indian%20Ancestry%20of%20William.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2013/06/14/world/europe/britain-prince-william-india/index.html|title=DNA tests reveal Prince William's Indian Ancestry|date=14. 6. 2013|accessdate=13. 12. 2019|website=CNN|publisher=|last=Wilkinson|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.thetimes.co.uk/article/revealed-the-indian-ancestry-of-william-ldvsjmc9w59|title=Revealed: the Indian ancestry of William|date=14. 6. 2013|accessdate=13. 12. 2019|website=The Times|publisher=|last=Brown|first=David}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://timesofindia.indiatimes.com/world/uk/Hunt-on-for-Prince-Williams-distant-cousins-in-Surat/articleshow/20611810.cms?referral=PM|title=Hunt on for Prince William’s distant cousins in Surat|date=16. 6. 2013|accessdate=13. 12. 2019|website=The Times of India|publisher=|last=Kounteya|first=Sinha}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.newstatesman.com/media/2013/06/are-there-ethical-lapses-times-story-williams-indian-ancestry|title=Are there ethical lapses in the Times' story on William's 'Indian ancestry'?|date=14. 6. 2013|accessdate=13. 12. 2019|website=New Statesman|publisher=|last=Hern|first=Alex}}</ref>{{Predniki |style=font-size: 75%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Diana, valižanska princesa''' |2= 2. [[John Spencer, osmi grof Spencer]] |3= 3. [[Frances Shand Kydd]] |4= 4. [[Albert Spencer, sedmi grof Spencer]] |5= 5. [[Lady Cynthia Hamilton]] |6= 6. [[Maurice Roche, četrti baron Fermoy]] |7= 7. [[Ruth Gill]] |8= 8. [[Charles Spencer, 6. grof Spencer]] |9= 9. [[Častita Margaret Baring]] |10= 10. [[James Hamilton, tretji vojvoda Abercornski]] |11= 11. [[Lady Rosalind Bingham]] |12= 12. [[James Roche, tretji baron Fermoy]] |13= 13. [[Frances Ellen Work]] |14= 14. [[William Smith Gill]] |15= 15. [[Ruth Littlejohn]] |16= 16. [[Frederick Spencer, četrti grof Spencer]] |17= 17. [[Adelaide Seymour]] |18= 18. [[Edward Baring, prvi baron Revelstoke]] |19= 19. [[Louisa Bulteel]] |20= 20. [[James Hamilton, drugi vojvoda Abercornski]] |21= 21. [[Lady Mary Curzon-Howe]] |22= 22. [[George Bingham, četrti grof Lucanski]] |23= 23. [[Lady Cecilia Gordon-Lennox]] |24= 24. [[Edmond Roche, prvi baron Fermoy]] |25= 25. [[Eliza Caroline Boothby]] |26= 26. [[Franklin H. Work]] |27= 27. [[Ellen Wood]] |28= 28. [[Alexander Ogston Gill]] |29= 29. [[Barbara Smith Marr]] |30= 30. [[David Littlejohn]] |31= 31. [[Jane Crombie]] }} == Viri == {{Sklici|3}} == Bibliografija == * Bradford, Sarah (2006). ''Diana''. New York; Toronto; London: Viking. <nowiki>ISBN 978-0-670-03807-7</nowiki>. *Brandreth, Gyles (2004). ''Philip and Elizabeth: Portrait of a Marriage''. London: Century. <nowiki>ISBN 0-7126-6103-4</nowiki>. * Brown, Tina (2007). ''The Diana Chronicles''. London; New York: Doubleday. <nowiki>ISBN 978-0-385-51708-9</nowiki>. *Dimbleby, Jonathan (1994). ''The Prince of Wales: A Biography''. New York: William Morrow and Company. <nowiki>ISBN 0-688-12996-X</nowiki>. * Morton, Andrew (1997) [1992]. ''Diana: Her True Story - In Her Own Words''. New York: Simon & Schuster. <nowiki>ISBN 0-684-85080-X</nowiki>. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Diana, Princess of Wales}} * [https://web.archive.org/web/20030405225050/http://www.althorp.com/spencer-family/familytree.pdf Družinsko drevo družine Spencer] * [http://review-online.blogspot.com/2007/07/diana-chronicles-by-tina-brown-buy-this.html The Diana Chronicles] {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Spencer, Diana}} [[Kategorija:Valižanski plemiči]] [[Kategorija:Rodbina Windsor]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali mineral]] [[Kategorija:Britanske princese]] 0kw6te9g6bvjpzq4j6z9eucfwrm6f5s 0 49058 6760158 6754729 2026-10-04T03:02:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760158 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Elizabeta I. | image = <!--Wikidata--> | succession = [[Seznam britanskih kraljev|Kraljica Anglije]] in [[Irski kralji|Irske]] | reign = 17. november 1558 - 24. marec 1603 | coronation = 15. januar 1559 | predecessor = [[Marija I. Angleška|Marija I.]] in [[Filip II. Španski|Filip II.]] | pre-type = Predhodniki | successor = [[Jakob I. Angleški|Jakob I.]] | house = [[Dinastija Tudor|Tudor]] | father = [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] |mother=[[Anne Boleyn]] | birth_date = <!--Wikidata--> | birth_place = <!--Wikidata--> | death_date = <!--Wikidata--> | death_place = <!--Wikidata--> | signature = <!--Wikidata--> | religion = [[Anglikanizem|anglikanka]] }} '''Elizabeta I.''' (tudi '''Gloriana''', '''dobra kraljica Bess''' (''Good Queen Bess'') ali '''[[devica|deviška]] kraljica''' (nikoli se ni [[poroka|poročila]])), [[kralj]]ica [[Anglija|Anglije]] in [[Irska|Irske]], * [[7. september]] [[1533]], † [[24. marec]] [[1603]]. Vladala je od 17. novembra 1558 do svoje smrti. Bila je zadnja od petih monarhov iz hiše [[Tudorji|Tudorjev]]. Elizabeta je bila hči [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VIII.]] in [[Anne Boleyn]], njegove druge žene, ki je bila usmrčena dve leti in pol po Elizabetinem rojstvu. Annina poroka s Henrikom je bila razveljavljena, Elizabeta pa je bila razglašena za nezakonsko princeso. Njen polbrat [[Edvard VI. Angleški|Edvard VI.]] je vladal do svoje smrti leta 1553 in zapustil krono [[Jana Grey|Lady Jani Grey]], s tem pa je nasprotoval zakonu in ignoriral svoji dve polsestri, rimokatoliško [[Marija I. Angleška|Marijo]] in mlajšo Elizabeto. Edvardova oporoka je bila razveljavljena, s čimer je Marija postala kraljica in odstavila Jano Grey. Med Marijino vladavino je bila Elizabeta skoraj leto dni zaprta zaradi suma, da podpira protestantske upornike. Po smrti svoje polsestre leta 1558 je Elizabeta nasledila prestol in se odločila vladati po dobrih nasvetih.<ref>Elizabetin prvi govor v vlogi kraljice, Hatfield House, 20. november 1558. Loades, 35.</ref> Močno je bila odvisna od skupine zaupanja vrednih svetovalcev, ki jo je vodil William Cecil, prvi baron Burghley. Eno njenih prvih dejanj je bila ustanovitev angleške protestantske cerkve, katere vrhovni poglavar je postala. Ta elizabetanska verska ločina se je razvila v Angleško cerkev. Pričakovalo se je, da se bo Elizabeta poročila in rodila dediča, vendar do tega kljub številnim dvorjenjem ni nikoli prišlo. Po smrti jo je nasledil njen sorodnik [[Jakob VI. Škotski]], ki je postavil temelje Kraljestvu Velike Britanije. Pred tem je bila Elizabeta odredila zaprtje in usmrtitev Jakobove matere [[Marija I. Škotska|Marije, škotske kraljice]]. Pri vladanju je bila Elizabeta zmernejša od očeta, polbrata in polsestre.<ref name=":0">Starkey ''Elizabeth: Woman'', 5.</ref> Eno od njenih vodil je bil rek ''Video et taceo'' (Vidim in molčim).<ref>Neale, 386.</ref> Tudi glede religije je bila razmeroma strpna in se je izogibala sistematičnemu preganjanju. Leta 1570 jo je [[papež]] razglasil za nelegitimno vladarico in njene podložnike odvezal poslušnosti, zato je bilo njeno življenje večkrat ogroženo zaradi več zarot, ki pa so bile s pomočjo tajne službe njenih ministrov vse odbite. Elizabeta je bila previdna tudi pri zunanjih zadevah in je manevrirala med glavnima silama Francijo in Španijo. Le polovično je podprla številne neučinkovite pomanjkljive vojaške kampanje na Nizozemskem, v Franciji in na Irskem. Sredi 80-ih let 16. stoletja se Anglija ni mogla več izogniti vojni s Španijo. Angleška zmaga proti španski armadi leta 1588 je Elizabeto povezala z eno največjih vojaških zmag v angleški zgodovini. S staranjem so Elizabeto vedno bolj slavili zaradi njene deviškosti. Okoli nje je zrasel kult osebnosti, ki so ga slavili s portreti, tekmovanji in literaturo. Obdobje njene vladavine je postalo znano kot elizabetinska doba. To obdobje slovi zaradi razcveta angleške drame z velikimi dramatiki, kot sta [[William Shakespeare]] in [[Christopher Marlowe]], ter po pomorski moči angleških pustolovcev, kot je [[Francis Drake]]. Nekateri zgodovinarji Elizabeto opisujejo kot drzno, a včasih neodločno vladarico.<ref>Somerset, 729.</ref> Proti koncu njene vladavine je vrsta ekonomskih in vojaških težav oslabila njeno priljubljenost. Elizabeti se pripisuje karizmatičnost, ki ji je z naporom uspelo preživeti v dobi, ko je bila vlada nestabilna in so se monarhi v sosednjih državah soočali z notranjimi težavami, ki so ogrožale njihov prestol. Po obdobju kratkih vladavin njenega polbrata in polsestre je njenih 44 let na prestolu kraljestvu prineslo nujno potrebno stabilnost in pomagalo oblikovati občutek narodne identitete.<ref name=":0" /> == Zgodnje življenje == [[File:Henry VIII and Anne Boleyn.png|thumb|left|Elizabetina starša Henrik VIII. Angleški in Anne Boleyn. Ana je bila usmrčena v manj kot treh letih po Elizabetinem rojstvu.]] Elizabeta se je rodila v palači Greenwich in je dobila ime po svojih babicah, [[Elizabeta Yorška|Elizabeti Yorški]] in Elizabeti Howard.<ref>Somerset, 4.</ref> Bila je drugi otrok kralja Henrika VIII. Angleškega, ki je bil rojen v zakonski zvezi in je preživel otroštvo. Njena mati je bila Henrikova druga žena Anne Boleyn. Ob rojstvu je Elizabeta postala prestolonaslednica. Njena starejša polsestra Marija je izgubila položaj zakonite naslednice, ko je Henrik razveljavil svoj zakon z njeno materjo [[Katarina Aragonska|Katarino Aragonsko]], da bi se poročil z Ano, ki bi mu naj rodila moškega dediča in tako zagotovila naslednika Tudorja.<ref>Loades, 3–5.</ref><ref>Somerset, 4–5.</ref> Elizabeta je bila krščena 10. septembra 1533. Njeni botri so bili nadškof Thomas Cranmer, markiza Exeterska, vojvodinja Norfolška in vdova markiza Dorseta.<ref>{{Navedi knjigo|title=Correspondence of Edward, Third Earl of Derby, During the Years 24 to 31 Henry VIII.: Preserved in a Ms. in the Possession of Miss Pfarington, of Worden Hall, Volume 19|last=Stanley, Earl of Derby|first=Edward|publisher=Chetham Society|year=1890|isbn=|location=|page=89|cobiss=}}</ref> Elizabeta je bila stara dve leti in osem mesecev, ko je bila njena mati 19. maja 1536 obglavljena,<ref>Loades, 6–7.</ref> štiri mesece po naravni smrti Katarine Aragonske. Elizabeta je bila razglašena za nelegitimno naslednico in je ostala brez mesta prestolonaslednice.<ref>Somerset, 10.</ref> Enajst dni po usmrtitvi Anne Boleyn se je Henrik poročil z [[Jana Seymour|Jano Seymour]], ki je umrla kmalu po rojstvu njunega sina Edvarda leta 1537. Edvard je ob svojem rojstvu postal nesporni prestolonaslednik. Elizabeta je bila umeščena v njegovo gospodinjstvo in je ob njegovem krstu nosila krstno krpo.<ref>Loades, 7–8.</ref> [[File:El bieta I lat 13.jpg|thumb|Eden redkih Elizabetinih portretov iz časa pred vladanjem. Pripisujejo ga Williamu Scrotsu. Naslikan je bil za njenega očeta okoli leta 1546.]] Elizabetina prva guvernanta Margaret Bryan je zapisala, da je bila do nje zelo nežna.<ref>Somerset, 11. Jenkins (1957), 13.</ref> Leta 1537 je bila za Elizabetino guvernanto imenovana Catherine Champernowne, pozneje poročena in bolj znana kot Catherine <nowiki>''</nowiki>Kat<nowiki>''</nowiki> Ashley, ki je ostala Elizabetina prijateljica vse do svoje smrti leta 1565. Champernownova je Elizabeto učila štirih jezikov: [[Francoščina|francoščine]], [[Nizozemščina|nizozemščine]], [[Italijanščina|italijanščine]] in [[Španščina|španščine]].<ref>Weir, ''Children of Henry VIII'', 7.</ref> Do leta 1544, ko je njen učitelj postal William Grindal, je Elizabeta že znala pisati v angleščini, [[Latinščina|latinščini]] in italijanščini. Grindal je bil nadarjen in spreten učitelj, zato je napredovala tudi v francoščini in [[Grščina|grščini]].<ref name=":2">Loades, 8–10.</ref> Do 12. leta starosti je prevedla versko delo svoje mačehe [[Katarina Parr|Katarine Parr]] ''Molitve ali meditacije'' (''Prayers or Meditations'') iz angleščine v italijanščino, latinščino in francoščino, kar je očetu podarila kot novoletno darilo.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://chronicle.uchicago.edu/021010/elizabeth.shtml|title=Book of translations reveals intellectualism of England’s powerful Queen Elizabeth I|date=10. 10. 2002|accessdate=13. 1. 2021|website=The University of Chicago Chronicle|publisher=|last=Sanders|first=Seth}}</ref> Od najstniških let naprej je vse življenje prevajala številna klasična dela iz latinščine in grščine, med drugim ''Pro Marcello'' ([[Mark Tulij Cicero|Cicero]]), ''De consolatione philosophiae'' ([[Boetij]]), [[Plutarh|Plutarhove]] razprave in ''Annals'' ([[Publij Kornelij Tacit|Tacit]]).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/mystery-author-forgotten-tacitus-translation-elizabeth-i-1474704|title=Mystery Author of Forgotten Tacitus Translation Turns Out to Be Elizabeth I|date=29. 11. 2019|accessdate=13. 1. 2021|website=Newsweek|publisher=|last=McCall|first=Rosie}}</ref><ref name=":1" /> Prevod Tacita iz knjižnice palače Lambeth, eden od le štirih ohranjenih prevodov v angleščino iz zgodnje moderne dobe, je bil po opravljeni podrobni analizi rokopisa in papirja leta 2019 potrjen kot njen lastni prevod.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/uk-britain-royals-elizabethi/elizabeth-i-revealed-as-the-translator-of-tacitus-into-english-idUKKBN1Y30Y6?edition-redirect=uk|title=Elizabeth I revealed as the translator of Tacitus into English|date=29. 11. 2019|accessdate=13. 1. 2021|website=Reuters|publisher=|last=|first=}}</ref> Po Grindalovi smrti leta 1548 je Elizabeto poučeval učitelj princa Edvarda Roger Ascham, ki je verjel, da mora biti učenje zanimivo.<ref>Somerset, 25.</ref> Današnje znanje o Elizabetinem šolanju izhaja predvsem iz Aschamovih spominov.<ref name=":2" /> Ko se je njeno formalno izobraževanje leta 1550 končalo, je bila Elizabeta ena najbolje izobraženih žensk svoje generacije.<ref>Loades, 21.</ref> Ob koncu življenja je Elizabeta poleg predhodno naštetih jezikov govorila tudi [[Valižanščina|valižanščino]], [[Kornijščina|kornijščino]], [[Škotščina|škotščino]] in [[Irščina|irščino]]. Beneška veleposlanica je leta 1603 zapisala, da je Elizabeta te jezike obvladala tako temeljito, kot bi bili njeni materni jeziki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.british-history.ac.uk/cal-state-papers/venice/vol9/pp562-570|title=Venice: April 1603|date=|accessdate=13. 1. 2021|website=British History Online|publisher=|last=|first=}}</ref> Zgodovinar Mark Stoyle je trdil, da jo je kornijščino verjetno učil William Killigrew, ki je pozneje bil zaposlen pri državni blagajni.<ref>{{Navedi knjigo|title=West Britons, Cornish Identities and the Early Modern British State|last=Stoyle|first=Mark|publisher=University of Exeter Press|year=2002|isbn=|location=|page=220|cobiss=}}</ref> == Thomas Seymour == [[File:Thomas Seymour Denizot.jpg|thumb|Elizabetin varuh Thomas Seymour, 1. baron Seymour Sudeleyja, ki jo je verjetno seksualno zlorabljal.]] Henrik VIII. je umrl leta 1547 in Elizabetin polbrat, Edvard VI., je postal kralj pri devetih letih. Catherine Parr, Henryjeva vdova, se je kmalu poročila s Thomasom Seymourjem, 1. baronom Seymourjem Sudeleyja, stricem Edvarda VI. in bratom lorda protektorja Edwarda Seymourja, 1. vojvode Somerseta. Par je Elizabeto vzel v svoje gospodinjstvo v Chelseaju. Tam je Elizabeta doživela čustveno krizo, za katero nekateri zgodovinarji verjamejo, da jo je prizadela do konca življenja.<ref>Loades, stran 11.</ref> Thomas Seymour je 14-letno Elizabeto zlorabljal, med drugim je vstopil v njeno spalnico v spalni srajci, jo žgečkal in udarjal po zadnjici. Elizabeta je zgodaj vstajala in se obdala s služkinjami, da bi se izognila njegovim neljubim jutranjim obiskom. Parrova se je možu pri dejanjih pridružila, namesto da ga soočila zaradi njegovih neprimernih dejavnosti. Dvakrat ga je spremljala pri žgečkanju Elizabete, enkrat pa jo je držala, medtem ko je on njeno črno obleko rezal »na tisoč kosov«.<ref>Starkey ''Elizabeth: Apprenticeship'', stran 69.</ref> Ko ju je Parrova našla v objemu, je zadevo končala.<ref>Loades, stran 14.</ref> Maja 1548 so Elizabeto poslali stran. Thomas Seymour je kljub temu nadaljeval s poskusi prevzema nadzora nad kraljevo družino in se poskušal sam imenovati za kraljevega guvernerja.<ref>Haigh, stran 8.</ref><ref>Neale, stran 32.</ref> Ko je Parrova umrl po porodu 5. septembra 1548, se je ponovno posvetil Elizabeti z namenom, da bi se z njo poročil.<ref>Williams ''Elizabeth'', stran 24.</ref> Njena guvernanta Kat Ashley, ki je imela Seymourja rada, je skušala prepričati Elizabeto, naj ga vzame za moža. Nagovarjala jo je, naj piše Seymourju in ga »potolaži v njegovi žalosti«,<ref>Weir (1997).</ref> vendar je Elizabeta trdila, da Thomas ni tako prizadet zaradi mačehine smrti, da bi potreboval tolažbo. Januarja 1549 je bil Seymour aretiran in zaprt v Towerju zaradi suma zarote, da bi odstavil svojega brata vojvodo Somerseta kot kraljevega zaščitnika, poročil [[Jana Grey|Jano Grey]] s kraljem Edvardom VI. in vzel Elizabeto za svojo ženo. Elizabeta, ki je živela v Hatfield Houseu, ni hotela priznati ničesar. Njena trma je razjezila njenega zasliševalca Roberta Tyrwhitta, ki je poročal: »Na njenem obrazu res vidim, da je kriva.«<ref>Neale, stran 33.</ref> Seymour je bil obglavljen 20. marca 1549.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Thomas-Seymour-Baron-Seymour-of-Sudeley|title=Thomas Seymour, Baron Seymour of Sudeley|accessdate=11. 10. 2023|website=Encyclopedia Britannica}}</ref> == Vladavina Marije I. == [[File:Mary I of England, 1516-58 and Philip II of Spain, 1527-98 RMG BHC2952.tiff|thumb|upright=1.2|Marija I. Angleška in Filip II. Španski. Med njuno vladavino je bila Elizabeta domnevna naslednica.]] [[File:Balustrade_and_steps_Hatfield_House_Old_Palace_Hertfordshire_England.jpg|thumb|Stara palača v Hatfield Houseu v Hertfordshireu, kjer je Elizabeta živela med Marijino vladavino.]] Edvard VI. je umrl 6. julija 1553, star 15 let. Njegova oporoka ni upoštevala Zakona o nasledstvu krone iz leta 1543, saj je iz nasledstva izključila tako Marijo kot Elizabeto. Namesto njiju je za svojo dedinjo določil [[Jana Grey|Lady Jano Grey]], vnukinjo mlajše sestre Henrika VIII., Marije Tudor, francoske kraljice. Tajni svet je Jano razglasil za kraljico, vendar je njena podpora hitro padla in po devetih dneh je bila odstavljena. 3. avgusta 1553 je Marija zmagoslavno prijahala v London z Elizabeto ob sebi.<ref>Loades, stran 24–25.</ref> Solidarnost med sestrama ni trajala dolgo. Marija, predana katoličanka, je bila odločena zatreti protestantsko vero, v kateri je bila vzgojena Elizabeta, in je ukazala, naj se vsi udeležijo katoliških maš. Elizabeta se je morala navzven prilagoditi. Marijina začetna priljubljenost je upadla leta 1554, ko je objavila namero, da se bo poročila s [[Filip II. Španski|Filipom Španskim]], sinom cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] in aktivnim katoličanom.<ref>Loades, stran 27.</ref> Nezadovoljstvo se je hitro razširilo po državi in mnogi so na Elizabeto gledali kot na središče svojega nasprotovanja Marijini verski politiki. Januarja in februarja 1554 je izbruhnil Wyattov upor, ki pa je bil kmalu zatrt.<ref>Neale, stran 45.</ref> Elizabeto so privedli na sodišče in jo zasliševali glede njene vloge. 18. marca so jo zaprli v [[londonski Tower]]. Elizabeta je goreče protestirala in prisegala svojo nedolžnost.<ref>Loades, stran 28.</ref> Čeprav je malo verjetno, da je spletkarila z uporniki, je bilo znano, da so se ji nekateri od njih približali. Marijin najbližji zaupnik, veleposlanik cesarja Karla Simon Renard, je trdil, da njen prestol ne bo nikoli varen, dokler bo Elizabeta živa. Z lordom kanclerjem [[Stephen Gardiner|Stephenom Gardinerjem]] sta si prizadevala, da bi Elizabeti sodili.<ref>Somerset, stran 51.</ref> Elizabetini podporniki v vladi, vključno z Williamom Pagetom, prvim baronom Pagetom, so prepričali Marijo, da je prizanesla svoji sestri, ker proti njej ni bilo trdnih dokazov. Namesto tega so 22. maja Elizabeto preselili iz Towerja v Woodstock, kjer je preživela skoraj eno leto v hišnem priporu pod nadzorom Henryja Bedingfelda. Množice so jo vzklikale vso pot.<ref>Loades, stran 29.</ref><ref>Neale, stran 49.</ref> 17. aprila 1555 je bila Elizabeta poklicana na dvor, da bi prisostvovala zadnji fazi Marijine domnevne nosečnosti. Če bi Marija in njen otrok umrla, bi Elizabeta postala kraljica, v primeru rojstva zdravega otroka pa bi se Elizabetine možnosti, da postane kraljica, močno zmanjšale. Ko je postalo jasno, da Marija ni noseča, ni nihče več verjel, da bi še lahko imela otroka.<ref>Loades, stran 32.</ref> Elizabetino nasledstvo se je zdelo zagotovljeno.<ref>Somerset, stran 66.</ref> Kralj Filip, ki se je na španski prestol povzpel leta 1556, je priznal novo politično realnost in stavil na svojo svakinjo. Bila je boljša zaveznica kot glavna alternativa - [[Marija I. Škotska|Marija, škotska kraljica]], ki je odraščala v Franciji in bila zaročena s [[Franc II. Francoski|francoskim dofenom]].<ref>Neale, stran 53.</ref> Ko je njegova žena leta 1558 zbolela, je kralj Filip poslal grofa Feria, da se posvetuje z Elizabeto.<ref>Loades, stran 33.</ref> Ta pogovor je bil opravljen v Hatfield Houseu, kamor se je vrnila oktobra 1555. Do oktobra 1558 je Elizabeta že delala načrte za svojo vlado. Marija je Elizabeto priznala za svojo naslednico 6. novembra 1558.<ref>Neale, stran 59.</ref> Elizabeta je postala kraljica na dan Marijine smrti 17. novembra 1558.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/history/british/tudors/elizabeth_i_01.shtml|title=Elizabeth I: An Overview|date=17. 2. 2011|accessdate=16. 10. 2023|website=BBC|last=Briscoe|first=Alexandra}}</ref> == Nastop vladavine == [[File:Elizabeth I in coronation robes.jpg|thumb|Elizabeta I. v obleki za kronanje, okrašeni s tudorskimi vrtnicami in obrobljeni s hermelinom.]] Elizabeta je postala kraljica pri 25-ih letih in je svoje namere razglasila svojemu svetu in drugim dostojanstvenikom, ki so prišli v Hatfield, da bi ji prisegli zvestobo. Njen govor predstavlja prvi zapis njenega prevzema srednjeveške politične teologije vladarjevih <nowiki>''</nowiki>dveh teles<nowiki>''</nowiki>: naravnega in političnega telesa:<ref>Kantorowicz, ix.</ref> :»Gospoda moja, naravni zakon me žene k žalosti za mojo sestro. Breme, ki je padlo name, me je osupnilo, a je kljub temu, glede na to, da sem božje bitje, odrejeno, da ubogam Njegovo imenovanje. Temu se bom vdala in si iz dna srca želela, da bi lahko imela pomoč Njegove milosti, da bi bila minister Njegove nebeške volje v tej službi, ki je zdaj zaupana meni. In ker sem po naravi le eno telo, čeprav z Njegovim dovoljenjem politično telo za upravljanje, si želim, da bi mi bili vsi pomočniki, da bi jaz s svojo vladavino in vi s svojo službo dobro služili vsemogočnemu Bogu in lajšali življenje našim zanamcem na zemlji. Vsa svoja dejanja nameravam usmerjati z dobrimi nasveti.«<ref>Loades, 36–37 (reproduciran celoten dokument).</ref> Ko je zmagoslavno šla čez mesto na predvečer slovesnosti kronanja, so jo meščani z vsem srcem sprejeli in pozdravili z govori, večinoma z močnim protestantskim pridihom. Elizabetini odprti in prijazni odzivi so ji pridobili priljubljenost med ljudmi, ki so bili "čudovito navdušeni".<ref>{{Navedi splet|url=http://special-1.bl.uk/treasures/festivalbooks/BookDetails.aspx?strFest=0231|title=The Festival Book|accessdate=7. 2. 2024|website=British Library|archive-date=2016-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160416020206/http://special-1.bl.uk/treasures/festivalbooks/BookDetails.aspx?strFest=0231|url-status=dead}}</ref> Naslednji dan, 15. januarja 1559, na datum, ki ga je izbral njen astrolog John Dee,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.history.ac.uk/eseminars/sem2.html|title=John Dee and the English Calendar: Science, Religion and Empire|date=6. 9. 2005|accessdate=7. 2. 2024|website=Institute of Historical Research|last=Poole|first=Robert|archive-date=2007-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930073802/http://www.history.ac.uk/eseminars/sem2.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://compass.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1741-4113.2004.00110.x|title=John Dee and Early Modern Occult Philosophy|date=15. 12. 2005|accessdate=7. 2. 2024|website=Compass|last=Szönyi|first=György E.}}</ref> je Elizabeto v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] kronal in mazilil Owen Oglethorpe, katoliški škof Carlisla. Nato so jo ljudje pozdravljali med oglušujočim zvokom orgel, godb, trobent, bobnov in zvonov.<ref>Neale, stran 70.</ref> Čeprav je bila Elizabeta v Angliji sprejeta kot kraljica, je v državi še vedno vladala zaskrbljenost zaradi zaznane katoliške grožnje doma in v tujini, pa tudi glede izbire, s kom se bo poročila.<ref>Loades, xv.</ref> == Cerkev == [[File:Nicholas Hilliard (called) - Portrait of Queen Elizabeth I - Google Art Project.jpg|thumb|left|Znameniti Elizabetin portret, delo avtorja Nicholasa Hilliarda, imenovan ''Pelican Portrait''. Pelikan naj bi hranil svoje mladiče z lastno krvjo in je zato služil za prikaz Elizabete kot matere anglikanske cerkve.<ref>{{Citation |title='Queen Elizabeth I: The Pelican Portrait', called Nicholas Hilliard (c. 1573) |date=1998 |url=http://www.liverpoolmuseums.org.uk/walker/collections/13c-16c/elizabeth.aspx |work=Walker Art Gallery |access-date=29 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140416214748/http://www.liverpoolmuseums.org.uk/walker/collections/13c-16c/elizabeth.aspx |place=Liverpool, United Kingdom |publisher=National Museums Liverpool |archive-date=16 April 2014}}</ref>]] Zgodovinarji so veliko razpravljali o Elizabetinih osebnih verskih prepričanjih. Bila je protestantka, vendar je obdržala katoliške simbole (kot je razpelo) in omalovaževala vlogo pridig v nasprotju s ključnim protestantskim prepričanjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.oxforddnb.com/display/10.1093/ref:odnb/9780198614128.001.0001/odnb-9780198614128-e-8636|title=Elizabeth I|date=5. 1. 2012|accessdate=9. 2. 2024|website=Oxford Dictionary of National Biography|last=Collinson|first=Patrick}}</ref> Elizabeta in njeni svetovalci so zaznali grožnjo katoliške križarske vojne proti krivoverski Angliji. Kraljica je zato iskala protestantsko rešitev, ki ne bi preveč užalila katoličanov, hkrati pa bi naslavljala želje angleških protestantov, vendar ne bi tolerirala puritancev, ki so si prizadevali za daljnosežne reforme.<ref>{{Navedi knjigo|title=This Sceptred Isle 1547–1660|last=Lee|first=Christopher|year=1998|isbn=978-0-5635-5769-2}}</ref> Posledično je parlament leta 1559 začel sprejemati zakonodajo za cerkev, ki je temeljila na protestantskem odloku Edvarda VI. z monarhom kot poglavarjem, vendar s številnimi katoliškimi elementi, kot so oblačila.<ref>Loades, stran 46.</ref> Zgornji dom parlamenta je z veliko večino podprl predloge, vendar je zakon o prevladi naletel na nasprotovanje v lordski zbornici, zlasti škofov. Elizabeta je imela srečo, da je bilo takrat veliko škofovskih mest praznih, vključno s canterburyjsko nadškofijo. To je podpornikom omogočilo, da so preglasovali škofe in konzervativce. Kljub temu je bila Elizabeta prisiljena sprejeti naziv vrhovne guvernerke anglikanske cerkve namesto bolj spornega naslova vrhovnega poglavarja, za katerega so mnogi menili, da je ženska nesprejemljiva za to vlogo. Nov zakon o nadvladi je vstopil v veljavo 8. maja 1559. Vsi javni uradniki so bili prisiljeni priseči na zvestobo monarhu kot vrhovnemu guvernerju ali pa so tvegali odstavitev s položaja. Krivoverski zakoni so bili razveljavljeni, da bi se izognili ponovitvi Marijinega preganjanja drugače mislečih. Istočasno je bil sprejet nov zakon o enotnosti, ki je uvedel obveznost obiska cerkve in uporabo ''Knjige skupne molitve'' (''Book of Common Prayer'') iz leta 1559 (prilagojena različica molitvenika iz leta 1552). Določili so kazni za neudeležbo ali odpoved, vendar te niso bile ekstremne.<ref>Somerset, strani 101–103.</ref> == Vprašanje glede zakona == Od začetka Elizabetine vladavine se je pričakovalo, da se bo poročila, in postavilo se je vprašanje, s kom. Čeprav je prejela veliko ponudb, se ni nikoli poročila in je ostala brez otrok. Razlogi za to niso jasni. Zgodovinarji ugibajo, da jo je Thomas Seymour odvrnil od seksualnih razmerij.<ref>Loades, stran 38.</ref><ref>Haigh, stran 19.</ref> Do svojega petdesetega leta je razmišljala o več snubcih. Zadnji ji je dvoril 22 let mlajši [[Franc, vojvoda Anžujski]]. Medtem ko bi po eni strani tvegala izgubo moči, kot jo je njena polsestra, ki je bila pod vplivom španskega kralja Filipa II., bi po drugi strani poroka ponudila možnost dediča.<ref>Loades, stran 39.</ref> Izbira moža bi obenem lahko izzvala tudi politično nestabilnost ali celo upor.<ref>{{Navedi revijo|last=Warnicke|first=Retha|date=1. 9. 2010|title=Why Elizabeth I Never Married|magazine=History Review|page=15–20}}</ref> === Robert Dudley === [[File:Elizabeth and Leicester miniatures by Hilliard.png|thumb|Par miniaturnih portretov Elizabete I. in Roberta Dudleyja iz okoli leta 1575. Ustvaril ju je Nicholas Hilliard. Prijateljstvo je trajalo več kot 30 let, vse do njegove smrti.]] Spomladi 1559 je postalo očitno, da je Elizabeta zaljubljena v svojega prijatelja iz otroštva Roberta Dudleyja, vojvodo Leicesterskega.<ref>Loades, stran 42 in Wilson, stran 95.</ref> Govorilo se je, da njegova žena Amy trpi za "boleznijo v eni od dojk" in da se bo kraljica poročila z Dudleyjem, če bo njegova žena umrla.<ref>Wilson, stran 95.</ref> Do jeseni 1559 se je več tujih snubcev potegovalo za Elizabetino roko. Njihovi nepotrpežljivi odposlanci so se zapletali v vse bolj škandalozne pogovore in govorili, da poroka z njenim ljubljencem v Angliji ni zaželena:<ref>Skidmore, strani 162, 165 in 166–168.</ref> »Ni človeka, ki ne bi z ogorčenjem gledal nanj in nanjo ... Ne bo se poročila z nikomer drugim kot Robertom.«<ref>Chamberlin, stran 118.</ref> Amy Dudley je umrla septembra 1560 zaradi padca po stopnicah in kljub ugotovitvi mrliške preiskave, da je šlo za nesrečo, je veliko ljudi sumilo, da je za njeno smrt poskrbel njen mož, da bi se lahko poročil s kraljico.<ref>Somerset, strani 166–167.</ref> Elizabeta je nekaj časa resno razmišljala o poroki z Dudleyjem. Vendar so William Cecil, Nicholas Throckmorton in še nekateri konzervativni svetovalci jasno izrazili svoje neodobravanje.<ref>Wilson, strani 126–128.</ref> Pojavile so se celo govorice, da se bo plemstvo uprlo, če bo prišlo do poroke.<ref>Doran, ''Monarchy'', stran 45.</ref> Kljub drugim možnim kandidatom za poroko s kraljico je Robert Dudley še naprej veljal za glavnega kandidata še skoraj desetletje.<ref>Doran, ''Monarchy'', stran 212.</ref> Elizabeta je bila izjemno ljubosumna na njegovo izkazovanje naklonjenosti drugim tudi takrat, ko se ni več nameravala poročiti z njim.<ref>Adams, strani 384 in 146.</ref> Leta 1564 je Dudleyja povzdignila v grofa Leicesterskega. Leta 1578 se je naposled poročil z Lettice Knollys, do katere je kraljica zmeraj izkazovala nezadovoljstvo in vseživljenjsko sovraštvo.<ref>Jenkins (1961), strani 245 in 247; Hammer, stran 46.</ref> Kljub temu je Dudley vedno "ostal v središču [Elizabetinega] čustvenega življenja", kot je situacijo opisala zgodovinarka Susan Doran.<ref>Doran, ''Queen Elizabeth I'', stran 61.</ref> Umrl je kmalu po zmagi nad špansko armado leta 1588. Po Elizabetini smrti je bilo med njenimi najbolj osebnimi predmeti najdeno njegovo sporočilo, označeno kot "njegovo zadnje pismo" v njenem rokopisu.<ref>Wilson, stran 303.</ref> === Tuji kandidati === Pogajanja o poroki so bila ključni element Elizabetine zunanje politike.<ref name=":3">Haigh (2000), stran 17.</ref> V začetku leta 1559 je zavrnila roko Filipa, vdovca svoje polsestre, vendar je več let razmišljala o predlogu švedskega kralja [[Erik XIV. Švedski|Erika XIV.]]<ref>Jenkins, ''Elizabeth the Great'' (1967), stran 59.</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Vasadöttrarna|last=Falkdalen|first=Karin Tegenborg|publisher=Historiska media|year=2010|isbn=978-9-1870-3126-7}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The Early Vasas: A History of Sweden, 1523–1611|url=https://archive.org/details/earlyvasashistor0000robe|last=Roberts|first=Michael|year=1968|isbn=978-1-0012-9698-2|location=Cambridge|page=[https://archive.org/details/earlyvasashistor0000robe/page/159 159], 207}}</ref> V zgodnjem Elizabetinem življenju so se pogovarjali o možnosti poroke na danski dvor. [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] jo je leta 1545 predlagal danskemu princu Adolfu, vojvodi Holstein-Gottorpskemu, Edward Seymour, vojvoda Somersetski, pa je nekaj let pozneje predlagal poroko s princem Friderikom (kasneje kraljem [[Friderik II. Danski|Friderikom II.]]), vendar so pogajanja leta 1551 zamrla.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://academic.oup.com/ehr/article/128/530/35/506576|title=Elizabeth I's Former Tutor Reports on the Parliament of 1559: Johannes Spithovius to the Chancellor of Denmark, 27 February 1559|accessdate=23. 3. 2026|website=The English Historical Review|last=Adams|first=S.|last2=Gehring|first2=D. S.}}</ref> Okoli leta 1559 so razmišljali o dansko-angleški protestantski zvezi.<ref>{{Navedi knjigo|title=Denmark, 1513–1660: the rise and decline of a Renaissance monarchy|last=Lockhart|first=Paul Douglas|publisher=Oxford University Press|year=2011|isbn=978-0-1992-7121-4|page=111|oclc=844983309}}</ref> Da bi se uprl švedskemu predlogu, je kralj Friderik II. konec leta 1559 Elizabeto zaprosil za roko.<ref name=":4" /> [[File:Fd'Alençon.jpg|thumb|150px|upright|Elizabeta je bila nekaj časa zaročena s Francem, vojvodo Anžujskim. Kraljica ga je imenovala "žaba" in ugotovila, da "ni tako deformiran", kot je pričakovala.]] Več let se je resno pogajala o poroki s Filipovim bratrancem [[Karel II. Avstrijski|Karlom II., nadvojvodo Avstrijskim]]. Do leta 1569 so se odnosi s [[Habsburžani]] poslabšali. Elizabeta je razmišljala o poroki z dvema francoskima [[Valoijci|valoiškima]] knezoma, najprej s [[Henrik III. Francoski|Henrikom, vojvodo Anžujskim]], nato pa od leta 1572 do 1581 z njegovim bratom [[Franc, vojvoda Anžujski|Francem, vojvodo Anžujskim]], prej vojvodo Alençonskim.<ref>Loades (2003), strani 53–54.</ref> Ta zadnji predlog je bil povezan z načrtovanim zavezništvom proti španski oblasti nad [[Južna Nizozemska|južno Nizozemsko]].<ref>Loades (2003), stran 54.</ref> Zdi se, da je Elizabeta nekaj časa dvorjenje jemala resno in je nosila uhan v obliki žabe, ki ji ga je poslal Franc.<ref>Somerset (2003), stran 408.</ref> Leta 1563 je Elizabeta cesarskemu odposlancu rekla: »Če sledim nagnjenju svoje narave, je to tole: beračica in samska, veliko prej kot kraljica in poročena.«<ref name=":3" /> Kasneje istega leta, po Elizabetinem prebolevanju [[Črne koze|črnih koz]], je vprašanje nasledstva postalo vroča tema v parlamentu. Člani so kraljico pozvali, naj se poroči ali imenuje dediča, da bi preprečila državljansko vojno po njeni smrti. Oboje je zavrnila. Aprila je prekinila zasedanje parlamenta, ki se ni ponovno sestal, vse dokler leta 1566 ni potrebovala njegove podpore za zvišanje davkov. Potem ko je predhodno obljubila poroko, je neubogljivi skupščini dejala: :»Nikoli ne bom prelomila besede, dane na javnem mestu kot princesa, zaradi moje časti. In zato še enkrat pravim, poročila se bom takoj, ko bom lahko, če mi Bog ne vzame tistega, s katerim se nameravam poročiti, ali mene samo, ali pa se pojavi kakšna druga velika [ovira].«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/let#dictionary-entry-2|title=Let Definition & Meaning|accessdate=24. 3. 2026}}</ref><ref>Doran, ''Monarchy'' (1996), stran 87.</ref> Do leta 1570 so visoki predstavniki vlade sprejeli, da se Elizabeta nikoli ne bo poročila ali imenovala naslednika. William Cecil je že iskal rešitve za problem nasledstva.<ref name=":3" /> Zaradi neuspeha pri nagovarjanju k poroki so Elizabeto pogosto obtoževali neodgovornosti.<ref>Haigh (2000), strani 20–21.</ref> Vendar pa je njen molk okrepil njeno lastno politično varnost: vedela je, da bi bil njen prestol, če bi imenovala dediča, v nevarnosti za državni udar. Spominjala se je, kako je bila nekoč sama kot prva oseba v vrsti za prestol uporabljena kot središče zarote proti svoji predhodnici.<ref>Haigh (2000), strani 22–23.</ref> === Devištvo === Elizabetin samski stan je spodbudil nastanek kulta deviškosti, povezanega s kultom Device Marije. V poeziji in portretni umetnosti so jo upodabljali kot devico, boginjo ali oboje, ne pa kot običajno žensko.<ref>{{Navedi splet |last=King |first=John N. |title=Queen Elizabeth I: Representations of the Virgin Queen |url=https://www.journals.uchicago.edu/doi/10.2307/2861792 |access-date=15. 9. 2026 |website=Renaissance Quarterly}}</ref> Sprva je svojo domnevno deviškost v vrlino spremenila le Elizabeta sama: leta 1559 je spodnjemu domu parlamenta dejala: »In navsezadnje mi bo zadostovalo, če bo marmornata plošča oznanjala, da je kraljica, ki je tako dolgo vladala, živela in umrla kot devica.«<ref>Haigh (2000), stran 23.</ref> Pozneje so to temo prevzeli pesniki in pisatelji ter razvili ikonografijo, ki je poveličevala Elizabeto. Javni pokloni »Devici« so do leta 1578 služili kot prikrit izraz nasprotovanja kraljičinim pogajanjem o poroki z vojvodo Alençonskim.<ref>{{Navedi splet |last=Doran |first=Susan |date=11. 2. 2000 |title=Juno versus Diana: The treatment of Elizabeth I's marriage in plays and entertainments, 1561–1581 |url=https://www.cambridge.org/core/journals/historical-journal/article/abs/juno-versus-diana-the-treatment-of-elizabeth-is-marriage-in-plays-and-entertainments-15611581/A1E35B4E6BCD42868B3EC740C1548053 |access-date=15. 9. 2026 |website=Cambridge Core}}</ref> Elizabeta je sčasoma vztrajala pri trditvi, da je poročena s svojim kraljestvom in podaniki ter da uživa božje varstvo. Leta 1599 je govorila o »vseh svojih možeh, svojem dobrem ljudstvu«.<ref>Haigh (2000), stran 24.</ref> Te trditve o deviškosti niso vsi sprejeli. Katoliki so Elizabeto obtoževali prepuščanja »gnusnemu poželenju«, ki je simbolno oskrunilo tako narod kot njeno telo.<ref>{{Navedi splet |last=Whitelock |first=Anna |date=4. 2. 2019 |title=Elizabeth I Was Likely Anything But a Virgin Queen |url=https://www.realclearhistory.com/2019/02/04/elizabeth_i_was_likely_anything_but_a_virgin_queen_10097.html |access-date=15. 9. 2026 |website=Real Clear History |archive-url=https://web.archive.org/web/20201001181000/https://www.realclearhistory.com/2019/02/04/elizabeth_i_was_likely_anything_but_a_virgin_queen_10097.html |archive-date=2020-10-01 |url-status=dead}}</ref> Francoski kralj [[Henrik IV. Francoski|Henrik IV.]] je dejal, da je eno od velikih evropskih vprašanj to, »ali je bila kraljica Elizabeta devica ali ne«.<ref>{{Navedi knjigo |last=Gristwood |first=Sarah |title=Elizabeth and Leicester |url=https://archive.org/details/elizabethleicest0000gris_b4i8 |publisher=Penguin |year=2008 |isbn=978-0-1431-1449-9}}</ref> == Zanimivosti == [[sir (naziv)|Sir]] Francis Drake je za časa njene vladavine kot prvi Anglež obplul svet, [[Francis Bacon]] je predstavil svoje [[filozofija|filozofske]] in politične nazore, pod siroma [[Walter Raleigh|Walterjem Raleighom]] in [[Humphrey Gilbert|Humphreyjem Gilbertom]] pa se je začela tudi britanska [[kolonizacija]] [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. S kraljevskimi [[patent]]i je ustanovila nekatere znamenite organizacije, kot sta [[kolidž]] [[Kolidž sv. Trojice|Svete Trojice]] v [[Dublin]]u (1592) in [[Britanska vzhodnoindijska družba]] (1600). Njeno vladavino je zaznamovalo previdno podeljevanje naslovov in dostojanstev. V [[angleško plemstvo|angleškem]] [[plemstvo|plemstvu]] so bile v času njenega vladanja nove časti podeljene samo osemkrat: enkrat [[grof]]ovske in sedemkrat [[baron]]ske, v [[irsko plemstvo|irskem]] pa samo enkrat baronske. Elizabeta je prav tako zmanjšala število članov [[tajni državni svet (VB)|tajnega državnega sveta]] (''Privy Council'') iz 39 na 19, kasneje celo na 14. Po Elizabeti, deviški kraljici, so imenovali nekdanjo angleško [[kolonija (geografija)|kolonijo]] v Severni Ameriki in današnjo [[zvezne države ZDA|zvezno državo]] [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Virginija|Virginijo]]. == Rodovnik == {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Elizabeta I. Angleška''' |2= 2. [[Henrik VIII. Angleški]] |3= 3. [[Anne Boleyn]] |4= 4. [[Henrik VII. Angleški]] |5= 5. [[Elizabeta Yorška]] |6= 6. Thomas Boleyn, grof Wiltshireški |7= 7. Elizabeth Boleyn, grofica Wiltshireška |8= 8. Edmund Tudor, grof Richmondski |9= 9. Lady Margaret Beaufort |10= 10. [[Edvard IV. Angleški]] |11= 11. Elizabeth Woodville |12= 12. William Boleyn |13= 13. Lady Margaret Butler |14= 14. Thomas Howard, grof Norfolški |15= 15. Elizabeta Tilney |16= 16. Owen Tudor |17= 17. Katarina Valoiška |18= 18. John Beaufort, vojvoda Somersetski |19= 19. Margaret Beauchamp Bletsojska |20= 20. Rihard Plantagenet, vojvoda Yorški |21= 21. Cecilija Neville |22= 22. Richard Woodville, grof Riverški |23= 23. Jacquetta Luxembourška |24= 24. Geoffrey Boleyn |25= 25. Lady Ann Hoo |26= 26. Thomas Butler, grof Ormondski |27= 27. Anne Hankford |28= 28. John Howard, vojvoda Norfolški |29= 29. Catherine de Moleyns |30= 30. Frederick Tilney |31= 31. Elizabeth Cheney }} == Sklici== {{sklici|2}} === Reference === * Adams, Simon (2002), ''Leicester and the Court: Essays in Elizabethan Politics'', Manchester: Manchester University Press, ISBN 978-0-7190-5325-2. *Black, J. B. (1945) [1936], ''The Reign of Elizabeth: 1558–1603'', Oxford: Clarendon, OCLC 5077207. *Chamberlin, Frederick (1939), ''Elizabeth and Leycester'', Dodd, Mead & Co. *Collinson, Patrick (2007), ''Elizabeth I.'' Oxford: Oxford University Press, ISBN 978-0-1992-1356-6. *Collinson, Patrick (2008). "Elizabeth I (1533–1603)". ''Oxford Dictionary of National Biography'' (online ed.). Oxford University Press. *Croft, Pauline (2003), ''King James.'' Basingstoke and New York: Palgrave Macmillan, ISBN 978-0-3336-1395-5. *Davenport, Cyril (1899), Pollard, Alfred (ed.), ''English Embroidered Bookbindings'', London: Kegan Paul, Trench, Trübner and Co., OCLC 705685. *Dobson, Michael & Watson, Nicola (2003), ''Elizabeth's Legacy'' v ''Elizabeth: The Exhibition at the National Maritime Museum (2003)''. *Doran, Susan (1996), ''Monarchy and Matrimony: The Courtships of Elizabeth I'', London: Routledge, ISBN 978-0-4151-1969-6. *Doran, Susan (2003), ''Elizabeth: The Exhibition at the National Maritime Museum'', London: Chatto and Windus, ISBN 978-0-7011-7476-7. *Doran, Susan (2003) ''The Queen's Suitors and the Problem of the Succession'' v ''Elizabeth: The Exhibition at the National Maritime Museum'' (2003). *Doran, Susan (2003), ''Queen Elizabeth I'', London: British Library, ISBN 978-0-7123-4802-7. *Edwards, Philip (2004), ''The Making of the Modern English State: 1460–1660'', Basingstoke and New York: Palgrave Macmillan, ISBN 978-0-3122-3614-4. *Flynn, Sian & Spence, David (2003), ''Elizabeth's Adventurers'' v ''Elizabeth: The Exhibition at the National Maritime Museum'' (2003). *Loades, David (2003), ''Elizabeth I: The Golden Reign of Gloriana'', London: The National Archives, ISBN 978-1-903365-43-4. * Neale, J. E. (1954) [1934], ''Queen Elizabeth I: A Biography'' (reprint ed.), London: Jonathan Cape. * Somerset, Anne (2003), ''Elizabeth I'' (1st Anchor Books ed.), London: Anchor Books, ISBN 978-0-385-72157-8. == Glej tudi == * [[seznam angleških kraljev]] * [[seznam irskih kraljev]] {{Britanski kralji | predhodnik=[[Marija I. Angleška|Marija I.]] in [[Filip II. Španski|Filip II.]] | Sovladar= | naslednik=[[Jakob I. Angleški|Jakob I.]]|leta=[[1558]]-[[1603]]}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Elizabeta I. Angleška}} [[Kategorija:Angleške kraljice]] [[Kategorija:Irski kralji]] [[Kategorija:Tudorji]] [[Kategorija:Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]] [[Kategorija:Angleški pretendenti francoskega prestola]] t4ezh6ta5l3oeyvc79931mqsnjcvni7 0 51526 6760146 6658470 2026-10-03T22:56:06Z ~2026-53106-23 266770 /* Operne vloge */ 6760146 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Katja Konvalinka''', [[Slovenci|slovenska]] [[sopran]]istka, * [[1975]], [[Ljubljana]]. Je predsednica Slovenskega komornega glasbenega gledališča. ==Življenje== Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je leta [[1999]] diplomirala iz [[klavir]]ja v razredu prof. [[Aci Bertoncelj|Acija Bertonclja]], leta [[2000]] iz [[solopetje|solopetja]] v razredu prof. [[Eva Novšak – Houška|Eve Novšak – Houška]]). Študij [[opera|opernega]] in koncertnega petja je nadaljevala na ''Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost'' v [[Graz|Gradcu]] pri prof. [[Ulf Bästlein|Ulfu Bästleinu]]. Tam je leta [[2004]] z odliko magistrirala iz opernega petja ter leta 2006 iz koncertnega petja. Leta 2011 je pri [[Vlatka Oršanić|Vlatki Oršanić]] na ljubljanski Akademiji za glasbo opravila specializacijo iz solopetja. Leta 2018 ji je Univerza v Ljubljani podelila Priznanje umetniškega dela. Deluje kot operna in koncertna pevka. Živi v Ljubljani in je mati hčere in dveh sinov. ==Delo== Debitirala je v ljubljanski Operi z vlogo ''Ninette'' v [[Prokofjev]]i operi "Zaljubljen v tri oranže" v sezoni [[2005]]/06 ter nato tam odigrala še vloge Pedra v Massenetovem Don Kihotu, Frasquite v Bizetovi Carmen, Fanny v Rossinijevi Ženitni pogodbi, 1. gozdne vile v Dvoržakovi Rusalki, 1. Dame v Mozartovi Čarobni piščali in Ane v monooperi Dnevnik Ane Frank. Kot Zerlina je v Mozartovem Don Giovanniju gostovala na festivalu Splitsko ljeto na Hrvaškem, kot Frasquita v Carmen pa je nastopila še v Mariborski operi. === Operne vloge === *''Gretchen'' v Divjem lovcu Alberta Lortzinga (''Der Wildschütz''; Mestno gledališče Leoben, 2002) *''Hortenzija'' v [[opereta|opereti]] »Operni ples« R. Heubergerja (''Der Opernball, Mestno gledališče Leoben, 2003'') *''Marinka'' v [[Smetana|Smetanovi]] Prodani nevesti (Mestno gledališče Leoben, Avstrija, 2004) *več vlog v [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozart]]ovih operah (v gledališču ''Theater im Palais'' v Gradcu 2002 - 2004) **''Zerlina'' – Don Giovanni **''Despina'' – Cosi fan tutte **''Servilia'' – Titus **''Druga dama'' – Čarobna piščal *''Prva dama'' - Čarobna piščal (SNG Maribor, sezona 2003/04) *Ninetta - Zaljubljen v tri oranže Sergeja Prokofjeva (SNG Opera in balet Ljubljana 2005) *Bastienne v Mozartovi operi Bastien in Bastienne (2006, Slovensko komorno glasbeno gledališče) *Pedro - Don Quichotte Julesa Masseneta (SNg Opera in balet Ljubljan, Cankarjev dom 2007) *Primadona v operi Mnemosyne Gregorja Strniše (2008, Gledališče Glej) *Lucy v operi Telefon/The Telephone G. C. Menottija (2011, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Armidoro v operi La Cecchina N. Piccinnija (2014, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Akademija za glasbo, Cankarjev dom) *Laetitia v operi Zmikavt in stara devica /The old Maid and the Thief G. C. Menottija (2014, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom, Festival Velenje) *Tajnica v operi Junak našega časa Tomaža Sveteta (2015, Slovensko komorno glasbeno gledališče) *Ana Frank v monooperi Dnevnik Ane Frank Grigorija Frida (2015, SNG Opera in balet Ljubljana in Slovensko komorno glasbeno gledališče) *Angela v operi Božji delec Pavla Mihelčiča (2017, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Ada v operi Ada Tomaža Sveteta (2017, Slovensko komorno glasbeno gledališče, SNg Opera in balet Ljubljana) *Irena v operi Pod svobodnim soncem Toma Kobeta (2017 KC Janeza Trdine Novo mesto) *Gospa P. v operi Mož, ki je imel ženo za klobuk/The Man who mistook his Wife for a Hat Michaela Nymana (2018, Slovensko komorno glasbeno gledališče, SNg Opera in balet Ljubljana) *Manica v operi Deseti brat Aleša Makovca (2018, KC Janeza Trdine Novo mesto) *Agafja v operi Ženitev Bohuslava Martinůja (2019, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Pevka v elektroakustični radijski opero Iden avtoric Tine Kozin/Bojane Šaljić Podešva/Saške Rakef Perko (2019, 3. program Radia Slovenija – program Ars, društvo Celinka, ŠKUC gledališče) *Pevka v glasbeno-gledališki predstavi Ex/odus radosti avtoric J. Susnick/M. Gal Štromar/N. Bogojevich (2019, Slovensko komorno glasbeno gledališče) *Snežna kraljica v operi Snežna kraljica Matthewa Kinga (2019, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Klara v operi Onkraj vrta/Beyond the Garden Stephena McNeffa (2020, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Deklica v operi Deklica z vžigalicami Tine Mauko (2021, Slovensko komorno glasbeno gledališče) *Mati, Grofica in Smrt v operi Hiša usmiljenja Tomaža Sveteta (2021, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Mama veverica, Kos v operi za otroke Veveriček posebne sorte Iztoka Kocena (2022, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Lena v operi Svatba Ane Sokolović (2022, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Pevka v eksperimentalnem opernem projektu I-ME avtorjev Davida Ryana, Vita Zouharja in Rocca (2022, Slovensko komorno glasbeno gledališče, concept operapovera) *Mrs. Anderssen v muzikalu Mala nočna glasba /Litte Night Music Stephena Sondheima (2023, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom, KD Radomlje) *Pevka v komorni operi Ko sem še avtoric Bojane Šaljić Podešva/Ingrid Mačus/Saške Rakef Perko (2023, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Heloiza v operi Heloiza (in Abelard) Petra Kopača (2024, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *1. Kabaretistka v kabaretni operi Španska vas Nane Forte in Jureta Ivanušiča (2024, Slovensko komorno glasbeno gledališče, SNG Opera in balet Ljubljana) *Ana v komorni operi Sopra lo amore Tomaža Sveteta (2025, Slovensko komorno glasbeno gledališče) *Odisej v komorni operi Iliada Aleksandre Naumovski Potisk (2025, Koda 8) *Mora v mladinski operi Zločin v Blatnem dolu Dušana Bavdka (2025, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom, Avditorij Portorož) *Zdravnica, 3. delavka, Zvezdana v operi platno (canvas) Nine Šenk (2026, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Mati v operi Klik za ljubezem Iztoka Kocena (2026, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) === Koncertne vloge === Konvalinka je kot koncertna pevka nastopila z Orkestrom Slovenske Filharmonije v Rutterjevem Magnificatu in Mahlerjevi Žalostinki, v [[Mahler]]jevi 2. simfoniji v Gradcu, v [[Pergolesi]]jevi [[Stabat mater]] v Ljubljani in v več Mozartovih [[maša]]h z zborom in orkestrom ''Consortium musicum''. S simfoniki RTV Slovenija je pod taktirko Uroša Lajovica pela v Bachovem Johannespassionu, z orkestrom Akademije za glasbo pa Saint - Saënsov Božični oratorij ter kantato Tine Mauko z naslovom Anna Ahmatova. Ves čas neguje tudi samospev s pianisti Marino Horak, Darjo Mlakar Maležič, Nejcem Lavrenčičem, Igorjem Vićentićem in Stacey Bartsch. Celovečerne recitale je imela po Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji, v Italiji, v Srbiji v Indiji in v Nepalu. === Pedagoško delo === Kot glasbena pedagoginja poučuje petje na Glasbeni šoli Ljubljana Vič – Rudnik. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.skgg.eu/2_51_Katja-Konvalinka.html Osebna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141106173722/http://www.skgg.eu/2_51_Katja-Konvalinka.html |date=2014-11-06 }}, SKGG == Glej tudi == *[[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Konvalinka, Katja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Konvalinka, Katja]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Konvalinka, Katja]] gwtslgzbilcst3nbx2bua6huqxchpwe 6760147 6760146 2026-10-03T23:00:24Z ~2026-53106-23 266770 /* Koncertne vloge */ 6760147 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Katja Konvalinka''', [[Slovenci|slovenska]] [[sopran]]istka, * [[1975]], [[Ljubljana]]. Je predsednica Slovenskega komornega glasbenega gledališča. ==Življenje== Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je leta [[1999]] diplomirala iz [[klavir]]ja v razredu prof. [[Aci Bertoncelj|Acija Bertonclja]], leta [[2000]] iz [[solopetje|solopetja]] v razredu prof. [[Eva Novšak – Houška|Eve Novšak – Houška]]). Študij [[opera|opernega]] in koncertnega petja je nadaljevala na ''Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost'' v [[Graz|Gradcu]] pri prof. [[Ulf Bästlein|Ulfu Bästleinu]]. Tam je leta [[2004]] z odliko magistrirala iz opernega petja ter leta 2006 iz koncertnega petja. Leta 2011 je pri [[Vlatka Oršanić|Vlatki Oršanić]] na ljubljanski Akademiji za glasbo opravila specializacijo iz solopetja. Leta 2018 ji je Univerza v Ljubljani podelila Priznanje umetniškega dela. Deluje kot operna in koncertna pevka. Živi v Ljubljani in je mati hčere in dveh sinov. ==Delo== Debitirala je v ljubljanski Operi z vlogo ''Ninette'' v [[Prokofjev]]i operi "Zaljubljen v tri oranže" v sezoni [[2005]]/06 ter nato tam odigrala še vloge Pedra v Massenetovem Don Kihotu, Frasquite v Bizetovi Carmen, Fanny v Rossinijevi Ženitni pogodbi, 1. gozdne vile v Dvoržakovi Rusalki, 1. Dame v Mozartovi Čarobni piščali in Ane v monooperi Dnevnik Ane Frank. Kot Zerlina je v Mozartovem Don Giovanniju gostovala na festivalu Splitsko ljeto na Hrvaškem, kot Frasquita v Carmen pa je nastopila še v Mariborski operi. === Operne vloge === *''Gretchen'' v Divjem lovcu Alberta Lortzinga (''Der Wildschütz''; Mestno gledališče Leoben, 2002) *''Hortenzija'' v [[opereta|opereti]] »Operni ples« R. Heubergerja (''Der Opernball, Mestno gledališče Leoben, 2003'') *''Marinka'' v [[Smetana|Smetanovi]] Prodani nevesti (Mestno gledališče Leoben, Avstrija, 2004) *več vlog v [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozart]]ovih operah (v gledališču ''Theater im Palais'' v Gradcu 2002 - 2004) **''Zerlina'' – Don Giovanni **''Despina'' – Cosi fan tutte **''Servilia'' – Titus **''Druga dama'' – Čarobna piščal *''Prva dama'' - Čarobna piščal (SNG Maribor, sezona 2003/04) *Ninetta - Zaljubljen v tri oranže Sergeja Prokofjeva (SNG Opera in balet Ljubljana 2005) *Bastienne v Mozartovi operi Bastien in Bastienne (2006, Slovensko komorno glasbeno gledališče) *Pedro - Don Quichotte Julesa Masseneta (SNg Opera in balet Ljubljan, Cankarjev dom 2007) *Primadona v operi Mnemosyne Gregorja Strniše (2008, Gledališče Glej) *Lucy v operi Telefon/The Telephone G. C. Menottija (2011, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Armidoro v operi La Cecchina N. Piccinnija (2014, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Akademija za glasbo, Cankarjev dom) *Laetitia v operi Zmikavt in stara devica /The old Maid and the Thief G. C. Menottija (2014, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom, Festival Velenje) *Tajnica v operi Junak našega časa Tomaža Sveteta (2015, Slovensko komorno glasbeno gledališče) *Ana Frank v monooperi Dnevnik Ane Frank Grigorija Frida (2015, SNG Opera in balet Ljubljana in Slovensko komorno glasbeno gledališče) *Angela v operi Božji delec Pavla Mihelčiča (2017, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Ada v operi Ada Tomaža Sveteta (2017, Slovensko komorno glasbeno gledališče, SNg Opera in balet Ljubljana) *Irena v operi Pod svobodnim soncem Toma Kobeta (2017 KC Janeza Trdine Novo mesto) *Gospa P. v operi Mož, ki je imel ženo za klobuk/The Man who mistook his Wife for a Hat Michaela Nymana (2018, Slovensko komorno glasbeno gledališče, SNg Opera in balet Ljubljana) *Manica v operi Deseti brat Aleša Makovca (2018, KC Janeza Trdine Novo mesto) *Agafja v operi Ženitev Bohuslava Martinůja (2019, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Pevka v elektroakustični radijski opero Iden avtoric Tine Kozin/Bojane Šaljić Podešva/Saške Rakef Perko (2019, 3. program Radia Slovenija – program Ars, društvo Celinka, ŠKUC gledališče) *Pevka v glasbeno-gledališki predstavi Ex/odus radosti avtoric J. Susnick/M. Gal Štromar/N. Bogojevich (2019, Slovensko komorno glasbeno gledališče) *Snežna kraljica v operi Snežna kraljica Matthewa Kinga (2019, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Klara v operi Onkraj vrta/Beyond the Garden Stephena McNeffa (2020, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Deklica v operi Deklica z vžigalicami Tine Mauko (2021, Slovensko komorno glasbeno gledališče) *Mati, Grofica in Smrt v operi Hiša usmiljenja Tomaža Sveteta (2021, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Mama veverica, Kos v operi za otroke Veveriček posebne sorte Iztoka Kocena (2022, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Lena v operi Svatba Ane Sokolović (2022, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Pevka v eksperimentalnem opernem projektu I-ME avtorjev Davida Ryana, Vita Zouharja in Rocca (2022, Slovensko komorno glasbeno gledališče, concept operapovera) *Mrs. Anderssen v muzikalu Mala nočna glasba /Litte Night Music Stephena Sondheima (2023, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom, KD Radomlje) *Pevka v komorni operi Ko sem še avtoric Bojane Šaljić Podešva/Ingrid Mačus/Saške Rakef Perko (2023, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Heloiza v operi Heloiza (in Abelard) Petra Kopača (2024, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *1. Kabaretistka v kabaretni operi Španska vas Nane Forte in Jureta Ivanušiča (2024, Slovensko komorno glasbeno gledališče, SNG Opera in balet Ljubljana) *Ana v komorni operi Sopra lo amore Tomaža Sveteta (2025, Slovensko komorno glasbeno gledališče) *Odisej v komorni operi Iliada Aleksandre Naumovski Potisk (2025, Koda 8) *Mora v mladinski operi Zločin v Blatnem dolu Dušana Bavdka (2025, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom, Avditorij Portorož) *Zdravnica, 3. delavka, Zvezdana v operi platno (canvas) Nine Šenk (2026, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) *Mati v operi Klik za ljubezem Iztoka Kocena (2026, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom) === Koncertne vloge === Konvalinka je kot koncertna pevka nastopila z Orkestrom Slovenske Filharmonije v Rutterjevem Magnificatu in Mahlerjevi Žalostinki, v [[Mahler]]jevi 2. simfoniji v Gradcu, v [[Pergolesi]]jevi [[Stabat mater]] v Ljubljani in v več Mozartovih [[maša]]h z zborom in orkestrom ''Consortium musicum''. S simfoniki RTV Slovenija je pod taktirko Uroša Lajovica pela v Bachovem Johannespassionu, z orkestrom Akademije za glasbo pa Saint - Saënsov Božični oratorij ter kantato Tine Mauko z naslovom Anna Ahmatova. Ves čas neguje tudi samospev s pianisti Marino Horak, Darjo Mlakar Maležič, Nejcem Lavrenčičem, Igorjem Vićentićem in Stacey Bartsch. Celovečerne recitale je imela po Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji, v Italiji, v Srbiji v Indiji in v Nepalu. S predstavami v produkciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča je gostovala v Švici, Italiji, na Češkem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. === Pedagoško delo === Kot glasbena pedagoginja poučuje petje na Glasbeni šoli Ljubljana Vič – Rudnik. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.skgg.eu/2_51_Katja-Konvalinka.html Osebna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141106173722/http://www.skgg.eu/2_51_Katja-Konvalinka.html |date=2014-11-06 }}, SKGG == Glej tudi == *[[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Konvalinka, Katja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Konvalinka, Katja]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Konvalinka, Katja]] 8bys6nz53ztkyopzlsortqb3aa8prhn 0 52774 6760001 6663700 2026-10-03T12:18:14Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika; popravek napisa glede na trenutno sliko 6760001 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | name = Max von Laue | image = (UAZ) AB.1.0583 Laue.tif | image_size = 230px | caption = Max von Laue, 1914 | birth_name = Max Theodor Felix Laue | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | residence = | citizenship = | nationality = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemci|nemška]] | fields = [[fizika]] | workplaces = [[University of Zürich]] <br /> [[Goethe University Frankfurt|University of Frankfurt]] <br /> [[University of Berlin]] <br /> [[Max Planck Institute]] |alma_mater= [[University of Strasbourg]] <br /> [[University of Göttingen]] <br /> [[University of Munich]] <br /> [[University of Berlin]] | doctoral_advisor = [[Max Planck]] <br /> [[Arnold Sommerfeld]] | doctoral_students = [[Leó Szilárd]] <br /> [[Friedrich Beck]] <br /> Max Kohler <br /> [[Erna Weber]] | notable_students = [[Fritz London]] | known_for=[[uklon]] [[rentgenski žarki|rentgenskih žarkov]] <br /> [[Lauejev skalar]] <br /> [[Lauejeve enačbe]] | awards = {{ikona Nob nag}} [[Nobelova nagrada za fiziko]] {{small|(1914)}} <br /> [[Matteuccijeva medalja]] {{small|(1914)}} <br /> [[medalja Maxa Plancka]] {{small|(1932)}} }} '''Max Theodor Felix von Laue''', {{Audio|De-Max von Laue.ogg|izgovorjava}}, [[Nemci|nemški]] [[fizik]], * [[9. oktober]] [[1879]], [[Koblenz-Pfaffendorf|Pfaffendorf]] pri [[Koblenz]]u, [[Nemčija]], † [[24. april]] [[1960]], [[Berlin]], Nemčija. Von Laue je leta 1914 prejel [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado za fiziko]] za odkritje [[lom svetlobe|loma]] [[rentgenski žarki|rentgenske svetlobe]] v [[kristal]]ih. Bil je med prvimi fiziki, ki so sprejeli [[Albert Einstein|Eisteinovo]] [[teorija relativnosti|teorijo relativnosti]]. Poleg svojih znanstvenih prizadevanj s prispevki v [[optika|optiko]], [[kristalografija|kristalografijo]], [[kvantna mehanika|kvantno mehaniko]], [[superprevodnost]], [[teorija relativnosti|teorijo relativnosti]], je imel številne administrativne položaje, ki so izboljšali in vodili nemške znanstvene raziskave in razvoj v štirih desetletjih. Močno je nasprotoval [[nacionalsocializem|nacizmu]], kar je bilo ključnega pomena pri ponovni vzpostavitvi in organizaciji nemške znanosti po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. == Življenje == === Zgodnja leta === Rodil se je v Pfaffendorfu, zdaj delu Koblenza, očetu Juliusu Laueju in Minni Zerrenner. Leta 1898, ko je končal [[abitura|abituro]] v [[Strasbourg]]u, je začel svojo obvezno leto služenja vojske, po katerem je leta 1899 začel študirati matematiko, fiziko in kemijo na [[Univerza v Strassburgu|Univerzi v Strassburgu]], [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]] in [[Univerza v Münchnu|Univerzi v Münchnu]] (LMU). V Göttingenu je bil močno pod vplivom fizikov [[Woldemar Voigt|Woldemarja Voighta]] in [[Max Abraham|Maxa Abrahama]], ter matematika [[David Hilbert|Davida Hilberta]]. Po le enem semestru v Münchnu, je šel leta 1902 na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Univerzo v Berlinu]]. Tam je študiral pri [[Max Planck|Plancku]], ki je vpeljal [[kvantna mehanika|kvantno mehaniko]] 14. decembra 1900, ko je podal svoji znameniti knjigi pred [[Nemško fizikalno društvo|Nemškim fizikalnim društvom]] (''Deutsche Physikalische Gesellschaft'').<ref name="waer_1968" /><ref name="plan_1900" /> V Berlinu je poslušal [[Ott Lummer|Lummer]]jeva predavanja o [[toplotno sevanje|toplotnem sevanju]] in [[interferenca|interferenčni]] [[spektroskopija|spektroskopiji]], kar je vplivalo na njegovo disertacijo o interferenčnih pojavih v plan-paralelnih ploščah, za katero je prejel [[doktorat]] leta 1903.<ref name="mage" /> Po tem je med letoma 1903 in 1905 preživel v Göttingenu. Leta 1906 je končal [[habilitacija|habilitacijo]] z naslovom ''O entropiji interferirajočih valovnih snopih'' (''Über die Entropie von interferierenden Strahlenbündeln'') pod [[Arnold Sommerfeld|Sommerfeldovim]] mentorstvom na LMU.<ref name="walk_1995" /><ref name="american philosophical society" /><ref name="nobel bio" /><ref name="Hentschel F Laue" /><ref name="deutsches" /> === Kariera === Leta 1906 je postal privatni docent v Berlinu in [[Max Planck|Planck]]ov asistent. Spoznal je tudi [[Albert Einstein|Einsteina]] in začel prispevati k sprejetju in razvoju [[teorija relativnosti|teorije relativnosti]]. Do leta je bil Planckov asistent. V Berlinu je raziskoval uporabo [[entropija|entropije]] sevalnih polj in termodinamični pomen koherence svetlobnega valovanja.<ref name="nobel bio" /><ref name=deutsches /> Med letoma je bil privatni docent na Inštitutu za teoretično fiziko pri [[Arnold Sommerfeld|Sommerfeld]]u na LMU. Med božičnimi prazniki leta 1911 in januarja 1912 je [[Paul Peter Ewald|Ewald]] zaključeval svojo disertacijo pri Sommerfeldu. Med sprehodom v Angleškem parku v [[München|Münchnu]] januarja je Ewald povedal Laueju o vsebini svoje disertacije. Valovne dolžine, ki jih je obravnaval Ewald, so bile v vidnem delu spektra in s tem veliko večje kot razmik med resonatorji v njegovem kristalnem modelu. Laue se je zdel zbegan in je želel vedeti kakšen bo učinek, če se obravnavajo veliko manjše valovne dolžine. Junija je Sommerfeld poročal Fizikalnemu društvu v Göttingenu o uspešnem [[uklon]]u [[rentgenski žarki|rentgenskih žarkov]], ki so ga izvedli Laue, [[Paul Knipping|Knipping]] in [[Walter Friedrich|Friedrich]] na LMU, za kar je Laue leta 1914 prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]]. V Münchnu je leta 1914 je napisal prvi del knjige o relativnosti v obdobju 1910 do 1911.<ref name="Hentschel F Laue" /><ref name=deutsches /><ref name=Ewald /><ref name=Jungnickel /> Leta 1912, je Laue bil imenovan na Univerzi v Zürichu kot ''extraordinarius'' profesor fizike. Leta 1913, se je njegov oče dvignil na vrstah dedno plemstvo; Laue je potem postal 'Max [[von]] Laue'. Leta 1914 je bil Laue ponujen položaj za profesorja teoretične fizike na Univerzi v Berlinu. [[Max Born|Max Rojen]] je sprva nameraval zavzeti to mesto, a je zaradi dela v vojski, ta položaj prevzel Laue. Od 1914 do 1919, Laue je bil na Univerzi v Frankfurtu , kot ordinarius redni profesor za teoretično fiziko. Od 1916, je bil angažiran v [[Elektronka|vakuumsko cev]] razvoj, na [[Univerza v Würzburgu|Univerzi v Würzburgu]], za uporabo v vojaške telefonijo in [[Brezžični prenos podatkov|brezžično]] komunikacijo. 1919, Laue je bil imenovan na Univerzi v Berlinu kot ''ordinarius'' redni profesor za teoretično fiziko, položaju je ostal do leta 1943, ko je bila razglašena zaslužni, z njegovim soglasjem in eno leto pred obvezno upokojitveno starost. Na univerzi se je leta 1919, druga izstopajoča, je bilo [[Walther Hermann Nernst|Walther Nernst]], [[Fritz Haber]], in [[James Franck]]. Laue, kot eden od organizatorjev tedensko Berlin Fizika Kolokvij, po navadi je sedela v prvi vrsti z Nernst in Einstein, ki bi prišel iz Kaiser-Wilhelm-Institut für Physik v Berlinu-Dahlem, kjer je bil direktor. Med Laue opaznih študentov na univerzi je bilo [[Leó Szilárd]], [[Fritz London]], Max Kohler, in Erna Weber. Leta 1921 je izdal drugi zvezek svojih knjigo o relativnosti.<ref>[http://genealogy.math.ndsu.nodak.edu/html/id.phtml?id=44139 Max von Laue] – Mathematics Genealogy Project</ref> Kot svetovalec za Physikalisch-Technische Reichsanstalt (PTR), Laue izpolnjeni Walther Meissner , ki je bil tam delajo na [[Superprevodnost|superconductivity]]. Meissner je odkril, da je šibko magnetno polje razpade hitro, da nič v notranjost superconductor, ki je znan kot Meissnerjev učinek. Laue pokazala, leta 1932, da prag uporabljajo magnetno polje, ki uničuje superconductivity se spreminja z obliko telesa. Laue objavljeni skupno 12 članki in knjige o superconductivity. Eden od dokumentov je bil soavtor z [[Fritz London|Fritz Londonu]] in njegov brat Heinz.<ref name="development">{{Navedi splet|url=http://www.iucr.org/iucr-top/publ/50YearsOfXrayDiffraction/von_laue.pdf|title=My Development as a Physicist|accessdate=30 December 2008|first=Max |last=von Laue|pages=298–307|format=PDF}}</ref><ref>[http://www.physik.uni-frankfurt.de/paf/paf24.html Max von Laue Biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080621082948/http://www.physik.uni-frankfurt.de/paf/paf24.html |date=2008-06-21 }} – University of Frankfurt on Main</ref><ref>[http://www.phy.duke.edu/people/FritzLondon/publications.ptml Fritz London Publications] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070612174703/http://www.phy.duke.edu/people/FritzLondon/publications.ptml |date=2007-06-12 }} – [//en.wikipedia.org/wiki/Duke_University Duke University]</ref> Meissner objavil življenjepis na Laue leta 1960. Na [[Družba cesarja Viljema|Kaiser-Wilhelm Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften]] (Danes: Max-Planck Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften) je bila ustanovljena leta 1911. Njen namen je bil spodbujanje znanosti za ustanavljanje in ohranjanje raziskovalnih inštitutov. Eden takih inštitut je bil Kaiser-Wilhelm-Institut für Physik (KWIP) ustanovljena v Berlinu-Dahlem leta 1914, z Einstein kot direktor. Laue je bil upravitelj, inštituta iz leta 1917 in 1922 je bil imenovan za namestnika generalnega direktorja, nakar Laue prevzel upravnih nalog iz Einstein. Einstein je bil, ki potujejo v tujino, ko [[Adolf Hitler|je Adolf Hitler]] postal Kancler v januarju 1933, in Einstein ni vrnila v Nemčijo. Laue nato postal vršilec direktorja KWIP, položaju je ostal do 1946 ali 1948, razen za obdobje 1935 do 1939, ko je [[Peter Joseph William Debye|Peter Debye]] bil direktor. Leta 1943, da bi se izognili žrtev osebja, KWIP preselil v Hechingen. To je bil na Hechingen, da Laue napisal knjigo o zgodovini fizike ''Geschichte der Physik'', ki se je sčasoma prevedena v sedem drugih jezikih.<ref>Hentschel, 1966, Appendix F, see entries for von Laue and Debye.</ref><ref>Hentschel, 1966, Appendix A, see entries for KWG and KWIP.</ref> ==== Nasprotovanje nacizmu ==== Laue nasprotju [[Nacionalsocializem|Nacionalnega Socializma]] na splošno in njihovo ''Deutsche Physik'' zlasti nekdanje preganjali Jude, na splošno, in ta, med drugim, odložil Einsteinova teorija relativnosti, kot ''Judovski fizike''. Laue in njegov tesen prijatelj [[Otto Hahn]] skrivaj pomagala znanstveni sodelavci preganjali z Nacionalno Socialistične politike, da se odselili iz Nemčije. Laue tudi odkrito nasprotovali politike. Naslov 18. septembra 1933 ob odprtju fizika konvencije v Würzburgu, nasprotovanje Johannes Stark, osmrtnica opomba o [[Fritz Haber]] leta 1934, in udeležba na žalno slovesnost za Haber so primeri, ki jasno ponazarjajo Laue je pogumno, odprite opozicije: * Laue, kot predsednik '', Deutsche Physikalische Gesellschaft'', dal odpiranje naslov, na 1933 fizika konvencije. V njem je v primerjavi preganjanju [[Galileo Galilei|Galileo]] in zatiranja svojih znanstvenih pogledov na Sončni teorija [[Nikolaj Kopernik|Kopernik]] , nato konfliktov in preganjanja nad teorija relativnosti, ki jih zagovorniki Deutsche Physik, proti delo Einstein, z oznako "Judovske fizike." * [[Johannes Stark]], ki je prejela [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo Nagrado za Fiziko]] leta 1919, želela postati ''Führer'' nemškega fizika in bil predlagatelja z dne ''Deutsche Physik''. Proti soglasen nasvet za tiste, ki se posvetovali, Stark je bil imenovan za Predsednika PTR Maja 1933. Vendar, Laue uspešno blokirali Stark je redno članstvo v [[Pruska akademija znanosti|Pruski Akademije Znanosti]]. * Haber prejel [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo Nagrado za Kemijo]] leta 1918. Kljub temu in njegovi številni drugi prispevki v Nemčijo, je bil prisiljen, da se odselili iz Nemčije kot posledica Prava za Obnovo Strokovne javne Službe, ki odstrani Judje iz njihovih delovnih mest. Laue je osmrtnica opomba<ref>{{Navedi revijo|title=Fritz Haber|last=Laue|first=M.|journal=Die Naturwissenschaften|doi=10.1007/BF01495380|year=1934|issue=7|volume=22|pages=97|bibcode=1934NW.....22...97V}}</ref> hvalili Haber in primerjavo njegovo prisilno izseljevanje, da izgonu iz [[Temistokles|Themistocles]] iz Aten je bil neposreden affront, da politike Nacionalnega Socializma. * V zvezi z Haber, Max Planck, Otto Hahn in Laue organiziran v spomin dogodek, ki je potekala v Berlinu-Dahlem 29. januarja 1935, prvo obletnico Haber je smrt – udeležba na dogodku s profesorji v javni upravi je bilo izrecno prepovedano, določi vlada. Medtem ko je veliko znanstveno in tehnično osebje, ki so bili predstavljeni na spominski s svojimi ženami, Laue in Wolfgang Heubner so bili le dve profesorjev, da se udeležijo.<ref>Hentschel, 1996, Document #29, pp. 76–78: See Footnote #3.</ref><ref>Hentschel, 1996, Document #120, pp. 400–402: A letter from [//en.wikipedia.org/wiki/Lise_Meitner Lise Meitner] to [//en.wikipedia.org/wiki/Otto_Hahn Otto Hahn].</ref> To je še en jasen prikaz Laue je, da nasprotuje Nacionalni Socializem. Datum prvo obletnico Haber je bila smrt tudi en dan pred drugo obletnico Nacionalni Socializem prevzema oblasti v Nemčiji, s čimer še povečuje affront podana z organizacijo dogodka. Govor in osmrtnica opomba prislužil Laue vlada opomini. Poleg tega je v odgovor na Laue blokiranje Stark je redno članstvo v Pruski Akademija Znanosti, Stark, decembra 1933, je Laue sacked iz svojega položaja kot svetovalec PTR, ki Laue je potekala od leta 1925. V poglavjih 4 in 5, v Welker je ''Nacistična Znanosti: Mit, Resnica in Atomsko Bombo'', predstavi bolj podrobno račun boja za Laue in Planck proti Nacistični prevzem Pruski Akademije Znanosti.<ref>[//en.wikipedia.org/wiki/Max_von_Laue#Walker Walker], pp. 65–122</ref><ref>Hentschel, 1966, Appendix F, see entries for Max von Laue, Johannes Stark, and Fritz Haber.</ref><ref>Hentschel, 1966, Appendix A, see entry for the DFG.</ref> ==== Skrita Nobelova nagrada ==== Ko [[Tretji rajh|Nacistične Nemčije, ki so]] [[Operacija Weserübung|vdrli na Danskem]] v [[Druga svetovna vojna|drugi Svetovni Vojni]], madžarski kemik [[George Charles de Hevesy|George de Hevesy]] razpustil [[Nobelova nagrada|Nobelovo Nagrado]] zlata medalje Laue in [[James Franck]] v [[Zlatotopka|aqua regia]] za preprečevanje Nacisti iz odkrivanje njih. V času, pa je bilo nezakonito, da sprejme zlata iz države, in če je bilo ugotovljeno, da Laue je storil, da bi bil lahko s katerimi se soočajo tožilstvo v Nemčiji. Hevesy postavi, ki izhajajo rešitev na polico v svojem laboratoriju na Niels Bohr Inštitut. Po vojni se je vrnil, da bi našli rešitev za nemoteno in obori zlato iz kislina. Nobelovo Družbe, nato re-cast Nobelovo Nagrado zlate medalje, z uporabo prvotnega zlato.<ref>[https://archive.org/stream/adventuresinradi01heve#page/27/mode/1up/search/medals Adventures in radioisotope research – the collected papers of George Hevesy], 1962, Pergamon Press, New York</ref> ==== Povojna leta ==== {{lektura|razdelek}} 23. April 1945, francoska vojska je začel Hechingen, je sledila naslednji dan s kontingent Delovanje Alsos – operacija, da razišče nemške jedrske energije, truda, izkoristiti opreme, in prepreči nemški znanstveniki od bitje ujeli Rusi. Znanstveni svetovalec za upravljanje je bil nizozemsko-Ameriški fizik Samuel Goudsmit, ki je okrašen z jeklena čelada, ki se je pojavil na Laue dom. Laue je bila sprejeta v hrambo in jih Huntingdon, Anglija, in interned na Kmetiji Dvorani, z drugimi znanstveniki mislili, da se vključijo v dejavnosti na področju jedrskih raziskav in razvoja. Medtem ko so zaprti, Laue je bil opomnik za druge zapornike, da se je dalo preživeti Nacistične vladavine brez "ogrožena"; to mu odtujene od drugih pridržan. v Času njegovega prestajanje zaporne kazni, Laue napisal knjigo o absorpcija rentgenskih žarkov v okviru motnje pogoje, in je bila kasneje objavljena v ''Acta Crystallographica''. Na 2. oktobra 1945, Laue, [[Otto Hahn]]<nowiki/>in [[Werner Karl Heisenberg|Werner Heisenberg]], so bili sprejeti, da se srečajo s [[Henry Hallett Dale]], predsednik [[Kraljeva družba|Kraljeve Družbe]], in drugi člani Družbe. Tam, Laue je bil povabil, da se udeležijo 9. novembra 1945 Kraljeve Družbe srečanje v spomin na nemški fizik [[Wilhelm Conrad Röntgen]], ki je odkril [[Rentgenski žarki|X-žarki]]; dovoljenje je bilo, vendar ne bo dobil iz vojaške oblasti pridržanje von Laue. Laue je vrnil v Nemčiji v začetku leta 1946. Vrnil se je bitje, ki deluje direktor KWIP, ki je bil prestavljen v Göttingenu. Prav tako je bil leta 1946, da Kaiser-Wilhelm Podjetje preimenovalo Max-Planck Gesellschaft, in, prav tako, Kaiser-Wilhelm-Institut für Physik postal Max-Planck-Institut für Physik. Laue tudi postal izredni profesor na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]]. Poleg tega, da njegovo upravno in poučevanja odgovornosti, Laue napisal knjigo o superconductivity, ''Theorie der Supraleitung'', in revidirane njegove knjige na elektronov difrakcijske, ''Materiewellen und ihre Interferenzen'', in prvi zvezek svojih dveh obsega knjigo o relativnosti.<ref name="Hentschel 1996">Hentschel, 1996, Appendix A, see entries on KWG and KWIP.</ref> Julija 1946 je Laue šel nazaj v Anglijo, le štiri mesece po tem, ko je bil pripravnik je, da se udeležijo mednarodne konference o kristalografiji. To je bilo posebno čast, saj je bil edina nemška povabljeni. On je bil podaljšan veliko courtesies, ki jih je Britanski policist, ki je pospremil ga tja in nazaj, in znani angleški crystallographer kot gostiteljico; Laue je celo dovoljeno, da se sprehaja po Londonu na lastno svobodno voljo. Po vojni je bilo veliko je potrebno storiti v ponovni vzpostavitvi in organiziranju nemških znanstvenih prizadevanj. Laue sodelovala v nekaterih ključnih vlog. Leta 1946, je dal pobudo za ustanovitev Deutsche Physikalische Gesellschaft v samo [[Nemčija med letoma 1945 in 1949|Britanska Okupacija Območja]], kot [[Zavezniški nadzorni svet|Zavezniški Nadzorni Svet]] ne bi sprva dovolite organizacije po poklicu pas meja. Med vojno, PTR je bil razpršen; von Laue, od 1946 do 1948, delal na svoji ponovne združitve čez tri območja in njegove lokacije na novih objektov v [[Braunschweig|Braunschweigu]]. Poleg tega, pa je na novo ime kot Physikalisch-Technische Bundesanstalt, vendar uprava je ne prevzame v Nemčiji, dokler po nastanku [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne Nemčije]] 23. Maja 1949. Circa 1948, Predsednik [[Ameriško fizikalno društvo|American Physical Society]] vprašal Laue za poročilo o stanju na področju fizike v Nemčiji; njegovo poročilo je bilo objavljeno leta 1949 v ''American Journal of Physics''. Leta 1950, Laue sodelovali pri oblikovanju Verband Deutscher Physikalischer Gesellschaften, prej povezan pod Nordwestdeutsche Physikalische Gesellschaft. Aprila 1951, Laue postal direktor Max-Planck-Institut für physikalische Chemie und Elektrochemie, položaju je ostal do leta 1959. Leta 1953, na zahtevo Laue, Inštitut preimenovala v Fritz Haber Institut für physikalische Chemie und Elektrochemie der Max-Planck Gesellschaft.<ref>Hentschel, 1996, Appendix A, see entry on KWIPC.</ref> To je bila leta 1913, ki Laue oče, Julius Laue, javni uslužbenec v vojaške uprave, je bilo postavljeno v vrstah dedno plemstvo. Tako Max Laue postal Max von Laue. Laue poročen Magdalena Degen, medtem ko je bil Privatdozent na LMU. Imeli so dva otroka. Med Laue vodja rekreacijske dejavnosti, so bili gorništvo, avtomobilizma v njegov avtomobil, motor, kolesarjenje, jadranje, jadranje in smučanje. Medtem ko ni gorski plezalec, je naredil uživajte pohodništvo na Alpskih ledenikov s svojimi prijatelji. 8. aprila 1960, medtem ko je bilo vožnje za njegov laboratorij, Laue je avto bil sklenjen v Berlinu motorist, ki je prejela svojo licenco le dva dni prej. V motorcyclist je bil ubit, in Laue je avto je bil prevrnil. Umrl je od svoje poškodbe šestnajst dni kasneje, 24. aprila. Se globoko verujoči, je prosila, da svoje epitaf če bi prebral, da je umrl trdno zaupanje v Božjo milost.<ref>[http://www.nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1914/laue-bio.html Max von Laue: Biographical] The Nobel Prize in Physics 1914. </ref><ref>{{Navedi revijo|title=Max von Laue 1879-1960|author=Ewald, P.P.|authorlink=Paul Peter Ewald|journal=[[Biographical Memoirs of Fellows of the Royal Society]]|doi=10.1098/rsbm.1960.0028|year=1960|volume=6|pages=134}}</ref><ref>Magill, Frank Northen (1989) ''The Nobel Prize Winners'', Salem Press. </ref> == Organizacije == * 1919: Dopisni član [[Pruska akademija znanosti|Pruske akademije znanosti]] * 1921: Redni član Pruske akademije znanosti * od 1921: Predsednik fizikalne komisije Notgemeinschaft der Deutschen Wissenschaft (Preimenovana v letih 1937: Deutsche Gemeinschaft zur Erhaltung und Förderun der Forschung. Po letu 1945 ni več delovala)<ref>Hentschel, 1966, Appendix A, see entry for NG.</ref> * od 1922: član upravnega odbora Astrofizikalnega observatorija v Potsdamu * 1925–33: svetovalec Physikalisch-Technische Reichsanstalt (Danes: Physikalisch-Technische Bundesanstalt). * Johannes Stark in Laue sta prejela Nobelovo nagrado * Predsednik Physikalisch-Technische Reichsanstalt * 1931–33:<span> </span>Predsednik Nemškega fizikalnega združenja. * Nacisti so ga 1933 zaradi odkritega nasprotovanja /Stark?/ odstranili iz Pruske akademije znanosti. * Bil je član ruske akademije znanosti, [[Immanuel Kant|Kantove]] družbe, [[Avstrijska akademija znanosti|Avstrijske akademiji znanosti]] (1960),<ref>{{Navedi splet|url=http://www.oeaw.ac.at/biblio/Archiv/pdf/MITGLIEDER.pdf|title=Membership list|accessdate=2 November 2011|publisher=Austrian Academy of Sciences}}</ref> [[Ameriško fizikalno društvo|American Physical Society]], Société Française de Physique in Société Française de Mineralogie et Crystallographie. * Dopisni Član Akademije Znanosti v Göttingenu, Münchnu, Torino, Stockholm, Rim (Leta), Madrid, Accademia dei Lincei Rimu, in [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe v Londonu]]. == Priznanja == === Nagrade === * 1914: [[Nobelova nagrada za fiziko]] * 1932: [[medalja Maxa Plancka]] [[Nemško fizikalno društvo|Nemškega fizikalnega društva]] * 1952: vitez francoskega reda zaslug ([[Pour le Mérite]]) * 1953: veliki križ z zvezdo Zvezne republike Nemčije * 1957: Uradnik [[Red legije časti|Legije Časti]] Francija<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nndb.com/people/528/000099231/|title=Max von Laue|accessdate=2 November 2011|publisher=[[Notable Names Database]]}}</ref> * 1959: Helmholtzeva medalja [[Berlin-Brandenburška akademija znanosti|Vzhodnoberlinske (Berlin-Brandenburške) akademije znanosti]] * Landenburgova medalja * Bimala–Churn–Lawova zlata medalja Indijske zveze v [[Kalkuta|Kalkuti]] == Glej tudi == * [[zgodovina posebne teorije relativnosti]] * [[Lauejev skalar]] * [[Lauejeve enačbe]] * [[Laue-Langevinov inštitut]] (''Institut Laue–Langevin'') * [[Laue (krater)]] * [[10762 von Laue]] == Izbrana dela == * Max von Laue ''Die Relativitätstheorie. Band 1: Die spezielle Relativitätstheorie'' (Friedr. Vieweg & Sohn, Braunschweig, 1911, in 1919) * Max von Laue ''Das Relativitätstheorie. Erster Band. Das Relativitätsprinzip der Lorentz-preoblikovanje. Vierte vermehrte Auflage.'' (Friedr. Vieweg & Sohn, 1921) * Max von Laue ''Die Relativitätstheorie. Zweiter Band<span> </span>: Die Allgemeine Relativitätstheorie Und Einsteins Lehre Von Der Schwerkraft '' (Friedr. Vieweg & Sohn, Braunschweig, 1921 in 1923) * Max von Laue ''Korpuskular - und Wellentheorie'' (Leipzig, 1933) * Max von Laue ''Die Interferenzen von Röntgen - und Elektronenstrahlen. Fünf Vorträge.'' (Springer, 1935) * Max von Laue ''Eine Ausgestaltung der Londonschen Theorie der Supraleitung'' (Barth, 1942) * Max von Laue ''Materiewellen und ihre Interferenzen'' (Akadem. Verl.-Ges. Becker & Erler, 1944) (Geest und Portig, 1948) * Max von Laue ''Theorie der Supraleitung'' (Springer, 1947 in 1949) ** Max von Laue, prevedel Lothar Meyer in William Band ''Teorija Superconductivity'' (N.Y., 1952) * Max von Laue ''Geschichte der Physik'' (Univ.-Verl., 1946 in 1947), (Athenäum-Verl., 1950) in (Ullstein Taschenbücher-Verl., 1959, 1966 in 1982) [Ta knjiga je bila prevedena v sedem drugih jezikih.] ** Max von Laue, prevedel Ralph E. Oesper ''Zgodovina Fizika'' (Academic Press, 1950) ** Max von Laue ''Historie De La Postavo'' (Lamarre, 1953) ** Max von Laue ''Geschiedenis der natuurkunde'' ('s Gravenhage, Stols, 1950 in 1954) * Max Planck in Max von Laue ''Wissenschaftliche Selbstbiographie'' (Barth, 1948) * Max von Laue ''Röntgenstrahlinterferenzen'' (Akadem. Verl.-Ges., 1948) * Max von Laue ''Die Relativitätstheorie. Bd. 2. Die allgemeine Relativitätstheorie'' (Vieweg, 1953) * Max Planck in Max von Laue ''Vorlesungen über Thermodynamik'' (de Gruyter (Gebundene, 1954) * Walter Friedrich, Paul Knipping in Max von Laue ''Interferenzerscheinungen bei Röntgenstrahlen'' (J. A. Barth, 1955) * Max von Laue ''Die Relativitätstheorie. Bd. 1. Umrl spezielle Relativitätstheorie'' (Vieweg, 1955) * Max von Laue ''Die Relativitätstheorie. Bd. 2. Die allgemeine Relativitätstheorie'' (Vieweg, 1956) * Max von Laue ''Max von Laue'' * Max von Laue ''Röntgenwellenfelder v Kristallen'' (Akademie-Verl., 1959) * Max von Laue ''Von Laue-Festschrift. 1'' (Akadem. Verl.-Ges., 1959) * Max von Laue ''Von Laue-Festschrift. 2'' (Akadem. Verl.-Ges., 1960) * Max von Laue in Ernst Heinz Wagner ''Röntgenstrahl-Interferenzen'' (Akadem. Verl.-Ges., 1960) * Max von Laue in Friedrich Beck ''Die Relativitätstheorie. Bd. 1. Umrl spezielle Relativitätstheorie'' (Vieweg, 1961 in 1965) * Max von Laue ''Gesammelte Schriften und Vorträge. Bd. 1'' (Vieweg, 1961) * Max von Laue ''Gesammelte Schriften und Vorträge. Bd. 2'' (Vieweg, 1961) * Max von Laue ''Gesammelte Schriften und Vorträge. Bd. 3'' (Vieweg, 1961) * Max von Laue ''Aufsätze und Vorträge'' (Vieweg, 1961 in 1962) * Max von Laue in Friedrich Beck ''Die Relativitätstheorie. Bd. 2. Die allgemeine Relativitätstheorie'' (Vieweg, 1965) * Max von Laue ''Die Relativitätstheorie II. Die allgemeine Relativitätstheorie'' (Vieweg Friedr. und Sohn Ver, 1982) === Druge publikacije === * {{Navedi revijo|title=Kritische Bemerkungen zu den Deutungen der Photogramme von Friedrich und Knipping|last=Laue|first=Max von|journal=[[Physikalische Zeitschrift]]|year=1913|issue=10|volume=14|pages=421–423}} Prejela 1. aprila 1913, ki je objavljen v izdaji No. 10 z dne 15. Maja 1913. Kot je navedeno v Mehra, Zvezek 5, Del 2, 2001, str.&#x20;922. * {{Navedi revijo|title=Zur Optik der Raumgitter|last=Laue|first=Max von|journal=Physikalische Zeitschrift|year=1913|issue=21|volume=14|pages=1040–1041}} Prejela 1. oktobra 1913, ki je objavljen v izdaji Številko 21 z dne 1. novembra 1913. Kot je navedeno v Mehra, Zvezek 5, Del 2, 2001, str.&#x20;922. * {{Navedi revijo|title=Röntgenstrahlinterferenzen|last=Laue|first=Max von|journal=Physikalische Zeitschrift|year=1913|issue=22/23|volume=14|pages=1075–1079}} Predstavljena je bila 24. septembra 1913 na 85. Naturforscherversammlung, Dunaj, objavljeni na vprašanje Št. 22/23 od 15. novembra 1913. Kot je navedeno v Mehra, Zvezek 5, Del 2, 2001, str.&#x20;922. * {{Navedi revijo|title=Zur Optik der Raumgitter|last=Laue|first=Max von|journal=Physikalische Zeitschrift|year=1913|issue=25|volume=14|pages=1286–1287}} Prejel 21. novembra 1913, ki je objavljen v izdaji No. 25 z dne 15. decembra 1913. Kot je navedeno v Mehra, Zvezek 5, Del 2, 2001, str.&#x20;922. * {{Navedi revijo|title=Zur Theorie der Supraleitung|last=Laue|first=Max von|last2=[[Fritz London]]|last3=[[Heinz London]]|journal=Zeitschrift für Physik|doi=10.1007/BF01343868|year=1935|issue=5–6|volume=96|pages=359–364|bibcode=1935ZPhy...96..359L}} == Sklici == {{sklici|3|refs= <ref name="waer_1968" >{{sktxt|Waerden|1968}}.</ref> <ref name="plan_1900" >{{sktxt|Planck|1900}}.</ref> <ref name="mage" >{{Projekt Matematična genealogija|id=44139}}</ref> <ref name="walk_1995">{{sktxt|Walker|1995|p=73}}.</ref> <ref name="american philosophical society">[http://www.amphilsoc.org/library/guides/ahqp/ Max von Laue] – American Philosophical Society Author Catalog</ref> <ref name="nobel bio" >[http://nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1914/laue-bio.html Max von Laue] – Nobel Prize Biography</ref> <ref name="Hentschel F Laue">{{sktxt|Hentschel|1996|loc= Appendix F, glej zapis Max von Laue}}.</ref> <ref name="deutsches" >[http://www.dhm.de/lemo/html/biografien/LaueMax/ Max von Laue Biography] – Deutsches Historisches Museum Berlin</ref> <ref name=Ewald> {{sktxt|Ewald|1962}}.</ref> <ref name=Jungnickel>{{navedi knjigo|last=Jungnickel|first=Christa|author2=Russell McCormmach |authorlink=|title=Intellectual Mastery of Nature. Theoretical Physics from Ohm to Einstein, Volume 2: The Now Mighty Theoretical Physics, 1870 to 1925|publisher=[[University of Chicago Press]]|location=|year=1990|isbn=0-226-41585-6|pages=284–285}}</ref> }} == Viri == {{refbegin|2}} * {{citat|editor-last1= Ewald|editor-first1= Paul Peter|editor-link1= Paul Peter Ewald|title= 50 Years of X-Ray Diffraction|date= 1962|url= http://www.iucr.org/iucr-top/publ/50YearsOfXrayDiffraction/}} (Ponatisnjeno v formatu pdf za XVIII. kongres IUCr v Glasgowu [[Mednarodna zveza za kristalografijo]]). poglavje 4, str. 37–42. * {{citat|editor-last1= Hentschel|editor-first1= Klaus|editor-last2= Hentschel|editor-first2= Ann M.|editor-last3= pomočnica ur. in prevajalka|title= Physics and National Socialism: An Anthology of Primary Sources|publisher= [[Birkhäuser Verlag]]|date= 1996|isbn= 0-8176-5312-0|location=Basel}} * {{citat|last1= Planck|first1= Max|authorlink1= Max Planck|url= http://www.christoph.mettenheim.de/planck-energieverteilung.pdf|title= Zur Theorie des Gesetzes der Energieverteilung im Normalspektrum|journal= [[Verhandlungen der Deutschen Physikalischen Gesellschaft]]|date= 1900|volume= 2|issue= |pages= 237–245|accessdate= 2017-03-16|archive-date= 2015-08-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20150807054128/http://www.christoph.mettenheim.de/planck-energieverteilung.pdf|url-status= dead}} * {{citat|editor-last1= Waerden|editor-first1= B. L. van der|date= 1968|title= [[iarchive:SourcesOfQuantumMechanics|Sources of Quantum Mechanics]]}} * {{citat|last1= Walker|first1= Mark H.|title= Nazi science: myth, truth, and the German atomic bomb|publisher= Plenum Press|date= 1995|isbn= 0-306-44941-2|location= New York}} {{refend}} == Nadaljnje branje == * {{Navedi knjigo|title=The End of the Certain World: The Life and Science of [[Max Born]]|last=Greenspan|first=Nancy Thorndike|authorlink=Stanley Greenspan|publisher=[[Basic Books]]|year=2005|isbn=0-7382-0693-8|location=New York}} * {{Navedi knjigo|title=Max von Laue|last=Herneck|first=Friedrich|publisher=Teubner|year=1979|location=Leipzig}} * {{Navedi knjigo|title=The Conceptual Development of Quantum Mechanics|url=https://archive.org/details/conceptualdevelo0000jamm|last=Jammer|first=Max|authorlink=Max Jammer|publisher=[[McGraw–Hill]]|year=1966|location=New York}} * {{Navedi knjigo|title=Hitler's Gift: The True Story of the Scientists Expelled by the Nazi Regime|url=https://archive.org/details/hitlersgifttrues0000meda_k8t5|last1=Medawar |first1=Jean |last2=Pyke |first2=David|publisher=Arcade Publishing|year=2012|isbn=978-1-61145-709-4|location=New York}} * {{Navedi knjigo|title=The Historical Development of Quantum Theory. Volume 1 Part 1 The Quantum Theory of Planck, Einstein, Bohr and Sommerfeld 1900–1925: Its Foundation and the Rise of Its Difficulties|last=Mehra|first=Jagdish|authorlink=Jagdish Mehra|last2=Helmut Rechenberg|publisher=Springer|year=2001|isbn=0-387-95174-1}} * {{Navedi knjigo|title=The Historical Development of Quantum Theory. Volume 1 Part 2 The Quantum Theory of Planck, Einstein, Bohr and Sommerfeld 1900–1925: Its Foundation and the Rise of Its Difficulties|last=Mehra|first=Jagdish|last2=Helmut Rechenberg|publisher=Springer|year=2001|isbn=0-387-95175-X}} * {{Navedi knjigo|title=The Historical Development of Quantum Theory. Volume 5 Erwin Schrödinger and the Rise of Wave Mechanics. Part 1 Schrödinger in Vienna and Zurich 1887–1925|last=Mehra|first=Jagdish|last2=Helmut |first2=Rechenberg|publisher=Springer|year=2001|isbn=0-387-95179-2}} * {{Navedi knjigo|title=The Historical Development of Quantum Theory. Volume 5 Erwin Schrödinger and the Rise of Wave Mechanics. Part 2 Schrödinger in Vienna and Zurich 1887–1925|last=Mehra|first=Jagdish|last2=Helmut |first2=Rechenberg|publisher=Springer|year=2001|isbn=0-387-95180-6}} * {{Navedi knjigo|title=Begegnungen mit Einstein, von Laue und Planck. Realität und wissenschaftliche Wahrheit|last=Rosenthal-Schneider|first=Ilse|publisher=Vieweg|year=1988|isbn=3-528-08970-9|location=Braunschweig}} * {{Navedi knjigo|title=Reality and Scientific Truth: Discussions with Einstein, von Laue, and Planck|url=https://archive.org/details/chanji0000linm|last=Rosenthal-Schneider|first=Ilse|publisher=Wayne State University|year=1980|isbn=0-8143-1650-6}} * {{Navedi knjigo|title=German National Socialism and the Quest for Nuclear Power, 1939–1949|last=Walker|first=Mark H.|publisher=Cambridge University Press|year=1993|isbn=0-521-43804-7|location=Cambridge, UK}} * {{Navedi knjigo|title=Max von Laue (1879–1960) Seine Bedeutung für den Wiederaufbau der deutschen Wissenschaft nach dem Zweiten Weltkrieg|last=Zeitz|first=Katharina|publisher=Steiner Franz Verlag|year=2006|isbn=3-515-08814-8}} == Zunanje povezave == * [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=53753 Akademsko drevo Maxa von Laueja] na Physics Tree {{ikona en}} * {{Projekt Matematična genealogija|id=44139}} * [http://www.dhm.de/lemo/html/biografien/LaueMax/ Max von Laue Življenjepis] – Nemški Zgodovinski Muzej, Berlin (v nemščini) * {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/19990203170938/http://www.physik.uni-frankfurt.de/paf/paf24.html|date=3 February 1999|title=Max von Laue Biography}}Wayback Machine{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/19990203170938/http://www.physik.uni-frankfurt.de/paf/paf24.html|date=3 February 1999|title=Max von Laue Biography}} – Univerze v Frankfurtu ob maini (v nemščini) * [http://nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1914/laue-bio.html Max von Laue] – Nobelovo Nagrado, Življenjepis * [http://nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1914/laue-lecture.pdf Nobel Predavanje Naslov] – Max von Laue ''O Odkrivanje X-ray Motenj'', 12. novembra 1915 * [http://nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1914/present.html Nobelovo nagrado za Predstavitev Naslov,] – Na račun Laue delo je Profesor G. Granqvist, Predsednik Nobelov Odbor za Fiziko {{-}} {{Nobelova nagrada za fiziko}} {{Matteuccijeva medalja}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Laue, Max von}} [[Kategorija:Rojeni leta 1879]] [[Kategorija:Umrli leta 1960]] [[Kategorija:Nemški fiziki]] [[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Nemški akademiki]] [[Kategorija:Kristalografi]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Münchnu]] [[Kategorija:Diplomiranci Humboldtove univerze v Berlinu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Göttingenu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Strasbourgu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Frankfurtu na Majni]] [[Kategorija:Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Münchnu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Zürichu]] [[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike]] [[Kategorija:Člani Papeške akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Predsedniki Nemškega fizikalnega društva]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]] [[Kategorija:Prejemniki Matteuccijeve medalje]] [[Kategorija:Prejemniki medalje Maxa Plancka]] [[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] th1aov6ft19g0rval77vjjsflohknr6 0 68851 6760151 6746211 2026-10-04T00:30:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760151 wikitext text/x-wiki [[Slika:Družina Weasley.jpg|thumb|Družina Weasley]] '''Družina Weasley''' je izmišljena družina v fantazijski pripovedi o čarovniku [[Harry Potter|Harryju Potterju]] angleške pisateljice [[J. K. Rowling]]. Ima pomembno vlogo v zgodbi, saj [[Harry Potter (oseba)|Harryju]] nadomešča družino, ki je nikoli ni imel. Zaradi slabega finančnega stanja in dobrih odnosov z [[bunkelj]]ni jih imajo nekateri [[čarovnik]]i za precej neugledne, vendar pa so zelo prijazni. Harry do njih čuti posebno navezanost in z njimi pogosto preživlja počitnice. Med drugim gredo skupaj tudi na [[svetovno prvenstvo]] v [[Quidditch]]u. V družini je sedem otrok in vsi so pegasti. Družina Weasley živi v hiši, poznani kot Jazbina. Njihov se dom se nahaja v izmišljeni vasi Ottery St. Catchpole v Devonu (UK). Weasleyevi živijo blizu drugi čarovniških družin kot na primer Diggory, Fawcett in Liupka. Hiša je zelo visoka - ima sedem nadstropij, in se zdi, da se njegov razpad preprečuje samo čarovnija. Kljub temu, da hiša izgleda, kot da bo razpadla, je bila to najboljša hiša, v kateri je kadarkoli bil Harry. Družina Weasley ima tudi edinstveno uro. Namesto kazalcev, ki označujejo čas, en kazalec za vsakega družinskega člana kaže, kje so: na cesti, pri delu, v šoli, v zaporu, itd. Ko Harry prispe v Jazbino v [[Harry Potter in princ nečiste krvi|šestem letniku]], kažejo vsi kazalci zaradi izbruha vojne na "smrtno nevarnost". ==Glavni družinski člani== ===Arthur Weasley=== {{Glavni članek|Arthur Weasley}} '''Arthur Weasley''' se je rodil 6. februarja 1950 in je verjetno sin Septimusa in Cedrelle Weasley (roj. Black).<ref>{{navedi splet|url=http://www.hp-lexicon.org/wizards/arthur.html|title=Arthur Weasley|work=The Harry Potter Lexicon|accessdate=26. junij 2015}}</ref> Je oče sedmih otrok ([[Bill Weasley|Bill]], [[Charlie Weasley|Charlie]], [[Percy Weasley|Percy]], [[Fred in George Weasley|Fred in George]], [[Ron Weasley|Ron]] in [[Ginny Weasley|Ginny]]), ki jih je imel z Molly Weasley. Ima brata [[Družina Weasley#Stric Billius|Billusa Weasley]]. Arthur Weasley dela na [[Ministrstvo za čaranje|Ministrstvu za čaranje]], zelo pa se zanima za [[Bunkeljni|bunkeljske]] predmete. Ker je z bunkeljni tak obseden, ima veliko čarovnikov njega in njegovo družino za izdajalce krvi. Prvič se pojavi poleti v [[Harry Potter in dvorana skrivnosti|drugi knjigi]] preden se otroci odpravijo na [[Bradavičarka|Bradavičarko]]. Medtem je spraševal Harryja o bunkeljskih izumih. V [[Harry Potter in ognjeni kelih|četrti knjigi]] gre na dom Harryjevega strica in tete po njega ter ga skupaj z večino svoje družine odpelje na [[svetovno prvenstvo]] v [[Quidditch]]u. V [[Harry Potter in feniksov red|peti knjigi]] ga je napadla kača Nagini, ena od Mrlakensteinovih Skrižvnov. Nato je odšel v bolnišnico svetega Munga, kjer je počasi okreval. V [[Harry Potter in svetinje smrti|zadnji knjigi]] pomaga pri prevozu Harryja v Jazbino. Boril se je v bitki za Bradavičarko in bil je na poroki [[Bill Weasley|Billa]] in [[Fleur Delacour|Fleur]]. ===Molly Weasley=== {{Glavni članek|Molly Weasley}} '''Molly Weasley''' (rojena Prewett) se je rodila 30. oktobra 1949.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hp-lexicon.org/wizards/molly.html|title=Molly Weasley|work=The Harry Potter Lexicon|accessdate=26. junij 2015|archive-date=2015-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20150701051505/http://www.hp-lexicon.org/wizards/molly.html|url-status=dead}}</ref> Njen mož je [[Arthur Weasley]] in je mati [[Bill Weasley|Billa]], [[Charlie Weasley|Charlieja]], [[Fred Weasley|Freda]], [[Fred in George Weasley|Georgea]], [[Ron Weasley|Rona]] in [[Ginny Weasley|Ginny]]. Je sestra [[Družina Weasley#Fabian in Gideon Prewett|Fabiana in Gideiona]]. Ima rdeče lase in rjave oči. [[Harry Potter (oseba)|Harryja]] je srečala leta [[Harry Potter in kamen modrosti|1991]] pred odhodom na Bradavičarko, ko mu je povedala, kako preiti na peroni 9 in 3/4. Je deset let starejša od Harryjevih staršev in je gospodinja. Njen najljubša pevka je Celestine Warbeck. Obožuje tudi knjige [[Slatan Sharmer|Slatana Sharmerja]]. v [[Harry Potter in ognjeni kelih|četrti knjigi]] je bila med [[Svetovno prvenstvo|svetovnim prvenstvom]] v [[quidditch]]u zelo zaskrbljena za svojo družino, [[Harry Potter (oseba)|Harryja]] in [[Hermiona Granger|Hermiono]]. Med [[Trišolski turnir|Trišolskim turnirjem]] je prišla skupaj z Billom na Bradavičarko. Skupaj z možem pripadata redu Feniksu. Nenehno jo je strah, da bo nekdo v njeni družini umrl. Harryja ima rada kot lastnega sina. Ko se v [[Harry Potter in feniksov red|peti knjigi]] sreča z Bavkarjem (ko ga srečaš, se prikaže se v obliki, česar te je najbolj strah), se je ta prikazal v mrtvega Arthurja, mrtvega dvojčka Freda in Georgea, mrtvega Percyja in mrtvega Harryja. V knjigi [[Harry Potter in princ mešane krvi]] je bil njen sin Bill zaročen s [[Fleur Delacour]], kar njej ni bilo po godu, saj ni marala Fleur in je kar naprej vabila [[Fatale Tanga|Fatale Tango]] na večerje (ki je bila nesrečno zaljubljena v [[Remus Wulf|Remusa Wulfa]]) v želji, da bi si Bill premislil in se zaljubil v Fatalo. Na koncu [[Harry Potter in feniksov red|šestega dela]] se Molly in Fleur ob ranjenemu Billu sporazumeta in imata kasneje dosti boljši odnos. V [[Harry Potter in svetinje smrti|sedmem delu]] je pripravljala poroko Billa in Fleur. Pri tem so jim pomagali Harry, Hermiona in ostali Weasleyevi. V bitki za Bradavičarko je ubila [[Krasotilya L'Ohol|Krasotilyo L'Ohol]]. Harry je na njegov rojstni dan spekla rojstnodnevno torto v obliki zlatega zviza in mu dala uro, ki je nekoč pripadala njenemu bratu. Na prvi pogled je zelo močna čarovnica, toda v boju za Bradavičarke je premagala Siriusovo morilko in številne močne čarovnike. Pri tem je pokazal veliko moči, poguma in spretnosti. ===Bill Weasley=== {{Glavni članek|Bill Weasley}} '''William Arthur "Bill" Weasley''' se je rodil 29. novembra 1970 kot najstarejši sin Molly in Arthurja Weasleya.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hp-lexicon.org/wizards/bill.html|title=William Arthur "Bill" Weasley|accessdate=26. junij 2015|work=The Harry Potter Lexicon|archive-date=2016-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160628125404/http://www.hp-lexicon.org/wizards/bill.html|url-status=dead}}</ref> Nosi uhan in ima dolge lase, ki so vezani v čop. V glavnem je oblečen kot, da gre na rock koncert. Ima pet mlajših bratov in mlajšo eno sestro. Je član Reda Feniksa. Delal je v Gringottu v Egiptu. Na Bradavičarki je bil v domu [[Gryfondom]], kjer je bil tudi predstavnik študentov. V [[Harry Potter in princ mešane krvi|šestem delu]] se je zaljubil v Fleur Delacour. Vsa družina je temu nasprotovala, vendar pa, ko je volkodlak [[Jedec smrti|Fenrir Siwodlack]] ugriznil Billa in to Fleur ni ustavilo, da ga ljubi, je pridobila naklonjenost gospe Weasley in ostale družine. Poročila sta se [[Harry Potter in svetinje smrti|v sedmem delu]] in skupaj imata tri otroke: [[Družina Weasley#Victoire Weasley|Victoire]], [[Družina Weasley#Dominique Weasley|Dominique]] in [[Družina Weasley#Louis Weasley|Louis]]. Živijo v neposredni bližini morja, v hiši, znani kot Brežni dom. ===Charlie Weasley=== {{Glavni članek|Charlie Weasley}} '''Charles "Charlie" Weasley''' se je rodil 12. decembra.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hp-lexicon.org/wizards/charlie.html|title=Charlie Weasley|work=The Harry Potter Lexicon|accessdate=26. junij 2015|archive-date=2012-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20120723002701/http://www.hp-lexicon.org/wizards/charlie.html|url-status=dead}}</ref> 1972<ref>{{navedi splet|url=http://www.jkrowling.com/textonly/en/faq_view.cfm?id=63|title=J.K.Rowling Official Site|work=Wayback Machine|accessdate=26. junij 2015|archive-date=2011-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110806212045/http://www.jkrowling.com/textonly/en/faq_view.cfm?id=63|url-status=bot: unknown}}</ref> kot drugi sin Arthurja in Molly Weasley (roj. Prewett). Je mlajši brat [[Bill Weasley|Billa]] in starejši brat [[Percy Weasley|Percyja]], [[Fred in George Weasley|Georga]], [[Ron Weasley|Rona]], [[Ginny Weasley|Ginny]] in pokojnega [[Fred Weasley|Freda]]. Od leta 1984 do leta 1991 je obiskoval Bradavičarko, kjer je bil uvrščen v Gryfondom. V času šolanja je bil je tako predstavnik študentov kot tudi kapetan Gryfondomske quidditch ekipe. Po diplomi je šel v Romunijo preučevati zmaje. Za prvo nalogo na Trišolskem turnirju je prinesel zmaje. Po službi je spoznaval nove prijatelje in jih spodbudil, da se pridružijo v boju proti Mrlakensteinom. Bil je na svetovnem prvenstvu v Quidditchu. Ko ga je Harry srečal, je opazil, da je imel opekline na rokah. Med drugo čarovniško vojno je bil Charlie član Reda Feniks in se leta 1998 boril v bitki za Bradavičarko, kamor je v zadnjem delu bitke prišel z ojačitvami. Charlie je preživel drugo čarovniško vojno in nadaljeval z delom z zmaji. Nikoli se ni poročil in imel otrok, ker se bolj zanima za zmaje kot za ženske. ===Percy Weasley=== {{Glavni članek|Percy Weasley}} '''Percy Ignatius Weasley''' se je rodil 22. avgusta 1976<ref>{{navedi splet|url=http://www.hp-lexicon.org/wizards/percy.html|title=Percy Ignatius Weasley|accessdate=26. junij 2015|work=The Harry Potter Lexicon}}</ref> kot tretji sin Arthurja in Molly Weasley (roj. Prewett). Je mlajši brat [[Bill Weasley|Billa]] in [[Charlie Weasley|Charlieja]] ter starejši brat [[Fred in George Weasley|Georgea]], [[Ron Weasley|Rona]], [[Ginny Weasley|Ginny]] in pokojnega [[Fred Weasley|Freda]]. Med študenti v šoli ni bil zelo priljubljen, vendar pa je bil najljubši pri učiteljih. [[Harry Potter in kamen modrosti|V petem letniku]] ga je Albus Dumbledore, ravnatelj Bradavičarke, imenoval za predstavnika študentov doma Gryfondom. [[Harry Potter in dvorana skrivnosti|V drugem]] in [[Harry Potter in jetnik iz Azkabana|tretjem delu]] se je naskrivaj hodil s Penelope Bistropo. Po končanem šolanju je hitro postal osebni pomočnik ministra za čaranje in se oddaljil od Dumbledorja in svojih staršev. [[Harry Potter in svetinje smrti|V sedmem delu]] se je spravil in združil s svojo družino v bitki Bradavičarko. Med bojem vidi smrt svojega brata Freda. Poročil se je z žensko z imenom Audrey in z njo imel dve hčerki, [[Družina Weasley#Molly Weasley II.|Molly]] in [[Družina Weasley#Lucy Weasley|Lucy]]. ===Dvojčka Fred in George=== {{Glavni članek|Fred in George Weasley}}{{navedek|''»Pa ne, da si predstavnik študentov, Percy« se je pretirano začudil eden izmed dvojčkov. »To bi nam res lahko že prej povedal že prej«<br>»Samo trenutek. Spomnim se, da je nekaj omenil,« je rekel drugi. »Enkrat ...«<br>»Ali dvakrat ...«<br>»Na minuto ...«<br>»Vse poletje ...«<br>»Dajta že mir,« je zanergal predstavnik Precy.''<br> - JK Rowling, Harry Potter in kamen modrosti, poglavje VI.}} [[Slika:Weasleys Wizard Wheezes-geograph.org.uk-3264610.jpg|thumb|Trgovina Georgea in Freda]] '''Frederick Joseph "Fred"''' in '''George Andrew Weasley''' sta se rodila 1. aprila 1978<ref>{{navedi splet|url=http://www.hp-lexicon.org/wizards/twins.html|title=Fred in George Weasley|work=The Harry Potter Lexicon|accessdate=26. junij 2015|archive-date=2015-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20150701053629/http://www.hp-lexicon.org/wizards/twins.html|url-status=dead}}</ref> kot dvojčka Arthurja in Molly Weasley. Fred je umrl 2. maja 1998 v bitki za Bradavičarko. Dvojčka imata tako kot preostali del družine rdeče lase. Sta mlajša brata [[Bill Weasley|Billa]], [[Charlie Weasley|Charlieja]] in [[Percy Weasley|Percyja]] ter starejša brata [[Ron Weasley|Rona]] in [[Ginny Weasley|Ginny]]. Po Ravbarjih sta bila onadva največja dežurna zabavljača in na Bradavičarki ves čas povzročata težave. Značilna sta po dobrem humorju in po njunih smešnih izjavah. Njuna največja želja je, da bi odprla trgovino s čarovniškimi pripomočki, kar jima v šesti knjigi tudi uspe. Za to je zaslužen tudi Harry, ki jima da 1000 guldov, ki jih je dobil, ko je zmagal na Trišolskem turnirju. [[Harry Potter in svetinje smrti|V sedmi knjigi]] George pri prevozu Harryja iz Dursleyeve hiše izgubi uho, ki mu z urokom nenamerno odreže [[Robaus Raws|Raws]], medtem ko je Fred Weasley ubil Jedca smrti. V klepetu z [[JK Rowling]], ki je potekal po premieri zadnjega dela, smo izvedeli, da ima George sina, ki mu je dal ime [[Družina Weasley#Fred Weasley|Fred]], v čast svojemu mrtvemu bratu. Še vedno vodi svojo trgovino, kjer mu pomaga Ron. Rowling je razkrila, da se je George poročil z [[Angelina Johnson|Angelino]] in je poleg svojega sina imel še hčerko [[Družina Weasley#Roxanne Weasley|Roxanno]]. Georgu po smrti Freda nikoli ni uspelo pričarati Varuha, saj so bili njegovi najsrečnejši spomini povezani z njegovim bratom dvojčkom. ===Ron Weasley=== {{Glavni članek|Ron Weasley}}[[Slika:ronw.jpg|thumb|left|Ron Weasley|262x262_pik]] '''Ronald Billius "Ron" Weasley''' se je rodil 1. marca 1980<ref>{{navedi splet|url=http://www.hp-lexicon.org/wizards/ron.html|title=Ronald "Ron" Weasley|work=The Harry Potter Lexicon|accessdate=26. junij 2015}}</ref> kot najmlajši sin Arthurja in Molly Weasley (roj. Prewett). Bil je mlajši brat [[Bill Weasley|Billa]], [[Charlie Weasley|Charlieja]], [[Percy Weasley|Percyja]], [[Fred Weasley|Freda]] in [[George Weasley|Georgea]] ter starejši brat [[Ginny Weasley|Ginny]]. S svojimi brati in sestro je živel v Jazbini. Ron je leta 1991 začel obiskovati Bradavičarko in je bil razvrščen v dom Gryfondom. Kmalu je postal najboljši prijatelj s sosošolcem [[Harry Potter (oseba)|Harryjem Potterjem]] in kasneje s [[Hermiona Granger|Hermiono Granger]]. V času odraščanja so se skupaj soočali s številnimi izzivi, vključno z ohranjanjem Kamna modrosti pred profesorjem Smottanom, reševanjem Ronove sestre iz Dvorane skrivnosti, ustvarijo Dumbledorjevo armado in se bojevali v številnih bitkah druge čarovniške vojne: vključno z bitko na Ministrstvu za čarovnijo, bitko na astronomskem stolpu, bitko sedem Potterjev in bitki za Bradavičarko. Ron je [[Harry Potter in feniksov red|v svojem petem letu na Bradavičarki]] postal tudi Gryfondomski prefekt in branilec Gryfondomske Quidditch ekipe. Preskočil je zadnje leto svoje šole, da bi spremljal Harryja in Hermiono v prizadevanju, da uniči Mrlakenstinove Skrivžne in se je leta 1998 boril v bitki za Bradavičarko, v kateri je izgubil svojega brata, Freda, izguba, ki je prizadela njega in njegovo družino. Po vojni se je Ron skupaj s Harryjem Potterjem in Nevillom Veleritom pridružil aurorom na Ministrstvu za čaranje, da bi izsledili Jedce smrti, ki so pobegnili.<ref>{{navedi splet|url=http://content.time.com/time/specials/2007/personoftheyear/article/0,28804,1690753_1695388_1695569,00.html|title=Rowling Answers 10 Questions About Harry|accessdate=26. junij 2015|work=Time}}</ref> Kasneje je delal v trgovini bratov dvojčkov skupaj s svojim bratom Georgom.<ref>{{navedi splet |url=http://www.accio-quote.org/articles/2007/1217-pottercast-anelli.html |first1=Anelli |last1=Melissa |first2=John |last2=Noe |first3=Sue |last3=Upton |title=PotterCast Interviews J.K. Rowling, part one. |date=17. december 2007 |accessdate=26. junij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150723095512/http://www.accio-quote.org/articles/2007/1217-pottercast-anelli.html |archive-date=2015-07-23 |url-status=dead}}</ref> Sčasoma sta se on in Hermiona poročila in imela dva otroka: hčerko [[Družina Weasley#Rose Weasley|Rose]] in sina [[Družina Weasley#Hugo Weasley|Huga]]. Ron je bil tudi boter [[Družina Weasley#James Sirius Potter|Jamesa Siriusa Potterja]], najstarejšega sina njegove sestre [[Ginny Weasley]] in [[Harry Potter (oseba)|Harryja Potterja]]. ===Ginny Weasley=== {{Glavni članek|Ginny Weasley}}[[Slika:Ginny_Weasley_GOF.jpg|thumb|Ginny Weasley]] '''Ginevra Molly "Ginny" Potter''' (roj. Weasley) je čistokrvna čarovnica. Rodila se je 11. avgusta 1981<ref>{{navedi splet|url=http://www.hp-lexicon.org/wizards/ginny.html|title=Ginevra Molly "Ginny" Weasley|accessdate=27. junij 2015|work=The Harry Potter Lexicon}}</ref> kot najmlajši otrok Arthurja in Molly Weasley (roj. Prewett) in prvo dekle rojeno v družino Wasley po dolgem času. Je mlajša sestra [[Bill Weasley|Billa]], [[Charlie Weasley|Charlieja]], [[Percy Weasley|Percyja]], [[Fred Weasley|Freda]], [[George Weasley|Georgea]] in [[Ron Weasley|Rona]]. Bradavičarko je obiskovala od leta 1992 do leta 1999 in je bila razvrščena v dom Gryfondom. [[Harry Potter in dvorana skrivnosti|V svojem prvem letniku]] je bila pod vplivom spomina 16-letnega jaza [[Mrlakenstein|Marka Neelstina]], ohranjenega v dnevniku, in je bila prisiljena, da ponovno odpre dvorano skrivnosti ter tako ogrozila življenja mnogih učencev, vključno s svojim. Po tej preizkušnji je Ginny prerasla v samozavestno mlado žensko, ki je postala pomemben član [[Harry Potter in Feniksov red#Dumbledorjeva armada|Dumbledorjeve armade]], krožek, ki jo je poučeval in vodil [[Harry Potter (oseba)|Harry Potter]]. Kasneje je leta 1996 sodelovala v bitki na Ministrstvu za čaranje, leta 1997 je sodelovala v bitki na astronomskem stoplu in leta 1998 v bitki za Bradavičarko. Bila je tudi uspešna Quidditch igralka in igrala zasledovalko in iskalca ob različnih časih za ekipo doma Gryfondom. Po drugi čarovniški vojni je postala profesionalna Quidditch igralka za Holyhead Harpies. Po upokojitvi iz Harpies je Ginny postala višja Quidditch dopisnica za Preroške novice. V začetku 2000. se je poročila s [[Harry Potter (oseba)|Harryjem Potterjem]], s katerim ima tri otroke: [[Družina Weasley#James Sirius Potter|Jamesa Siriusa]], [[Družina Weasley#Albus Robaus Potter|Aalbus Robaus]] in [[Družina Weasley#Lily Loona Potter|Lily Loona Potter]]. ==Priženjeni družinski člani== ===[[Fleur Delacour|Fleur Weasley]]=== '''Fleur Isabelle Weasley''' (roj. Delacour) se je rodila leta 1977<ref>{{navedi splet|url=http://www.hp-lexicon.org/wizards/fleur.html|title=Fleur Isabelle Delacour|accessdate=27. junij 2015|work=The Harry Potter Lexicon|archive-date=2015-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20150629125313/http://www.hp-lexicon.org/wizards/fleur.html|url-status=dead}}</ref> v Franciji kot starejša hčerka Apolline Delacour in njenega moža ter starejša sestra Gabrielle Delacour. Njena babica je bila vyla, zato je ona četrt vyla - to ji daje lepoto, ki privablja moške kot magnet. Leta 1988 je začela obiskovati šolo Beauxbatons. Med letom 1994 in 1995 je bila prvakinja Beauxbatonsa na Trišolskim turnirjem. Fleur je tekmovala pogumno (čeprav ni dokončala druge naloge), vendar se je turnir končal tragično s smrtjo [[Cedric Diggory|Cedrica Diggoryja]] in vrnitvijo [[Mrlakenstein]]a. V sledečem poletju je Fleur delala s krajšim delovnim časom na čarovniški banki Gringott, da bi izboljšala svojo angleščino, in začela hoditi s svojim sodelavcem [[Bill Weasley|Billom Weasleyem]]. Par se je kmalu zaročil in Fleur je poleti leta 1996 ostala v Jazbini, da bi spoznati Billovo družino. Fleur je leta 1997 prispela na Bradavičarko po bitki pri astronomskem stolpu, v katerem je [[volkodlak]] Fenrir Siwodlac huje poškodoval njenega zaročenca. Par se je poročil avgusta istega leta; poroka je bila prekinjena po padcu Ministrstva za čarovnijo zaradi Jedcev smrti. Fleur in Bill sta ustanovila Brežni dom, kasneje pa sta pomagala [[Harry Potter (oseba)|Harryju Potterju]], [[Ron Weasley|Ronu Weasleyu]] in [[Hermiona Granger|Hermioni Granger]] po njihovem pobegu iz dvorca Malfoy ter jim večinoma ponudili sobo. Fleur se je leta 1998 skupaj z možem borila v bitki za Bradavičarko. Po koncu druge čarovniške vojne sta z Billom imela tri otroke: [[Družina Weasley#Victoire Wweasley|Victorie]], [[Družina Weasley#Dominique Weasley|Dominique]] in [[Družina Weasley#Louis Weasley|Louisa Weasleya]]. Je dobitnica medalje poguma za njeno sodelovanje v bitki za Bradavičarko od obeh francoskih in britanskih ministrstev za čarovnijo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pottermore.com/en/book4/chapter15/moment1/beauxbatons-academy-of-magic|title=Beauxbatons Academy of Magic|accessdate=26. junij 2015|work=Pottermore}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ===Audrey Weasley=== '''Audrey Weasley''' (dekliški priimek neznan) je žena [[Percy Weasley|Percyja Weasleyja]]. Par ima dve hčerki: [[Družina Weasley#Molly Weasley II.|Molly II.]] in [[Družina Weasley#Lucy Weasley|Lucy]].<ref name="wesleys">{{navedi splet|url=http://www.thetimes.co.uk/tto/arts/books/article2452040.ece|title=The unwritten story of Harry’s friends and their children|accessdate=26. junij 2015|date=27. december 2007|author=Adam Sherwin|work=The Times}}</ref><ref name="weasley">{{navedi splet|url=http://www.hp-lexicon.org/wizards/weasley.html|title=The Weasley Family|accessdate=27. junij 2015|work=The Harry Potter Lexicon|archive-date=2012-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20120128172958/http://www.hp-lexicon.org/wizards/weasley.html|url-status=dead}}</ref> Možno je, da sta leta 2017 ena ali obe njeni hčerki obiskovali ali začeli obiskovati Bradavičarko zaradi dejstva, da je bil njen mož Percy 1. septembra tistega leta na železniški postaji King's Cross. ===Angelina Weasley=== {{Glavni članek|Angelina Johnson}} '''Angelina Weasley''' (roj. Johnson) se je rodila 24 – 30. oktobra 1977.<ref name="weasley"/> Je čarovnica in nekdanja Gryfondomska učenka na Bradavičarki. Bila je tudi članica Dumbledorjeve armade, krožka, ki ga je učil in vodil [[Harry Potter (oseba)|Harry Potter]]. Leta 1998, dva leta po tem, ko je zapustila šolo, se je vrnila in bojevala v bitki za Bradavičarko proti temnim čarovnikom [[Mrlakenstein]]om in njegovimi privrženci. Nekaj po drugi čarovniški vojni se je poročila z [[George Weasley|Georgem Weasleyem]] in par je imel dva otroka: [[Družina Weasley#Fred Weasley II.|Freda II.]] in [[Družina Weasley#Roxanne Weasley|Roxanne Weasley]]. ===Hermiona Weasley=== {{Glavni članek|Hermiona Granger}}{{navedek|''Vsi bi lahko umrli, da ne omenjam česa hujšega - lahko bi nas vrgli s šole.''<br> (citat iz [[Harry Potter in kamen modrosti]], 9. poglavje}} [[Slika:Hermione granger hppoa.jpg|thumb|Hermiona Granger v tretjem letniku Bradavičarke]] '''Hermiona Jean Weasley''' (roj. Granger) je bunkeljska čarovnica, rojena 19. septembra 1979<ref>{{navedi splet|url=http://www.hp-lexicon.org/wizards/granger.html|title=Hermione Jean Granger|accessdate=27. junij 2015|work=The Harry Potter Lexicon}}</ref> gospodu in gospe Granger, zobozdravnikoma iz Londona. Odraščala je kot normalno bunkeljsko dekle, dokler ni pri enajstih letih izvedela, da je čarovnica in da je bila sprejeta na Bradavičarko. Šolo je začela obiskovati 1. septembra 1991, kjer je bila pozneje razvrščena v dom Gryfondom, čeprav je bila dovolj pametna za [[Drznvraan]]. Imela je odličen akademski um, z veliko možnostjo ima tudi fotografski spomin in dokazala je, da je nadarjna učenka. Hermiona je prvič srečala [[Harry Potter (oseba)|Harryja Potterja]] in [[Ron Weasley|Rona Weasleyja]] na Ekspresnem vlaku Bradavičarke. Oba fanta sta videla Hermiono kot neprijazno in neznosno. Vendar pa je kljub hladnemu odnosu med njimi tremi Hermiona prevzela Ronovo in Harryjevo krivdo potem, ko sta jo rešila pred trolom. Harry in Ron sta bila presenečena, a hvaležni, in oni trije so se hitro spoprijateljili. V svojem drugem letu, Hermiona igrala ključno vlogo pri odkritju Dvorane skrivnosti, preden je bila žrtev baziliska. Naslednje leto je bila pooblaščena, da uporabi časotresk, da se je lahko udeležila več razredov od drugih študentov, in ki ga sta ga kasneje ona in Harry uporabila pri reševanju [[Sirius Black|Siriusa Blacka]] pred morakvarjevim poljubom in pri reševanju [[hipogrif]]a [[Žreboklun]]a od gotove smrti. V četrtem letu je postala borec za pravice hišnih vilincev in ustanovila združenje borcev za človekove pravice ranljivih vilincev. Leta 1995 je bila gonilna sila pri ustanovitvi Dumbledorjeve armade, leta 1996 je sodelovala v bitki a Ministrstvu za čarovnijo in bitki na astronomskem stolpu. Hermiona in Ron sta se odločila, da zapustita Bradavičarko in se Harryju pridružita pri iskanju Srivžnov in uničenju Mrlakensteina in se leta 1998 vrnita na Bradavičarko na bitko. Po drugi čarovniški vojni se je Hermiona vrnila na Bradavičarko, da bi dokončala svojo izobrazbo. Kasneje je dobila službo na Ministrstvu za čarovnijo, da bi zagotavila boljšo umestitev vilincev, in kasneje je prejela promocijo in delal na Oddelku za čarovniški kazenski pregon. Kasneje se je poročila z [[Ron Weasley|Ronom]] in skupaj sta imela dva otroka: hčerko [[Družina Weasley#Rose Weasley|Rose]] in sina [[Družina Weasley#Hugo Weasley|Huga Weasleya]]. Hermiona je tudi botra najstarejšemu sinu [[Harry Potter (oseba)|Harryju Potterju]] in [[Ginny Weasley]], [[Družina Weasley#Lily Siriusu Potter|Jamesu Siriusu Potterju]] in njuni edini hčerki [[Družina Weasley#Lily Loona Potter|Lily Looni Potter]]. ===Harry Potter=== {{Glavni članek|Harry Potter}}[[Slika:Harry Potter - GoF Promo.jpg|thumb|Harry Potter v četrtem letniku Bradavičarke]] '''Harry James Potter''' se je rodil 31. julija 1980 kot edini otrok in sin Jamesa in Lily Potter (roj. Evans).<ref>{{navedi splet|url=http://www.hp-lexicon.org/wizards/harry.html|title=Harry James Potter: Data|accessdate=27. junij 2015|work=The Harry Potter Lexicon}}</ref> Je eden najbolj znanih čarovnikov vseh časov. Zaradi prerokbe ga je Mrlakenstein poskušal ubiti, ko je bil še dojenček. Ta dogodek je prinesel Mrlakensteinov prvi poraz in konec prve čarovniške vojne. Ker je pa Mrlakenstien vmes ubil Harryjeva starša, je slednji postal sirota je Harryjeva skrbnica postala njegova bunkeljska teta Petunija Dursley, pri kateri ni bil dobrodošel. Na svoj enajsti rojstni dan je Harry izvedel, da je čarovnik. Leta 1991 je začel obiskovati Bradavičarko, kjer je bil razvrščen v dom Gryfondom. Med šolanjem se je spoprijateljil z [[Ron Weasley|Ronom Weasleyem]] in [[Hermiona Granger|Hermiono Granger]] in kasneje postal najmlajši quidditch iskalec v stoletju in kasneje tudi kapetan gryfondomske qudditch ekipe, s katero je osvojil dva pokala. V [[Harry Potter in kamen modrosti|prvem delu]] je postal znan po reševanju kamna modrosti pred Mrlakensteinom in v [[Harry Potter in dvorana skrivnosti|drugem delu]] po reševanju Ronove sestre [[Ginny Weasley|Ginny]] iz Dvorane skrivnosti. Harry je v [[Harry Potter in ognjeni kelih|četrtem letniku]] postal Bradavičarski prvak na Trišolskem turnirju in tudi zmagovalec, čeprav se je tekmovanje končalo tragedično s smrtjo [[Cedric Diggory|Cedrica Diggoryja]] in vrnitvijo Mrlakensteina. [[Harry Potter in feniksov red|Naslednje šolsko leto]] je Harry nerad učil in vodil Dumbledorjevo armado in se boril v bitki na Sekretariatu za skrivnosti na Ministrstvu za čaranje, med katero je izgubil botra [[Sirius Black|Siriusa Blacka]], ki je bila njegova prijateljska/bratska figura. Harry je igral pomembno vlogo v številnih drugih bitk v drugi čarovniški vojni ter lovil in uničil Mrlakensteinove Skrivžne skupaj z Ronom in Hermiono. V bitki za Bradavičarko je bil osebno priča smrti [[Robaus Raws|Robausa Rawsa]] in [[Fred Weasley|Freda Weasleyja]], in izvedel, da so [[Remus Wulf]], [[Fatale Tanga]], Colin Creevey, in mnogi drugi prav tako padli. Naletel je ne Mrlakensteina in se je žrtvoval, vedoč, da je bil njegov to edini način, da se uniči fragment Mrlakensainove duše, ki je bil v sebi. V negotovosti, ko ga je Mrlakenstein preklel na gozdni jasi, Albus Dumbledore dal Harry svetovanje in osnovne informacije o Dark Gospoda. Ko je rekel, da se lahko odločijo živeti ali "korak naprej" Harry odločil živeti. Ko se je zbudil, je soočen Mrlakenstein in ga porazil enkrat za vselej. Vmes se je še sestal z Mrlakenstinom, ki ga je preklel s kletvijo smrti, vendar je Harry ponovno preživel, ker je bil eden od Mrlakenstienovih skrivžnov v njem samem. Na koncu se je še zadnjič soočil z Mrlakensteinom in ga dokončno premagal. Po vojni je Harry postal auror in se poročil z [[Ginny Weasley]], s katero je imel tri otroke: [[Družina Weasley#James Sirius Potter|Jamesa Siriusa]] (poimenovan po njegovem očetu in botru), [[Družina Weasley#Albus Robaus Potter|Albusa Robausa]] (poimenovan po Robausu Rawsu in Albusu Dumbledorju) in [[Družina Weasley#Lily Loona Potter|Lily Loono]] (poimenovano po njegovi materi in Looni Luipki). Imenovan je bil za botra Edwarda Remusa Wulfa. Leta 2007 je pri starosti 26 let Harry postal vodja aurorjev in občasno dajal na Bradavičarki lekcije iz [[Obramba pred mračnimi silami|obrambe pred mračnimi silami]]. ==Ostali družinski člani== ===Septimus in Cedrella Weasley=== Septimus in Cedrella Weasley sta čistokrvna čarovnika. Cedrella Weasley (roj. Black) je bila druga najstarejša hčerka Arcturusa Blacka II. in Lysandra Black, ter sestra Charisa in Callidore. Skozi Cedrello družina Weasley ni povezana le z družino Black, vendar tudi z družino Hulesh in Velerit. Ker je bil Septimus štet za krvnega izdajalca, je njuna poroka povzročila Cedrellino odstranitev it tapiserije družine Black. Septimus in Cedrella sta imela tri sinove, eden od katerih je [[Arthur Weasley]]. Skozi svojega sina Arthurja imata sedem vnukov in dvanajst pravnukov. ===Stric Bilius=== '''Billius''' (priimek Weasley ali Prewett) je bil čistokrvni čarovnik in brat ali [[Arthur Weasley|Aarthurja Weasleya]] ali [[Molly Weasley|Molly Weasley (roj. Prewett)]]. Kot vseživljenjski samec je bil zabavno-ljubeč in živahen, vendar je bil nagnjen k ekscentričnemu vedenju.Menda je umrl štiriindvajset ur po tem, ko je videl ''Bruta''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hp-lexicon.org/wizards/a-z/b.html#bilius|title=Wizards, Witches and Beings: B|accessdate=27. junij 2015|work=The Harry Potter Lexicon}}</ref> ===Stara teta Muriel=== '''Muriel''' se je rodila med 31. julijem 1889 in 2. avgustom 1890 in je čistokrvna ali polkrvna čarovnica ter teta [[Molly Weasley|Molly Weasley (roj. Prewett)]]. Njen priimek je neznan. Lahko je Prewett, vendar samo če je povezana z Molly po očetovi strani.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hp-lexicon.org/wizards/a-z/m.html#muriel|title=Wizards, Witches and Beings: M|accessdate=27. junij 2015|work=The Harry Potter Lexicon}}</ref> Harry jo je srečal na poroki [[Bill Weasley|Billa]] in [[Fleur Delacour|Fleur]]. Imela krvave oči in velik roza klobuk. Fleur je posodila tiaro, ki so jo naredili goblini. ===Fabian in Gideon Prewett=== '''Fabian in Gideon Prewett''' sta bila oba čistokrvna čarovnika rojena gospodu in gospe Prewett ter brata [[Molly Weasley|Molly Prewett]]. Skozi svojo sestro sta strica sedem Weasleyevih otrok in svaka [[Arthur Weasley|Arthurja Weasleya]]. Oba sta bila člana prvotnega Reda Feniksa. Pred koncem prve čarovniške vojne ju je ubilo pet Jedcev smrti, med katerimi je bil tudi Antonin Dolohov. [[Alastor "Noruč" Nergga|Alastor Nergga]] je trdil, da sta se borila pogumno in umrla kot heroja. Antonin Dolohov je zaradi njunega umora končal v Azkabanu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hp-lexicon.org/wizards/a-z/p.html|title=Wizards, Witches and Beings: P|accessdate=27. junij 2015|work=The Harry Potter Lexicon}}</ref> Zdi se, da se je Molly zaradi smrti njenih bratov začela obnašati še bolj zaščitniška do svojih otrok in tudi do Harryja. ===Apolline in gospod Delacour=== Apolline in gospod Delacour sta starša [[Fleur Delacour|Fleur]] in [[Gabrielle Delacour]]. [[Harry Potter in ognjeni kelih|Leta 1994]] sta Apolline in njen mož obiskala Fleur pred njeno tretjo nalogo na Trišolskem turnirju. Monsieur Delacour je francoski čarovnik, ki je poročen s polvilo čarovnico Apolline Delacour, s katero ima dve hčerki, Fleur in Gabrielle, ki ga ljubita drago in ljubeče ter ga kličeta "papa". Madame Delacour je opisana kot lepa blondinka, kot sta tudi njeni hčerki, Fleur in Gabrielle. Te lastnosti so podedovali od Apollinine matere vile. Poleti leta 1997 sta Delacoura obiskala Jazbino pred poroko Fleur in Billa Weasleya. Med njunim obiskom sta bila Apolline in njen mož prikazana kot zelo koristna in prijetna gosta. Skozi hčerko Fleur imata tri vnuke, [[Družina Weasley#Victorie Weasley|Victorie]], [[Družina Weasley#Dominique Weasley|Dominique]] in [[Družina Weasley#Louis Weasley|Louisa Weasley]]. ===Gabrielle Delacour=== '''Gabrielle Delacour''' je četrt vyla in hčerka gospoda in Apolline Delacour. Ima eno sestro Fleur, s katero je Gabrielle povezana z družino Weasley. Leta 1994 je bila Fleur izbrana za prvakinjo akademije Beauxbatons v Trišolskem turnirju. Ker je bila Gabrielle dragocena Fleur, je bila v njeni drugi nalogi. Rešil jo je Harry Potter skupaj z Ronom Weasleyem in od takrat naprej sta in Fleur in Gabrielle obravnavali Harryja in Rona z veliko prijaznostjo. Gabrielle je bila leta 1997 v Jazbini družica na poroki svoje starejše sestre. ==Vnuki Arthurja in Molly Weasley== ===Victoire Weasley=== '''Victoire Weasley''' se je rodila 2. maja v zgodnjih 2000.<ref name="weasley"/> kot najstarejši otrok Billa in Fleur Weasley (roj. Delacour). Svoje ime je dobila, kar pomeni "zmaga" v francoščini, ker je njen datum rojstva padel na obletnico bitke za Bradavičarko. Ima mlajšo sestro [[Družina Weasley#Dominique Weasley|Dominique]] in mlajšega brata [[Družina Weasley#Louis Weasley|Louisa]]. Victoire je začela obiskovati Bradavičarko v zgodnjih 2010.. Leta 2014 se je s takratnim fantom Teddyjem Wulfom pojavila na svetovnem prvenstvu v quidditchu. 1. septembra 2017 je bila Victorie s takrat diplomiranim fantom na železniški postaji King's Cross. ===Dominique Weasley=== '''Dominique Weasley''' se je rodila po letu 2000 in je druga hčerka ter srednji otrok [[Bill Weasley|Billa]] in [[Fleur Delacour|Fleur Weasley (roj. Delacour)]].<ref name="weasley"/> Ima starejšo sestro [[Družina Weasley#Victoire Weasley|Victoire]] in mlajšega brata [[Družina Weasley#Louis Weasley|Louisa]]. ===Louis Weasley=== '''Louis Weasley''' je najmlajši otrok in edini sin [[Bill Weasley|Billa]] in [[Fleur Delacour|Fleur Weasley (roj. Delacour)]].<ref name="weasley"/> Ima dve starejši sestri, [[Družina Weasley#Victoire Weasley|Victoire]] in [[Družina Weasley#Dominique Weasley|Dominique]]. Je edini znani moški z vilo krvjo. Možno je, da je Louis živel v Brežnem domu s svojo družino. ===Molly Weasley II.=== '''Molly Weasley''' je starejša hčerka [[Percy Weasley|Percyja]] in [[Družina Weasley#Audrey Weasley|Audrey Weasley]].<ref name="weasley"/> Ima mlajšo sestro [[Družina Weasley#Lucy Weasley|Lucy]]. Poimenovana je po svoji [[Molly Weasley|babici]], čeprav je to tudi srednje ime njene (Percyjeve sestre) [[Ginny Weasley|Ginevre Molly Potter (roj. Weasley)]]. Njena sestrična [[Družina Weasley#Lily Loona Potter|Lily Loona]] je bila tudi poimenovana po svoji babici, [[Lily Evans]]. ===Lucy Weasley=== '''Lucy Weasley''' je bila mlajša hčerka [[Percy Weasley|Percyja]] in [[Družina Weasley#Audrey Weasley|Audrey Weasley]].<ref name="wesleys"/> Ima starejšo sestro [[Družina Weasley#Molly Weasley II.|Molly]], ki je poimenovana po svoji [[Molly Weasley|babici]]. ===Fred Weasley II.=== '''Fred Weasley''' je starejši otrok [[George Weasley|Georgea]] in [[Angelina Johnson|Angeline Weasley (roj. Johnson)]].<ref name="weasley"/> Poimenovan je v spomin njegovega strica [[Fred Weasley|Freda Weasleya]], ki je bila ubit med bitko za Bradavičarko. Ima mlajšo sestro [[Družina Weasley#Roxanne Weasley|Roxanne]]. Fred se je z družino leta 2014 udeležil svetovnega prvenstva v quidditchu. ===Roxanne Weasley=== '''Roxanne Weasley''' je hčerka [[George Weasley|Georgea]] in [[Angelina Johnson|Angeline Weasley (roj. Johnson)]].<ref name="weasley"/> Ima starejšega brata [[Družina Weasley#Fred Weasley|Freda]], ki je bil poimenovan po pokojnem stricu. ===Rose Weasley=== '''Rose "Rosie" Weasley''' se je rodila leta 2006 in je čistokrvna čarovnica in hčerka [[Ron Weasley|Ronalda]] in [[Hermiona Granger|Hermione Weasley (roj. Granger)]].<ref name="weasley"/> Ima mlajšega brata [[Družina Weasley#Hugo Weasley|Huga]], ki se je rodil približno dve leti za njo. Leta 2017 je začela obiskovati Bradavičarko skupaj z [[Družina Weasley#Albus Robaus Potter|Albusom Potterjem]] in Scorpiusom Malfoyom. ===Hugo Weasley=== '''Hugo Weasley''' se je rodil po avgustu 2006 in je čistokrven čarovnik in sin [[Ron Weasley|Ronalda]] in [[Hermiona Granger|Hermione Weasley (roj. Granger)]].<ref name="weasley"/> Ima starejšo sestro [[Družina Weasley#Rose Weasley|Rose]], ki je začela obiskovati Bradavičarko od leta 2017 naprej. Skupaj z ostalo družino se je leta 2014 udeležil svetovnega prvenstva v quidditcha. V finalu (Brazilija proti Bolgarija) je odpiral je Brazilijo, kot sta tudi njegova sestra in oče, medtem ko je njegova mama ostala nevtralna. ===James Sirius Potter=== '''James Sirius Potter''' se je rodil med letoma 2003 in 2005 in je čistokrvni čarovnik ter najstarejši otrok [[Harry Potter (oseba)|Harryja]] in [[Ginny Weasley|Ginny Potter (roj. Weasley)]].<ref name="potter">{{navedi splet|url=http://www.hp-lexicon.org/wizards/potter.html|title=The Potter Family|accessdate=27. junij 2015|work=The Harry Potter Lexicon|archive-date=2015-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20150701032532/http://www.hp-lexicon.org/wizards/potter.html|url-status=dead}}</ref> Njegova botra sta njegov stric [[Ron Weasley]] in [[Hermione Granger]]. James ima mlajšega brata [[Družina Weasley#Albus Robaus Potter|Albusa Robausa]] in mlajšo sestro [[Družina Weasley#Lily Loona Potter|Lily Loono]]. Poimenovan je po svojem dedku [[James Potter|Jamesu Potterju]] in očetovem botru [[Sirius Black|Siriusu Blacku]]. James je bil 1. septembra 2017 viden z Albusom, ki je ravno začenjal svoje prvo leto na Bradavičarki. James je že hodil na Bradavičarko, vendar ni znano, v katerem letu je. Leta 2014 se je James skupaj s svojo družino udeležil finala na svetovnem prvenstvu v quidditchu. Nekaj dni po igri je njegov oče njega in njegovega mlajšega brata predstavil iskalcu bolgarske državne quidditch ekipe in njegovem sodelavcu [[Zmagoslav Levy|Zmagoslavu Levyju]]. ===Albus Robaus Potter=== '''Albus Robaus "Al" Potter''' se je rodil od 1. septembra 2005 do 31. avgusta 2006 in je čistokrvni čarovnik in drugi sin [[Harry Potter (oseba)|Harryja]] in [[Ginny Weasley|Ginny Potter (roj. Weasley)]].<ref name="potter"/> Njegov boter je [[Neville Velerit]], stari prijatelj njegovih staršev. Je srednji otrok in ima starejšega brata [[Družina Weasley#James Sirius Potter|Jamesa Siriusa]] in vsaj dve leti mlajšo sestro [[Družina Weasley#Lily Loona Potter|Lily Loono]]. Poimenovan je bil v spomin [[Albus Dumbledore|Albusa Dumbledorja]] in [[Robaus Raws|Robausa Rawsa]], dva bivša ravnatelja Bradavičarke. 1. septembra 2017 je Albus začel obiskovati prvi letnik na Bradavičarki, skupaj s sestrično [[Družina Weasley#Rose Weasley|Rose Weasley]] in Scorpiusom Malfoyem. Njegov starejši brat je bila na Bradavičarki že leto prej. Trenutno je neznano, v katerem domu je. ===Lily Loona Potter=== '''Lily Loona Potter''' se je rodila od 1. septembra 2007 do 31. avgusta 2008 in je čistokrvna čarovnica in najmlajši otrok [[Harry Potter (oseba)|Harryja]] in [[Ginny Weasley|Ginny Potter (roj. Weasley)]].<ref name="potter"/> Ima dva starejša brata, [[Družina Weasley#James Sirius Potter|Jamesa Siriusa]] in [[Družina Weasley#Albus Robaus Potter|Albusa Robausa]]. Poimenovana je bila v čast svoji pokojni babici [[Lily Evans|Lily Potter]] in [[Loona Liupka|Looni Liupki]], dobri prijateljici njenih staršev. Leta 2014 se je Lily skupaj s svojo družino udeležila finala na svetovnem prvenstvu v quidditchu. Leta 2017 je šla pospremit svoje brate in sestrično [[Družina Weasley#Rose Weasley|Rose Weasley]] na Ekspresni vlak za Bradavičarko, vendar ni bila dovolj stara, da bi se sama udeležila Bradavičarke. Prav tako je bila navdušeni, kot je bila njena mati Ginny, ko sta začela Harry in Ron svoje prvo leto na Bradavičarki. Z bratrancem [[Družina Weasley#Hugo Weasley|Hugom Weasleyem]] sta približno iste starosti. ==Družinsko drevo== {{familytree/start|style=font-size:85%;line-height:100%;}} {{familytree| | | | | | | | | | | | | | |,|BLACK|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|.|BLACK=[[Družina Black]]}} {{familytree| | | | | | | | | | | | | | |!| | | | | | | |,|-|-|-|.| | | |!| | | |}} {{familytree|boxstyle=background:#E0E0E0;| | | | | | | | | |SEPTI|y|CEDRA| |FELPR|y|MALPR| |IGNPR|~|LUCBL| |FELPR=''Ga. Prewett''|MALPR=''G. Prewett''|SEPTI=Septimus Weasley|CEDRA=Cedrella Black|IGNPR=Ignatius Prewett|LUCBL=Lucrecia Black}} {{familytree| | | | | | | | | | | | |!| | | | | |,|-|^|-|v|-|-|-|.|}} {{familytree|boxstyle=background:#ccd8ff;| |APDEL|y|MODEL| |BILWE|^|ARTWE|y|MOLPR| |GIDPR| |FABPR| |LILEV|y|JMSPO| |BILWE=Bilius Weasley|APDEL=Apolline Delacour |MODEL=Monsieur Delacour|GIDPR=[[Družina Weasley#Gideon in Fabian Prewett|Gideon Prewett]]|FABPR=[[Družina Weasley#Gideon in Fabian Prewett|Fabian Prewett]]|LILEV=[[Lily Evans]]|JMSPO=[[James Potter]]|ARTWE=[[Arthur Weasley]]|MOLPR=[[Molly Weasley|Molly Prewett]]}} {{familytree| | |,|-|(| |,|-|v|-|v|-|v|-|v|-|(| | | | | | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree|boxstyle=background:#E0E0E0;| | |!|GABDE|!|CHAWE|!|FREWE|!| |!| | | | | | | | | | | | | | | |!| | |GABDE=[[Gabrielle Delacour]]|CHAWE=[[Charlie Weasley]]|FREWE=[[Fred Weasley]]}} {{familytree| | |!| | | |!| | | |!| | | |!| |`|-|-|-|-|-|-|-|-|-|v|-|-|-|.| |`|-|.|}} {{familytree|boxstyle=background:#E0E0E0;| |FLEUR|y|BILLW| |PERWE|.|GEORW|y|DITEV| |HERGR|y|RONWE| |GINWE|y|HARPO| |HARPO=[[Harry Potter (oseba)|Harry Potter]]|GINWE=[[Ginny Weasley|Ginny Weasley (Potter)]]|RONWE=[[Ron Weasley|Ronald Weasley]]|FREWE=[[Fred Weasley]]|GEORW=[[Fred in George Weasley|George Weasley]]|DITEV=[[Angelina Johnson]]|PERWE=[[Percy Weasley]]|BILLW=[[Bill Weasley|William (Bill) Weasley]]|HERGR=[[Hermiona Granger]]|FLEUR=[[Fleur Delacour]]}} {{familytree| | |,|-|^|-|v|-|-|-|.| |!| |,|-|^|-|.| | | |,|-|^|-|.| | | |,|-|^|-|v|-|-|.}} {{familytree|boxstyle=background:#ccd8ff;| |VIWEA| |DOMWE| |LOUIS|!|FREDS| |ROXWE| |ROSEW| |HUGOW| |JAMPO| |ABSPO| |LILPO| |VIWEA=[[Družina Weasley#Victoire Weasley|Victorie Weasley]]|ROXWE=[[Družina Weasley#Roxanne Weasley|Roxanne Weasley]]|DOMWE=[[Družina Weasley#Dominique Weasley|Dominique Weasley]]|LOUIS=[[Družina Weasley#Louis Weasley|Louis Weasley]]|FREDS=[[Družina Weasley#Fred Weasley|Fred Weasley]]|ROSEW=[[Družina Weasley#Rose Weasley|Rose Weasley]]|HUGOW=[[Družina Weasley#Hugo Weasley|Hugo Weasley]]|JAMPO=[[Družina Weasley#James Sirius Potter|James Sirius Potter]]|ABSPO=[[Družina Weasley#Albus Robavs Potter|Albus Robavs Potter]]|LILPO=[[Družina Weasley#Lily Loona Potter|Lily Loona Potter]]}} {{familytree| | | | | | | | | |,|-|-|^|.| | | |}} {{familytree|boxstyle=background:#ccd8ff;| | | | | | | | |MOLWE| |LUCWE|MOLWE=[[Družina Weasley#Molly Weasley|Molly Weasley]]|LUCWE=[[Družina Weasley#Lucy Weasley|Lucy Weasley]]}} {{familytree/end}} ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo|last=Rowling| first=J. K.|year=1999|title=Harry Potter in Kamen modrosti|publisher=Epta|location=Ljubljana|cobiss=103913984}} * {{navedi knjigo|last=Rowling|first=J. K.|year=2000|title=Harry Potter in Dvorana skrivnosti|publisher=Epta|location=Ljubljana|cobiss=107416320}} * {{navedi knjigo|last=Rowling|first =J. K.|year=2000|title=Harry Potter in Jetnik iz Azkabana|publisher=Epta|location=Ljubljana|cobiss=108615424}} * {{navedi knjigo|last=Rowling|first=J. K.|year=2001|title=Harry Potter in Ognjeni kelih|publisher=Epta|location=Ljubljana|cobiss=113343488}} * {{navedi knjigo|last=Rowling|first=J. K.|year=2003|title=Harry Potter in Feniksov red|publisher=Epta|location=Ljubljana|cobiss=126959616}} * {{navedi knjigo|last=Rowling|first =J. K.|year=2006|title=Harry Potter in Polkrvni princ|publisher=Epta|location=Ljubljana|cobiss=224459264}} * {{navedi knjigo|last=Rowling|first =J. K.|year=2008|title=Harry Potter in Svetinje smrti|publisher=Epta|location=Ljubljana|cobiss=236871424}} [[Kategorija:Liki v Harryju Potterju]] {{DEFAULTSORT:Weasley}} qldfsiupa27era3tx4tntsirrw6xurv 0 73435 6760199 6752957 2026-10-04T07:41:33Z Blackbird.R 266655 6760199 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kemik]]ov in kemijskih tehnologov.''' (Glej tudi: [[seznam slovenskih biokemikov]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Veronika Abram]] (1943–) *[[Jure Aćimović]] *[[Alen Albreht]] *[[Rok Ambrožič]] (1988–) *[[Jože Ambrožič (kemik)|Jože Ambrožič]] (1884–1923) *[[Gregor Anderluh]] (1969–) *[[Samo Andrenšek]] (1971–) *[[Hubert Ankerst]] (1915–2005) *[[Vera Apih]] (1942–2026) *[[Franci Avbelj]] *[[Herta Avsec]] (1938–) *[[Stefanie C. Avsenek]] (1933–2018) *[[Tatjana Avšič]] (r. [[Sernec]]) (1912–2007) *[[Andrej Ažman]] (1937–1980) == B == *[[Baltazar Baebler]] (1880–1936) *[[Bogomir Bajec]] (1906–1980) *[[Dušan Bano]] (1921–1984) *[[Vlado Barbič]] (1928–) *Ivan Bartl? *[[Miloš Barut]] *[[Aljoša Bavec]] *[[Leon Bedrač]] *[[Albin Belar]] ([[1864]]–[[1939]]) *[[Marjan Bele]] *[[Igor Belič]] (1919–1997) *[[Andreja Benčan Golob]] *[[Mojca Benčina]] *[[Janez Beravs]] (1923–1996) *[[Gorazd Berčič]] *[[Jelka Bergant Dolar]] (1920–2003) *[[Srečko Bergant]]? *[[Erika Bešter]] (1971–) *[[Marija Bešter Rogač]] (1958–) *[[Richard Beuermann]] *[[Tadeja Bevec]] (1968–) *[[Gotard (Janez Nepomuk) Bizjak]] (1783–1840) *[[Marta Blinc]] (1904–2000) *[[Bojana Boh]] (1960–) *[[Simona Bohanec]] (1961–) *[[Janez Bohorič]] *[[Ivo Bole]] ? * [[Ivan Bolle]] ([[1850]]–[[1924]]) *[[Matjaž Bončina]] (1981–) *[[Branko Borštnik]] ? (1944–) *[[Dušan Bratko]] (1948–) *[[Branko Brčić]] (1901–1979) *[[Urban Bren]] (1980–) * [[Jurij Brenčič]] ([[1940]]–2013) *[[Katja Breskvar]] (1944–) *[[Darinka Brodnjak Vončina]] (1948–) *(Bronislava - Bronka Brzin) * [[Miroslav Brzin]] ([[1923]]–[[1999]]) *[[Miloš Budnar]] (1943–) *[[Bojan Budič]] * [[Nataša Bukovec]] (1946–) * [[Peter Bukovec]] (1946–) *([[Marko Bulc]] 1926–2019) *[[Nada Bulc]] (1933–) *[[Bojan Butinar]] *[[Elena Bužan]] == C == * [[Krsto Cazafura]] (1899–1965) *[[Ludvik Cencelj]] (1919–2011) *[[Janez Cerar]] (1969–) *[[Marjan Cerar]] (1943–2021) *[[Janez Cerkovnik]] (1962–) *[[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962–) * [[Romana Cerc-Korošec]] (1968–) * [[Luka Ciber]] * [[Rado Cimerman]] (1928–2022) *[[Saša Comino]] (1960–2005) *[[Vladimir Cotič]] (1934–) *[[Magda Cotman]] *[[Marijan Cvenkel]] (1917–1996) == Č == *[[Zvone Čadež]] (1967–) *[[Zdenko Časar]] *[[Boris Čeh]] (1951–) *[[Lovro Čeh]] (1922–1995?) *[[Miran Čeh]] ([[1958]]–) * [[Mirko Čeh]] ([[1923]]–2013) *[[Leon Čelik]] (1935–2022) *[[Boris Čerček]] *[[Andreja Čerček Hočevar]] *[[Branko Čerič]] (1949–1992) *[[Elizabeta Čerin|Eliza(beta) Čerin Češnovar]] (1913–1989) *[[Aleksandra Černe]] *[[Urh Černigoj]] *[[Bronislava Črešnar]] (1950–2024) *[[Janko Čuček]] (1908 - 1995) ? *[[Nada Čučnik Majcen]] (1937–2025) *[[Vladka Čurin Šerbec]] (1961–) *[[Mirzet Čuskić]] (4. marec 1980–) == D == *[[Vojmil Dekleva]] (1914–2011) *[[Alojz Demšar]] (1955–) *[[Mirko Dermelj]] (1914–2018) *[[Jurij Detiček]] (1921–2005) *[[Snegulka Detoni]] (1921–2016) *[[Iztok Devetak]] *[[Matjana Didek Brumec]] *[[Branko Diehl]] (1905–1950?) *[[Ilija Dimitrievski]] (1945–) * [[Bogdan Ditrich]] ([[1910]]–[[1984]]) *[[Kristina Djinović Carugo]] (1963–) *[[Petar Djinović]] *[[Vojislav Djinovski]] (1915–2000) * [[Danilo Dobčnik]] ([[1939]]–) *[[Karel Dobovišek]] *([[Tone Dodlek]]) *[[Darinka Zdenka Doganoc]] (1946–) * [[Davorin Dolar]] ([[1921|1921–]]<nowiki/>[[2005]]) * Nada Dolar? (190_?–?<nowiki/>) * [[Pavel Dolar]] (1915–1995) * [[Valter Doleček]] ([[1939]]–2020) *[[Darko Dolenc]] ([[1955|1955–]]) *[[Franci Dolenc]] (1904–1989) *[[Iztok Dolenc]] (1962–) *[[Vladimir Dolenc]] (1907–2000) *[[Marko Dolinar]] (1961–) *[[Robert Dominko]] (1971–) *[[Črtomir Donik]] * [[Marijan Dorer]] ([[1909]]–1995) *[[Goran Dražić]] * [[Marjan Dremelj]] ([[1933]]–) *[[Darko Drev]] *[[Jernej Drofenik]] *[[Mihael Drofenik|Miha(el) Drofenik]] ([[1941]]–) *[[Andreja Drolc]] *[[Branko Družina]] (1950–2014) *[[Bojan Držaj]] (1918–1998) *[[Metka Duhovnik]] Kristan (1958–2017) * [[Milan Dular]] ([[1929]]–2021) *[[Ana Durjava]] (? – ?) *[[Mojca Durjava]] (1969–) == E == * [[Pavle Eržen]] (1916–1992) == F == *[[Jadran Faganeli]] (1950[[1955|–]]) *[[Aleš Fajgelj]] *[[Boris Fakin]] (''Igor Torkar'') (1913–2004) *[[Roman Fakin]] (193#?–2023) *[[Vesna Falatov]] (1942–1997) *[[Jože Fegeš]] (1933–1988) *[[Jerca Ferčej Cencelj]] (1920–1994) *[[Srečko Ferjančič]] (terminolog) *[[Vesna Ferk Savec]] *[[Maks Ferlan]] (1917–2001) *[[Matjaž Finšgar]] *[[Ferdo Fišer]] (1908–1992) *[[Urška Florjančič]] *[[Mario Foerster (kemik)]] *[[Vojmir Francetič]] (? –2015) *[[Mladen Franko]] (1958–) *[[Jožica Friedrich]] *[[Boris Frlec]] (1936–) *[[Borut Furlan]] *[[Miha Furlan]] (1934–) == G == *[[Vladka Gaberc Porekar]]?̈ (1948–) *[[Miran Gaberšček]] (1962–) *[[Alenka Gabrič]] (1961–2008) *[[Roman Gabrovšek]] *[[Jan Gačnik]] *[[Anton Gantar]] (1948–) *[[Darja Gantar]] (?–1990) *Ljudmila (Maca) Gašperut Koprol (1939–) * [[Martin Gazvoda]] *[[Boštjan Genorio]] (1979–) *[[Marko Gerbec (kemik)]] *[[Friderik Gerl]] (1901–1987) *[[Ljubo Germič]] *[[Cveto Germovšek]] (1923–1955) *[[Damjan Glavač]] (1956–) *[[Peter Glavič]] (1940–) *[[Vesna Glavnik]] * [[Saša Aleksij Glažar]] (1939–2024) *[[Aljaž Godec]] * [[Andrej Godec]] (1958–) *[[Alenka Golc Wondra]] (1952–2016) *[[Ljubo Golič]] (1932–2007) *[[Simona Golič Grdadolnik]] *[[Bojan Golli]] (1950–2023) (fizik) *[[Edvard Golob]] ("Edigs") * [[Janvit Golob]] (1945–) *[[Amalija Golobič]] (r. Sinur) (1969–) *[[Sergej Gomišček]] (1926–2018) *[[Maja Gomol Skaberne]] (1932–2020) *[[Bogomil Gorenc]] (1933–2016) *[[Danica Gorenc]] (1939–) *[[Marija Gorenšek]] (1948–) *Evgenij Gorešnik (Ukr.) *[[Tanja Goršak]] *[[Andreja Goršek]] (1961–) *[[Alojz Grabner]] *[[Sabina Grabner]] (1966–) *[[Helena Gradišar]] *[[Žiga Graf]] (1801–1838) *[[Andreja Gramc]] (1965–) *[[Robert Karl Grasselli]] (1930–2018) *[[Jože Grdadolnik]] *[[Peter Gregorc]] (1928–1991) *[[Irena Grgić]] (1957–) *[[Maja Gričar Lokar]] *[[Miha Grilc]] *[[Viktor Grilc]] (1949–) *Bojan Grm *[[Nataša Gros]] (1965–) *[[Uroš Grošelj]] *[[Franjo Grünfeld]] (1909–1971) *[[Primož Gspan]] (1934–) * [[Franc Gubenšek]] (1937–2010) *[[Gregor Gunčar]] * [[Ladislav Guzelj]] (1898–1982) *[[Irena Gale]] == H == *[[Maja Habulin]] (1962–) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Dušan Hadži]] ([[1921]]–2019) *[[Iva Hafner Bratkovič]] *[[Viktor Hahn]] (1912–1970) *[[Milivoj Hladnik]] (1922–2009) *[[Brigita Hočevar]] *[[Matej Hočevar (kemik)]] *[[Samo Hočevar|Samo (B.) Hočevar]] (1968–) *[[Stanko Hočevar]] (1947–) *[[Andrejka Hodnik]] (1948–) *[[Nejc Hodnik]] (1981–) *[[Milan Hodošček]] (1953–) *[[Andrej Hoivik]] *[[Lidija Honzak]] *[[Milena Horvat]] (1958–) *[[Barbara Hribar Lee]] (1970–) *[[Engelbert Hribernik]] (1901–1975) *[[Petra Hudler]] (1976–) * [[Tamara Hudnik Plevnik]] ([[1923]]–2012) *[[Vida Hudnik]] (1940–) *[[Miroslav Huskić]] *[[Matej Huš]] (1988–) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Božo Iglič]] (1920–2012) * Andrej Ipavec? * Vasilij Isajevič * [[Jernej Iskra]] (196#–) == J == *[[Franc Jagodic]] (1933–1986) *[[Andrej Jamnik]] (1961–) *[[Brigita Jamnik]] (1966–) *[[Janko Jamnik]] (1964–2014) *[[Marija Majda Jamšek]] (1903–1990) *[[Jurij Jan]] (1932–2020) *[[Dušanka Janežič]] (1952–) *[[Miha Japelj]] (1935–) *[[Slava Jeler]] (1931–) *[[Viktor Jeločnik]] (1881–?) *[[Franc Jenčič]] (1910–1985) *[[Salvislav Jenčič]] (1891–1968) *[[Ana Jenko Štěrba-Böhm]] (1885–1936) *[[Roman Jerala]] (1962–) *[[Marjan Jereb (kemik)]] (1974–) *[[Smiljan Jerič]] (1922–2004) *[[Andreja Jerina]] (1961–) *[[Ivo Jerman|Ivo (Ivan) Jerman]] (1973–) *[[Jernej Jernejčič]] (1933–1977) *[[Matilda Jernejčič]] (1933–2017) *[[Adolf Jesih]] (1953–) *[[Karel Južnič]] (1937–1990) *Sarah Jurjevec (1988 - ) == K == *[[Milica Kač]] (1953–2014) *[[Peter Kafol]] (1936 –?) *(Franjo Kajfež 1936–2004) *[[Samo Kalin]] *[[Ljubica Kamarić]] (1924–) *[[Saša Kandare]] (1920–1995) *Sonja Kandare (1925–) *[[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887–1977) *[[Evgen Kansky]] ml. (1926–1987) *[[Klemen Karlin]] ? *[[Ciril Kastelic]] *[[Tatjana Kastelic Suhadolc]] (1935–) *[[Venčeslav Kaučič]] (1950–) *[[Ivica Kavčič]] (1933–) *[[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]] (1898–1988) *[[Rajko Kavčič]] (1915–1976) *[[Ivanka Keber]] *[[Rajko Kejžar]] (1939–) *[[Darinka Kek]] (? –2017) *Bojan Kepe *[[Danimir Kerin]] (1922–2007) *[[Ljerka Kervina-Hamović]] (1929–2016) *[[Pavel Kerže]] (1909–1993) *[[Zdenka Keuc]] (1964–) *([[Boris Kidrič]] 1912 - 1953) *[[Jurkica Kidrič]] (1939–) *[[Marjetka Kidrič]] (1945–) *[[Demeter Kimovec]] (1909–1994) *[[Nives Kitanovski]] *[[Marta Klanjšek Gunde]] *[[Rihard Klemen]] (1902–1998) *[[Dušan Klinar]] *[[Ladislav Klinc]] (1902–1989) *[[Florijan Klofutar|Florijan (Cveto) Klofutar]] (1932–2023) *[[Veronika Kmecl]] *[[Baltazar Knapič]] (1848–1914) *[[Leo Knez]] (1902–1980) *[[Željko Knez]] (1954–) *[[Ljubo Knop]] (1910–1982) *[[Vojo Knop]] (1897–1976) *[[Edvard Kobal]] (1957–) *[[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]] (1941–) *[[Boštjan Kobe]] (1965–) *[[Jože Kobe]] (1942–) *[[Spomenka Kobe]] (1947–) *[[Aleksandra Kocijan]] *[[Darko Kocjan]] *[[Mitja Kocjančič]] *[[Robert Kocjančič]] (1962–) *[[Drago Kočar]] *[[Franjo Kočevar]] (1903–1991) * [[Marijan Kočevar]] (1949–) *[[Ksenija Kogej]] (1960–) *[[Janja Kogovšek]] (1949–) *[[Anton Kokalj (kemik)]] * [[Drago Kolar]] ([[1932]]–[[2000]]) *[[Jana Kolar]] (1964–) *[[Mitja Kolar]] *[[Patrik Kolar]] (1967–2024) *[[Jože Kolarič]] (1916–1995) *[[Jože Koller]] (1944–2024) *[[Valentin Koloini|Valentin (Tine) Koloini]] (1940–2008) *[[Jože Kolšek]] (1928—?) *[[Miloš Komac]] (1939–2022) *[[Jelena Komar]]-Kansky (1925–2015) * [[Radovan Komel]] ([[1947]]–) *[[Janez Konc]] *[[Viktor Konjar (kemik)|Viktor Konjar]] (1906–1966) *[[Tilen Kopač]] *[[Nataša Kopitar Jerala]] *[[Božidar Koren]] (1949–) *[[Matevž Korenč]] * [[Aleksandra Kornhauser]] ([[1926]]–2020) *[[Mojca Kos Durjava]] *[[Marija Kosec]] (1947–2012) *[[Vladimir Kosi]] (1919–1992) *[[Lado Kosta]] (1921–1986) *[[Bojan Košir]] *[[Iztok Jože Košir]] *[[Mirko Košir]] (1905–1951) *[[Berta Košmrlj]] *[[Janez Košmrlj]] (1966–) *[[Franci Kovač]] (1951–) *[[Maja Kovač]] (1949–) *[[Nives Kovač]] (1966–) *[[Tita Kovač]] Artemis (1930 - 2016) *[[Nataša Kovačević]] *[[Sebastijan Kovačič]] (1977–) *[[Stanko Kovačič]] (1898–1977) *[[Damjan Kozak]] (1924–2006) *[[Janez Kozinc]] (1975–) * [[Bogomir Koželj]] ([[1924|1924–]]2001) * [[Gordana Koželj]] (?–2026) *Matjaž Koželj (1982–) *[[Boris Krajnc]] (1913–1948/50) *[[Matjaž Krajnc]] (1969–) *[[Peter Krajnc]] (1970–) *[[Blaž Kralj]] (1976–) *[[Irena Kralj Cigić]] *[[Vinko Kramaršič]] (1901–1979) * [[Ernest Kramer]] ([[1854]]–[[1907]]) * [[Vili Kramer|Vili(bald) Kramer]] *[[Krištof Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)|Marko (Ferdo/Ferinand) Kranjec]] (1885–1973) *[[Nada Kraševec]] *[[Franc Krašovec]] *[[Zdravko Kravanja]] (1957–) *[[Teodor Kravina]]/Cravina von Cronstein (Schlemizensis)(1720–1789) *[[Igor Kregar]] (1937–2017) *[[Josip Kremenšek]] (1883–1969) * [[Miha Kremser]] ([[1946]]–[[1998]]) *[[Ljudmila Krese]] - Maruša (1922–1998) *[[Janez Kristan]] *[[Matjaž Kristl]] *[[Marko Krivec]] *[[Igor Križaj]] (1963–) *Mitja Križman *([[Vlasta Krmelj]]) *[[Dušan Krnel]] ? *[[Andrej Kržan]] (1967–) *[[Robert Kuhelj]] *[[Vinko Kuljiš]] (1901–1988) *[[Matjaž Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] (1962–) *([[Jožef Kunič]]) *[[Bogdana Kurbus]] *[[Mirjana Küzma]] == L == *[[Jurij Lah]] (197?–) *[[Tamara Lah Turnšek]] (1947–) *[[Gojmir Lahajnar]] (1937–2022) *[[Andrej Lajovic]] *Ana Lakota Družina *[[Smilja Lambert]] (1953–) *[[Savo Lapanje]] ([[1925]]–[[1997]]) *[[Boris Lavrenčič]] (1909–1999) *[[Urška Lavrenčič Štangar]] (1967–) * [[Franc Lazarini]] ([[1940]]–[[1992]]) * [[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] ([[1947|1947–]]) * [[Drago Lebez]] ([[1922]]–2015) *[[Jožica Ledinek Paddle]] (1945–) *[[Matic Legiša]] (1956–) *Brigita Lenarčič (1958–) ? *Helena Lenasi (1945–) * [[Drago Leskovšek (kemik)|Drago Leskovšek]] ([[1919|1919–]]2010) *Domen Leštan (1961–) * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] ([[1943]]–2020) * [[Marjetka Levstek]] *[[Adrijan Levstik]] (1939–2014) *[[Vladimir Ličen]] (1912–1948/50) *[[Blaž Likozar]] *[[Viktor Lindtner]] (1906–1974) *[[Darja Lisjak]] (1969–) *Iztok Livk *[[Aleksandra Lobnik]] (1962–) *Ivan Logar (kemik) *[[Štefanija Logar|Štefanija (Štefka) Logar]] (1938–) >> redovnica *Anton Lopert ? * [[Bojan Lorber]] *[[Primož Lorenčak]] (1950–) *[[Matic Lozinšek]] *[[Miro Lubej]] (1943–) *[[Sonja Lubej Rogelj]] (1927–1997) *[[Miha Lukšič]] * [[Karel Lutar]] ([[1947]]–[[2000]]) * [[Alenka Luzar]] (1954–2019) == M == *[[Jadran Maček]] (1946–) *[[Marjeta Maček]] *[[Franjo Mahorčič]] (1911–1975) *[[Vita Majce]] (1984–) *[[Alenka Majcen Le Marechal]] (1947–) *[[Ignatij Majdel|Ignatij Nikolajevič Majdel]] (1875–1930) *[[Aleksander Majdič]] (1922–2007) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Josip Makuc]] (1897–1958) *[[Tatjana Malavašič]] (1941–2004) *[[Jasna Malešič]] (1975–) *[[Gregor Mali]] (1971–2023) *Barbara Malič ? *[[Radislava Malneršič]] (1939–) *[[Mateja Manček Keber]] *[[Mirjam Manda Gspan]] (1933–) *[[Barbara Malič]] *[[Borut Marinček]] (1915–2004) *[[Velibor Marinković]] (1929–2000) *Marjan Marinšek (1968–) *[[Jernej Markelj]] *[[Gregor Marolt]] *[[Jože Marsel]] (1931–2014) *[[Djordje Maširević]] (1906–1996) *[[Janez Mavri]] (1962–) *[[Ana Mayer Kansky|An(k)a Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Anton Meden]] (1963–) *[[Ana Medved]] (1929–?) *[[Miran Medved]] *[[Eva Menart]]? *[[Viktor Menart]] (1951–2007) *[[Branko Mervič]] (1917–1999) *[[Franci Merzel]] *[[Neda Mešiček]] (1923–2000) *[[Igor Mihelič]] *[[Adolf Miklavc]] (1942–2005) *[[Uroš Miklavžič]] (1933–) *[[Radmila Milačič]] Ščančar (1955–) *[[Stipe Miličić]] (1950–) *[[Svetozar Milićev]] (1934–2001) *[[Ingrid Milošev]] ( *[[Mirko Mirnik]] (st./ml.) (1917–1999; 1942–2005) *[[Barbara Modec]] (1967–) *[[Roman Modic]] (1911–2003) *[[Stanko Modic]] (? –1971?) *[[Gorazd Mohorčič]] (1921–2002) *[[Jože Moškon]] *[[Adolf Može]] (1944–) *[[Pavel Munih]] (1941–) *[[Melita Murko Jezovšek]] *[[Vojko Musil]] (1945–) *[[Irena Mušič Habjan]] (1967–) == N == *[[Ivo Nemec]] (1949–2013) *[[Albin Něrima]] (1911–1968) *[[Aleksander Novak]] (1928–?) *[[Gabrijela Novak]] (1942–) *[[Nataša Novak Tušar]] (~196?–) *[[Saša Novak]] Krmpotič (1957–) *[[Uroš Novak]] *[[Zorka Novak Pintarič]] *[[Marjana Novič]] (1955–) *[[Milko Novič]] (1956–) *Barbara Novosel (1963–) *[[Črtomir Nučič]] (1909–1969) == O == *[[Ana Oberlintner]] *[[Simon Oblak]] (1939 -) *[[Martin Ocepek]] *[[Andrej Ocvirk]] *[[Božidar Ogorevc]] (1947–) *[[Tomaž Ogrin]] (1940–) *[[Nives Ogrinc]] (1964–) *[[Srečko Oman]] (1922–2015) *[[Urša Opara Krašovec]] *[[Dušan Oražem]] (1927–2022) * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] (1943–) *[[Gasan Osojnik]] *[[Uči Osredkar]] (1927–) *[[Majda Ostanek]] (1928–2018) *[[Matjaž Oven]] *[[Vojko Ozim]] (1922–2007) == P == *[[David Pahovnik]] *[[Maja Papež Iskra]] (1970–) *[[Boštjan Paradiž]] *[[Aleksander Pavko]] (1951–) *[[Kajetan Pavletič]] *[[Miloš Pavlič]] ([[1923]]–2014) *[[Matic Pavlin]] *Miha Pavšič *[[Darja Pečar]] *[[Evgen Pehani]] (1905–1998) * [[Stane Pejovnik]] ([[1946]]–) * [[Aljoša Pelan]] (1922–2020) *[[Matej Penca]] *[[Franc Pengov]] (1876–1954) *[[Andrej Perdih]] *[[Anton Perdih]] (1939–) *[[Franc Perdih]] *[[Marko Perdih]]? *Hugo von Perger *Martin (Tine) Perger *Janez Perkavec (1940–) *[[Eva Perman]] (1930–) * [[Marija Perpar]] ([[1904]]–[[1990]]) *[[Elizabeta Pertot]] (r. [[Nemec (priimek)|Nemec]]) (1929–2021) *[[Franc Pervanje]] (1904–1971) *[[Toni Petan]] *Nejc Petek *[[Matjaž Peterka]] *Boris Matija Peterlin ? *[[Mihael Peternel]] (1808–1884) *Miro Petovar (1921–2009) *Alfred Petrič (1913–2002) *[[Andrej Petrič]] (1952–) *[[Marko Petrič]] (1962–) *[[Saša Petriček]] (1962–) *[[Andrej Pevec]] *Jože Pezdič (1945–) *[[Mirko Pibernik]] (1905−1947) *[[Boris Pihlar]] (1945–) *[[Albin Pintar]] *[[Tihomir Pinter]] (1938−2024) *[[Simon Pirc]] (1932–2024) (geolog) *[[Božo Pirkmaier|Božo (Bogomir) Pirkmaier]]/Pirkmajer (1902–1979) *[[Klemen Pirnat]] *[[Miroslav Pirš]] (1919–2014) *[[Aleksandra Pivec]] (1972–) *[[Janez Plavec]] (1962–) *[[Igor Plazl]] (1959–) *[[Božo Plesničar]] (1940–) *[[Simona Podergajs Fajgelj]] (1960–) *[[Aleš Podgornik]] *[[Boštjan Podkrajšek]] (1975–2025) *[[Črtomir Podlipnik]] *[[Bogdan Podobnik]] (1933–2010) *[[Boris Podobnik]]? *[[Marjetka Podobnik]] (1967–) *[[Aleš Podgornik]] *Helena Podgornik (1967–) *[[Metod Pogačnik]] (1906–1971) *[[Ciril Pohar]] (1948–) *[[Nataša Poklar Ulrih]] (1965–) *[[Jurij Pokorn]] (1937–) *[[Slovenko Polanc]] (1948–) *[[Svetozar Polič]] - "Cvera" (1944–2021) *Ida Poljanšek (1965–) *[[Alfred Pollak]] (1939–2017) *[[Matevž Pompe]] (1969–) *[[Janez Ponebšek]] (1932–2016) *[[Maja Ponikvar Svet]] * [[Franc Posel]] ([[1964]]–) * [[Viljem Povoden]] (1909–1971) *(Matej Praprotnik) *[[Igor Pravst]] (1979–) * [[Friderik Pregl]] ([[1869]]–[[1930]]) *[[Gvido Pregl]] (1931–2003) ? *[[Boris Pregrad]] (1925–2022) *([[Vladimir Prelog]]) (1906–1998) *[[Franc Premerl]] (1906–1990) *[[Lev Premru]] (1931–2005) *[[Vladimir Premru]] (1902–1949) *[[Gorazd Pretnar]] (1960 -) *[[Dušan C. Prevoršek]] (1922–2004) *[[Maks Prezelj]] (1894–1980) *Primož Pristovšek (197#–) *[[Helena Prosen]] (1967–) *[[Mirko Prošek]] (1946–) == R == *[[Kristian Radan]] *[[Gregor Radonjič]] (1964–) *Borut Razinger (1936–2006) - gemolog *[[Marko Razinger]] (1947–1996) *[[Marius Rebek|Marius (Marij) Rebek]] (1889–1982) *[[Simon Rečnik]] (1974–) *[[Peter Rems]] *[[Stane Remžgar]] *[[Metka Renko]] (1951–) *[[John Repar]] (1921–2007) (ZDA) * [[Riko Repič]] ([[1910]]–[[2003]]) *[[Jurij Reščič]] (1965–) *[[Tjaša Rijavec]] *[[Maximilian Ripper]] (1864–1926) *[[Aleksander Rjazancev]] (1924-1984) *[[Silva Roncelli Vaupot]]   *[[Milenko Roš]] (1947–) *Rok Rotar (1965-) *[[Darja Rudan Tasič]] (1952–) *[[Vladimir Rudolf]] (1894–1933) *[[Tanja Rusjan]] *([[Venceslav Rutar]] 1950–) == S == *(Ivo Sajovic 1916 - 1959) *[[Maks Samec]] ([[1881]]–[[1964]]) *[[Milan Schara|Milan V(alter) Schara]] (1934–2022) *[[Stane Seliškar]] (1907–1987) *[[Peter Senčar]] (1937–) *[[Jurij Senegačnik]] (1922–2018) *[[Marjan Senegačnik]] (1928–2002) *[[Tatjana Sernec-Avšič|Tatjana Sernec-]][[Avšič]] (1912–2007) *[[Andrijana Sever Škapin]] *[[Majda Sfiligoj Smole]] (1952–) *[[Darinka Sikošek]] (1948–) *[[Matjaž Simončič]]? *Milan Simončič (1965–) *[[Viktor Simončič]] (1948–) *[[Marjana Simonič]] (1967–) *[[Velimir Sirnik]] (1917–2005) *[[Maja Skaberne]] (r. [[Gomol]]) (1932–2020) *[[Tina Skalar]] *[[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) *[[Tomaž Skapin]] *[[Štefan Skledar]] (1920–1998) *[[Miha Slapničar]] *[[Metka Slekovec]] (1948–) * [[Jože Slivnik]] ([[1930]]–[[1983]]) *[[Vito Smolej]] (1948–) *[[Helena Sočič]] (1923–2017) *Matjaž Spreitzer * [[Branko Stanovnik]] ([[1938]]–) *[[Gaj Stavber]] *[[Stojan Stavber]] (1951–) *[[Peter Stegnar]] (1946–) *[[Milan Stepišnik]] (1910–1948/50) *[[Vekoslava Stibilj]] *[[Ivo Stojkovič]] (1906–1991) *[[Ludovik Strauch]] (1927–2018) *[[Janez Stražišar]] (1950–2008) *[[Evgen Strmecki]] (1916–2010) *[[Dušan Strmčnik]] *[[France Strojin]] (1911–1994) *[[Črtomir Stropnik]] (1947–2013) *[[Matija Strlič]] (1968–) * [[Dušan Stucin]] ([[1915]]–[[1976]]) *[[Igor Stupica]] (1943–) *Luka Suhadolnik *[[Alojzij Suhar|Alojz Suhar]] (1935–2020) *[[Robert Susič]] (1957–) *[[Maja Sušec]] (1986–) *[[Danilo Suvorov]] (1951–) *[[Jurij Svete]] (1962–) *[[Franc Swaty]] == Š == *[[Andrej Šali]] (1964–) *[[David Šarlah]] (1984–) *[[Jože Šauta]] (1923–2002) *[[Anton Šebenik]] (1941–1998) *[[Urška Šebenik]] *[[Nataša Šegatin]] (1961–) *[[Primož Šegedin]] (1948–) *[[Rudolf Šegula]] (1915–1989) *[[Vid Simon Šelih]] *[[Jože Šiftar]] (1929–1998) *[[Ksenija Šinigoj Gačnik]] (1953–) *[[Srečo D. Škapin]] *[[Andrej Škarabot]] (1939–2025) *[[Mojca Škerget]] (1967–) *[[Jože Škerjanc]] (1934–) *[[Tibor Škerlak]] (1913–1992) *[[Boris Šket]] (1947–) *Ivan Škofic (1934–) *[[Tina Škorjanc]] *Peter Maks Škufca (1942–) *[[Jože Šlajmer]] (1909–1991?) *[[Andrej Šmalc]] (1935–) *[[Andrej Šmidovnik]]? *Vida Šmuc Pirnat? (1940–1992) *[[Katja Šnuderl]] (1974–) *[[Tomaž Šolmajer]] (1949–) *[[Jože Šonc]] (1939–2001) *[[Jože Špan]] (1926–2009) *[[Jože Šrekl]] *[[Vesna Šrot]] *[[Aleš Štefančič]] *[[Bogdan Štefanec]] *[[Srečko Štefanič]] *[[Aleš Štrancar]] (1962–) *[[Borut Štrukelj]] (1961–) *''Vida Štular Majcen'' (1922–2018) *[[Franc Štupar]] (1862–1936) *[[Janez Štupar]] (1934–2008) *Alojz Šturbej (1936?–2018) *[[Sašo Šturm]] ? *[[Angela Šurca Vuk]] *Timotej Šuman (2001-) == T == *[[Gabrijela Tavčar]] Kalcher (1964–) *[[Gašper Tavčar]] *[[Janvit Teržan]] *[[Josip Teržan]] (1902–1985) *[[Miha Tišler]] ([[1926]]–2021) *[[Tatjana Tišler]] *[[Vesna Tišler]] (1947–) *[[Vida Tišler]] (r. [[Kuhelj]]) (1931–2014) *[[Dušan Tomšič]] (1890–?) *[[Matija Tomšič]] (1976–) *[[Magdalena Tovornik]] *[[Štefan Trajbarič]] (1934–) *[[Melita Tramšek]] *Elizabeta Tratar Pirc (1970–) *[[Polonca Trebše]] (1967–) *[[Tone Tribušon]] (1919-1986) *[[Marija Trontelj]] (1940–) *[[Iztok Turel]] (1964–) *[[Alenka Turičnik]] ? *[[Jakob Turk]] (1872–1935) *[[Boris Turk]] (1964–) *[[Dušan Turk]] (1959–) * [[Vito Turk]] ([[1937]]–) *[[Helmut Turzanski]] (1910–1976) *Marjan in Livija [[Tušar]] *[[Jaka Tušek]] == U == * [[Polona Umek]] (nanocevke) *[[Damijana Urankar]] *[[Tomaž Urbič]] *[[Uroš Uršič]] == V == *[[Matjaž Valant]] (1967–) *Marjan Valenčič (1961–) *[[Milica Vardjan Jarec]] (1928–2013) *[[Janja Vaupotič]] (1958–) *[[Marjan Veber]] (1951–) *[[Peter Venturini]] (1966–) *[[Bojan Verček]] (1948–) *[[Gorazd Vesnaver]] (1941–) *[[Miha Virant]] *Gregor Vidmar *[[Ivan Vizovišek]] (1918–1989) *[[Matej Vizovišek]] *[[Alen Vižintin]] *[[Vojeslav Vlachy|Vojeslav (Vojko) Vlachy]] (1946–) *[[Jedert Vodopivec Tomažič]] (1953–) *[[Bogdan Volavšek]] (1933–2014) *[[Julija Volmajer Valh]] *[[Bojana Vončina]] (1959–) *[[Irena Vovk]] (1965–) *[[Marinka Vovk]] (1967–) *Urška Vrabič Brodnjak ?? (1978–) *[[Marjan Vračko Grobelšek]] *Josip Vreg ? *[[Saša Vrhovec Hartman]] *[[Margareta Vrtačnik]] (1947–) *[[Drago Vuk]] (1951–) *Tomaž Vuk (1968–) == W == * [[Max Adolf Westen]] (1913–1955) * [[Katarina Senta Wissiak Grm]] == Z == *[[Nataša Zabukovec Logar]] (196#–) *[[Jana Zagorc Končan]] (1949–) *[[Barbara Zajc]] (1953–) *[[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] (1951–) *[[Bojan Zaletel]] (1920–1981) *[[Branka Zatler Zupančič]] (1942–1995) *[[Bogdan Zega]] (1923–2012) *[[Vladmir Zelenko]] (1921–2017) *J. M. Zendrini *[[Luka Zevnik]] *[[Jernej Zidar]] *Marjan Zidar *[[Milenko Ziherl]] *[[Marko Zlokarnik]] (1931–) *[[Boris Zmazek]] (1962–) *[[Bogdan Znoj]] *[[Ivo Zobec]] (1897–1990) *[[Matjaž Zorko]] (1947–) *[[Tea Zuliani]] *[[Aleš Zupan]] *[[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (1943–) *[[Klementina Zupan]] (1963–) *[[Marko A. Zupan]] (1947–) *[[Andreja Zupančič Valant]] (1963–2015) *[[Boris Zupančič]] (1928–2017) *[[Lucija Zupančič Kralj]] (1949–) *[[Marija Zupančič]] (1968–) *[[Nataša Zupančič Brouwer]] (1957–) *[[Tatjana Zupančič]] (1957–2019) == Ž == * [[Ludvik Žagar]] ([[1910]]–[[1981]]) *[[Kristina Žagar Soderžnik]] (1981–) *[[Marija Žakelj Mavrič]] (1948–) * [[Boris Žemva]] ([[1940]]–2023) *[[Peter Žemva]] (1940–2008) *[[Viljem Žener]] *[[Radovan Žerjav]] *[[Eva Žerovnik]] (1955–) *[[Andreja Žgajnar Gotvajn]] (1967–) *[[Dušan Žigon]] *[[Majda Žigon]] (1948–) *[[Vladimir Žitko]] (1903–1954) *[[Janko Žmitek]] *[[Polona Žnidaršič Plazl]] (1964–) *[[Marcel Žorga (kemik)|Marcel Žorga]] ml. (1908–1988) *[[Miha Žumer]] (1937–2013) *[[Boris Žužek]] (1924–1976) *[[Mateja Žvanut]] (1943–) {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kemiki]] [[kategorija:Slovenski kemiki|*]] a0y1w5rfrjvpekqvrjcn6vz23u8j69y 0 79398 6760077 6623334 2026-10-03T17:58:32Z TadejM 738 posodobitev infopolja; klasifikacija in sklici 6760077 wikitext text/x-wiki {{več sklicev|datum=april 2023}} {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Akutni pankreatitis | synonyms = akutna pankreatična nekroza<ref name="Sommermeyer">{{cite journal | vauthors = Sommermeyer L |doi= 10.2307/3412015 |title=Acute Pancreatitis |jstor=3412015 |date=December 1935 |journal=[[American Journal of Nursing]] |volume=35 |issue=12 |pages=1157–1161 }}</ref> | image = 3D Medical Animation Acute Pancreatitis.jpg | caption = Posnetek iz medicinske animacije akutnega [[pankreatitis]]a | pronounce = | field = [[gastroenterologija]], [[splošna kirurgija]] | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Akutni pankreatitis''' označuje nenadno nastalo [[vnetje]] [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]]. [[Prebavni encimi]], ki jih [[žleza]] izloča v [[svetlina|svetlino]] [[dvanajstnik]]a, se aktivirajo že v njenih acinarnih celicah in jo pričnejo razgrajevati. Začetek akutnega vnetja lahko povzroči različno izražene morfološke in funkcijske spremembe organa (otekanje žleze, poškodbe krvnih žil in krvavitve). Klinično ga označujejo bolezni v [[trebuh]]u in zvišanje pankreatične [[Amilaza|amilaze]] in [[Lipaza|lipaze]] v krvi. Vnetje je lahko različne jakosti od blagega [[Edem|edema]] žleze do [[nekroza|nekroze]] pankreasa, kar pomeni bodisi blago bodisi smrtno nevarno vnetje. Blago vnetje povzroči minimalen razkroj organa in popolno popravo. Hud pankreatitis pa povzroči hude lokalne zaplete (nekrozo pankreasa, [[psevdocista|psevdocisto]], [[absces]]) ali pa prizadene številne organe. V 80 % je bolezen blaga. Zaradi sproščanja encimov v [[krvni obtok]] in aktivacije vazoaktivnih spojin se pojavljajo pogosti sistemski zapleti bolezni, ki se lahko končajo tudi s [[smrt]]jo <ref name="Kocjančič A. 1998">Kocjančič A. (1998). ''Interna medicina'' (2 izdaja). Ljubljana : DZS. {{COBISS|ID=72355584}}</ref>. == Vzroki bolezni in dejavniki tveganja == Najpogostejši vzroki akutnega vnetja trebušne slinavke pri odraslih so [[žolčni kamni]] in [[alkohol]]. V redkih primerih lahko povzročijo vnetje tudi okužbe z nekaterimi [[virus]]i, [[pljučnica]], poškodbe, motena [[presnova maščob]], [[tumor]]ji, operacije trebušne slinavke ali [[žolčevod]]ov ter nekatera [[zdravilo|zdravila]]. Bolezen pogosteje prizadene moške kot ženske. V razvitih deželah povzroči čezmerno uživanje alkohola do 75 odstotkov vseh akutnih pankreatitisov. Pri večini teh bolnikov lahko ugotovimo, da so v zadnjih 48 urah pred pojavom bolezni zaužili večjo količino alkohola. Zelo pomembna je skupna količina zaužitega alkohola: vsakodnevno uživanje v daljšem časovnem obdobju (nekaj tednov) ali pa obilno v zadnjih dnevih pred izbruhom bolezni. Drugi najpogostejši vzrok akutnega pankreatitisa so žolčni kamni. Žolčne kamne najdemo pri bolnikih s tem obolenjem šestkrat pogosteje. Vzrok vnetnega procesa trebušne slinavke je v tem primeru kamen, ki se zagozdi na skupnem izvodilu žolčevoda in [[Papila Vateri|pankreatičnega izvodila]] v dvanajstnik in ovira odtok. S tem onemogoči sproščanje encimov v svetlino dvanajstnika, to pa sproži vnetni proces v žlezi. To obliko vnetja trebušne slinavke imenujemo biliarni pankreatitis<ref name="plivazdravje.si">{{Navedi splet |url=http://www.plivazdravje.si/ |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-16 |archive-date=2009-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090714135955/http://www.plivazdravje.si/ |url-status=dead }}</ref>. Pri blagih oblikah akutnega vnetja trebušne slinavke je običajna popolna ozdravitev, pri hujših oblikah pa se pogosto razvijejo degenerativne spremembe žleze. Lahko se izrazijo kot [[Cista (medicina)|cistične]] spremembe (drobne votline v [[tkivo|tkivu]]) ali kot propad tkiva s kasnejšim vezivnim brazgotinjenjem in kalcifikati. Brez trebušne slinavke je možno živeti, bolniki potrebujejo zdravila ([[inzulin]]) tako kot sladkorni bolniki in prebavne encime, da je možna [[prebava]] hrane. == Simptomi in bolezenski znaki == Pri nenadnem vnetju trebušne slinavke bolnik najpogosteje občuti močno bolečino v zgornjem delu trebuha, ki se pojavi zelo hitro in jo lahko spremljata [[slabost]] in [[bruhanje]]. Pogosto bolečina seva v hrbet. Glavni znak je močna bolečina v žlički ali ob popku, ki: *nastopi nenadno in vztraja; *je lahko močnejša, če bolnik leži na hrbtu; *se lahko razširi proti hrbtu ali v [[prsni koš]]; *se poslabša nekaj minut po obroku, zlasti po obroku mastne hrane; *se lahko poslabša po zaužitju alkohola. [[Simptom]]i so včasih podobni kot pri izločanju ledvičnega kamna ali predrtja [[želodčna razjeda|želodčne razjede]] (ulkus). Najpomembnejše je, da je bolnik takoj deležen zdravniške pomoči. Drugi znaki so: *slabost, *bruhanje, *oslabelost, *potenje, *vznemirjenost, *vročina, *vlažna in lepljiva koža, *blaga [[zlatenica]]. Znaki, ki so lahko povezani z akutnim vnetjem trebušne slinavke, so: *otekel trebuh, *napihnjenost in vetrovi, *prebavne motnje, *blato v barvi gline, *bolečina v ledvenem predelu hrbta, *kolcanje, *osip ali ranice na koži, *podplutbe in krvavitve v koži. == Diagnoza == Diagnozo akutnega pankreatitisa postavijo s klinično sliko (bolečine) in z dokazom zvišanja serumske koncentracije pankreatičnih encimov. Zvišana serumska koncentracija [[amilaza|amilaze]], [[lipaza|lipaze]], [[tripsin]]a in [[elastaza|elastaze]] v [[serum]]u (5 do 10-kratna normalna vrednost) je značilna za akutni pankreatitis. Zvišane so lahko maščobe v [[plazma (medicina)|plazmi]] in [[krvni sladkor]], znižani so [[albumin]]i, [[kalcij]] in [[kalij]]. Amilaza je zvišana v serumu in [[urin]]u kmalu po začetku bolezni, normalne vrednosti pa doseže že po dveh ali treh dneh. Zvišana amilaza več kot teden dni po začetku bolezni napoveduje zaplete. Določanje serumske amilaze in lipaze v serumu sodi v standardno diagnostično potrjevanje akutnega pankreatitisa. Pri diagnostiki akutnega pankreatitisa je izredno pomembna indentifikacija bolnikov, ki imajo [[biliarni pankreatitis]]. Pri njih je mogoče z urgentno endoskopsko papilotomijo doseči hitro in bistveno boljšo ozdravitev. (Kocjančič, 1998) Zdravnik pri telesnem pregledu opazi površno [[dihanje]] zaradi bolečin in rumeno obarvanje kože in sluznic ob blagi zlatenici. Ob palpaciji (pretipanju) trebuha opazi, da je trebuh občutljiv, napet in boleč, zlasti ob žlički. Zatipa lahko tudi povečanje [[jetra|jeter]] in opazi značilne lise na trebuhu in bokih, ki se pojavijo pri težkih oblikah vnetja. Sum na akutno vnetje trebušne slinavke se potrdi s preiskavo krvi in urina, kjer so prisotni encimi, ki jih izloča trebušna slinavka. S pomočjo krvnih preiskav se lahko določi tudi možen vzrok vnetja. Med najpogostejšimi diagnostičnimi preiskavami za prepoznavanje bolezni so laboratorijski testi krvi in urina, včasih zdravnik uporabi tudi [[ultrazvok]] ali računalniško tomografijo (CT). Z ultrazvočnim pregledom trebuha se ugotovi, ali so vzrok žolčni kamni<ref name="plivazdravje.si"/>. == Napoved poteka bolezni == Okoli 80 % bolnikov z akutnim pankreatitisom ima blago obliko vnetja, ki se v nekaj dneh umiri. Pri 20 % bolnikov pa poteka vnetje v težki obliki z zapleti, ki zahtevajo zdravljenje na oddelku za intenzivno nego in terapijo. V preteklih letih so začeli uporabljati klinične in biokemične napovedne kazalce, s pomočjo katerih lažje napovedo potek bolezni, pravilneje ocenijo bolnikovo stanje in njegovo morebitno življenjsko ogroženost in se z večjo gotovostjo odločijo za ustrezno zdravljenje. Najpomembnejši kazalec jakosti akutnega pankreatitisa je prisotnost multiorganske odpovedi. Multiorgansko odpoved definirajo s prisotnostjo [[šok]]a, respiratorne in ledvične odpovedi in krvavitev iz prebavil. Za oceno jakosti bolezni uporabljajo Ransonove kazalce ali kazalce APACHE II. Prednost kazalcev APACHE II je , da jih lahko uporabijo za oceno stanja ves čas bolezni, medtem ko lahko z Ransonovimi kazalci pomagajo le prvih 48 ur<ref name="Kocjančič A. 1998"/>. == Zdravljenje == Najpomembnejši odločitvi, ki čakata zdravnika sta: *ali bolnik potrebuje intenzivno zdravljenje, *ali bolnik potrebuje kirurško zdravljenje. Specifičnega zdravljenja akutnega pankreatitisa ni. Osnovni cilj zdravljenja je odprava bolečine, z zdravili za lajšanje bolečine in intravenskim nadomeščanjem tekočine. Bolniki preventivno prejmejo tudi [[antibiotik]]e, da se prepreči morebitne okužbe. Bolnik ne sme uživati hrane ali tekočine dokler znaki bolezni ne izzvenijo, ker hrana in pijača spodbujata trebušno slinavko, da izdeluje še več encimiv, kar še poslabša bolezen. Hranilne snovi in tekočino bolnik dobiva z [[infuzija|infuzijo]] v žilo. Pri blažjih oblikah pankreatitisa zadostuje dnevna nadomestitev dveh do štirih litrov tekočine in [[elektrolit]]ov, pri hujši obliki pa potrebuje bolnik tudi do 10 ali več litrov tekočine na dan, pogosto pri hujših oblikah potrebno tudi nadomeščanje albuminov. Ob vztrajnem bruhanju bolniku uvedejo nazogastrično sondo (cevka, ki se jo skozi nos potisne v želodec) in posrkajo dražečo vsebino iz želodca.(Pokorn, 2004) Operacija opravijo pri bakterijskih [[okužba]]h trebušne slinavke, pri hudih krvavitvah iz prebavil, pri življenje ogrožujočih zapletih ali če je potrebna kirurška odstranitev vzroka za vnetje (npr. žolčnih kamnov, odstranitev abcesa, ciste ali poškodovanega dela). Ko se bolnikovo stanje počasi izboljšuje, postopoma opuščajo infuzije in preidejo na peroralno vnašanje dietne hrane. Po izzvenitvi znakov se bolniku predpiše ustrezna dieta <ref name="plivazdravje.si"/>. == Možni zapleti bolezni == *odpoved srca *odpoved ledvic *odpoved dihanja zaradi nabiranja tekočine v pljučih *nabiranje tekočine v trebuhu *propad žleze *bakterijska okužba žleze *nastanek cist (votlin, izpolnjenih s sokom trebušne slinavke) ali abscesov (nabiranje gnoja v okolici trebušne slinavke) '''Kdaj je potrebno poiskati zdravniško pomoč?''' Zdravniško pomoč morate poiskati ob nenadnih, hudih in neprekinjenih bolečinah v trebuhu. '''Kako lahko preprečite pojav bolezni?''' Verjetnost za akutno vnetje trebušne slinavke lahko zmanjšate tako, da vplivate na dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek in potek bolezni. Priporočajo, da: *se izogibate pretiranemu pitju alkoholnih pijač *ste pozorni na morebitne znake bolezni, ki se pojavijo ob poškodbah trebuha *otrokom z virusnimi okužbami ob glavobolu in vročini ne dajete zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino *pravočasno poskrbite za [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] otrok proti nalezljivim otroškim boleznim == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = 9539 | ICD10 = {{ICD10|K|85||k|80}} | ICD9 = {{ICD9|577.0}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000287 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 1720 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|radio|521}} | MeshID = }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolezni trebušne slinavke]] [[Kategorija:Urgentna stanja]] [[Kategorija:Vnetja]] l90btkwvr9p7versgyrkr00c250af6m 6760078 6760077 2026-10-03T17:59:24Z TadejM 738 6760078 wikitext text/x-wiki {{več sklicev|datum=april 2023}} {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Akutni pankreatitis | synonyms = | image = 3D Medical Animation Acute Pancreatitis.jpg | caption = Posnetek iz medicinske animacije akutnega [[pankreatitis]]a | pronounce = | field = [[gastroenterologija]], [[splošna kirurgija]] | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Akutni pankreatitis''' označuje nenadno nastalo [[vnetje]] [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]]. [[Prebavni encimi]], ki jih [[žleza]] izloča v [[svetlina|svetlino]] [[dvanajstnik]]a, se aktivirajo že v njenih acinarnih celicah in jo pričnejo razgrajevati. Začetek akutnega vnetja lahko povzroči različno izražene morfološke in funkcijske spremembe organa (otekanje žleze, poškodbe krvnih žil in krvavitve). Klinično ga označujejo bolezni v [[trebuh]]u in zvišanje pankreatične [[Amilaza|amilaze]] in [[Lipaza|lipaze]] v krvi. Vnetje je lahko različne jakosti od blagega [[Edem|edema]] žleze do [[nekroza|nekroze]] pankreasa, kar pomeni bodisi blago bodisi smrtno nevarno vnetje. Blago vnetje povzroči minimalen razkroj organa in popolno popravo. Hud pankreatitis pa povzroči hude lokalne zaplete (nekrozo pankreasa, [[psevdocista|psevdocisto]], [[absces]]) ali pa prizadene številne organe. V 80 % je bolezen blaga. Zaradi sproščanja encimov v [[krvni obtok]] in aktivacije vazoaktivnih spojin se pojavljajo pogosti sistemski zapleti bolezni, ki se lahko končajo tudi s [[smrt]]jo <ref name="Kocjančič A. 1998">Kocjančič A. (1998). ''Interna medicina'' (2 izdaja). Ljubljana : DZS. {{COBISS|ID=72355584}}</ref>. == Vzroki bolezni in dejavniki tveganja == Najpogostejši vzroki akutnega vnetja trebušne slinavke pri odraslih so [[žolčni kamni]] in [[alkohol]]. V redkih primerih lahko povzročijo vnetje tudi okužbe z nekaterimi [[virus]]i, [[pljučnica]], poškodbe, motena [[presnova maščob]], [[tumor]]ji, operacije trebušne slinavke ali [[žolčevod]]ov ter nekatera [[zdravilo|zdravila]]. Bolezen pogosteje prizadene moške kot ženske. V razvitih deželah povzroči čezmerno uživanje alkohola do 75 odstotkov vseh akutnih pankreatitisov. Pri večini teh bolnikov lahko ugotovimo, da so v zadnjih 48 urah pred pojavom bolezni zaužili večjo količino alkohola. Zelo pomembna je skupna količina zaužitega alkohola: vsakodnevno uživanje v daljšem časovnem obdobju (nekaj tednov) ali pa obilno v zadnjih dnevih pred izbruhom bolezni. Drugi najpogostejši vzrok akutnega pankreatitisa so žolčni kamni. Žolčne kamne najdemo pri bolnikih s tem obolenjem šestkrat pogosteje. Vzrok vnetnega procesa trebušne slinavke je v tem primeru kamen, ki se zagozdi na skupnem izvodilu žolčevoda in [[Papila Vateri|pankreatičnega izvodila]] v dvanajstnik in ovira odtok. S tem onemogoči sproščanje encimov v svetlino dvanajstnika, to pa sproži vnetni proces v žlezi. To obliko vnetja trebušne slinavke imenujemo biliarni pankreatitis<ref name="plivazdravje.si">{{Navedi splet |url=http://www.plivazdravje.si/ |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-16 |archive-date=2009-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090714135955/http://www.plivazdravje.si/ |url-status=dead }}</ref>. Pri blagih oblikah akutnega vnetja trebušne slinavke je običajna popolna ozdravitev, pri hujših oblikah pa se pogosto razvijejo degenerativne spremembe žleze. Lahko se izrazijo kot [[Cista (medicina)|cistične]] spremembe (drobne votline v [[tkivo|tkivu]]) ali kot propad tkiva s kasnejšim vezivnim brazgotinjenjem in kalcifikati. Brez trebušne slinavke je možno živeti, bolniki potrebujejo zdravila ([[inzulin]]) tako kot sladkorni bolniki in prebavne encime, da je možna [[prebava]] hrane. == Simptomi in bolezenski znaki == Pri nenadnem vnetju trebušne slinavke bolnik najpogosteje občuti močno bolečino v zgornjem delu trebuha, ki se pojavi zelo hitro in jo lahko spremljata [[slabost]] in [[bruhanje]]. Pogosto bolečina seva v hrbet. Glavni znak je močna bolečina v žlički ali ob popku, ki: *nastopi nenadno in vztraja; *je lahko močnejša, če bolnik leži na hrbtu; *se lahko razširi proti hrbtu ali v [[prsni koš]]; *se poslabša nekaj minut po obroku, zlasti po obroku mastne hrane; *se lahko poslabša po zaužitju alkohola. [[Simptom]]i so včasih podobni kot pri izločanju ledvičnega kamna ali predrtja [[želodčna razjeda|želodčne razjede]] (ulkus). Najpomembnejše je, da je bolnik takoj deležen zdravniške pomoči. Drugi znaki so: *slabost, *bruhanje, *oslabelost, *potenje, *vznemirjenost, *vročina, *vlažna in lepljiva koža, *blaga [[zlatenica]]. Znaki, ki so lahko povezani z akutnim vnetjem trebušne slinavke, so: *otekel trebuh, *napihnjenost in vetrovi, *prebavne motnje, *blato v barvi gline, *bolečina v ledvenem predelu hrbta, *kolcanje, *osip ali ranice na koži, *podplutbe in krvavitve v koži. == Diagnoza == Diagnozo akutnega pankreatitisa postavijo s klinično sliko (bolečine) in z dokazom zvišanja serumske koncentracije pankreatičnih encimov. Zvišana serumska koncentracija [[amilaza|amilaze]], [[lipaza|lipaze]], [[tripsin]]a in [[elastaza|elastaze]] v [[serum]]u (5 do 10-kratna normalna vrednost) je značilna za akutni pankreatitis. Zvišane so lahko maščobe v [[plazma (medicina)|plazmi]] in [[krvni sladkor]], znižani so [[albumin]]i, [[kalcij]] in [[kalij]]. Amilaza je zvišana v serumu in [[urin]]u kmalu po začetku bolezni, normalne vrednosti pa doseže že po dveh ali treh dneh. Zvišana amilaza več kot teden dni po začetku bolezni napoveduje zaplete. Določanje serumske amilaze in lipaze v serumu sodi v standardno diagnostično potrjevanje akutnega pankreatitisa. Pri diagnostiki akutnega pankreatitisa je izredno pomembna indentifikacija bolnikov, ki imajo [[biliarni pankreatitis]]. Pri njih je mogoče z urgentno endoskopsko papilotomijo doseči hitro in bistveno boljšo ozdravitev. (Kocjančič, 1998) Zdravnik pri telesnem pregledu opazi površno [[dihanje]] zaradi bolečin in rumeno obarvanje kože in sluznic ob blagi zlatenici. Ob palpaciji (pretipanju) trebuha opazi, da je trebuh občutljiv, napet in boleč, zlasti ob žlički. Zatipa lahko tudi povečanje [[jetra|jeter]] in opazi značilne lise na trebuhu in bokih, ki se pojavijo pri težkih oblikah vnetja. Sum na akutno vnetje trebušne slinavke se potrdi s preiskavo krvi in urina, kjer so prisotni encimi, ki jih izloča trebušna slinavka. S pomočjo krvnih preiskav se lahko določi tudi možen vzrok vnetja. Med najpogostejšimi diagnostičnimi preiskavami za prepoznavanje bolezni so laboratorijski testi krvi in urina, včasih zdravnik uporabi tudi [[ultrazvok]] ali računalniško tomografijo (CT). Z ultrazvočnim pregledom trebuha se ugotovi, ali so vzrok žolčni kamni<ref name="plivazdravje.si"/>. == Napoved poteka bolezni == Okoli 80 % bolnikov z akutnim pankreatitisom ima blago obliko vnetja, ki se v nekaj dneh umiri. Pri 20 % bolnikov pa poteka vnetje v težki obliki z zapleti, ki zahtevajo zdravljenje na oddelku za intenzivno nego in terapijo. V preteklih letih so začeli uporabljati klinične in biokemične napovedne kazalce, s pomočjo katerih lažje napovedo potek bolezni, pravilneje ocenijo bolnikovo stanje in njegovo morebitno življenjsko ogroženost in se z večjo gotovostjo odločijo za ustrezno zdravljenje. Najpomembnejši kazalec jakosti akutnega pankreatitisa je prisotnost multiorganske odpovedi. Multiorgansko odpoved definirajo s prisotnostjo [[šok]]a, respiratorne in ledvične odpovedi in krvavitev iz prebavil. Za oceno jakosti bolezni uporabljajo Ransonove kazalce ali kazalce APACHE II. Prednost kazalcev APACHE II je , da jih lahko uporabijo za oceno stanja ves čas bolezni, medtem ko lahko z Ransonovimi kazalci pomagajo le prvih 48 ur<ref name="Kocjančič A. 1998"/>. == Zdravljenje == Najpomembnejši odločitvi, ki čakata zdravnika sta: *ali bolnik potrebuje intenzivno zdravljenje, *ali bolnik potrebuje kirurško zdravljenje. Specifičnega zdravljenja akutnega pankreatitisa ni. Osnovni cilj zdravljenja je odprava bolečine, z zdravili za lajšanje bolečine in intravenskim nadomeščanjem tekočine. Bolniki preventivno prejmejo tudi [[antibiotik]]e, da se prepreči morebitne okužbe. Bolnik ne sme uživati hrane ali tekočine dokler znaki bolezni ne izzvenijo, ker hrana in pijača spodbujata trebušno slinavko, da izdeluje še več encimiv, kar še poslabša bolezen. Hranilne snovi in tekočino bolnik dobiva z [[infuzija|infuzijo]] v žilo. Pri blažjih oblikah pankreatitisa zadostuje dnevna nadomestitev dveh do štirih litrov tekočine in [[elektrolit]]ov, pri hujši obliki pa potrebuje bolnik tudi do 10 ali več litrov tekočine na dan, pogosto pri hujših oblikah potrebno tudi nadomeščanje albuminov. Ob vztrajnem bruhanju bolniku uvedejo nazogastrično sondo (cevka, ki se jo skozi nos potisne v želodec) in posrkajo dražečo vsebino iz želodca.(Pokorn, 2004) Operacija opravijo pri bakterijskih [[okužba]]h trebušne slinavke, pri hudih krvavitvah iz prebavil, pri življenje ogrožujočih zapletih ali če je potrebna kirurška odstranitev vzroka za vnetje (npr. žolčnih kamnov, odstranitev abcesa, ciste ali poškodovanega dela). Ko se bolnikovo stanje počasi izboljšuje, postopoma opuščajo infuzije in preidejo na peroralno vnašanje dietne hrane. Po izzvenitvi znakov se bolniku predpiše ustrezna dieta <ref name="plivazdravje.si"/>. == Možni zapleti bolezni == *odpoved srca *odpoved ledvic *odpoved dihanja zaradi nabiranja tekočine v pljučih *nabiranje tekočine v trebuhu *propad žleze *bakterijska okužba žleze *nastanek cist (votlin, izpolnjenih s sokom trebušne slinavke) ali abscesov (nabiranje gnoja v okolici trebušne slinavke) '''Kdaj je potrebno poiskati zdravniško pomoč?''' Zdravniško pomoč morate poiskati ob nenadnih, hudih in neprekinjenih bolečinah v trebuhu. '''Kako lahko preprečite pojav bolezni?''' Verjetnost za akutno vnetje trebušne slinavke lahko zmanjšate tako, da vplivate na dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek in potek bolezni. Priporočajo, da: *se izogibate pretiranemu pitju alkoholnih pijač *ste pozorni na morebitne znake bolezni, ki se pojavijo ob poškodbah trebuha *otrokom z virusnimi okužbami ob glavobolu in vročini ne dajete zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino *pravočasno poskrbite za [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] otrok proti nalezljivim otroškim boleznim == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = 9539 | ICD10 = {{ICD10|K|85||k|80}} | ICD9 = {{ICD9|577.0}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000287 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 1720 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|radio|521}} | MeshID = }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolezni trebušne slinavke]] [[Kategorija:Urgentna stanja]] [[Kategorija:Vnetja]] 8tujjg5axb31jo68ma1b85yixwo8ah7 6760079 6760078 2026-10-03T18:02:51Z TadejM 738 6760079 wikitext text/x-wiki {{več sklicev|datum=april 2023}} {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Akutni pankreatitis | synonyms = akutna pankreatična nekroza<ref name="Sommermeyer">{{cite journal | vauthors = Sommermeyer L |doi= 10.2307/3412015 |title=Acute Pancreatitis |jstor=3412015 |date=December 1935 |journal=[[American Journal of Nursing]] |volume=35 |issue=12 |pages=1157–1161 }}</ref> | image = 3D Medical Animation Acute Pancreatitis.jpg | caption = Posnetek iz medicinske animacije akutnega [[pankreatitis]]a | pronounce = | field = [[gastroenterologija]], [[splošna kirurgija]] | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Akutni pankreatitis''' označuje nenadno nastalo [[vnetje]] [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]]. [[Prebavni encimi]], ki jih [[žleza]] izloča v [[svetlina|svetlino]] [[dvanajstnik]]a, se aktivirajo že v njenih acinarnih celicah in jo pričnejo razgrajevati. Začetek akutnega vnetja lahko povzroči različno izražene morfološke in funkcijske spremembe organa (otekanje žleze, poškodbe krvnih žil in krvavitve). Klinično ga označujejo bolezni v [[trebuh]]u in zvišanje pankreatične [[Amilaza|amilaze]] in [[Lipaza|lipaze]] v krvi. Vnetje je lahko različne jakosti od blagega [[Edem|edema]] žleze do [[nekroza|nekroze]] pankreasa, kar pomeni bodisi blago bodisi smrtno nevarno vnetje. Blago vnetje povzroči minimalen razkroj organa in popolno popravo. Hud pankreatitis pa povzroči hude lokalne zaplete (nekrozo pankreasa, [[psevdocista|psevdocisto]], [[absces]]) ali pa prizadene številne organe. V 80 % je bolezen blaga. Zaradi sproščanja encimov v [[krvni obtok]] in aktivacije vazoaktivnih spojin se pojavljajo pogosti sistemski zapleti bolezni, ki se lahko končajo tudi s [[smrt]]jo <ref name="Kocjančič A. 1998">Kocjančič A. (1998). ''Interna medicina'' (2 izdaja). Ljubljana : DZS. {{COBISS|ID=72355584}}</ref>. == Vzroki bolezni in dejavniki tveganja == Najpogostejši vzroki akutnega vnetja trebušne slinavke pri odraslih so [[žolčni kamni]] in [[alkohol]]. V redkih primerih lahko povzročijo vnetje tudi okužbe z nekaterimi [[virus]]i, [[pljučnica]], poškodbe, motena [[presnova maščob]], [[tumor]]ji, operacije trebušne slinavke ali [[žolčevod]]ov ter nekatera [[zdravilo|zdravila]]. Bolezen pogosteje prizadene moške kot ženske. V razvitih deželah povzroči čezmerno uživanje alkohola do 75 odstotkov vseh akutnih pankreatitisov. Pri večini teh bolnikov lahko ugotovimo, da so v zadnjih 48 urah pred pojavom bolezni zaužili večjo količino alkohola. Zelo pomembna je skupna količina zaužitega alkohola: vsakodnevno uživanje v daljšem časovnem obdobju (nekaj tednov) ali pa obilno v zadnjih dnevih pred izbruhom bolezni. Drugi najpogostejši vzrok akutnega pankreatitisa so žolčni kamni. Žolčne kamne najdemo pri bolnikih s tem obolenjem šestkrat pogosteje. Vzrok vnetnega procesa trebušne slinavke je v tem primeru kamen, ki se zagozdi na skupnem izvodilu žolčevoda in [[Papila Vateri|pankreatičnega izvodila]] v dvanajstnik in ovira odtok. S tem onemogoči sproščanje encimov v svetlino dvanajstnika, to pa sproži vnetni proces v žlezi. To obliko vnetja trebušne slinavke imenujemo biliarni pankreatitis<ref name="plivazdravje.si">{{Navedi splet |url=http://www.plivazdravje.si/ |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-16 |archive-date=2009-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090714135955/http://www.plivazdravje.si/ |url-status=dead }}</ref>. Pri blagih oblikah akutnega vnetja trebušne slinavke je običajna popolna ozdravitev, pri hujših oblikah pa se pogosto razvijejo degenerativne spremembe žleze. Lahko se izrazijo kot [[Cista (medicina)|cistične]] spremembe (drobne votline v [[tkivo|tkivu]]) ali kot propad tkiva s kasnejšim vezivnim brazgotinjenjem in kalcifikati. Brez trebušne slinavke je možno živeti, bolniki potrebujejo zdravila ([[inzulin]]) tako kot sladkorni bolniki in prebavne encime, da je možna [[prebava]] hrane. == Simptomi in bolezenski znaki == Pri nenadnem vnetju trebušne slinavke bolnik najpogosteje občuti močno bolečino v zgornjem delu trebuha, ki se pojavi zelo hitro in jo lahko spremljata [[slabost]] in [[bruhanje]]. Pogosto bolečina seva v hrbet. Glavni znak je močna bolečina v žlički ali ob popku, ki: *nastopi nenadno in vztraja; *je lahko močnejša, če bolnik leži na hrbtu; *se lahko razširi proti hrbtu ali v [[prsni koš]]; *se poslabša nekaj minut po obroku, zlasti po obroku mastne hrane; *se lahko poslabša po zaužitju alkohola. [[Simptom]]i so včasih podobni kot pri izločanju ledvičnega kamna ali predrtja [[želodčna razjeda|želodčne razjede]] (ulkus). Najpomembnejše je, da je bolnik takoj deležen zdravniške pomoči. Drugi znaki so: *slabost, *bruhanje, *oslabelost, *potenje, *vznemirjenost, *vročina, *vlažna in lepljiva koža, *blaga [[zlatenica]]. Znaki, ki so lahko povezani z akutnim vnetjem trebušne slinavke, so: *otekel trebuh, *napihnjenost in vetrovi, *prebavne motnje, *blato v barvi gline, *bolečina v ledvenem predelu hrbta, *kolcanje, *osip ali ranice na koži, *podplutbe in krvavitve v koži. == Diagnoza == Diagnozo akutnega pankreatitisa postavijo s klinično sliko (bolečine) in z dokazom zvišanja serumske koncentracije pankreatičnih encimov. Zvišana serumska koncentracija [[amilaza|amilaze]], [[lipaza|lipaze]], [[tripsin]]a in [[elastaza|elastaze]] v [[serum]]u (5 do 10-kratna normalna vrednost) je značilna za akutni pankreatitis. Zvišane so lahko maščobe v [[plazma (medicina)|plazmi]] in [[krvni sladkor]], znižani so [[albumin]]i, [[kalcij]] in [[kalij]]. Amilaza je zvišana v serumu in [[urin]]u kmalu po začetku bolezni, normalne vrednosti pa doseže že po dveh ali treh dneh. Zvišana amilaza več kot teden dni po začetku bolezni napoveduje zaplete. Določanje serumske amilaze in lipaze v serumu sodi v standardno diagnostično potrjevanje akutnega pankreatitisa. Pri diagnostiki akutnega pankreatitisa je izredno pomembna indentifikacija bolnikov, ki imajo [[biliarni pankreatitis]]. Pri njih je mogoče z urgentno endoskopsko papilotomijo doseči hitro in bistveno boljšo ozdravitev. (Kocjančič, 1998) Zdravnik pri telesnem pregledu opazi površno [[dihanje]] zaradi bolečin in rumeno obarvanje kože in sluznic ob blagi zlatenici. Ob palpaciji (pretipanju) trebuha opazi, da je trebuh občutljiv, napet in boleč, zlasti ob žlički. Zatipa lahko tudi povečanje [[jetra|jeter]] in opazi značilne lise na trebuhu in bokih, ki se pojavijo pri težkih oblikah vnetja. Sum na akutno vnetje trebušne slinavke se potrdi s preiskavo krvi in urina, kjer so prisotni encimi, ki jih izloča trebušna slinavka. S pomočjo krvnih preiskav se lahko določi tudi možen vzrok vnetja. Med najpogostejšimi diagnostičnimi preiskavami za prepoznavanje bolezni so laboratorijski testi krvi in urina, včasih zdravnik uporabi tudi [[ultrazvok]] ali računalniško tomografijo (CT). Z ultrazvočnim pregledom trebuha se ugotovi, ali so vzrok žolčni kamni<ref name="plivazdravje.si"/>. == Napoved poteka bolezni == Okoli 80 % bolnikov z akutnim pankreatitisom ima blago obliko vnetja, ki se v nekaj dneh umiri. Pri 20 % bolnikov pa poteka vnetje v težki obliki z zapleti, ki zahtevajo zdravljenje na oddelku za intenzivno nego in terapijo. V preteklih letih so začeli uporabljati klinične in biokemične napovedne kazalce, s pomočjo katerih lažje napovedo potek bolezni, pravilneje ocenijo bolnikovo stanje in njegovo morebitno življenjsko ogroženost in se z večjo gotovostjo odločijo za ustrezno zdravljenje. Najpomembnejši kazalec jakosti akutnega pankreatitisa je prisotnost multiorganske odpovedi. Multiorgansko odpoved definirajo s prisotnostjo [[šok]]a, respiratorne in ledvične odpovedi in krvavitev iz prebavil. Za oceno jakosti bolezni uporabljajo Ransonove kazalce ali kazalce APACHE II. Prednost kazalcev APACHE II je , da jih lahko uporabijo za oceno stanja ves čas bolezni, medtem ko lahko z Ransonovimi kazalci pomagajo le prvih 48 ur<ref name="Kocjančič A. 1998"/>. == Zdravljenje == Najpomembnejši odločitvi, ki čakata zdravnika sta: *ali bolnik potrebuje intenzivno zdravljenje, *ali bolnik potrebuje kirurško zdravljenje. Specifičnega zdravljenja akutnega pankreatitisa ni. Osnovni cilj zdravljenja je odprava bolečine, z zdravili za lajšanje bolečine in intravenskim nadomeščanjem tekočine. Bolniki preventivno prejmejo tudi [[antibiotik]]e, da se prepreči morebitne okužbe. Bolnik ne sme uživati hrane ali tekočine dokler znaki bolezni ne izzvenijo, ker hrana in pijača spodbujata trebušno slinavko, da izdeluje še več encimiv, kar še poslabša bolezen. Hranilne snovi in tekočino bolnik dobiva z [[infuzija|infuzijo]] v žilo. Pri blažjih oblikah pankreatitisa zadostuje dnevna nadomestitev dveh do štirih litrov tekočine in [[elektrolit]]ov, pri hujši obliki pa potrebuje bolnik tudi do 10 ali več litrov tekočine na dan, pogosto pri hujših oblikah potrebno tudi nadomeščanje albuminov. Ob vztrajnem bruhanju bolniku uvedejo nazogastrično sondo (cevka, ki se jo skozi nos potisne v želodec) in posrkajo dražečo vsebino iz želodca.(Pokorn, 2004) Operacija opravijo pri bakterijskih [[okužba]]h trebušne slinavke, pri hudih krvavitvah iz prebavil, pri življenje ogrožujočih zapletih ali če je potrebna kirurška odstranitev vzroka za vnetje (npr. žolčnih kamnov, odstranitev abcesa, ciste ali poškodovanega dela). Ko se bolnikovo stanje počasi izboljšuje, postopoma opuščajo infuzije in preidejo na peroralno vnašanje dietne hrane. Po izzvenitvi znakov se bolniku predpiše ustrezna dieta <ref name="plivazdravje.si"/>. == Možni zapleti bolezni == *odpoved srca *odpoved ledvic *odpoved dihanja zaradi nabiranja tekočine v pljučih *nabiranje tekočine v trebuhu *propad žleze *bakterijska okužba žleze *nastanek cist (votlin, izpolnjenih s sokom trebušne slinavke) ali abscesov (nabiranje gnoja v okolici trebušne slinavke) '''Kdaj je potrebno poiskati zdravniško pomoč?''' Zdravniško pomoč morate poiskati ob nenadnih, hudih in neprekinjenih bolečinah v trebuhu. '''Kako lahko preprečite pojav bolezni?''' Verjetnost za akutno vnetje trebušne slinavke lahko zmanjšate tako, da vplivate na dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek in potek bolezni. Priporočajo, da: *se izogibate pretiranemu pitju alkoholnih pijač *ste pozorni na morebitne znake bolezni, ki se pojavijo ob poškodbah trebuha *otrokom z virusnimi okužbami ob glavobolu in vročini ne dajete zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino *pravočasno poskrbite za [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] otrok proti nalezljivim otroškim boleznim == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = 9539 | ICD10 = {{ICD10|K|85||k|80}} | ICD9 = {{ICD9|577.0}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000287 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 1720 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|radio|521}} | MeshID = }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolezni trebušne slinavke]] [[Kategorija:Urgentna stanja]] [[Kategorija:Vnetja]] l90btkwvr9p7versgyrkr00c250af6m 0 79472 6760083 6623335 2026-10-03T18:17:59Z TadejM 738 dodano infopolje; +klasifikacija in zunanji viri; +koda za sklice 6760083 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Pankreatitis | image = Illu pancrease.svg | caption = [[Pankreas]] in okoliški [[organ]]i | field = {{hlist|[[gastroenterologija]]|[[splošna kirurgija]]}} | symptoms = {{hlist|[[epigastrij|bolečina v žlički]]|[[navzea]]|[[bruhanje]]|[[vročina]]|[[steatoreja|mastno blato]]<ref name=NID2012/>}} | complications = okužba, krvavitev, [[sladkorna bolezen]],<ref name="NID2012">{{cite web|title=Pancreatitis|url=http://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/pancreatitis/Pages/facts.aspx|website=The National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases|publisher=National Institutes of Health|access-date=1 March 2015|date=August 16, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20150307095945/http://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/pancreatitis/Pages/facts.aspx|archive-date=7 March 2015}}</ref> rak pankreasa, odpoved ledvic, težave z dihanjem, podhranjenost<ref>{{cite news |title=Patient Care & Health Information > Diseases & Conditions: Pancreatitis |url= https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/pancreatitis/symptoms-causes/syc-20360227 |publisher=[[Mayo Clinic]] |date=4 June 2022}}</ref> | onset = | duration = kratko ali dolgoročno<ref name=NID2012/> | causes = {{hlist|[[žolčni kamen]]|obsežno uživanje [[alkohol]]a|neposredna poškodba|nekatera zdravila|[[mumps]]<ref name=NID2012/>}} | risks = kajenje<ref name=Lancet2015>{{cite journal | vauthors = Lankisch PG, Apte M, Banks PA | title = Acute pancreatitis | journal = Lancet | volume = 386 | issue = 9988 | pages = 85–96 | date = July 2015 | pmid = 25616312 | doi = 10.1016/S0140-6736(14)60649-8 | hdl-access = free | s2cid = 25600369 | hdl = 1959.4/unsworks_49570 | url = https://unsworks.unsw.edu.au/bitstreams/b0928ca3-6d41-48b9-ac8e-24c08d9ee61b/download }}</ref><ref name="Yad2013">{{cite journal | vauthors = Yadav D, Lowenfels AB | title = The epidemiology of pancreatitis and pancreatic cancer | journal = Gastroenterology | volume = 144 | issue = 6 | pages = 1252–1261 | date = June 2013 | pmid = 23622135 | pmc = 3662544 | doi = 10.1053/j.gastro.2013.01.068 }}</ref> | diagnosis = na podlagi simptomov, krvna [[amilaza]] ali [[lipaza]]<ref name="Gastroenterology2007">{{cite journal | vauthors = Witt H, Apte MV, Keim V, Wilson JS | title = Chronic pancreatitis: challenges and advances in pathogenesis, genetics, diagnosis, and therapy | journal = Gastroenterology | volume = 132 | issue = 4 | pages = 1557–1573 | date = April 2007 | pmid = 17466744 | doi = 10.1053/j.gastro.2007.03.001 | doi-access = free }}</ref><ref name=NID2012/> | differential = | prevention = | treatment = [[intravenska tekočina|intravenske tekočine]], [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinska zdravila]], [[antibiotik]]i<ref name=NID2012/> | medication = | prognosis = | frequency = 8,9 milijona (2015)<!-- incidence --><ref name=GBD2015Pre>{{cite journal | title = Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 | journal = Lancet | volume = 388 | issue = 10053 | pages = 1545–1602 | date = October 2016 | pmid = 27733282 | pmc = 5055577 | doi = 10.1016/S0140-6736(16)31678-6 | vauthors = Vos T, Allen C, Arora M, Barber RM, Bhutta ZA, Brown A, Carter A, Casey DC, Charlson FJ, Chen AZ, Coggeshall M, Cornaby L, Dandona L, Dicker DJ, Dilegge T, Erskine HE, Ferrari AJ, Fitzmaurice C, Fleming T, Forouzanfar MH, Fullman N, Gething PW, Goldberg EM, Graetz N, Haagsma JA, Hay SI, Johnson CO, Kassebaum NJ, Kawashima T, Kemmer L }}</ref> | deaths = 132.700 (2015)<ref name=GBD2015De>{{cite journal | title = Global, regional, and national life expectancy, all-cause mortality, and cause-specific mortality for 249 causes of death, 1980-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 | journal = Lancet | volume = 388 | issue = 10053 | pages = 1459–1544 | date = October 2016 | pmid = 27733281 | pmc = 5388903 | doi = 10.1016/s0140-6736(16)31012-1 | vauthors = Wang H, Naghavi M, Allen C, Barber RM, Bhutta ZA, Carter A, Casey DC, Charlson FJ, Chen AZ, Coates MM, Coggeshall M, Dandona L, Dicker DJ, Erskine HE, Ferrari AJ, Fitzmaurice C, Foreman K, Forouzanfar MH, Fraser MS, Fullman N, Gething PW, Goldberg EM, Graetz N, Haagsma JA, Hay SI, Huynh C, Johnson CO, Kassebaum NJ, Kinfu Y, Kulikoff XR }}</ref> }} '''Pankreatitis''' je [[vnetje]] [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]] (latinsko ''pankreas''). Ločimo: *[[akutni pankreatitis]], *[[kronični pankreatitis]]. Po navadi se pankreatitis pojavi zaradi aktivacije [[encimi trebušne slinavke|encimov trebušne slinavke]] znotraj organa namesto šele kasneje v [[prebavna cev|prebavni cevi]]. Ti [[encim]]i med drugim razkrajajo tudi [[beljakovina|beljakovine]] in [[maščobe]] in zato poškodujejo trebušno slinavko. Posledica je vnetna reakcija. V hujših primerih pride do krvavitev, [[nekroza|nekroze]] tkiva, okužb in nastanka [[Cista (medicina)|cist]]. Encimi lahko zaradi vnetja prehajajo v [[krvni obtok]] in poškodujejo [[pljuča]], [[srce]] in [[ledvica|ledvice]]. == Glej tudi == * [[Hipertrigliceridemija]] == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 24092 | ICD10 = {{ICD10|K|85||k|80}}, {{ICD10|K|86|0|k|80}}–{{ICD10|K|86|1|k|80}} | ICD9 = {{ICD9|577.0}}–{{ICD9|577.1}} | ICDO = | OMIM = 167800 | MedlinePlus = 001144 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 354 | MeshID = D010195 |GeneReviewsName=Pancreatitis |GeneReviewsNBK=NBK190101 }} [[Kategorija:Bolezni trebušne slinavke]] [[Kategorija:Bolečina v trebuhu]] [[Kategorija:Vnetja]] {{normativna kontrola}} pkkjl00i0is3r0xe1kzc2pz4gn3mcte 6760087 6760083 2026-10-03T18:24:53Z TadejM 738 infopolje: urejanje seznama 6760087 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Pankreatitis | image = Illu pancrease.svg | caption = [[Pankreas]] in okoliški [[organ]]i | field = [[gastroenterologija]] <small>•</small> [[splošna kirurgija]] | symptoms = {{hlist|[[epigastrij|bolečina v žlički]]|[[navzea]]|[[bruhanje]]|[[vročina]]|[[steatoreja|mastno blato]]<ref name=NID2012/>}} | complications = okužba, krvavitev, [[sladkorna bolezen]],<ref name="NID2012">{{cite web|title=Pancreatitis|url=http://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/pancreatitis/Pages/facts.aspx|website=The National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases|publisher=National Institutes of Health|access-date=1 March 2015|date=August 16, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20150307095945/http://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/pancreatitis/Pages/facts.aspx|archive-date=7 March 2015}}</ref> rak pankreasa, odpoved ledvic, težave z dihanjem, podhranjenost<ref>{{cite news |title=Patient Care & Health Information > Diseases & Conditions: Pancreatitis |url= https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/pancreatitis/symptoms-causes/syc-20360227 |publisher=[[Mayo Clinic]] |date=4 June 2022}}</ref> | onset = | duration = kratko ali dolgoročno<ref name=NID2012/> | causes = {{hlist|[[žolčni kamen]]|obsežno uživanje [[alkohol]]a|neposredna poškodba|nekatera zdravila|[[mumps]]<ref name=NID2012/>}} | risks = kajenje<ref name=Lancet2015>{{cite journal | vauthors = Lankisch PG, Apte M, Banks PA | title = Acute pancreatitis | journal = Lancet | volume = 386 | issue = 9988 | pages = 85–96 | date = July 2015 | pmid = 25616312 | doi = 10.1016/S0140-6736(14)60649-8 | hdl-access = free | s2cid = 25600369 | hdl = 1959.4/unsworks_49570 | url = https://unsworks.unsw.edu.au/bitstreams/b0928ca3-6d41-48b9-ac8e-24c08d9ee61b/download }}</ref><ref name="Yad2013">{{cite journal | vauthors = Yadav D, Lowenfels AB | title = The epidemiology of pancreatitis and pancreatic cancer | journal = Gastroenterology | volume = 144 | issue = 6 | pages = 1252–1261 | date = June 2013 | pmid = 23622135 | pmc = 3662544 | doi = 10.1053/j.gastro.2013.01.068 }}</ref> | diagnosis = na podlagi simptomov, krvna [[amilaza]] ali [[lipaza]]<ref name="Gastroenterology2007">{{cite journal | vauthors = Witt H, Apte MV, Keim V, Wilson JS | title = Chronic pancreatitis: challenges and advances in pathogenesis, genetics, diagnosis, and therapy | journal = Gastroenterology | volume = 132 | issue = 4 | pages = 1557–1573 | date = April 2007 | pmid = 17466744 | doi = 10.1053/j.gastro.2007.03.001 | doi-access = free }}</ref><ref name=NID2012/> | differential = | prevention = | treatment = [[intravenska tekočina|intravenske tekočine]], [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinska zdravila]], [[antibiotik]]i<ref name=NID2012/> | medication = | prognosis = | frequency = 8,9 milijona (2015)<!-- incidence --><ref name=GBD2015Pre>{{cite journal | title = Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 | journal = Lancet | volume = 388 | issue = 10053 | pages = 1545–1602 | date = October 2016 | pmid = 27733282 | pmc = 5055577 | doi = 10.1016/S0140-6736(16)31678-6 | vauthors = Vos T, Allen C, Arora M, Barber RM, Bhutta ZA, Brown A, Carter A, Casey DC, Charlson FJ, Chen AZ, Coggeshall M, Cornaby L, Dandona L, Dicker DJ, Dilegge T, Erskine HE, Ferrari AJ, Fitzmaurice C, Fleming T, Forouzanfar MH, Fullman N, Gething PW, Goldberg EM, Graetz N, Haagsma JA, Hay SI, Johnson CO, Kassebaum NJ, Kawashima T, Kemmer L }}</ref> | deaths = 132.700 (2015)<ref name=GBD2015De>{{cite journal | title = Global, regional, and national life expectancy, all-cause mortality, and cause-specific mortality for 249 causes of death, 1980-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 | journal = Lancet | volume = 388 | issue = 10053 | pages = 1459–1544 | date = October 2016 | pmid = 27733281 | pmc = 5388903 | doi = 10.1016/s0140-6736(16)31012-1 | vauthors = Wang H, Naghavi M, Allen C, Barber RM, Bhutta ZA, Carter A, Casey DC, Charlson FJ, Chen AZ, Coates MM, Coggeshall M, Dandona L, Dicker DJ, Erskine HE, Ferrari AJ, Fitzmaurice C, Foreman K, Forouzanfar MH, Fraser MS, Fullman N, Gething PW, Goldberg EM, Graetz N, Haagsma JA, Hay SI, Huynh C, Johnson CO, Kassebaum NJ, Kinfu Y, Kulikoff XR }}</ref> }} '''Pankreatitis''' je [[vnetje]] [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]] (latinsko ''pankreas''). Ločimo: *[[akutni pankreatitis]], *[[kronični pankreatitis]]. Po navadi se pankreatitis pojavi zaradi aktivacije [[encimi trebušne slinavke|encimov trebušne slinavke]] znotraj organa namesto šele kasneje v [[prebavna cev|prebavni cevi]]. Ti [[encim]]i med drugim razkrajajo tudi [[beljakovina|beljakovine]] in [[maščobe]] in zato poškodujejo trebušno slinavko. Posledica je vnetna reakcija. V hujših primerih pride do krvavitev, [[nekroza|nekroze]] tkiva, okužb in nastanka [[Cista (medicina)|cist]]. Encimi lahko zaradi vnetja prehajajo v [[krvni obtok]] in poškodujejo [[pljuča]], [[srce]] in [[ledvica|ledvice]]. == Glej tudi == * [[Hipertrigliceridemija]] == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 24092 | ICD10 = {{ICD10|K|85||k|80}}, {{ICD10|K|86|0|k|80}}–{{ICD10|K|86|1|k|80}} | ICD9 = {{ICD9|577.0}}–{{ICD9|577.1}} | ICDO = | OMIM = 167800 | MedlinePlus = 001144 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 354 | MeshID = D010195 |GeneReviewsName=Pancreatitis |GeneReviewsNBK=NBK190101 }} [[Kategorija:Bolezni trebušne slinavke]] [[Kategorija:Bolečina v trebuhu]] [[Kategorija:Vnetja]] {{normativna kontrola}} mux1ffhpirlzkagmvtgafx0tx8l01ck 0 80858 6760194 6704093 2026-10-04T07:31:57Z PetarM 129205 /* Zgodovina */ + foto kipa Marija z Jezusom 6760194 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Marijinega oznanjenja | image = <!-- WD --> | caption = Glavno pročelje | fullname = | location = [[Prešernov trg, Ljubljana|Prešernov trg]], [[Ljubljana]] | country = [[Slovenija]] | pushpin map = Ljubljana-center | pushpin label position = | pushpin mapsize = | pushpin map alt = Zemljevid centra Ljubljane | map caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane | coordinates = <!-- WD --> | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivno | dedication = [[Marijino oznanenje]] | completed date = | architect = [[Franz Goldenstein]] (1858), [[Črtomir Mihelj]] (1992-1993) | parish = [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | archdiocese = [[nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Cerkev Marijinega oznanjenja | rkd_tip = nsdp | razglasitev_rkd_tip = 1. november 2008 | refšt=1978 | lokacija = | občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} | organist = [[Saša Frelih - Mišo]] | religious institute = [[frančiškani]] | priestincharge = p. [[Pavle Jakop]] | chaplain = p. [[Vid Lisjak]] }} '''Cerkev Marijinega oznanjenja''' (pogosteje kar '''frančiškanska cerkev''') je ena izmed najbolj obiskanih [[Ljubljana|ljubljanskih]] cerkva, morda tudi zaradi svoje lokacije ([[Prešernov trg, Ljubljana|Prešernov trg]]). Je [[samostan]]ska cerkev zraven stoječega frančiškanskega samostana in [[župnijska cerkev]] [[župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|župnije Ljubljana - Marijino oznanjenje]]. == Zgodovina == [[Slika:Frančiškanska cerkev 1890.jpg|thumb|left|250px|Frančiškanska cerkev leta 1890]] [[Slika:Kip Marije z Jezusom, Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana.jpg|sličica|levo|Kip Marije z Jezusom nad portalom]] Zgrajena je bila v letih med [[1646]] in [[1660]] na mestu starejše cerkve [[sv. Martin]]a, ki so jo zgradili [[avguštinci]]. Temeljni kamen predbaročne cerve je položil ljubljanski škof [[Tomaž Hren|Tomaž Hren]] leta 1628, v istem letu je bila tudi posvečena. Leta 1645 so avguštinci v požaru hudo poškodovano cerkev podrli in že leto zatem začeli graditi novo. Ustanovil jo je Konrad baron Ruessenstein, ki je v volilu zapisal, da se zgradi nova cerkev in posveti Marijinemu oznanjenju, v njej pa uredi kapelico po zgledu Marijine cerkve v Loretu. Kapela je bila posvečena leta 1669, cerkev pa leta 1700, posvetil jo je knezoškof Sigmund Krištof grof Herberstein.<ref>Breda Mihelič, Ljubljana PREŠERNOV TRG V LJUBLJANI: [https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:yj5Ml7kN6g4J:www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YLJCEM5D/d0f803cc-978f-416f-9747-7e83497e097b/PDF+stavba+centralne+lekarne+ljubljana&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESjQQ5wit6wyFTlCn5hbWx8ekQHmxls9O36mdZ0WbEeJC4d5h-ft_iLOuHuTqoy-xlXR3Z4kJ1WcYzau6xAlx0Yp3B7Sb_vY7-pNFLayQHzxjN2rzoFDJ2xzmW6HvmqGQEqxNpze&sig=AHIEtbStTIu0BvRSwSzHOP2_d7y8FzCTjQ]</ref> Ob koncu 18. stoletja je bil z jožefinskimi reformami avguštinski red ukinjen, v cerkev in samostan pa so se naselili frančiškani, ki so se preselili s sedanjega Vodnikovega trga. Frančiškani imajo v posesti celoten kompleks še danes. [[Zvonik]]a sta bila postavljena šele leta 1719. 1785 je bila pri cerkvi ustanovljena predmestna župnija Marijinega oznanjenja. == Arhitektura == [[Slika:Franciscan Monastery and Church of Annunciation (3947453949).jpg|thumb|left|250px|Notranjost cerkve]] Cerkev je zasnovana kot [[barok|zgodnjebaročna]] enoladijska dvorana z dvema vencema stranskih kapel. Vhodna fasada je obrnjena proti reki, členijo pa jo mogočni [[pilaster|pilastri]]. Srednji del fasade se dviga nad stranska in je zaključena s trikotnim čelom, ki ga na obeh straneh podpirata voluti. Do vhoda vodi triramno stopnišče, ki je bilo izvedeno ob regulaciji trga v prvi polovici 19. stoletja. Srednja in stranski rami stopnic so zaobljene, z ograjo ter zasaditvijo zapirajo prostor med ramami. Leta 1858 je bila cerkvena fasada popolnoma prenovljena in poslikana z Goldensteinovo fresko. Isti umetnik je izdelal načrt za Marijin kip na vrhu zatrepa. Leta 1883 so poslikavo zamenjali z Wolfovo in kasneje dvakrat prenovili. Potres je cerkvi bolj ali manj prizanesel, zato prenova ni posegla v njeno osnovno obliko. Baročni glavni [[oltar]] je izdelal [[Francesco Robba]]; zaključen je bil po njegovi smrti. [[Orgle]] so delo [[Franc Goršič|Franca Goršiča]]. Imajo mehansko trakturo in 3 [[Manual|manuale]]. Leta 1999 so bile prenovljene s strani Mariborske orglarske delavnice, ki jim je dodala en [[manual]]. So največje cerkvene orgle v Ljubljani. Stranske kapele imajo bogato oltarno opremo. Več kapel in strop je v 19. stol. okrasil s [[freska|freskami]] najprej [[Matevž Langus]], v 30. letih 20. stol. pa je obok prezbiterija in dvorane na novo poslikal impresionist [[Matej Sternen]]. Poleg cerkve stoji frančiškanski [[samostan]] z vrtom, stisnjenim med Prešernov trg, [[Čopova ulica, Ljubljana|Čopovo]] in [[Nazorjeva ulica, Ljubljana|Nazorjevo ulico]]. V samostanu je znamenita [[frančiškanska knjižnica, Ljubljana|knjižnica]], v kateri hranijo tudi Dalmatinovo Biblijo. == Zvonovi == {| class="wikitable" ! <nowiki>#</nowiki> ! Livarna ! Leto ulitja ! Teža (kg) ! Premer (cm) ! Ton ! Zvonik |- | 1. | Strojne tovarne in livarne | 1924 | 2152 | 161 | H° | vzhodni |- | 2. | Gašper Franchi | 1720 | 1064 | 132 | d' | zahodni |- | 3. | Strojne tovarne in livarne | 1922 | 846 | 114 | e' | zahodni |- | 4. | Strojne tovarne in livarne | 1923 | 634 | 107 | fis' | zahodni |- | 5. | Gašper Franchi | 1721 | 336 | 92,5 | a' | zahodni |} == Knjižnica == {{Glavni|Frančiškanska knjižnica, Ljubljana}} [[Slika:FranciskanskaKnjiznicaLjubljana.jpg|thumb|right|250px|[[Frančiškanska knjižnica, Ljubljana|Frančiškanska knjižnica]]]] Prva knjižnica je delovala v prvotnem samostanu redovnikov [[manjši bratje | manjših bratov]] [[Frančišek Asiški | sv. Frančiška Asiškega]], ki je bil na Vodnikovem trgu, že od leta 1235. Zdajšnjo je ustanovil [[Žiga Škerpin]] (1689–1755) v sredini 18. stoletja. Ob potresu je bila podrta. Na novo je bila zgrajena po projektu arhitekta Raimunda Jeblingerja. Notranja oprema je bila izdelana ob koncu 19. stoletja. Knjižnica ima 70.000 knjižnih izvodov zgodovinske vrednosti, iluminirane rokopise in inkunabule, od tega kar 30.000 enot izpred leta 1800. == Viri in sklici== {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Breda Mihelič |year=1994 |title=Vodnik po Ljubljani |publisher=DZS d.d. |isbn=86341-1195-4 |cobiss=40765440 |pages=}} * [https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:34jNL_esrXAJ:www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-VX6QVF43/a0d47066-5a59-43ce-8916-0a3c3835b6e7/PDF+knji%C5%BEnica+v+fran%C4%8Di%C5%A1kanskem+samostanu+v+ljubljani&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESjnt78obp-vqFKe7f17zXge9FPcodhz7EFuXz5zFbVZjUG6WykZ4wgdcn441EZfFNutHMqpA5QrY2-gZsCjkFpxkff3UYRj5pVB2lMzn7HlkBxyzj-WOQAKkcOrwo81O4OqYYGu&sig=AHIEtbTjRdT3r8m4OPLg0MiKFTkjLFxJEA Sonja Svoljšak, Knjižna zbirka P. Žige Škerpina v ljubljanskem Frančiškanskem samostanu] == Glej tudi == * [[Seznam cerkva v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Annunciation Church (Ljubljana)}} == Zunanje povezave == * [http://home.izum.si/izum/delavnice/cerkvene_knjiznice_in_COBISS/ljubljana_2.asp Frančiškanska knjižnica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110613045502/http://home.izum.si/izum/delavnice/cerkvene_knjiznice_in_COBISS/ljubljana_2.asp |date=2011-06-13 }} * http://ljubljana.info/sights/franciscan-church/ {{CerkveLjubljana}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} {{Ljubljana}} [[Kategorija:Cerkve v Ljubljani|Marijino oznanjenje, Ljubljana]] [[Kategorija:Zgodnjebaročna arhitektura v Ljubljani]] [[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]] [[Kategorija:Kulturni spomeniki državnega pomena]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1660]] [[Kategorija:Prešernov trg, Ljubljana]] [[Kategorija:Cerkve Marijinega oznanjenja|Ljubljana]] [[Kategorija:Baročne cerkve v Sloveniji|Marijino oznanjenje, Ljubljana]] {{normativna kontrola}} 4epcgq6unbbwzrmfd620abk2ts8jppz 0 81162 6760122 5742534 2026-10-03T20:18:32Z TadejM 738 dodano infopolje; +klasifikacija in zunanji viri 6760122 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Anurija | image = | caption = | pronounce = | field = [[nefrologija]] | synonyms = | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Anurija''' je [[bolezen]]sko stanje, ko [[ledvice]] popolno prenehajo oz. izločijo le do 100 [[mililiter|ml]] [[urin]]a. Vzrok zavrtega izločanja seča je lahko: *zapora v [[sečna izvodila|sečnih izvodilih]] - postrenalna anurija, *zunajledvične spremembe - prerenalna anurija ali *spremembe v ledvicah - renalna anurija. == Glej tudi == *[[oligurija]] == Zunanje povezave == {{Medical resources | DiseasesDB = 23641 | ICD10 = {{ICD10|R|34||r|30}} | ICD9 = {{ICD9|788.5}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = | eMedicineTopic = | MeshID = D001002 }} {{medicinska škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nefrologija]] pgeatjclhvi4hjy8gl9t9p1wbpaltwe 6760145 6760122 2026-10-03T22:40:56Z Marko3 1829 6760145 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Anurija | image = | caption = | pronounce = | field = [[nefrologija]] | synonyms = | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Anurija''' je [[bolezen]]sko stanje, ko [[ledvice]] popolno prenehajo oz. izločijo le do 100 [[mililiter|ml]] [[urin]]a. Vzrok zavrtega izločanja seča je lahko: *zapora v [[sečna izvodila|sečnih izvodilih]] – postrenalna anurija, *zunajledvične spremembe – prerenalna anurija ali *spremembe v ledvicah – renalna anurija. == Glej tudi == *[[oligurija]] == Zunanje povezave == {{Medical resources | DiseasesDB = 23641 | ICD10 = {{ICD10|R|34||r|30}} | ICD9 = {{ICD9|788.5}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = | eMedicineTopic = | MeshID = D001002 }} {{medicinska škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nefrologija]] 27fosjrz92jk9up2rz1jxyuervfcotg 0 81193 6760115 5742535 2026-10-03T20:04:43Z TadejM 738 dodano infopolje; +klasifikacija in zunanji viri 6760115 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Oligurija | synonyms = hipoureza | field = [[urologija]] | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Oligurija''' je [[bolezen]]sko stanje, pri katerem dnevno nastane več kot 100, a manj kot 400 mililitrov [[seč]]a. Oligurija lahko nastopi zaradi premajhnega vnosa [[tekočina|tekočine]] v [[telo]] ([[izsušitev|dehidracija]]). Pogosto se pojavlja pri starostnikih in pri ljudeh, ki zaradi svojih dejavnosti (npr. fizični delavci) izgubijo preveliko tekočine in je s pitjem ne nadomestijo. Nadalje je lahko oligurija posledica [[ledvična insuficienca|ledvične insuficience]] (zmanjšane ledvične zmogljivosti). Ekstremna oblika oligurije, ki jo imenujemo [[anurija]], nastopi, ko telo preneha proizvajati seč - klinično določena meja je 50 ml na dan. == Glej tudi == * [[anurija]] == Zunanje povezave == {{Medical resources | ICD10 = {{ICD10|R|34||r|30}} | ICD9 = {{ICD9|788.5}} | MeshID = D009846 | MedlinePlus = 003147 | DiseasesDB=23641 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nefrologija]] {{med-stub}} bbt8k6kxhbfthgpbpy57wynbe2oirjq 6760120 6760115 2026-10-03T20:10:15Z TadejM 738 odstranil [[Kategorija:Nefrologija]]; dodal [[Kategorija:Urologija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6760120 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Oligurija | synonyms = hipoureza | field = [[urologija]] | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Oligurija''' je [[bolezen]]sko stanje, pri katerem dnevno nastane več kot 100, a manj kot 400 mililitrov [[seč]]a. Oligurija lahko nastopi zaradi premajhnega vnosa [[tekočina|tekočine]] v [[telo]] ([[izsušitev|dehidracija]]). Pogosto se pojavlja pri starostnikih in pri ljudeh, ki zaradi svojih dejavnosti (npr. fizični delavci) izgubijo preveliko tekočine in je s pitjem ne nadomestijo. Nadalje je lahko oligurija posledica [[ledvična insuficienca|ledvične insuficience]] (zmanjšane ledvične zmogljivosti). Ekstremna oblika oligurije, ki jo imenujemo [[anurija]], nastopi, ko telo preneha proizvajati seč - klinično določena meja je 50 ml na dan. == Glej tudi == * [[anurija]] == Zunanje povezave == {{Medical resources | ICD10 = {{ICD10|R|34||r|30}} | ICD9 = {{ICD9|788.5}} | MeshID = D009846 | MedlinePlus = 003147 | DiseasesDB=23641 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Urologija]] {{med-stub}} s2nibb73zbx6wvgsbxas27h2f92tath 6760121 6760120 2026-10-03T20:14:03Z TadejM 738 6760121 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Oligurija | synonyms = hipoureza | field = [[nefrologija]] | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Oligurija''' je [[bolezen]]sko stanje, pri katerem dnevno nastane več kot 100, a manj kot 400 mililitrov [[seč]]a. Oligurija lahko nastopi zaradi premajhnega vnosa [[tekočina|tekočine]] v [[telo]] ([[izsušitev|dehidracija]]). Pogosto se pojavlja pri starostnikih in pri ljudeh, ki zaradi svojih dejavnosti (npr. fizični delavci) izgubijo preveliko tekočine in je s pitjem ne nadomestijo. Nadalje je lahko oligurija posledica [[ledvična insuficienca|ledvične insuficience]] (zmanjšane ledvične zmogljivosti). Ekstremna oblika oligurije, ki jo imenujemo [[anurija]], nastopi, ko telo preneha proizvajati seč - klinično določena meja je 50 ml na dan. == Glej tudi == * [[anurija]] == Zunanje povezave == {{Medical resources | ICD10 = {{ICD10|R|34||r|30}} | ICD9 = {{ICD9|788.5}} | MeshID = D009846 | MedlinePlus = 003147 | DiseasesDB=23641 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nefrologija]] {{med-stub}} ojwwbte3l7142y5uabjwebp5hue1rz5 6760144 6760121 2026-10-03T22:40:04Z Marko3 1829 6760144 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Oligurija | synonyms = hipoureza | field = [[nefrologija]] | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Oligurija''' je [[bolezen]]sko stanje, pri katerem dnevno nastane več kot 100, a manj kot 400 mililitrov [[seč]]a. Oligurija lahko nastopi zaradi premajhnega vnosa [[tekočina|tekočine]] v [[telo]] ([[izsušitev|dehidracija]]). Pogosto se pojavlja pri starostnikih in pri ljudeh, ki zaradi svojih dejavnosti (npr. fizični delavci) izgubijo preveliko tekočine in je s pitjem ne nadomestijo. Nadalje je lahko oligurija posledica [[ledvična insuficienca|ledvične insuficience]] (zmanjšane ledvične zmogljivosti). Ekstremna oblika oligurije, ki jo imenujemo [[anurija]], nastopi, ko telo preneha proizvajati seč – klinično določena meja je 50 ml na dan. == Glej tudi == * [[anurija]] == Zunanje povezave == {{Medical resources | ICD10 = {{ICD10|R|34||r|30}} | ICD9 = {{ICD9|788.5}} | MeshID = D009846 | MedlinePlus = 003147 | DiseasesDB=23641 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nefrologija]] {{med-stub}} 3n22r6aoc42ksekyoe6i2pj1ikm8vf5 0 86106 6760100 6395268 2026-10-03T19:13:46Z TadejM 738 dodano infopolje; +klasifikacija in zunanji viri 6760100 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Vročinski krč | synonyms = febrilna konvulzija | image = Clinical thermometer 38.7.JPG | caption = Analogni [[medicinski termometer]], ki prikazuje temperaturo 38,8 &deg;C | field = [[urgentna medicina]], [[nevrologija]] | symptoms = [[tonično-klonični napad]]<ref name=AFP2012>{{cite journal | vauthors = Graves RC, Oehler K, Tingle LE | title = Febrile seizures: risks, evaluation, and prognosis | journal = American Family Physician | volume = 85 | issue = 2 | pages = 149–53 | date = January 2012 | pmid = 22335215 }}</ref> | complications = | onset = starost od 6 mesecev do 5 let<ref name=AFP2012/> | duration = običajno manj kot 5 minut<ref name=AFP2012/> | types = enostavni, kompleksni<ref name=AFP2012/> | causes = visoka [[telesna temperatura]]<ref name=AFP2012/> | risks = [[družinska anamneza]]<ref name=AFP2012/> | diagnosis = | differential = [[meningitis]], [[presnovna motnja|presnovne motnje]]<ref name=AFP2012/> | prevention = | treatment = [[podporna oskrba]]<ref name=AFP2012/> | medication = [[benzodiazepin]]i (redko potrebni)<ref name=AFP2012/> | prognosis = dobra<ref name=AFP2012/> | frequency = ~5&nbsp;% otrok<ref name=Gup2016>{{cite journal |last1=Gupta |first1=A |title=Febrile Seizures. |journal=Continuum (Minneapolis, Minn.) |date=February 2016 |volume=22 |issue=1 Epilepsy |pages=51–9 |doi=10.1212/CON.0000000000000274 |pmid=26844730|s2cid=33033538 }}</ref> | deaths = |alt=}} '''Vročinski krči''' ali '''febrilne konvulzije''' (šifra [[diagnoza|diagnoze]] ''B75Z'') so vrsta [[epileptični napad|epileptičnih napadov]], ki se pri nekaterih [[otrok|otrocih]] v starosti od 6 mesecev do 6 let pojavljajo zaradi povišane telesne [[temperatura|temperature]], nad 38,5 &deg;C. Pogosto je začetek [[krč]]a šele prvi znak povečane temperature. Domnevajo, da se krč sproži zaradi nezmožnosti prilagoditve otrokovih [[možgani|možgan]] na hitro ''naraščanje'' temperature, ne zaradi visoke temperature same. Vročinski krči so delno [[dedna bolezen|dedno]] pogojeni, sproži pa jih vročina; vsaj enkrat se pojavijo pri več kot 2 % otrok v starosti do pet let. Ker večinoma izginejo sami po sebi, oz. jih otrok »preraste«, spadajo med [[otroška bolezen|otroške bolezni]] in jih ne diagnosticirajo v starosti nad 6 let. Genetske vzroke za vročinske krče še raziskujejo; do zdaj so odkrili nekatere [[mutacija|mutacije]], ki povzročajo [[hiperobčutljivost]] [[nevron]]on in bi bile lahko odgovorne za to bolezen. Otrok ob napadu zavije z [[oči|očmi]], [[nezavest|izgubi zavest]] in navidezno preneha [[dihanje|dihati]]. Krči večinoma niso nevarni, če trajajo manj kot 2 minuti, zajamejo celo telo in se ne ponovijo v naslednjih 24 urah. V primeru, da krči trajajo več kot 2 minuti, je potrebno krče prekiniti z zdravilom (na primer [[diazepam]]om). Otroci zaradi takšnih krčev pozneje nimajo [[epilepsija|epilepsije]] nič pogosteje kot ostali. Tveganje za kronično epilepsijo pa je večje pri otrocih, ki: * imajo nevročinske krče [[družinska bolezen|v družini]], * so [[razvojna zaostalost|zaostali v razvoju]] ali imajo abnormalne [[nevrologija|nevrološke]] znake, * je pri njih vročinski krč trajal več kot 15 minut, * imajo vročinski krč z močnimi indikacijami [[fokalni znaki|fokalnih znakov]], prej, vmes ali pozneje. Redko (pri 1 do 2 % primerih) se pojavi [[febrilni status epilepticus]] (FSE), ki je definiran kot dolgotrajni (več kot 30 minutni) vročinski krč, in ki lahko povzroči trajne [[možganska poškodba|možganske poškodbe]] zaradi [[hipoksija|hipoksije]] ali delne onesposobitve [[dihala|dihal]]. Takšen komplicirani krč traja dolgo, se ponovi, ali prizadene le del telesa. Preden [[zdravnik]] diagnosticira vročinske krče, mora izključiti možnost resnejših vzrokov [[krč]]ev: posebej [[meningitis]] in [[encefalitis]]. Pogosto mora otrok, pri katerem se pojavijo takšni krči, v [[bolnišnica|bolnišnico]] na [[opazovanje]] in/ali preiskave. Na splošno velja, da [[infekcija]] [[živčni sistem|živčnega sistema]] ni zelo verjetna, če se otroku kmalu povrne normalno [[zdravstveno stanje]]. Ob krču dlje kot 2 minuti otroku pomagajo z [[zdravilo]]m, ki vsebuje [[diazepam]] (v Sloveniji je to ''Stesolid''). Zdravniki seveda skušajo odkriti in odpraviti vzrok vročine tudi, če so diagnosticirani vročinski krči. Staršem takšnih otrok svetujejo, da otrokom zbijejo vročino, ko ta doseže 38 &deg;C (pri ostalih otrocih 38,5 &deg;C). == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | ICD10 = {{ICD10|R|56|0|r|50}} | ICD9 = {{ICD9|780.31}} | MeshID = D003294 | OMIM = 604352 | DiseasesDB = 4777 | MedlinePlus = 000980 | eMedicineSubj = neuro | eMedicineTopic = 134 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Epilepsija]] 789iob7na9znza0fj9m3c9kvqqp1jm6 0 88115 6760117 6700770 2026-10-03T20:05:21Z Yerpo 8417 slog 6760117 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10133254_b4 | latd = 46 |latm = 19 |lats = 0.27 |latNS = N | longd = 15 |longm = 40 |longs = 17.08 |longEW = E |slika=Makole1.jpg |najdisi=Makole |povrsina=1,02 |prebivalstvo=229 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=317,8 |postna=2321 |posta=Makole |obcina=Makole |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija |drzava=Slovenija }} '''Makole''', [[Nemški jezik|nemško]] nekdaj Maxau, so naselje na zahodnem obrobju [[Haloze|Haloz]] in sedež [[občina Makole|istoimenske občine]], na severovzhodu [[Slovenija|Slovenije]]. Nahajajo se v dolini reke [[Dravinja|Dravinje]], ter spadajo pod [[Štajerska|Štajersko pokrajino]]. ==Zgodovina== Makole se kot [[vas]] prvič omenjajo leta 1375, kasneje pa so dobile [[trške pravice]]. Kulturni znamenitosti v naselju sta župnijska cerkev [[sv. Andrej]]a in poznogotska cerkev [[sv. Lenart]]a, Skozi naselje teče [[Jelovški potok]], ki se nedaleč stran izliva v [[Dravinja|Dravinjo]]. Na 487 m visokem griču nad Makolami stoji [[Grad Štatenberg|»Stari grad Štatenberg«]], na drugi strani dravinjske doline pa [[dvorec Štatenberg]]. Okoliške naravne znamenitosti so še [[soteska]] in plezališče »Šoder graben«, [[Belojača|kraška jama Belojača]], ki je s 550 m najdaljša jama na območju Haloz, in brezno pri Domišaku. Ob lokalni cesti je urejena [[Forma viva]], za katero skrbi KUD Forma viva Makole. === NOB === V Makolah in okolici je 1941 in 1942 delovalo več skupin [[Osvobodilna fronta|OF]], povezanih z narodnoosvobodilnim gibanjem v [[Maribor]]u in [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]]. Okupator je poleti 1942 odkril sodelavce osvobodilnega gibanja, jih aretiral, 9 ustrelil, preostale pa poslal v [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]]. V bližini Makol je okupator 6. februarja 1945 uničil kurirsko postajo in pobil 8 kurirjev. == Znamenitosti == Župnijska [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] je posvečena sv. Andreju in spada pod [[Nadškofija Maribor|nadškofijo Maribor]]. Cerkev je [[Gotska umetnost|gotska]] in se prvič omenja leta 1441, v 18. stoletju pa je bila prenovljena v [[Baročna arhitektura|baročnem]] slogu. ==Galerija== <gallery mode="packed"> Slika:Makole Church2.jpg|Župnijska cerkev sv. Andreja Slika:Makole-svAndrej.JPG|Župnijska cerkev sv. Andreja Slika:Makole.jpg|Pogled na občinsko stavbo in podružnično cerkev Slika:Makole Church1.jpg Slika:Makole Forma Viva 2.jpg|Makole Forma Viva </gallery> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[Seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Makole]] * [[Dvorec Štatenberg]] {{Makole}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja ob Dravinji]] [[Kategorija:Naselja Občine Makole]] [[Kategorija:Makole|*]] [[Kategorija:Haloze]] fpu7lwodcnaal5el1vty7opfvb2jzh2 0 90618 6760104 6578350 2026-10-03T19:36:29Z TadejM 738 dodano infopolje; +klasifikacija in zunanji viri 6760104 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Meningitis | image = Meninges-en.svg | caption = Meninge (ovojnice) [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]]: [[dura]], [[arahnoidea]], in [[pia]] | field = [[infektologija]], [[nevrologija]] | symptoms = [[vročina]], [[glavobol]], [[tog vrat]]<ref name="CDC2014B">{{Cite web |date=1 April 2014 |title=Bacterial Meningitis |url=https://www.cdc.gov/meningitis/bacterial.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305021530/http://www.cdc.gov/meningitis/bacterial.html |archive-date=5 March 2016 |access-date=5 March 2016 |publisher=U.S. [[Centers for Disease Control and Prevention]] (CDC) }}</ref> | complications = [[gluhost]], [[epilepsija]], [[hidrocefalus]], [[kognitivni primanjkljaj]]i,<ref name="Lancet">{{Cite journal |vauthors=Sáez-Llorens X, McCracken GH |date=June 2003 |title=Bacterial meningitis in children |journal=Lancet |volume=361 |issue=9375 |pages=2139–2148 |doi=10.1016/S0140-6736(03)13693-8 |pmid=12826449 |s2cid=6226323}}</ref><ref name="NEJM">{{Cite journal |vauthors=van de Beek D, de Gans J, Tunkel AR, Wijdicks EF |date=January 2006 |title=Community-acquired bacterial meningitis in adults |journal=The New England Journal of Medicine |volume=354 |issue=1 |pages=44–53 |doi=10.1056/NEJMra052116 |pmid=16394301}}</ref> [[sepsa]] (pri bakterijskem meningitisu) | onset = | duration = | causes = bakterijski, [[virusni meningitis|virusni]], [[glivični meningitis|glivični]], parazitni, neinfektivni in drugi<ref name="Ginsberg">{{Cite journal |vauthors=Ginsberg L |date=March 2004 |title=Difficult and recurrent meningitis |journal=Journal of Neurology, Neurosurgery, and Psychiatry |volume=75 Suppl 1 |issue=90001 |pages=i16–i21 |doi=10.1136/jnnp.2003.034272 |pmc=1765649 |pmid=14978146 }}</ref> | risks = | diagnosis = [[lumbalna punkcija]]<ref name=CDC2014B/> | differential = [[encefalitis]], [[sepsa]], [[možganski tumor]], [[lupus]], [[lymska borelioza]], [[epileptični napad]]i, [[nevroleptični maligni sindrom]]<ref>{{Cite book |last=Ferri |first=Fred F. |title=Ferri's differential diagnosis: a practical guide to the differential diagnosis of symptoms, signs, and clinical disorders |date=2010 |publisher=Elsevier/Mosby |isbn=978-0-323-07699-9 |edition=2nd |location=Philadelphia |page=Chapter M }}</ref> | prevention = [[cepljenje]]<ref name=Lancet/> | treatment = | medication = [[antibiotik]]i, [[protivirusno zdravilo|protivirusna zdravila]], [[steroid]]i<ref name=CDC2014B/><ref name="CDC2016Vir">{{Cite web |date=26 November 2014 |title=Viral Meningitis |url=https://www.cdc.gov/meningitis/viral.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304203230/http://www.cdc.gov/meningitis/viral.html |archive-date=4 March 2016 |access-date=5 March 2016 |publisher=U.S. [[Centers for Disease Control and Prevention]] (CDC) }}</ref><ref name="IDSA">{{Cite journal |vauthors=Tunkel AR, Hartman BJ, Kaplan SL, Kaufman BA, Roos KL, Scheld WM, Whitley RJ |date=November 2004 |title=Practice guidelines for the management of bacterial meningitis |journal=Clinical Infectious Diseases |volume=39 |issue=9 |pages=1267–1284 |doi=10.1086/425368 |pmid=15494903 | doi-access=free | title-link=doi }}</ref> | frequency = 7,7 milijona (2019)<ref name="gdb2019">{{Cite web |title=Global Disease Burden 2019 |url=https://ghdx.healthdata.org/gbd-2019 |access-date=26 April 2022 |archive-date=19 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220419000912/https://ghdx.healthdata.org/gbd-2019 |url-status=live }}</ref> | deaths = 236.000 (2019)<ref name="gdb2019" /> }} '''Meningitis''' je [[vnetje]] ovojnic (mening) [[možgani|možganov]] in/ali [[hrbtenjača|hrbtenjače]]. Pogosto je vzrok [[okužba|infekcijski]] in je ena najpogostejših [[okužba|okužb]] [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]]. Kadar vnetje zajame možganske ovojnice in možgansko tkivo hkrati, govorimo o '''meningoencefalitisu'''<ref name=Merck>{{navedi splet |url=http://www.merck.com/mmpe/sec16/ch218/ch218b.html |title=Neurologic disorders |accessdate=6. 12. 2009 |language=en |work=The Merck manual}}</ref> (kar je pravzaprav pravilnejši izraz, ker je pri vsakem meningitisu prisotno tudi manjše vnetje možganskega tkiva). Meningitis moramo razločevati od [[encefalitis]]a, to je vnetje samih možganov brez prizadetih mening in nastopi samo pri okužbi z [[virus]]om [[steklina|stekline]]. Bolezen lahko prizadene katerokoli starostno skupino, pri čemer je specifika vzročnosti lahko različna. Tipični znaki in [[simptom]]i meningitisa vključujejo močno povišano [[telesna temperatura|telesno temperaturo]], [[glavobol]], otrdel [[vrat]], neprijetne občutke ob močni svetlobi ([[fotofobija|fotofobijo]]) in [[bruhanje]]. Znaki meningitisa se lahko pojavijo v nekaj urah ali dneh (akutni meningitis) ali pa se razvijajo dalj časa (subakutni in kronični meningitis).<ref name=Merck /> Najpogostejši obliki akutnega meningitisa sta [[akutni bakterijski meningitis]] in [[aseptični meningitis]]. Akutni bakterijski meningitis je huda bolezen, za katero je značilen gnojen [[likvor]], hitro napredovanje in visoka [[smrtnost]], če se ne zdravi pravilno. Aseptični meningitis je blažji in po navadi mine sam od sebe. Najpogosteje ga povzročajo [[virus]]i, lahko pa tudi nekatere [[bakterija|bakterije]], [[gliva|glive]] in [[parazit]]i, vzrok pa je lahko tudi neinfekcijski.<ref name=Merck /> == Simptomi in znaki == Velikokrat se meningitis prične z neznačilnimi znaki, kot pri virusni okužbi. Klasična triada vročine, glavobola in otrdelega vratu se razvije v nekaj urah ali dneh. Pasivna fleksija vratu (izvede se tako, da bolniku nekdo drug poskuša brado potisniti ob [[prsni koš]]) je omejena ali onemogočena in boleča, medtem ko obračanje [[glava|glave]] levo/desno (rotacija) in zvračanje glave nazaj (ekstenzija v vratu) tipično nista tako boleča. V hujših primerih lahko fleksija vratu povzroči tudi pokrčenje v [[kolk]]u ali [[koleno|kolenu]], čemur pravimo [[Brudzinskijev znak]]. Če se pri pasivnem iztegovanju kolena, medtem ko je kolk pokrčen, pojavi upor, pa je prisoten [[Kernigov znak]]. Otrdel vrat, Brudzinskijev in Kernigov znak so [[meningealni znaki]] (imenovani tudi meningizmus) in se pojavijo zato, ker premikanje [[živčna korenina|živčnih korenin]] skozi vnete meninge povzroči draženje<ref name=Merck /> (z uporom in otrdelostjo pa se to premikanje in s tem draženje zmanjša ali prepreči). Kljub temu da možgansko tkivo samo tipično ni zgodaj vpleteno pri meningitisu, se lahko razvijejo [[letargija]] (globokemu spanju podobno stanje), [[zmedenost]], [[epileptični napad]]i in [[žariščni nevrološki znaki]], predvsem pri nezdravljenem bakterijskem meningitisu.<ref name=Merck /> == Diagnoza in zdravljenje == Akutni meningitis predstavlja urgentno stanje, ki ga je treba hitro diagnosticirati in zdraviti. Odvzame se [[kri]] za kulture (ki pokažejo prisotnost bakterij) ter se opravi [[lumbalna punkcija]] za odvzem likvorja. V [[likvor]]ju se določa prisotnost bakterij ([[barvanje po Gramu]], rast na gojiščih), število in vrsto [[celica|celic]] ter koncentracijo [[glukoza|glukoze]] in [[beljakovina|beljakovin]]. Te teste je treba opraviti čim prej.<ref name=Merck /> Če pa so prisotni žariščni nevrološki znaki (žariščni izpadi, [[edem]] papile [[vidni živec|vidnega živca]], zmanjševanje [[zavest]]i, [[epileptični napad]]i ...) je treba pred lumbalno punkcijo opraviti slikovno diagnostiko, kot je [[CT]]. Če je v [[možgani]]h prisotna določena sprememba ([[tumor]], [[ognojek]] ...), ki zavzema prostor in viša [[tlak]] znotraj lobanje, lahko namreč pri lumbalni punkciji zaradi razlike v tlakih pride do premika (herniacije) možganov in s tem do njihove poškodbe.<ref name=Merck /> Pri postavitvi diagnoze pomagajo izvidi preiskav likvorja. Prisotnost bakterij je diagnostična za bakterijski meningitis. Barvanje po Gramu je pozitivno pri približno 80 % primerov bakterijskega meningitisa in po navadi tudi loči med različnimi bakterijami. Povečano število [[limfocit]]ov (limfocitoza) in odsotnost bakterij pa nakazuje na aseptični meningitis ali na delno zdravljen bakterijski meningitis.<ref name=Merck /> Če je bolnik videti zelo bolan in ima znake meningitisa, se dajo [[antibiotik]]i takoj po odvzemu krvi. Če pa bolnik ne izgleda zelo prizadet in je diagnoza manj zanesljiva, se počaka na izvide preiskav likvorja.<ref name=Merck /> == Bakterijski meningitis == [[akutni bakterijski meningitis|Bakterijski meningitis]] povzročajo bakterije, predvsem ''[[Neisseria meningitidis]]'', imenovana tudi [[meningokok]], ''[[Haemophilus influenzae]]'' in ''[[Streptococcus pneumoniae]]'' ali [[pnevmokok]]. [[Meningokokni meningitis]] povzroča meningokok, ki ga razvrščamo v več skupin (v [[Slovenija|Sloveniji]] sta najpogostejši B in C). Te bakterije so navzoče tudi v organizmih [[imunost|imunsko]] odpornih ljudi, ki zaradi njih ne obolevajo. Bakterije se sicer prenašajo kapljično preko [[zrak]]a (govorjenje, kihanje ...), neposredno ali posredno. Največkrat za meningokoknim meningitisom v hladnih mesecih obolijo otroci in mladostniki v starosti od 5 do 15 let. [[Inkubacijska doba]] traja od 2 do 7 dni, v tem času se meningokoki naselijo na možganskih ovojnicah, na katerih povzročajo gnojno vnetje. Osebe, ki so v stiku z obolelim, morajo preventivno uživati antibiotik [[ciprofloksacin]]. == Klopni meningitis == {{glavni|klopni meningoencefalitis}} [[Klopni meningitis]] oz. meningoencefalitis (kratica '''KME''') je [[virus]]no vnetje možganskih ovojnic, ki se pojavi 2 do 3 tedne po ugrizu okuženega klopa. V Sloveniji je najbolj razširjena vrsta klopa ''[[Ixodes ricinus]]'', katerega ugriz lahko povzroči predvsem dve bolezni: meningoencefalitis in [[Lymska borelioza|Lymsko boreliozo]], ni pa nujno, saj vsak klop ni okužen. (Poleg klopov so prenašalci lahko tudi [[nimfa|nimfe]] in [[larva|larve]]). Habitat klopov je v [[trava|travi]], v grmovju (predvsem [[leska]]) in v podrasti vlažnih mešanih [[gozd]]ov, aktivni pa so od pomladi do jeseni. V Sloveniji so naravna žarišča okuženosti, kjer je ob ugrizu klopov večje tveganje okužbe (obolijo lahko tako ljudje kot živali). Začetni znaki bolezni se zato pokažejo v letnem obdobju, povprečno letno število obolelih pa niha med 70 in 330. Bolezenski znaki virusnega meningitisa nastopijo v dveh fazah: # v obdobju od 1 do 8 dni nastopijo [[glavobol]]i, povišana telesna temepratura, bolečine v [[trebu]]hu in [[mišica]]h, [[driska]] ali bruhanje. Potem nastopi od 1 do 20 dni dolg prosti interval, v katerem bolnik ne občuti nikakršnih bolezenskih simptomov; # faza bolezni je prepoznavna po konstantno visoki temperaturi, glavobolu, lahko tudi [[nezavest]]i, kar so znaki prizadetosti možganskih ovojnic ali celo možganov. Pri odraslih je smrtnost približno 1−2%. Bolezen lahko zapusti trajne posledice v obliki glavobolov, motenj koncentracije in preobčutljivosti na sončenje. Obolenje za meningitisom ugotovimo in potrdimo s preiskavo možganske tekočine, v kateri so značilne spremembe. Edina terapija zoper to bolezen je počitek, [[antipiretik]]i in [[analgetik]]i. Povišano telesno temperaturo znižujemo tudi z infuzijami. Pred boleznijo se lahko zavarujemo s [[Cepljenje (medicina)|cepljenjem]], ki sestoji iz treh odmerkov; drugi odmerek prvemu sledi čez 14 dni do 3 mesece, tretji pa sledi drugemu čez 6 do 12 mesecev. Učinek cepljenja obnovimo prvič po treh letih, za tem pa vsakih 5 let z enkratnim odmerkom cepiva. == Opombe in reference == {{sklici}} == Glej tudi == * [[akutni bakterijski meningitis]] * [[aseptični meningitis]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|meningitis|Meningitis}} * [http://www.lek.si/medicinski-slovar slovenski medicinski e-slovar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100914072437/http://www.lek.si/medicinski-slovar/ |date=2010-09-14 }} * [http://www.youtube.com/watch_popup?v=wq1nHjIc1B4&vq=large**** Klop Izobraževalni posnetek, Klopni meningoencefalitis] {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 22543 | ICD10 = {{ICD10|G|00||g|00}}–{{ICD10|G|03||g|00}} | ICD9 = {{ICD9|320}}–{{ICD9|322}} | MedlinePlus = 000680 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 2613 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|emerg|309}} {{eMedicine2|emerg|390}} | MeshID = D008581 }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Nalezljive bolezni]] [[Kategorija:Vnetja]] [[Kategorija:Meningitis]] {{normativna kontrola}} t9936mb2nxb714ev4o47kludgsveqbj 6760105 6760104 2026-10-03T19:37:19Z TadejM 738 pnp 6760105 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Meningitis | image = Meninges-en.svg | caption = Meninge (ovojnice) [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]]: [[dura]], [[arahnoidea]], in [[pia (ovojnica)|pia]] | field = [[infektologija]], [[nevrologija]] | symptoms = [[vročina]], [[glavobol]], [[tog vrat]]<ref name="CDC2014B">{{Cite web |date=1 April 2014 |title=Bacterial Meningitis |url=https://www.cdc.gov/meningitis/bacterial.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305021530/http://www.cdc.gov/meningitis/bacterial.html |archive-date=5 March 2016 |access-date=5 March 2016 |publisher=U.S. [[Centers for Disease Control and Prevention]] (CDC) }}</ref> | complications = [[gluhost]], [[epilepsija]], [[hidrocefalus]], [[kognitivni primanjkljaj]]i,<ref name="Lancet">{{Cite journal |vauthors=Sáez-Llorens X, McCracken GH |date=June 2003 |title=Bacterial meningitis in children |journal=Lancet |volume=361 |issue=9375 |pages=2139–2148 |doi=10.1016/S0140-6736(03)13693-8 |pmid=12826449 |s2cid=6226323}}</ref><ref name="NEJM">{{Cite journal |vauthors=van de Beek D, de Gans J, Tunkel AR, Wijdicks EF |date=January 2006 |title=Community-acquired bacterial meningitis in adults |journal=The New England Journal of Medicine |volume=354 |issue=1 |pages=44–53 |doi=10.1056/NEJMra052116 |pmid=16394301}}</ref> [[sepsa]] (pri bakterijskem meningitisu) | onset = | duration = | causes = bakterijski, [[virusni meningitis|virusni]], [[glivični meningitis|glivični]], parazitni, neinfektivni in drugi<ref name="Ginsberg">{{Cite journal |vauthors=Ginsberg L |date=March 2004 |title=Difficult and recurrent meningitis |journal=Journal of Neurology, Neurosurgery, and Psychiatry |volume=75 Suppl 1 |issue=90001 |pages=i16–i21 |doi=10.1136/jnnp.2003.034272 |pmc=1765649 |pmid=14978146 }}</ref> | risks = | diagnosis = [[lumbalna punkcija]]<ref name=CDC2014B/> | differential = [[encefalitis]], [[sepsa]], [[možganski tumor]], [[lupus]], [[lymska borelioza]], [[epileptični napad]]i, [[nevroleptični maligni sindrom]]<ref>{{Cite book |last=Ferri |first=Fred F. |title=Ferri's differential diagnosis: a practical guide to the differential diagnosis of symptoms, signs, and clinical disorders |date=2010 |publisher=Elsevier/Mosby |isbn=978-0-323-07699-9 |edition=2nd |location=Philadelphia |page=Chapter M }}</ref> | prevention = [[cepljenje]]<ref name=Lancet/> | treatment = | medication = [[antibiotik]]i, [[protivirusno zdravilo|protivirusna zdravila]], [[steroid]]i<ref name=CDC2014B/><ref name="CDC2016Vir">{{Cite web |date=26 November 2014 |title=Viral Meningitis |url=https://www.cdc.gov/meningitis/viral.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304203230/http://www.cdc.gov/meningitis/viral.html |archive-date=4 March 2016 |access-date=5 March 2016 |publisher=U.S. [[Centers for Disease Control and Prevention]] (CDC) }}</ref><ref name="IDSA">{{Cite journal |vauthors=Tunkel AR, Hartman BJ, Kaplan SL, Kaufman BA, Roos KL, Scheld WM, Whitley RJ |date=November 2004 |title=Practice guidelines for the management of bacterial meningitis |journal=Clinical Infectious Diseases |volume=39 |issue=9 |pages=1267–1284 |doi=10.1086/425368 |pmid=15494903 | doi-access=free | title-link=doi }}</ref> | frequency = 7,7 milijona (2019)<ref name="gdb2019">{{Cite web |title=Global Disease Burden 2019 |url=https://ghdx.healthdata.org/gbd-2019 |access-date=26 April 2022 |archive-date=19 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220419000912/https://ghdx.healthdata.org/gbd-2019 |url-status=live }}</ref> | deaths = 236.000 (2019)<ref name="gdb2019" /> }} '''Meningitis''' je [[vnetje]] ovojnic (mening) [[možgani|možganov]] in/ali [[hrbtenjača|hrbtenjače]]. Pogosto je vzrok [[okužba|infekcijski]] in je ena najpogostejših [[okužba|okužb]] [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]]. Kadar vnetje zajame možganske ovojnice in možgansko tkivo hkrati, govorimo o '''meningoencefalitisu'''<ref name=Merck>{{navedi splet |url=http://www.merck.com/mmpe/sec16/ch218/ch218b.html |title=Neurologic disorders |accessdate=6. 12. 2009 |language=en |work=The Merck manual}}</ref> (kar je pravzaprav pravilnejši izraz, ker je pri vsakem meningitisu prisotno tudi manjše vnetje možganskega tkiva). Meningitis moramo razločevati od [[encefalitis]]a, to je vnetje samih možganov brez prizadetih mening in nastopi samo pri okužbi z [[virus]]om [[steklina|stekline]]. Bolezen lahko prizadene katerokoli starostno skupino, pri čemer je specifika vzročnosti lahko različna. Tipični znaki in [[simptom]]i meningitisa vključujejo močno povišano [[telesna temperatura|telesno temperaturo]], [[glavobol]], otrdel [[vrat]], neprijetne občutke ob močni svetlobi ([[fotofobija|fotofobijo]]) in [[bruhanje]]. Znaki meningitisa se lahko pojavijo v nekaj urah ali dneh (akutni meningitis) ali pa se razvijajo dalj časa (subakutni in kronični meningitis).<ref name=Merck /> Najpogostejši obliki akutnega meningitisa sta [[akutni bakterijski meningitis]] in [[aseptični meningitis]]. Akutni bakterijski meningitis je huda bolezen, za katero je značilen gnojen [[likvor]], hitro napredovanje in visoka [[smrtnost]], če se ne zdravi pravilno. Aseptični meningitis je blažji in po navadi mine sam od sebe. Najpogosteje ga povzročajo [[virus]]i, lahko pa tudi nekatere [[bakterija|bakterije]], [[gliva|glive]] in [[parazit]]i, vzrok pa je lahko tudi neinfekcijski.<ref name=Merck /> == Simptomi in znaki == Velikokrat se meningitis prične z neznačilnimi znaki, kot pri virusni okužbi. Klasična triada vročine, glavobola in otrdelega vratu se razvije v nekaj urah ali dneh. Pasivna fleksija vratu (izvede se tako, da bolniku nekdo drug poskuša brado potisniti ob [[prsni koš]]) je omejena ali onemogočena in boleča, medtem ko obračanje [[glava|glave]] levo/desno (rotacija) in zvračanje glave nazaj (ekstenzija v vratu) tipično nista tako boleča. V hujših primerih lahko fleksija vratu povzroči tudi pokrčenje v [[kolk]]u ali [[koleno|kolenu]], čemur pravimo [[Brudzinskijev znak]]. Če se pri pasivnem iztegovanju kolena, medtem ko je kolk pokrčen, pojavi upor, pa je prisoten [[Kernigov znak]]. Otrdel vrat, Brudzinskijev in Kernigov znak so [[meningealni znaki]] (imenovani tudi meningizmus) in se pojavijo zato, ker premikanje [[živčna korenina|živčnih korenin]] skozi vnete meninge povzroči draženje<ref name=Merck /> (z uporom in otrdelostjo pa se to premikanje in s tem draženje zmanjša ali prepreči). Kljub temu da možgansko tkivo samo tipično ni zgodaj vpleteno pri meningitisu, se lahko razvijejo [[letargija]] (globokemu spanju podobno stanje), [[zmedenost]], [[epileptični napad]]i in [[žariščni nevrološki znaki]], predvsem pri nezdravljenem bakterijskem meningitisu.<ref name=Merck /> == Diagnoza in zdravljenje == Akutni meningitis predstavlja urgentno stanje, ki ga je treba hitro diagnosticirati in zdraviti. Odvzame se [[kri]] za kulture (ki pokažejo prisotnost bakterij) ter se opravi [[lumbalna punkcija]] za odvzem likvorja. V [[likvor]]ju se določa prisotnost bakterij ([[barvanje po Gramu]], rast na gojiščih), število in vrsto [[celica|celic]] ter koncentracijo [[glukoza|glukoze]] in [[beljakovina|beljakovin]]. Te teste je treba opraviti čim prej.<ref name=Merck /> Če pa so prisotni žariščni nevrološki znaki (žariščni izpadi, [[edem]] papile [[vidni živec|vidnega živca]], zmanjševanje [[zavest]]i, [[epileptični napad]]i ...) je treba pred lumbalno punkcijo opraviti slikovno diagnostiko, kot je [[CT]]. Če je v [[možgani]]h prisotna določena sprememba ([[tumor]], [[ognojek]] ...), ki zavzema prostor in viša [[tlak]] znotraj lobanje, lahko namreč pri lumbalni punkciji zaradi razlike v tlakih pride do premika (herniacije) možganov in s tem do njihove poškodbe.<ref name=Merck /> Pri postavitvi diagnoze pomagajo izvidi preiskav likvorja. Prisotnost bakterij je diagnostična za bakterijski meningitis. Barvanje po Gramu je pozitivno pri približno 80 % primerov bakterijskega meningitisa in po navadi tudi loči med različnimi bakterijami. Povečano število [[limfocit]]ov (limfocitoza) in odsotnost bakterij pa nakazuje na aseptični meningitis ali na delno zdravljen bakterijski meningitis.<ref name=Merck /> Če je bolnik videti zelo bolan in ima znake meningitisa, se dajo [[antibiotik]]i takoj po odvzemu krvi. Če pa bolnik ne izgleda zelo prizadet in je diagnoza manj zanesljiva, se počaka na izvide preiskav likvorja.<ref name=Merck /> == Bakterijski meningitis == [[akutni bakterijski meningitis|Bakterijski meningitis]] povzročajo bakterije, predvsem ''[[Neisseria meningitidis]]'', imenovana tudi [[meningokok]], ''[[Haemophilus influenzae]]'' in ''[[Streptococcus pneumoniae]]'' ali [[pnevmokok]]. [[Meningokokni meningitis]] povzroča meningokok, ki ga razvrščamo v več skupin (v [[Slovenija|Sloveniji]] sta najpogostejši B in C). Te bakterije so navzoče tudi v organizmih [[imunost|imunsko]] odpornih ljudi, ki zaradi njih ne obolevajo. Bakterije se sicer prenašajo kapljično preko [[zrak]]a (govorjenje, kihanje ...), neposredno ali posredno. Največkrat za meningokoknim meningitisom v hladnih mesecih obolijo otroci in mladostniki v starosti od 5 do 15 let. [[Inkubacijska doba]] traja od 2 do 7 dni, v tem času se meningokoki naselijo na možganskih ovojnicah, na katerih povzročajo gnojno vnetje. Osebe, ki so v stiku z obolelim, morajo preventivno uživati antibiotik [[ciprofloksacin]]. == Klopni meningitis == {{glavni|klopni meningoencefalitis}} [[Klopni meningitis]] oz. meningoencefalitis (kratica '''KME''') je [[virus]]no vnetje možganskih ovojnic, ki se pojavi 2 do 3 tedne po ugrizu okuženega klopa. V Sloveniji je najbolj razširjena vrsta klopa ''[[Ixodes ricinus]]'', katerega ugriz lahko povzroči predvsem dve bolezni: meningoencefalitis in [[Lymska borelioza|Lymsko boreliozo]], ni pa nujno, saj vsak klop ni okužen. (Poleg klopov so prenašalci lahko tudi [[nimfa|nimfe]] in [[larva|larve]]). Habitat klopov je v [[trava|travi]], v grmovju (predvsem [[leska]]) in v podrasti vlažnih mešanih [[gozd]]ov, aktivni pa so od pomladi do jeseni. V Sloveniji so naravna žarišča okuženosti, kjer je ob ugrizu klopov večje tveganje okužbe (obolijo lahko tako ljudje kot živali). Začetni znaki bolezni se zato pokažejo v letnem obdobju, povprečno letno število obolelih pa niha med 70 in 330. Bolezenski znaki virusnega meningitisa nastopijo v dveh fazah: # v obdobju od 1 do 8 dni nastopijo [[glavobol]]i, povišana telesna temepratura, bolečine v [[trebu]]hu in [[mišica]]h, [[driska]] ali bruhanje. Potem nastopi od 1 do 20 dni dolg prosti interval, v katerem bolnik ne občuti nikakršnih bolezenskih simptomov; # faza bolezni je prepoznavna po konstantno visoki temperaturi, glavobolu, lahko tudi [[nezavest]]i, kar so znaki prizadetosti možganskih ovojnic ali celo možganov. Pri odraslih je smrtnost približno 1−2%. Bolezen lahko zapusti trajne posledice v obliki glavobolov, motenj koncentracije in preobčutljivosti na sončenje. Obolenje za meningitisom ugotovimo in potrdimo s preiskavo možganske tekočine, v kateri so značilne spremembe. Edina terapija zoper to bolezen je počitek, [[antipiretik]]i in [[analgetik]]i. Povišano telesno temperaturo znižujemo tudi z infuzijami. Pred boleznijo se lahko zavarujemo s [[Cepljenje (medicina)|cepljenjem]], ki sestoji iz treh odmerkov; drugi odmerek prvemu sledi čez 14 dni do 3 mesece, tretji pa sledi drugemu čez 6 do 12 mesecev. Učinek cepljenja obnovimo prvič po treh letih, za tem pa vsakih 5 let z enkratnim odmerkom cepiva. == Opombe in reference == {{sklici}} == Glej tudi == * [[akutni bakterijski meningitis]] * [[aseptični meningitis]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|meningitis|Meningitis}} * [http://www.lek.si/medicinski-slovar slovenski medicinski e-slovar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100914072437/http://www.lek.si/medicinski-slovar/ |date=2010-09-14 }} * [http://www.youtube.com/watch_popup?v=wq1nHjIc1B4&vq=large**** Klop Izobraževalni posnetek, Klopni meningoencefalitis] {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 22543 | ICD10 = {{ICD10|G|00||g|00}}–{{ICD10|G|03||g|00}} | ICD9 = {{ICD9|320}}–{{ICD9|322}} | MedlinePlus = 000680 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 2613 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|emerg|309}} {{eMedicine2|emerg|390}} | MeshID = D008581 }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Nalezljive bolezni]] [[Kategorija:Vnetja]] [[Kategorija:Meningitis]] {{normativna kontrola}} osyg5spi2owuctspfxc2lzjph7u0q21 0 92956 6760022 6692797 2026-10-03T13:13:42Z Doncsecz~slwiki 9581 6760022 wikitext text/x-wiki {{razlikuj|Bakovci}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 45 |latm = 27 |lats = 32.75 |latNS = N | longd = 15 |longm = 19 |longs = 30.52 |longEW = E |najdisi=Balkovci |geopedia=#L410_F10088585_T13_b4_x525921.2185_y35118.226_s15 |slika= |omemba= |povrsina=1,69 |prebivalstvo=44 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=295,4 |postna=8344 |posta=Vinica |obcina=Črnomelj |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Balkóvci''' so [[naselje]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. == Zgodovina == Najstarejši znani objekt v območju naselja je [[Grad Grduni]], ki pa je zdaj v ruševinah. == Geografija == [[Nadmorska višina|Povprečna]] [[nadmorska višina]] [[naselje|naselja]] je 275 [[meter|m]]. Pomembnejša bližnja naselja so: [[Zilje]], [[Preloka]], [[Vinica, Črnomelj|Vinica]] in [[Črnomelj]]. Naselje sestavljajo [[zaselek|zaselki]]: ''Dejani'', ''Grduni'', ''Pavlini'' in ''Balkovci''. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="14" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>[[Krajevni leksikon Slovenije]], 1971, [[Krajevni leksikon Slovenije]], 1995</ref> |- | 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1966 || 1971 || 1981 || 1991 || 2002 |- | 139 || 142 || 112 || 106 || 106 || 103 || 105 || 87 || 75 || 68 || 70 || 65 || 61 || 56 |} Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 60 (98,4 %) * [[Hrvati]]: 1 (1,6 %) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Černe, Andrej ''Priročni krajevni leksikon Slovenije'', DZS d.d., Ljubljana, 1996, {{COBISS|ID=72111104}} == Zunanje povezave == * [http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS&sifra=017 Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002] == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Črnomelj}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Črnomelj]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Vinica]] i6vonlk16gqnloqfx8twu7rds2hwv2n 0 94168 6760183 5670311 2026-10-04T06:25:22Z 56jhoG 157998 6760183 wikitext text/x-wiki '''Ural''' je lahko: * [[Uralsko gorovje]] * [[Ural (regija)]] * [[Ural (reka)]] * [[Uralsko zvezno okrožje]] * [[IMZ-Ural]], ruski motocikel * [[Ural Automotive Plant]] * [[Ural, Krasnojarski okraj]], naselje v [[Krasnojarski okraj|Krasnojarskem okraju]], Rusija. * [[Nogometni klub Ural]] (ФК «Урал»), [[nogometni klub]] iz Jekaterinburga, ki predstavlja celotno [[Sverdlovska oblast|Sverdlovsko oblast]]. * [[Ural (glasbena skupina)|Ural]], italijanska thrash metal skupina. {{razločitev}} 0b3rrvpaytp2ox6qvxlvi54op1sh109 0 103385 6760023 6695191 2026-10-03T13:14:00Z Doncsecz~slwiki 9581 6760023 wikitext text/x-wiki {{razlikuj|Balkovci}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 37 |lats = 4.3 |latNS = N | longd = 16 |longm = 8 |longs = 36.74 |longEW = E |najdisi=Bakovci |geopedia=#L410_F10115523_T13_b4_x587950_y164400_s13 |slika= |povrsina=8,95 |prebivalstvo=1442 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=188 |postna=9000 |posta=Murska Sobota |obcina=Murska Sobota |pokrajina=Prekmurje |regija=Pomurska regija }} '''Bakovci''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''Barkóc'') so [[naselje]] s skoraj 1.500 prebivalci v [[mestna občina Murska Sobota|Mestni občini Murska Sobota]]. == Izvor krajevnega imena == Prvotno ''Balkovci'', kot je še razvidno iz nekaterih [[srednji vek|srednjeveških]] zapiskov. V starih listinah se kraj prvič omenja leta 1323 kot ''Barkouch'', 1428 ''Balkoch'', 1436 ''Barkoch'', 1455 ''Balkolcz'' in 1496 kot ''Barkowcz''.''<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> ''Ivan Zelko piše, da so bili Bakovci v trajni lasti svobodnjakov (plemičev). Kralj Leopold I. je kraj Nagy-Barkocz (Velike Bakovce) leta 1690 daroval [[Peter Berke (veleposestnik)|Petru pl. Berke]]. Iz tega kraja izvira tudi znamenita ogrska grofovska plemiška rodbina Barkoczy (kar pomeni Bakovski). Bakovci so bili skozi zgodovino kraj, ki je bil v lasti nižjeplemiških družin (prekmursko nemešnjaki). Nemešnjaške družine, ki so imele posestva ali pa so živele v Bakovcih so bile: [[Rodbina Keresztury|Keresztury]], Rosty, Szmodis, Berke, Nagy, Hoszutothy, Harczan, Bornemissza, Posfay (Polak), Adelffy, Novak, Lipniczky in Gombossy. == Glej tudi == *[[seznam naselij v Sloveniji]] *[[János Szmodis]] *[[Ravensko]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Černe, Andrej ''Priročni krajevni leksikon Slovenije'', DZS d.d., Ljubljana, 1996, {{COBISS|ID=72111104}} {{Mestna občina Murska Sobota}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Murska Sobota]] [[Kategorija:Bakovci|*]] 4v8ycnjw31bd50grng63v9zfzhkazzh 0 104720 6760103 6711457 2026-10-03T19:25:49Z DragonflySixtyseven 45202 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:02 Osp.jpg]] → [[File:Opuščen mejni prehod (2011) (italija slovenija).jpg]] old name is not meaningful 6760103 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[mejni prehod|mejnih prehodov]] Slovenije''' je urejen po meji in vrstah mejnih prehodov. == Mejni prehodi za mednarodni zračni promet == * [[Mejni prehod za mednarodni zračni promet Ljubljana-Brnik|Ljubljana-Brnik]], na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana * [[Mejni prehod za mednarodni zračni promet Maribor-Slivnica|Maribor-Slivnica]], na letališču Edvarda Rusjana Maribor * [[Mejni prehod za mednarodni zračni promet Portorož-Sečovlje|Portorož (Portorose) - Sečovlje (Sicciole)]], na letališču Portorož == Mejni prehodi za mednarodni morski promet == * [[Mejni prehod za mednarodni morski promet Koper|Koper (Capodistria)]] – luka, pomol, potniški terminal * [[Mejni prehod za mednarodni morski promet Piran|Piran (Pirano)]] === Nekdanji === * [[Mejni prehod za mednarodni morski promet Piran|Izola]] (zaprt 2011)<ref>{{Navedi novice|title=Zaprtje mejnega prehoda v Izoli|date=18. junij 2011|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/zaprtje-mejnega-prehoda-v-izoli.html|newspaper=Delo}}</ref> == Mejni prehodi na kopenski meji == Pred vstopom v [[schengensko območje]] je imela Slovenija na mejah s [[Hrvaška|Hrvaško]], [[Italija|Italijo]], [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]] 146 mejnih prehodov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.policija.si/si/organiziranost/uup/meja/prehodi.html|title=Predstavitev slovenskih meja in mejnih prehodov|publisher=Sektor mejne policije|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060106171056/http://www.policija.si:80/si/organiziranost/uup/meja/prehodi.html#tri|archivedate=6. januarja 2006}}</ref> Z vstopom v schengensko območje 21.&nbsp;decembra 2007 so bili mejni prehodi na italijanski, avstrijski in madžarski meji ukinjeni, meja s Hrvaško pa je postala zunanja schengenska meja,<ref>{{Navedi novice|title=15 let, odkar so padle meje s tremi sosedami. Čez nekaj dni v schengen vstopa še četrta.|date=21. december 2022|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/15-let-odkar-so-padle-meje-s-tremi-sosedami-cez-nekaj-dni-v-schengen-vstopa-se-cetrta/651752|work=MMC RTV-SLO}}</ref> s čimer se je nadzor na njej posodobil in postrožil. Z vstopom Hrvaške v schengensko območje 1.&nbsp;januarja 2023 je bilo ukinjenih preostalih 57 kopenskih mejnih prehodov v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/116654-spremembe-pri-prehajanju-meje-med-slovenijo-in-hrvasko-po-1-januarja-2023|title=Točno opolnoči na mejnih prehodih s Hrvaško dvignili zapornice in prižgali zelene luči za prost prehod meje|date=1. januar 2023|publisher=Policija}}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Mejni prehodi so se delili v naslednje kategorije: * mejni prehodi za mednarodni promet, * mejni prehodi za meddržavni promet (pozneje prekvalificirani v mednarodne mejne prehode), * mejni prehodi za obmejni promet, * planinska in turistična prehodna mesta in prehodna mesta po posebnih meddržavnih sporazumih. === Hrvaška (do 31. decembra 2022) === ==== Mejni prehodi za mednarodni promet ==== {| class="wikitable sortable" width=60% ! width=5% | Slika ! Ime !! {{brez preloma|Hrvaško ime}} !! Koordinate !! Opombe |- | [[Slika:Sečovlje 02.jpg|150px]] | '''Sečovlje'''<br />– kontrolna točka || Plovanija || {{brez preloma|{{koord|45|27|56|N|13|37|18|E}}}} || |- | [[Slika:Dragonja border crossing.jpg|150px]] | '''Dragonja''' || Kaštel || {{koord|45|27|17|N|13|39|24|E}} || |- | [[Slika:Mejni prehod Sočerga.jpg|150px]] | '''Sočerga''' || Požane || {{koord|45|27|27|N|13|54|30|E}} || |- | [[Slika:Rakitovec - train station.jpg|150px]] | '''Rakitovec'''<br />(železniški) || Buzet || {{koord|45|27|57|N|13|57|19|E}} || |- | | '''Podgorje''' || Jelovice || {{koord|45|30|36|N|13|57|58|E}} || {{efn|name=meddrzavni|osebe, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu EU}} |- | | '''Starod''' || Pasjak || {{koord|45|29|31|N|14|12|46|E}} || |- | [[Slika:2020-07-05 Ilirska Bistrica train station building from Regiojet 1047 Prague to Rijeka.jpg|150px]] | '''Ilirska Bistrica'''<br />(železniški) || Šapjane || {{koord|45|34|9|N|14|14|9|E}} || |- | | '''Jelšane''' || Rupa || {{koord|45|29|26|N|14|16|38|E}} || |- | [[Slika:Babno polje MP.JPG|150px]] | '''[[Mejni prehod za mednarodni promet Babno Polje|Babno Polje]]''' || Prezid || {{koord|45|38|46|N|14|33|35|E}} || |- | [[Slika:Mejni prehod Petrina.jpg|150px]] | '''Petrina''' || Brod na Kupi || {{koord|45|27|52|N|14|51|10|E}} || |- | | '''Vinica''' || Pribanjci || {{koord|45|27|24|N|15|14|54|E}} || |- | | '''Metlika''' || Jurovski Brod || {{koord|45|38|10|N|15|19|21|E}} || |- | [[Slika:Metlika-train station.jpg|150px]] | '''Metlika'''<br />(železniški) || Kamanje || {{koord|45|38|33|N|15|19|22|E}} || |- | [[Slika:Slovenska vas, Brežice 02.jpg|150px]] | '''Slovenska vas''' || Bregana-naselje || {{koord|45|50|34|N|15|41|1|E}} || {{efn|name=meddrzavni}} |- | [[Slika:Obrežje granični prelaz 2025.jpg|150px]] | '''[[Mejni prehod za mednarodni promet Obrežje|Obrežje]]''' || Bregana || {{koord|45|50|46|N|15|41|37|E}} || |- | [[Slika:Dobova Train Station 13.jpg|150px]] | '''Dobova'''<br />(železniški) || Savski Marof || {{koord|45|53|55|N|15|39|20|E}} || |- | [[Slika:Rigonce-Harmica Border Crossing 08.jpg|150px]] | '''Rigonce''' || Harmica || {{koord|45|53|33|N|15|40|56|E}} || {{efn|name=meddrzavni}} |- | [[Slika:Orešje na Bizeljskem-Mihanovićev Dol Border Crossing 13.jpg|150px]] | '''Orešje''' || Mihanović Dol || {{koord|46|2|42|N|15|43|46|E}} || {{efn|name=meddrzavni}} |- | | '''Bistrica ob Sotli''' || Razvor || {{koord|46|4|11|N|15|39|39|E}} || |- | [[Slika:Imeno-train station.jpg|150px]] | '''Imeno'''<br />(železniški) || Kumrovec || {{koord|46|7|37|N|15|36|4|E}} || |- | | '''Imeno''' || Miljana || {{koord|46|7|44|N|15|36|39|E}} || {{efn|name=meddrzavni}} |- | | '''Rogatec''' || Hum na Sutli || {{koord|46|13|23|N|15|42|0|E}} || {{efn|name=meddrzavni}} |- | [[Slika:Rogatec-train station.jpg|150px]] | '''Rogatec'''<br />(železniški) || Đurmanec || {{koord|46|13|28|N|15|41|52|E}} || |- | | '''Dobovec''' || Lupinjak || {{koord|46|12|34|N|15|45|55|E}} || |- | [[Slika:Border crossing Gruškovje (2).jpg|150px]] | '''Gruškovje''' || Macelj || {{koord|46|16|34|N|15|51|56|E}} || |- | | '''Zavrč''' || Dubrava Križovljanska || {{koord|46|23|14|N|16|3|14|E}} || |- | [[Slika:Drava Bridge Ormož Borderline SLO-HR.jpg|150px]] | '''Ormož''' || Otok Virje || {{koord|46|24|12|N|16|9|18|E}} || {{efn|name=meddrzavni}} |- | | {{brez preloma|'''Središče ob Dravi'''}} || Trnovec || {{koord|46|23|13|N|16|18|9|E}} || |- | [[Slika:Sredisce-train station.jpg|150px]] | '''Središče ob Dravi'''<br />(železniški) || Čakovec || {{koord|46|23|21|N|16|16|38|E}} || |- | | '''Gibina''' || Bukovje || {{koord|46|31|14|N|16|18|34|E}} || {{efn|name=meddrzavni}} |- | [[Slika:Cestovni most, Mursko Središće (Croatia).jpg|150px]] | '''Petišovci''' || Mursko Središće || {{koord|46|31|6|N|16|26|28|E}} || |- | [[Slika:13.02.97 Lendava 7122.007.jpg|150px]] | '''Lendava'''<br />(železniški) || Čakovec || {{koord|46|33|24|N|16|26|46|E}} || |} ==== Mejni prehodi za obmejni promet ==== {| class="wikitable sortable" width=60% ! width=5% | Slika ! Ime !! {{brez preloma|Hrvaško ime}} !! Koordinate !! Opombe |- | [[Slika:Mejni prehod za obmejni promet Brezovica pri Gradinu.jpg|150px]] | '''Brezovica pri Gradinu''' || Lucija || {{koord|45|26|1|N|13|50|36|E}} || |- |[[File:Rakitovec-M1.jpg|150px]] | '''Rakitovec''' || Slum || {{koord|45|27|3|N|13|58|15|E}} || |- | [[Slika:Mejni prehod Novokračine.jpg|150px]] | '''Novokračine''' || Lipa || {{koord|45|28|54|N|14|18|4|E}} || |- | [[Slika:Mejni prehod Novi Kot.jpg|150px]] | '''Novi Kot''' || Prezid I || {{koord|45|37|49|N|14|36|0|E}} || |- | [[File:Podplanina 3.jpg|150px]] | '''Podplanina''' || Čabar || {{koord|45|35|33|N|14|39|8|E}} || |- | [[Slika:Mejni prehod Osilnica.jpg|150px]] | '''Osilnica''' || Zamost || {{koord|45|31|56|N|14|41|11|E}} || |- | [[Slika:Granicni prijelaz Blazevci.JPG|150px]] | '''Sodevci''' || Blaževci || {{koord|45|29|5|N|15|4|32|E}} || |- |[[File:Žuniči 6.jpg|150px]] | '''Žuniči''' || Prilišće || {{koord|45|28|48|N|15|21|59|E}} || |- |[[File:Krasinec.jpg|150px]] | '''Krasinec''' || Pravutina || {{koord|45|35|32|N|15|17|13|E}} || |- |[[File:Božakovo-1.jpg|150px]] | '''Božakovo''' || Obrež || {{koord|45|38|58|N|15|24|21|E}} || |- |[[File:Krmačina-6.jpg|150px]] | '''Krmačina''' || Vivodina || {{koord|45|40|1|N|15|23|29|E}} || |- |[[File:Radovica-2.jpg|150px]] | '''Radovica''' || Kašt || {{koord|45|41|54|N|15|21|39|E}} || |- | | '''Brezovica''' || Brezovica || || {{efn|Mejni prehod je bil zgrajen na območju z razdrobljeno državno mejo in nikoli ni pričel obratovati.<ref>{{navedi novice |title=»Razsodba nam bo prinesla samo nesrečo« |date=27. junij 2017 |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/razsodba-nam-bo-prinesla-samo-nesreco.html |newspaper=Delo}}</ref> Glej [[Brezovica pri Metliki]].}} |- | [[Slika:Planina v Podbočju 2018 08.jpg|150px]] | '''Planina v Podbočju''' || Novo Selo Žumberačko || {{koord|45|49|30|N|15|30|16|E}} || |- | [[Slika:Rakovec-Kraj Donji Border Crossing 02.jpg|150px]] | '''Rakovec''' || Kraj Donji || {{koord|45|55|16|N|15|42|15|E}} || |- | [[Slika:Stara Vas–Bizeljsko-Donji Čemehovec Border Crossing 01.jpg|150px]] | '''Stara vas - Bizeljsko''' || Gornji Čemehovec || {{koord|45|58|31|N|15|42|21|E}} || |- | [[Slika:Nova Vas ob Sotli-Draše Border Crossing 01.jpg|150px]] | '''Nova vas ob Sotli''' || Draše || {{koord|46|0|16|N|15|42|41|E}} || |- | [[Slika:Sotla-sedlarjevo.JPG|150px]] | '''Sedlarjevo''' || Plavić || {{koord|46|5|59|N|15|36|53|E}} || |- | [[File:Podčetrtek-1.jpg|150px]] | '''Podčetrtek''' || Luke Poljanske || {{koord|46|9|35|N|15|36|27|E}} || |- |[[File:Rajnkovec-3.jpg|150px]] | '''Rajnkovec''' || Mali Tabor || {{koord|46|12|49|N|15|38|44|E}} || |- |[[File:Zg Leskovec-1.jpg|150px]] | '''Zgornji Leskovec''' || Cvetlin || {{koord|46|17|56|N|15|57|7|E}} || |- |[[File:Drenovec.jpg|150px]] | '''Drenovec''' || Gornja Voća || {{koord|46|20|25|N|16|4|8|E}} || |- |[[File:Središče ob Dravi 1.jpg|150px]] | '''Središče ob Dravi I''' || Preseka || {{koord|46|24|52|N|16|16|40|E}} || |- | [[Slika:Mejni prehod Razkrižje.jpg|150px]] | '''Razkrižje''' || Banfi || {{koord|46|31|3|N|16|16|29|E}} || |- |[[File:MPOP Hotiza.jpg|150px]] | '''Hotiza''' || Sveti Martin na Muri || {{koord|46|32|26|N|16|21|32|E}} || |} === Italija (do 20. decembra 2007) === ==== Mejni prehodi za mednarodni promet ==== {| class="wikitable sortable" width=60% ! width=5% | Slika ! Ime !! Italijansko ime<br>{{brez preloma|''Slovenska različica''}}!! Koordinate !! Opombe |- | [[Slika:Border at Lazaret (ITA-SLO) 1.jpg|150px]] | '''[[Mednarodni mejni prehod Lazaret|Lazaret]]''' || San Bartolomeo<br>[[Zaliv sv. Jerneja|''Sv. Jerneja'']]|| {{coord|45|35|40.67|N|13|43|26.91|E|region:IT}}|| |- |[[File:MMP Škofije 2013.jpg|150px]] | '''[[Mednarodni mejni prehod Škofije|Škofije]]''' || Rabuiese<br>''[[Rabujez]]'' || {{coord|45|34|56.15|N|13|47|50.53|E|region:IT}}|| |- | | '''[[Mednarodni mejni prehod Kozina|Kozina]]''' || Pesek<ref>Od leta 2004 statut [[Občina Dolina|Občine Dolina]] predvideva enotno ime ''Pesek'' namesto ''Pese'' ali ''Pese di Grozzana''.</ref><br>[[Pesek, Dolina|''Pesek'']]|| {{coord|45|37|23.18|N|13|54|09.42|E|region:IT}}|| |- | [[Slika:Kokoš (gora) - 2019-11-16 - pogled proti MP Lipica in Trstu.jpg|150px]] | '''[[Mednarodni mejni prehod Lipica|Lipica]]''' || Basovizza<br>''[[Bazovica]]''|| {{coord|45|39|07.78|N|13|52|45.53|E|region:IT}}|| |- | [[Slika:Border between Slovenia and Italy - panoramio.jpg|150px]] | '''[[Mednarodni mejni prehod Fernetiči|Fernetiči]]''' || Fernetti<br>''[[Fernetiči, Italija|Fernetiči]]''|| {{coord|45|42|00.75|N|13|50|07.51|E|region:IT}}|| |- | [[Slika:Sežana station.JPG|150px]] | '''[[Mednarodni mejni prehod Sežana|Sežana]]'''<br />(železniški) || Villa Opicina<br>''[[Opčine]]''|| || |- | | '''[[Mednarodni mejni prehod Vrtojba|Vrtojba]]''' || Sant'Andrea<br>''[[Štandrež]]'' || {{coord|45|55|09.43|N|13|37|17.81|E|region:IT}}|| |- |[[File:BorderITSLO.jpg|150px]] | '''[[Mednarodni mejni prehod Nova Gorica|Nova Gorica]]''' || {{brez preloma|Gorizia Casa Rossa}}<br>''Gorica - Rdeča hiša''|| {{coord|45|56|30.75|N|13|38|04.43|E|region:IT}}|| |- | [[Slika:07040042platformofnovagoricatrainstation.jpg|150px]] | '''Nova Gorica'''<br />(železniški) || Gorizia<br>''[[Gorica]]''|| || |- | [[Slika:09 Neblo.jpg|150px]] | '''[[Mejni prehodi za mednarodni promet Neblo|Neblo]]''' || Vencò<br>''[[Jenkovo]]''|| {{coord|46|00|15.52|N|13|28|41.41|E|region:IT}}|| |- | [[File:Robič-mar.jpg|150px]] | '''[[Mejni prehodi za mednarodni promet Robič|Robič]]''' || Stupizza<br>''[[Štupica]]'' || {{coord|46|13|02.66|N|13|29|51.02|E|region:IT}}|| |- | [[Slika:14 Učja.jpg|150px]] | '''[[Mejni prehod za mednarodni promet Učja|Učja]]''' || Uccea<br>''[[Učja]]'' || {{coord|46|18|19.46|N|13|25|02.04|E|region:IT}}|| |- | [[Slika:Passo del Predil Gostilna Hermanov und Grenzstation 10032015 0543.jpg|150px]] | '''[[Mednarodni mejni prehod Predel|Predel]]''' || Passo del Predil<br>''[[Predel]]'' || {{coord|46|25|07|N|13|34|41|E|region:IT}}|| |- | [[Slika:Valico di Fusine 2017.jpg|150px]] | '''[[Mednarodni mejni prehod Rateče|Rateče]]''' || Fusine<br>''[[Bela Peč, Trbiž|Bela Peč]]''|| {{coord|46.49712404367266|13.703741677530424|region:IT}}|| |} ==== Mejni prehodi za obmejni promet ==== {| class="wikitable sortable" width=60% ! width=5% | Slika ! Ime !! Italijansko ime<br>{{brez preloma|''Slovenska različica''}} !! Koordinate !! Opombe |- | | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Plavje|Plavje]]''' || Noghere<br>''[[Oreh, Milje|Oreh]]'' || {{coord|45|34|53.98|N|13|48|11.35|E|region:IT}}|| |- |[[File:Opuščen mejni prehod (2011) (italija slovenija).jpg|150px]] | '''[[Mejni prehodi za obmejni promet Osp|Osp]]''' || Caresana<br>''[[Križpot]]'' || {{coord|45|34|55.56|N|13|50|19.22|E|region:IT}}|| |- | | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Socerb|Socerb]]''' || Prebeneg<ref>Do leta 2017 ''Prebenico'' v italijanščini.</ref><br>''[[Prebeneg]]''|| {{coord|45|35|27.99|N|13|51|11.59|E|region:IT}}|| |- | | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Čampore|Čampore]]''' || Chiampore<br>''[[Čampore]]'' || {{coord|45|35|50.76|N|13|44|37.71|E|region:IT}}|| |- | | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Kaštelir|Kaštelir]]''' || Santa Barbara<br>''[[Korošci]]'' || {{coord|45|35|08.35|N|13|46|36.77|E|region:IT}}|| |- | [[File:05 Repentabor.jpg|150px]] | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Repentabor|Repentabor]]''' || Monrupino<br>''[[Repentabor]]'' || {{coord|45|43|17.11|N|13|48|51.23|E|region:IT}}|| |- |[[File:06 Gorjansko.jpg|150px]] | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Gorjansko|Gorjansko]]''' || San Pelagio<br>''[[Šempolaj]]'' || {{coord|45|46|44.47|N|13|42|03.88|E|region:IT}}|| |- | [[Slika:Valico di Comarie.jpg|150px]] | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Klariči|Klariči]]''' || Jamiano<br>''[[Jamlje]]'' || {{coord|45|48|53.99|N|13|35|47.84|E|region:IT}}|| |- | | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Lokvica|Lokvica]]''' || Devetachi<br>''[[Devetaki]]'' || {{coord|45|52|02.89|N|13|35|04.91|E|region:IT}}|| |- | | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Miren|Miren]]''' || Merna<br>''[[Miren]]'' || {{coord|45|53|57.41|N|13|36|32.10|E|region:IT}}|| |- | | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Šempeter|Šempeter]]''' || {{brez preloma|Gorizia - San Pietro}}<br>[[Šempeter pri Gorici|''Gorica - Šempeter'']]|| {{coord|45|55|58.79|N|13|38|03.61|E|region:IT}}|| |- | | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Pristava|Pristava]]''' || Gorizia via Rafut<br>[[Pristava, Nova Gorica|''Pristava'']]|| {{coord|45|56|49.34|N|13|38|01.40|E|region:IT}}|| |- | | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Nova Gorica I|Nova Gorica I]]''' || Gorizia San Gabriele<br>''[[Škabrijel]]'' || {{coord|45|57|09.00|N|13|38|02.13|E|region:IT}}|| |- | | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Solkan I|Solkan I]]''' || Salcano<br>''[[Solkan]]'' || {{coord|45|57|41.84|N|13|38|11.98|E|region:IT}}|| |- | | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Solarji|Solarji]]''' || Drenchia<br>''[[Dreka]]''|| {{coord|46|10|47.83|N|13|39|45.39|E|region:IT}}|| |- | | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Hum|Hum]]''' || San Floriano<br>''[[Števerjan]]'' || {{coord|45|59|09.34|N|13|35|00.44|E|region:IT}}|| |- | [[Slika:Border crossing Plešivo-Plessiva 2023.jpg|150px]] | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Plešivo|Plešivo]]''' || Plessiva<br>[[Plešivo, Krmin|''Plešivo'']]|| {{coord|45|58|54.14|N|13|30|01.46|E|region:IT}}|| |- | [[File:Golo brdo inž (4).jpg|150px]] | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Golo Brdo|Golo Brdo]]''' || Mernico<br>[[Mirnik, Dolenje v Brdih|''Mirnik'']]|| {{coord|46|03|03.74|N|13|29|49.82|E|region:IT}}|| |- | | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Britof|Britof]]''' || Molino Vecchio<br>''[[Podrob]]'' || {{coord|46.09933464517567|13.582633450707647|region:IT}}|| |- | | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Vipolže|Vipolže]]''' || Castelletto Versa<br>''[[Vila Vipolže]]'' || {{coord|45|57|53.70|N|13|32|32.42|E|region:IT}}|| |- |[[File:13 Most na Nadiži.jpg|150px]] | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Most na Nadiži|Most na Nadiži]]''' || Ponte Vittorio Emanuele<br>''[[Most na Nadiži]]'' || {{coord|46|14|37.37|N|13|24|20.20|E|region:IT}}|| |- |[[File:12 Robidišče.jpg|150px]] | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Robidišče|Robidišče]]''' || Robedischis<br>''[[Robidišče]]'' || {{coord|46|12|40.70|N|13|24|45.69|E|region:IT}}|| |- |[[File:10 Livek.jpg|150px]] | '''[[Mejni prehod za obmejni promet Livek|Livek]]''' || Polava<br>''[[Polava]]''|| {{coord|46|11|23.12|N|13|35|12.14|E|region:IT}}|| |- |[[Slika:Log pod Magartom-Stoln.jpg|150x150_pik]] | '''[[Štoln|Log pod Mangartom]]''' || Cave del Predil<br>[[Rabelj, Italija|''Rabelj'']]|| || |} ==== Mejni prehodi za planinski in turistični promet ==== * pogorje [[Mangart]] * [[Prevala]] * pogorje [[Kanin]] * greben [[Kobariški Stol|Stola]] * Pradol * Mija * [[Matajur]] * [[Livek]]-Topolovo (Topolo) * Kolovrat * [[Sabotin]] * Kostanjevica pri Novi Gorici * Kokoš in Jirmanec ==== Kmetijski mejni prehodi ==== {| |- valign="top" | width="500px" | * Botač – Botazzo * Cerej – Muggia * Draga – S. Elia * Gročana – Grozzana * Grpeč – Gropada * Jevšček – Monte Cau * Mavhinje – Malchina * Medana – Castelleto Zeglo * Mišček – Misceco * Opatje selo – Palichisce Micoli | width="500px" | * Orlek – Orle * Podklanec – Ponte di Clinaz * Podsabotin – S. Valentino * Pri bajtarju – Scale di Grimacco * Šentmaver – Castel S.Mauro * Škrljevo – Scrio * Solkan Polje – Salcano II * Šturmi – Bocchetta di topolo * Valerišče – Uclanzi * Voglje – Vogliano * Zavarjan-Klobučarji – Zavarian di Clabuzzaro |} === Avstrija (do 20. decembra 2007) === ==== Mejni prehodi za mednarodni promet ==== * [[Mednarodni mejni prehod Korensko sedlo]] * [[Mednarodni mejni prehod Karavanke]] * [[Železniški mejni prehod Jesenice|Mednarodni mejni prehod Jesenice (žel.)]] * [[Mednarodni mejni prehod Ljubelj]] * [[Mednarodni mejni prehod Jezersko]] * [[Mednarodni mejni prehod Holmec]] * [[Železniški mejni prehod Prevalje|Mednarodni mejni prehod Prevalje (žel.)]] * [[Mednarodni mejni prehod Vič]] * [[Mednarodni mejni prehod Radelj]] * [[Mednarodni mejni prehod Jurij]] * [[Mednarodni mejni prehod Šentilj]] (stari na regionalni cesti in novi na avtocesti) * [[Mednarodni mejni prehod Trate]] * [[Železniški mejni prehod Maribor|Mednarodni mejni prehod Maribor (žel.)]] * [[Mednarodni mejni prehod Gornja Radgona]] * [[Mednarodni mejni prehod Gederovci]] * [[Mednarodni mejni prehod Kuzma]] ==== Mejni prehodi za meddržavni promet ==== Oznaka [[#Opombe|(*)]] pomeni prehode, kjer je dovoljen prehod za državljane Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije na podlagi listin za prehajanje državne meje. * [[Meddržavni mejni prehod Mežica]] [[#Opombe|(*)]] * [[Meddržavni mejni prehod Libeliče]] [[#Opombe|(*)]] * [[Meddržavni mejni prehod Sveti Duh na Ostrem vrhu]] [[#Opombe|(*)]] * [[Meddržavni mejni prehod Pavličevo sedlo]] [[#Opombe|(*)]] ==== Mejni prehodi za obmejni promet ==== Oznaka (**) pomeni prehode, kjer je dovoljen prehod za državljane Republike Slovenije in Republike Avstrije in državljane tretjih držav, ki za vstop v Republiko Slovenijo in v Republiko Avstrijo ne potrebujejo vizuma, v okviru pešcev, kolesarjev in voznikov koles z motorji do 125 ccm. * [[Obmejni mejni prehod Remšnik]] * [[Obmejni mejni prehod Kapla]] * [[Obmejni mejni prehod Pernice]] * [[Obmejni mejni prehod Muta]] * [[Obmejni mejni prehod Sladki Vrh]] [[#Opombe|(**)]] * [[Obmejni mejni prehod Plač]] * [[Obmejni mejni prehod Svečina]] * [[Obmejni mejni prehod Špičnik]] * [[Obmejni mejni prehod Gradišče]] * [[Obmejni mejni prehod Cankova]] * [[Obmejni mejni prehod Korovci]] * [[Obmejni mejni prehod Gerlinci]] * [[Obmejni mejni prehod Fikšinci]] * [[Obmejni mejni prehod Sotina]] * [[Obmejni mejni prehod Matjaševci]] * [[Obmejni mejni prehod Kramarovci]] ==== Mejni prehodi za planinski in turistični promet ==== {| |- valign="top" | width="500px" | Planinski: * Tromeja, MK XXVII/292 - XXVII/293, kota 1508 * Sedlo Jepca, MK XXVI/276, kota 1438 * Annahütte, MK XXVI/248, kota 1577 * Kepa, MK XXVI/213, kota 2139 * Golica, MK XXVI/32, kota 1835 * Stol, MK XXV/139, kota 2238 * Rožca, MK XXVI/86, kota 1586 * Sedlo Belščica, XXVI/118, kota 1840 * Sedlo Medvedjak, MK XXV/195, kota 1698 * Prelaz Ljubelj, MK XXV/1, kota 1415 * Hajneževo sedlo, MK XXIV/122, kota 1701 * Košutnikov Turn, MK XXIV/44, kota 2136 * Košutnikov Turn II, MK XXIV/49 * Jezersko sedlo, MK XXII/265 * Savinjsko sedlo, MK XXII/262, kota 2009 * Potočka zijalka, MK XXII/11 * Sedlo Svetega duha, MK XXII/32 * Prehod Luže v Koprivni, MK XXI/22 * Knepsovo sedlo, MK XX/72 * Peca, MK XX/87 * Košenjak, MK XVI/2 | width="500px" | Turistični: * Pernice, MK XIV/87 * Sveti urban, MK XIV/264 * Kmetija Primož, MK XIV/87 * Kmetija Odernik, MK XIV/42 * Kmetija Osojnik, MK XII/137 * Plesišče na Kapunarju, MK XII/137 * Lovski križ pod Kapunarjem, MK XII/122 * Kmetija Hublenz, MK XII/102 * Kmetija Slanik, MK XII/90 * V bližini Sv. Pankracija, MK XII/65 * Sv. Pankracij, MK XII/59 * Križ med MPOP Remšnik in Sv. Pankracijem, MK XII/46 * Sv. Duh na Ostrem vrhu, MK XI/1 * Gradišče na Kozjaku, MK XI/54 * Gradišče na Kozjaku (Šopinger), MK XI/64 * Gradišče na Kozjaku (Zg. Hajnc), MK XI/149 * Gozd Bold v Šentilju, MK VIII/40 * Most v Črncih, MK IV/100 Vožnja po Muri s čolni: * Trate – Gornja Radgona – Radenci, * Mureck – Bad Radkersburg |} Mejni prehodi glede na posebne pogodbe: *1. Mejnik X/331 – Schmirnberg – Langegg – prehod meje je dovoljen za prenočitev v gorski koči "Dom škorpion" *2. Mejnik XIV/266 – prehod meje je dovoljen zaradi verskih obredov v cerkvi St. Urban (vsako drugo nedeljo v juliju in prvo nedeljo v oktobru, od 9. zjutraj do 6. popoldne) *3. Mejnik XXII/32 – prehod meje je dovoljen zaradi verskih obredov v cerkvi St. Leonhard (vsako drugo nedeljo v avgustu, od 9. zjutraj do 6. popoldne) *4. Mejnik XXIII/141 – prehod meje je dovoljen zaradi verskih obredov v župnijah Ebriach-Trögern in Jezersko (vsako drugo in predzadnjo nedeljo v maju, od 9. zjutraj do 6. popoldne) SL 162 SL *5. Mejnik XXVII/277 – prehod meje je dovoljen na območju Peči iz razloga tradicionalnega letnega srečanja hribolazcev === Madžarska (do 20. decembra 2007) === ==== Mednarodni mejni prehodi ==== * [[Mednarodni mejni prehod Hodoš]] * [[Železniški mejni prehod Hodoš|Mednarodni mejni prehod Hodoš (žel.)]] * [[Mednarodni mejni prehod Dolga vas]] * [[Mednarodni mejni prehod Čepinci]] * [[Mednarodni mejni prehod Martinje]] * [[Mednarodni mejni prehod Pince]] * [[Mednarodni mejni prehod Kobilje]] * [[Mednarodni mejni prehod Prosenjakovci]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici}} ==Zunanje povezave == * [https://www.policija.si/delovna-podrocja/nadzor-drzavne-meje/mejni-prehodi-in-schengenska-ureditev-v-sloveniji/mejni-prehodi-na-zunanji-schengenski-meji Mejni prehodi na zunanji schengenski meji – Policija] * [http://www.evropa.gov.si/si/vstop-v-schengen/ Vstop v Schengen] [[Kategorija:Mejni prehodi Slovenije|*]] b29798q9vn4g1jsnflzlckvvbxabpcf 0 105152 6760084 5954101 2026-10-03T18:21:20Z ~2026-53157-17 266758 /* */ 6760084 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državna nogometna reprezentanca | Name = Hrvaška | Nickname = Vatreni | Badge = | Badge_size = | Association = | Confederation = [[UEFA]] | FIFA code = CRO | FIFA Rank = 14 <small>(22. december 2016)</small> | FIFA max = 3 | FIFA max date = januar 1999 | FIFA min = 125 | FIFA min date = marec 1994 | Elo Rank = 15 <small>(27. december 2016)</small> | Elo max = 5 | Elo max date = julij 1998 | Elo min = 26 | Elo min date = oktober 2002 | Coach = [[Zlatko Dalić]] | Captain = [[Luka Modrić]] | Most caps = [[Darijo Srna]] (134) | Top scorer = [[Davor Šuker]] (45) | Home Stadium = | pattern_la1=_kroat16h|pattern_b1=_kroat16home|pattern_ra1=_kroat16h|pattern_sh1=_stripesonwhite|pattern_so1=_kroat16home | leftarm1=D90D11|body1=FFFFFF|rightarm1=D90D11|shorts1=0A33F5|socks1=0A33F5| | pattern_la2=_kroat16a|pattern_b2=_cro2016a|pattern_ra2=_kroat16a|pattern_sh2= | leftarm2=0000CD|body2=29459B|rightarm2=0000CD|shorts2=0A33F5|socks2=0A33F5 | First game = {{fb|Croatia|1990}} 4–0 {{fb-rt|SWI}}<br />([[Zagreb]], [[Hrvaška]]; 2. april 1940)<br />'''kot Hrvaška'''<br>{{fb|Croatia|1990}} 2–1 {{fb-rt|USA}}<br />([[Zagreb]], [[Hrvaška]]; 17 October 1990) | Largest win = {{fb|Croatia}} 10–0 {{fb-rt|SMR}}<br />([[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Hrvaška]]; 4. junij 2016) | Largest loss = {{fb|Croatia}} 0–7 {{fb-rt|ENG}}<br />([[Rijeka]], [[Hrvaška]]; 3. oktober 2026) | World cup apps = 4 | World cup first = 1998 | World cup best = 2. mesto, [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]] | Regional name = Evropsko prvenstvo v nogometu | Regional cup apps = 5 | Regional cup first = [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1996|1996]] | Regional cup best = Četrtfinale, [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1996|1996]] in [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2008|2008]] | medaltemplates = {{Medal|Competition|Svetovno prvenstvo}} {{Medal|Bronze|[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|Francija 1998]]|Ekipno}} }} '''Hrvaška nogometna reprezentanca''' je [[nogometna reprezentanca]] [[Hrvaška|Republike Hrvaške]], ki je bila ustanovljena leta 1990. Kot članica [[FIFA|FIFE]] je odigrala tudi petnajst tekem kot reprezentanca [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]], takratni uradni slogan je bil ''Za dom spremni'', prva tekma pa je bila odigrana 2. maja 1940, pod [[zastava|zastavo]] in odigrano [[hrvaška himna|hrvaško himno]]. Največji uspeh reprezentance je drugo mesto na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovnem prvenstvu]] leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018.]] ==Postava== ===Trenutna postava=== ''Vpoklicani igralci za prijateljske tekme v letu 2017 proti Čile in Kitajski ali Islandiji. {{nat fs g start|background=red|color=white}} {{nat fs g player|no=|pos=GK|name=[[Dominik Livaković]]|age={{birth date and age|1995|1|9|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]]|clubnat=CRO}} {{nat fs g player|no=|pos=GK|name=[[Andrej Prskalo]]|age={{birth date and age|1987|5|1|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[HNK Rijeka]]|clubnat=CRO}} {{nat fs break|background=red|color=white}} {{nat fs g player|no=|pos=DF|name=[[Josip Pivarić]]|age={{birth date and age|1989|1|30|df=y}}|caps=9|goals=0|club=[[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]]|clubnat=CRO}} {{nat fs g player|no=|pos=DF|name=[[Matej Mitrović]]|age={{birth date and age|1993|11|10|df=y}}|caps=4|goals=1|club=[[NK Rijeka|Rijeka]]|clubnat=CRO}} {{nat fs g player|no=|pos=DF|name=[[Mateo Barać]]|age={{birth date and age|1994|7|20|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[NK Osijek]]|clubnat=CRO}} {{nat fs g player|no=|pos=DF|name=[[Borna Barišić]]|age={{birth date and age|1992|11|10|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[NK Osijek]]|clubnat=CRO}} {{nat fs g player|no=|pos=DF|name=[[Toni Datković]]|age={{birth date and age|1993|11|6|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[FC Koper]]|clubnat=SVN}} {{nat fs g player|no=|pos=DF|name=[[Jakov Filipović]]|age={{birth date and age|1992|10|17|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[NK Inter Zaprešić|Inter Zaprešić]]|clubnat=CRO}} {{nat fs g player|no=|pos=DF|name=[[Josip Juranović]]|age={{birth date and age|1995|8|16|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]]|clubnat=CRO}} {{nat fs break|background=red|color=white}} {{nat fs g player|no=|pos=MF|name=[[Domagoj Antolić]]|age={{birth date and age|1990|6|30|df=y}}|caps=4|goals=0|club=[[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]]|clubnat=CRO}} {{nat fs g player|no=|pos=MF|name=[[Franko Andrijašević]]|age={{birth date and age|1991|6|22|df=y}}|caps=1|goals=0|club=[[HNK Rijeka]]|clubnat=CRO}} {{nat fs g player|no=|pos=MF|name=[[Luka Ivanušec]]|age={{birth date and age|1998|11|26|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[NK Lokomotiva]]|clubnat=CRO}} {{nat fs g player|no=|pos=MF|name=[[Josip Mišić (footballer, born 1994)|Josip Mišić]]|age={{birth date and age|1994|6|28|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[HNK Rijeka]]|clubnat=CRO}} {{nat fs g player|no=|pos=MF|name=[[Filip Ozobić]]|age={{birth date and age|1991|4|8|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[Gabala FK]]|clubnat=AZE}} {{nat fs g player|no=|pos=MF|name=[[Mario Šitum]]|age={{birth date and age|1992|4|4|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]]|clubnat=CRO}} {{nat fs g player|no=|pos=MF|name=[[Fran Tudor]]|age={{birth date and age|1995|9|27|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]]|clubnat=CRO}} {{nat fs break|background=red|color=white}} {{nat fs g player|no=|pos=FW|name=[[Antonio Perošević]]|age={{birth date and age|1992|3|6|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[NK Osijek]]|clubnat=CRO}} {{nat fs g player|no=|pos=FW|name=[[Mirko Marić]]|age={{birth date and age|1995|5|16|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[NK Lokomotiva]]|clubnat=CRO}} {{nat fs end}} ===Strokovno vodstvo=== * ''Selektor'': '''Ante Čačić''' * ''Pomočniki trenerja'': '''Ante Miše, Josip Šimunić''' * ''Trener vratarjev'': '''Marjan Mrmić''' * ''Kondicijski trener'': '''Leonard Sovina''' * ''Zdravniki'': '''Boris Nemec, Zoran Bahtijarević, Saša Janković, Tomislav Madžar''' * ''Fizioterapevti'': '''Bojan Radanović, Nenad Krošnjar, Karl Sternecker, Nderim Redžaj''' * ''Tehnični direktor'': '''Romeo Jozak''' * ''Vodja ekipe'': '''Iva Olivari''' == Udeležbe na turnirjih == {{col-begin}} {{Col-2}} ===Svetovno prvenstvo=== {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- !Leto !Rezultat !Pozicija !{{Abbr|ŠT|Število tekem}} !{{Abbr|Z|Zmage}} !{{Abbr|N|Neodločeno}} !{{Abbr|P|porazi}} !{{Abbr|DG|Dani goli}} !{{Abbr|PG|Prejeti goli}} |- |1930–1994 | colspan="9"|kot del {{fb|Yugoslavia}} |- |{{flagicon|United States}} [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]] |colspan=9|Niso igrali |- bgcolor="#cc9966" |{{flagicon|France}} [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] |'''Tretje mesto''' |'''3°''' |'''7''' |'''5''' |'''0''' |'''2''' |'''11''' |'''5''' |- |{{flagicon|South Korea}} {{flagicon|Japan}} [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]] |rowspan=2|Skupinski del |23° |3 |1 |0 |2 |2 |3 |- |{{flagicon|Germany}} [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]] |22° |3 |0 |2 |1 |2 |3 |- |{{flagicon|South Africa}} [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]] |colspan=9|''Niso se kvalificirali'' |- |{{flagicon|Brazil}} [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|2014]] |Skupinski del |19° |3 |1 |0 |2 |6 |6 |- |{{flagicon|Russia}} [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]] |colspan=9|TBD |- |'''Skupaj''' |'''Tretje mesto''' |'''4/5''' |'''16''' |'''7''' |'''2''' |'''7''' |'''21''' |'''17''' |- |} {{Col-2}} ===Evropsko prvenstvo=== {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- !Leto !Krog !Pozicija !{{Abbr|ŠT|Število tekem}} !{{Abbr|Z|Zmage}} !{{Abbr|N|Neodločeno}} !{{Abbr|P|porazi}} !{{Abbr|DG|Dani goli}} !{{Abbr|PG|Prejeti goli}} |- |1960–1992 | colspan="8"|kot del {{fb|Yugoslavia}} |- |{{flagicon|England}} [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1996|1996]] |Četrtfinale |7° |4 |2 |0 |2 |5 |5 |- |{{flagicon|Belgium}} {{flagicon|Netherlands}} [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2000|2000]] |colspan=9|''Niso se kvalificirali'' |- |{{flagicon|Portugal}} [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|2004]] |Skupinski del |13° |3 |0 |2 |1 |4 |6 |- |{{flagicon|Austria}} {{flagicon|Switzerland}} [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2008|2008]] |Četrtfinale |5° |4 |3 |1 |0 |5 |2 |- |{{flagicon|Poland}} {{flagicon|Ukraine}} [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|2012]] |Skupinski del |10° |3 |1 |1 |1 |4 |3 |- |{{flagicon|France}} [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|2016]] |Osmina finala |9° |4 |2 |1 |1 |5 |4 |- |'''Skupaj''' |'''Četrtfinale''' |'''5/6''' |'''18''' |'''8''' |'''5''' |'''5''' |'''23''' |'''20''' |- |} {{Col-end}} ==Statistika== ''Aktivni igralci so označeni s '''krepko'''.'' {{col-begin}} {{Col-2}} ===Največ nastopov=== {| class="wikitable sortable" cellpadding="3" style="text-align: center;" |- !width=20px|# !width=150px|Ime !width=100px|Reprezentančna kariera !width=50px|Nastopi !width=50px|Zadetki |- |1 |style="text-align: left;"|[[Darijo Srna]] |2002–2016 |'''134''' |22 |- |2 |style="text-align: left;"|[[Stipe Pletikosa]] |1999–2014 |'''114''' |0 |- |3 |style="text-align: left;"|[[Josip Šimunić]] |2001–2013 |'''105''' |3 |- |4 |style="text-align: left;"|[[Ivica Olić]] |2002–2015 |'''104''' |20 |- |5 |style="text-align: left;"|[[Dario Šimić]] |1996–2008 |'''100''' |3 |- |rowspan=2|6 |style="text-align: left;"|'''[[Luka Modrić]]''' |2006– |rowspan=2|'''95''' |11 |- |'''[[Vedran Ćorluka]]''' |2006– |4 |- |8 |style="text-align: left;"|[[Robert Kovač]] |1999–2009 |'''84''' |0 |- |9 |style="text-align: left;"|[[Niko Kovač]] |1996–2008 |'''83''' |14 |- |10 |style="text-align: left;"|'''[[Ivan Rakitić]]''' |2007– |'''82''' |13 |} {{Col-2}} ===Najboljši strelci=== {|class="wikitable sortable" cellpadding="3" style="text-align: center;" |- !width=20px|# !width=150px|Ime !width=100px|Reprezentančna kariera !width=50px|Zadetki !width=50px|Nastopi |- |1 |align="left"|[[Davor Šuker]] |1991–2002 |'''45''' |69 |- |rowspan=2|2 |align="left"|[[Eduardo da Silva]] |2004–2014 |rowspan=2|'''29''' |64 |- |align="left"|'''[[Mario Mandžukić]]''' |2007– |74 |- |4 |align="left"|[[Darijo Srna]] |2002–2016 |'''22''' |134 |- |5 |align="left"|[[Ivica Olić]] |2002–2015 |'''20''' |104 |- |rowspan=2|6 |align="left"|[[Niko Kranjčar]] |2004–2013 |rowspan=2|'''16''' |81 |- |align="left"|'''[[Ivan Perišić]]''' |2011– |55 |- |8 |align="left"|[[Goran Vlaović]] |1992–2002 |'''15''' |52 |- |9 |align="left"|[[Niko Kovač]] |1996–2008 |'''14''' |83 |- |rowspan=3|10 |align="left"|[[Mladen Petrić]] |2001–2013 |'''13''' |45 |- |align="left"|'''[[Ivan Rakitić]]''' |2007– |'''13''' |82 |- |align="left"|'''[[Nikola Kalinić]]''' |2007– |'''13''' |34 |- |} {{Col-end}} ===Zgodovina dresov reprezentance=== {| |- |{{Football kit | | pattern_la= |pattern_b=_cro1940 |pattern_ra= |pattern_sh= |pattern_so= | leftarm=e83939|body=e83939|rightarm=e83939|shorts=FFFFFF|socks=0000CD|title=1940 - prvi uradni dres }} | {{Football kit | | pattern_la=_MAS10a |pattern_b=_cro12h |pattern_ra=_MAS10a |pattern_sh= |pattern_so= _redwhiteblueborder | leftarm=e83939|body=e83939|rightarm=e83939|shorts=FFFFFF|socks=0000ff|title=1990 - prvi karirast dres }} | {{Football kit | | pattern_la=_cro96h |pattern_b=_cro96h |pattern_ra=_cro96h |pattern_sh=_cro96 |pattern_so= | leftarm=e83939|body=e83939|rightarm=e83939|shorts=FFFFFF|socks=0000ff|title=1996–1997<br>Domači }} | {{Football kit | | pattern_la=_cro96a |pattern_b=_cro96a |pattern_ra=_cro96a |pattern_sh=_cro96 |pattern_so= | leftarm=e83939|body=e83939|rightarm=e83939|shorts=FFFFFF|socks=ffffff|title=1996–1997<br>Gostujoči }} | {{Football kit | | pattern_la=_cro98h |pattern_b=_cro98h|pattern_ra=_cro98h |pattern_sh=|pattern_so= | leftarm=e83939|body=e83939|rightarm=e83939|shorts=FFFFFF|socks=0000ff|title=1998–2000<br>Domači }} | {{Football kit | |leftarm= 0000CD |pattern_la=_cro98a |body=0000CD |pattern_b=_cro98away|pattern_sh=| rightarm=0000CD |pattern_ra=_cro98a |shorts=0000CD |pattern_so=|socks=0000CD | title=1998–2000<br>Gostujoči }} | {{Football kit | | leftarm= 0000CD| body=FFFFFF| rightarm=0000CD| shorts=FFFFFF| socks=0000CD|title=2002–2004<br>Domači | pattern_la=_whiteupper| pattern_b=_cro02h| pattern_ra=_whiteupper| pattern_so= _redwhiteblueborder }} | {{Football kit | |leftarm= 0000CD |pattern_la=_cro02a |body=0000CD |pattern_b=_cro02a |rightarm=0000CD |pattern_ra=_cro02a |shorts=0000CD |pattern_so=_redwhiteblueborder |socks=0000CD | title=2002–2004<br>Gostujoči }} | {{Football kit | | leftarm= FFFFFF| body=FFFFFF| rightarm=FFFFFF| shorts=FFFFFF| socks=0000CD|title=2004–2006<br>Domači | pattern_la=_cro04h| pattern_b=_cro04h| pattern_ra=_cro04h| pattern_so= _redwhiteblueborder }} | {{Football kit | |leftarm= 29459B |pattern_la=_cro04h |body=29459B |pattern_b=_cro04a |rightarm=29459B |pattern_ra=_cro04h |shorts=0000CD |pattern_so=_redwhiteblueborder |socks=0000CD | title=2004–2006<br>Gostujoči }} |} {| |- | {{Football kit | | leftarm= FFFFFF| body=FFFFFF| rightarm=FFFFFF| shorts=FFFFFF| socks=0000CD|title=2006–2008<br>Domači | pattern_la=_redsquares| pattern_b=_redsquares| pattern_ra=_redsquares| pattern_so= _redwhiteblueborder }} | {{Football kit | |leftarm= 29459B |pattern_la= |body=29459B |pattern_b= _redsquares_stripe |rightarm=29459B |pattern_ra= |shorts=29459B |pattern_so=_redwhiteblueborder |socks=29459B | title=2006–2008<br>Gostujoči }} | {{Football kit | | leftarm= FFFFFF| body=FFFFFF| rightarm=FFFFFF| shorts=FFFFFF| socks=0000CD|title=2008–2010<br>Domači | pattern_la=_redsquares| pattern_b=_CRO08Home| pattern_ra= _redsquares| pattern_so= _redwhiteblueborder }} | {{Football kit | | pattern_la= | pattern_b= _CRO08 | pattern_ra= | pattern_so=_redwhiteblueborder | leftarm= 29459B | body= 29459B | rightarm= 29459B | shorts= 29459B | socks= 29459B | title=2008–2010<br>Gostujoči }} | {{Football kit | | leftarm= FFFFFF| body=FFFFFF| rightarm=FFFFFF| shorts=FFFFFF| socks=0000FF|title=2010–2012<br>Domači | pattern_la=_cro10h| pattern_b=_cro10h| pattern_ra=_cro10h| pattern_so= _cro12a }} | {{Football kit | | pattern_la= _cro10a | pattern_b= _cro10a | pattern_ra= _cro10a | pattern_so= _cro12a | leftarm= 0000CD | body= 29459B | rightarm= 0000CD | shorts= 0000CD | socks= 0000CD|title=2010–2012<br>Gostujoči }} | {{Football kit | | leftarm= FFFFFF| body=FFFFFF| rightarm=FFFFFF| shorts=FFFFFF| socks=0000CD|title=2012–2014<br>Domači | pattern_la=_cro12h| pattern_b=_cro12h| pattern_ra=_cro12h| pattern_so= _croatia2012away }} | {{Football kit | | pattern_la= | pattern_b= _cro12a | pattern_ra= | pattern_so= _croatia2012away | leftarm= 0000CD | body= 29459B | rightarm= 0000CD | shorts= 0000CD | socks= 0000CD|title=2012–2014<br>Gostujoči }} | {{Football kit | | leftarm= D90D11| body1=FFFFFF| rightarm=D90D11| shorts=FFFFFF| socks=0000CD|title=2014–2016<br>Domači | pattern_la=_whiteborder| pattern_b=_croatia14h| pattern_ra=_whiteborder| pattern_so=_croatia14h }} | {{Football kit | | leftarm=0000FF| body=0000FF| rightarm=0000FF| shorts=0000FF| socks=0000FF|title=2014–2016<br>Gostujoči | pattern_la=_croatia14a| pattern_b=_croatia14a| pattern_ra=_croatia14a| pattern_sh=_croatia14a| pattern_so=_croatia14a }} |} {| |- | {{Football kit | | leftarm= FFFFFF| body=FFFFFF| rightarm=FFFFFF| shorts=0A33F5| socks=FFFFFF|title=2016–<br>Domači | pattern_la=_kroat16h| pattern_b=_kroat16home| pattern_ra=_kroat16h| pattern_sh=_stripesonwhite| pattern_so=_kroat16home }} | {{Football kit | | leftarm=| body=| rightarm=| shorts=0A33F5| socks=0A33F5|title=2016–<br>Gostujoči | pattern_la=_kroat16a| pattern_b=_cro2016a| pattern_ra=_kroat16a| pattern_sh1=| pattern_so= }} |} ==Viri== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hns-cff.hr/?ln=en Uradna spletna stran] {{Reprezentance EURO 2016}} {{normativna kontrola}} {{nogomet-stub}} {{škrbina-Hrvaška}} [[Kategorija:Nogomet na Hrvaškem|Reprezentanca]] [[Kategorija:Športne reprezentance Hrvaške|Nogomet]] [[Kategorija:Nogometne reprezentance po državah|Hrvaška]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1990]] [[Kategorija:Hrvaška nogometna reprezentanca|*]] ij44h12vzv1f99pzmm1mixq07prnwgd 0 120120 6760205 6741321 2026-10-04T07:58:10Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6760205 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Avstriji | name_local=Globasnica | name=Globasnitz | image_coa = Wappen at globasnitz.png | image_map = Map at globasnitz.png | image_photo = Globasnitz Gemeindeamt 19062007 02.jpg | state = Koroška | district = Velikovec | elevation = 541 | postal_code = 9142 | area_code =04230 | mayor = Bernard Sadovnik | website = [http://www.globasnitz.at www.globasnitz.at] }} '''Globasnica''' ({{jezik-de|Globasnitz}}) je kraj in [[občina]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v okraju [[Okraj Velikovec|Velikovec]] blizu meje s [[Slovenija|Slovenijo]]. V Globasnici živi 1645 ljudi, med njimi 683 (42.1 %) [[Slovenščina|slovensko]] govorečih. Leta 1991 je bilo 52 % [[Koroški Slovenci|Koroških Slovencev]], leta 1971 75,9 %, leta 1951 pa 89,7 %. Okolico so poselili že [[Kelti]]. == Lega == Globasnica leži med južnim delom [[Podjuna|Podjunske]] doline in [[Karavanke|Karavankami]], približno 7 km zračne črte od meje s Slovenijo. Skozi naselje teče potok Globasnica ({{langx|de|Globasnitzbach}}). Sestavljajo jo štiri katastrske občine: Globasnica (Globasnitz), Večna vas (Wackendorf), Podjuna (Jaunstein) in Šteben (St. Stefan). == Naselja == V območju občine leži deset vasi (število prebivalcev stanje 31. oktober 2011<ref>[http://www.statistik.at/blickgem/rg3/g20807.pdf Statistik Austria, Registerzählung vom 31. Oktober 2011]</ref>): {| class="wikitable" |- ! ! Št. preb. 2011 ! Delež Slovencev 1991 ! Delež Slovencev 1961 |- | Globasnica/Globasnitz | 293 | 42,4 % | 81,7 % |- | [[Podjuna, Globasnica|Podjuna/Jaunstein]] | 154 | 69,4 % | 90,5 % |- | [[Mala vas, Globasnica|Mala vas/Kleindorf]] | 242 | 58,3 % | 81,3 % |- | [[Podroje, Globasnica|Podroje/Podrain]] | 96 | ? | ? |- | [[Šteben, Globasnica|Šteben/St. Stefan]] | 250 | 52,9 % | 80,5 % |- | [[Slovenje|Slovenje/Slovenjach]] | 12 | 23,1 % | 70,6 % |- | [[Strpna vas|Strpna vas/Traundorf]] | 300 | 46,3 % | 76,6 % |- | [[Čepiče, Globasnica|Čepiče/Tschepitschach]] | 81 | 42,6 % | 53,6 % |- | [[Podgora, Globasnica|Podgora/Unterbergen]] | 43 | 54,8 % | 100 % |- | [[Večna vas|Večna vas/Wackendorf]] | 145 | 58,0 % | 100,0 % |- |} Po popisu prebivalstva iz leta 2001, je imela občina 1645 prebivalcev, od katerih je 98,2% avstrijskih državljanov. 54,2% je nemško govorečih in 42,1% slovensko govoreča manjšina. Globasnica spada v slovensko narečno področje Podjune, ki je narečje slovenska narečna skupine Koroške. Kristjanov je 96,0% prebivalstva, protestantov in islamistov je 0,7%. Brez verskih prepričanj 1,7%. Dvojezična župnija "Globasnitz / Globasnica" spada pod dvojezično dekanijo Eberndorf / Dobrla vas.<ref>Štefan Singer: Kultur- und Kirchengeschichte des Jauntales: Dekanat Eberndorf, Klagenfurt/Celovec 1979</ref> <ref>http://www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/pfarre/C2928/</ref> == Zgodovina == [[Slika:Globasnitz Schloss Elberstein 19062007 01.jpg|thumb|Grad Elberstein]] [[Slika:Globasnitz Pfarrkirche Mariae Himmelfahrt 19062007 01.jpg|thumb|Župnijska cerkev Mariä Himmelfahrt]] [[Slika:Globasnitz Totenleuchte und Karner 19062007 31.jpg|thumb|Mrliška svetilka (poznogotski svetilnik) in kostnica na pokopališču]] [[Slika:Globasnitz Denkmal Franc Leder 19062007 01.jpg|thumb|upright|Spomenik ljudskemu pesniku Francu Lederju]] Kelti so verjetno naseljevali območje hriba [[Sveta Hema]] (tudi Junska gora) ({{langx|de|Hemmaberg}}) v občini Globasnica. To naj bi bil kraj čaščenja posvečen bogu Jovenat. Na hribu so ostanki velike [[Antika|poznoantične]] naselbine z več zgodnjekrščanskimi cerkvami. Vrh hriba je bil poseljen že v prazgodovinskih obdobjih. V času rimskega [[Norik (rimska provinca)|Norika]] 15 let pred našim štetjem je nastalo, v času vladavine rimskega cesarja [[Klavdij I.|Klavdija]], naselje v dolini. Arheološke najdbe kažejo na vojaško taborišče in pomen oskrbne postaje ob [[Rimska cesta|rimski cesti]] iz [[Virunum]]a (blizu [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]/Maria Saal) proti [[Celeja|Celeii]] ([[Celje]]) nad prelazom Luža ({{langx|de|Luschasattel}}). Center naselja na območju današnjega kraja Globasnica je bil imenovan ''Iuenna'', ki izhaja iz imena ''Jauntal''. ''Iuenna'' je pripadala urbanemu območju Virunuma. Na zahodu in vzhodu sodobnega naselja so antični grobovi. Najdbe so razstavljene v muzeju v središču kraja. To so vzhodno rimsko steklo, grška keramika, rimski vino, dragoceni tekstil in nakit ali rimski mozaiki. Rimljani in [[Kelti]] so častili iste bogove. Funkcija naselja kot vojaškega oporišča in oskrbne postaje, kot tudi trgovske poti do [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega rimskega cesarstva]] je ostala nedotaknjena tudi pod [[Vizigoti|vizigotskim]] kraljem [[Teodorik I.|Teodorikom]]. Tekom 4. stoletja je bilo območje pod vplivom [[Arijanstvo|arijanstva]] (krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije). Na Junski gori sta bili skoraj istočasno zgrajeni dve zgodnjekrščanski cerkvi, ki so ju izkopali [[arheolog]]i in našli nekatere bogato okrašene [[mozaik]]e v rimskem slogu. Po invaziji Slovanov v pozni antiki v letu 500 je trgovska pot izginila. Del prebivalstva se je verjetno umaknil nazaj na Junsko goro. Za ostanki slovanskega prebivalstva so se pojavili pozneje Slovenci, čeprav so gotovo obstajale tudi določene oblike kulturne kontinuitete. Ob popisu leta 1910 se je 1264 ljudi izreklo za slovenski jezik in 21 ljudi za nemški kot pogovorni jezik.<ref>Volkszählung für das Kronland Kärnten aus dem Jahr 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131025000000/http://www.omm1910.hu/?/en/databank |date=2013-10-25 }}</ref> Na začetku prve avstrijske republike je bila Globasnica sedež slovenske župnije.<ref>''Personalstand der Säkular- und Regular-Geistlichkeit der Diözese Gurk in Kärnten für 1917 & 1918''. Klagenfurt 1919/20</ref> Ime ''Globasnica'' je bilo prvič dokumentirano v letih 1143-1163, ko se omenja kot ''Globasinvilla''. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1265, kot župnijska pa leta 1296. Vaška skupnost Globasnica je bila ustanovljena leta 1850 in je bila 1865-1876 priključen občini [[Dobrla vas]] (''Eberndorf''). Po strukturnih reformah v letu 1973, je bilo območje občine Globasnica razdeljeno med dele sosednjih občin Dobrla vas, [[Žitara vas]] (''Sittersdorf'') in [[Bistrica pri Pliberku]] (''Feistritz ob Bleiburg''). == Znamenitosti == * [[Sveta Hema]] (tudi Junska gora) (nem.: ''Hemmaberg'') ** Izkopanine pet zgodnjih krščanskih cerkva ** Svetišče sv. Heme in Doroteje ** Rozalska jama/''Rosaliengrotte'' z zdravilnim izvirom - v kapeli stoji kip Svete Rozalije, avtorja kiparja Suitberta Lobisserja; * Arheološki muzej Hemmaberg / Juenna * Grobno polje Globasnica Vzhod - Ostrogotsko grobišče iz časa migracij in izkopanine zgodnje krščanske cerkve * [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Globasnica|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] - romansko-gotska cerkev s poslikavami iz 14./15.stoletja in rimski reliefi. Na pokopališču mrliška svetilka (poznogotski svetilnik) in kostnica iz začetka 16. stoletja. * Cerkev sv. Štefana pod Feuersberg * "Grad" Elberstein v Globasnici je zgradil leta 1970 mizar in rezbar Johann Elbe in je občasno odprt za javnost.<ref>http://www.museum-globasnitz.at/3-0-Schloss.html</ref> * Na grebenu proti Junski gori so vidni ostanki nekdanjega gradu Feuersberg. == Galerija == <gallery widths="100" heights="100"> Slika:Globasnica - nova cerkev - notranjost.jpg|Notranjost cerkve Slika:Globasnica - nova cerkev - oltar.jpg|Oltar cerkve Slika:Globasnica - nova cerkev - kor z orglami.jpg|Kor z orglami Slika:Globasnica - stara cerkev - notranjost.jpg|Notranjost kostnice Slika:Globasnica - stara cerkev - oltar.jpg|Oltar kostnice </gallery> == Glej tudi == * [[seznam mest v Avstriji]] == Literatura == * Franz Glaser: „Die römische Siedlung Iuenna und die frühchristlichen Kirchen am Hemmaberg“, Klagenfurt 1982, Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten * Wilhelm Deuer, Johannes Grabmayer: „Transromanica – Auf den Spuren der Romanik in Kärnten“ (Reihe „Kulturwanderungen“), S. 202–203, Klagenfurt 2008, Verlag Johannes Heyn; ISBN 978-3-7084-0302-1 * Polona Sketelj: Na stičišču dveh kultur: med delovnim in prostim časom v Globasnici. Celovec 1995. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.globasnitz.at/ Uradna spletna stran (slovensko/nemško)] {{Globasnica}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Podjuna}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Avstriji]] [[Kategorija:Naselja Občine Globasnica]] ooguwmj9kzhrufdqjn06ks9ylk4rrgy 0 121903 6760189 6699324 2026-10-04T06:38:07Z ~2026-53394-29 266775 /* */ 6760189 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Studenčice}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Studenčice |geopedia=#L410_T13_F10127378_b4 | latd = 46 |latm = 22 |lats = 37.78 |latNS = N | longd = 14 |longm = 9 |longs = 38.29 |longEW = E |najdisi=Studenčice+Lesce |nadmorska=521 |povrsina=1,48 |prebivalstvo=118 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=4248 |posta=Lesce |obcina=Radovljica |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} '''Studenčice''' so [[naselje]] v [[Občina Radovljica|Občini Radovljica]]. Znane so tudi po tem, da tam prebiva slovenska atletinja Kaja Maltarič. ==Literatura== * Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Studen%C4%8Dice.pdf Studenčice.] DAR - Digitalni arhiv Radovljica. ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Radovljica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Radovljica]] {{normativna kontrola}} kfcd8it4vjxit9fe37lrkmg2wa2m4wj 0 122063 6760002 6694974 2026-10-03T12:18:19Z PavelPatrulja 234895 Regija dodana 6760002 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Hraše}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Hraše | latd = 46 |latm = 10 |lats = 28.83 |latNS = N | longd = 14 |longm = 26 |longs = 59.81 |longEW = E |najdisi=Hraše+Smlednik |slika=Hrase Medvode Slovenia.JPG |geopedia=#L410_F10110637_T13_b4_x457737.5_y115080.148_s14 |nadmorska=348,1 |povrsina=3,72 |prebivalstvo=509 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1216 |posta=Smlednik |obcina=Medvode |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Hraše''' so [[naselje]] v [[občina Medvode|Občini Medvode]] na Gorenjskem. ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Medvode}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Medvode]] tjr4qv5hwokaml7qietd9p6xk0r5a6l 6760009 6760002 2026-10-03T12:25:50Z PavelPatrulja 234895 6760009 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Hraše}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Hraše | latd = 46 |latm = 10 |lats = 28.83 |latNS = N | longd = 14 |longm = 26 |longs = 59.81 |longEW = E |najdisi=Hraše+Smlednik |slika=Hrase Medvode Slovenia.JPG |geopedia=#L410_F10110637_T13_b4_x457737.5_y115080.148_s14 |nadmorska=348,1 |povrsina=3,72 |prebivalstvo=509 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1216 |posta=Smlednik |obcina=Medvode |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Hraše''' so [[naselje]] v [[občina Medvode|Občini Medvode]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Medvode}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Medvode]] 0w0dp9e0rjwbttcls3vqce8wfp90ok3 0 122065 6760003 6694983 2026-10-03T12:19:22Z PavelPatrulja 234895 Regija dodana 6760003 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 9 |lats = 47.35 |latNS = N | longd = 14 |longm = 25 |longs = 50.3 |longEW = E |najdisi=Smlednik |geopedia=#L410_F10110793_T13_b4_x457565_y112702.5_s14 |slika=Smlednik2.jpg |nadmorska=349,3 |povrsina=6,38 |prebivalstvo=577 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1216 |posta=Smlednik |obcina=Medvode |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Smlednik - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 16316 | občina = Medvode }} }} '''Smlednik''' je [[naselje]] v [[občina Medvode|Občini Medvode]] na Gorenjskem. Nahaja se ob regionalni cesti [[Škofja Loka]] - [[Kamnik]], v bližini Zbiljskega jezera. V vasi stoji cerkev Sv. Urha, ki je župnijska cerkev [[Župnija Smlednik|Župnije Smlednik]]. Nad Smlednikom stojijo od daleč vidne razvaline gradu, imenovanega [[Stari grad, Smlednik|Stari grad]]. Naselje je ob delavnikih z Ljubljano preko Medvod ([[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|linija št. '''30''']]) in Kranjem ([[Alpetour]]) povezan z rednimi avtobusnimi linijami. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Smlednik}} * [http://www.kam.si/izleti/stari_grad_smlednik_sv_tilen_nad_repnjami.html Stari grad nad Smlednikom in sv.Tilen nad Repnjami ] * [http://www.smlednik.si Spletna stran] {{Medvode}} [[Kategorija:Smlednik| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Medvode]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} tv4r17244bs5h3kdtrfkxmsbf0m5yyn 6760011 6760003 2026-10-03T12:26:57Z PavelPatrulja 234895 6760011 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 9 |lats = 47.35 |latNS = N | longd = 14 |longm = 25 |longs = 50.3 |longEW = E |najdisi=Smlednik |geopedia=#L410_F10110793_T13_b4_x457565_y112702.5_s14 |slika=Smlednik2.jpg |nadmorska=349,3 |povrsina=6,38 |prebivalstvo=577 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1216 |posta=Smlednik |obcina=Medvode |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Smlednik - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 16316 | občina = Medvode }} }} '''Smlednik''' je [[naselje]] v [[občina Medvode|Občini Medvode]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Nahaja se ob regionalni cesti [[Škofja Loka]] - [[Kamnik]], v bližini Zbiljskega jezera. V vasi stoji cerkev Sv. Urha, ki je župnijska cerkev [[Župnija Smlednik|Župnije Smlednik]]. Nad Smlednikom stojijo od daleč vidne razvaline gradu, imenovanega [[Stari grad, Smlednik|Stari grad]]. Naselje je ob delavnikih z Ljubljano preko Medvod ([[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|linija št. '''30''']]) in Kranjem ([[Alpetour]]) povezan z rednimi avtobusnimi linijami. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Smlednik}} * [http://www.kam.si/izleti/stari_grad_smlednik_sv_tilen_nad_repnjami.html Stari grad nad Smlednikom in sv.Tilen nad Repnjami ] * [http://www.smlednik.si Spletna stran] {{Medvode}} [[Kategorija:Smlednik| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Medvode]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} lhm1h8awil2oq1phwitwsdw8n1osonf 0 124173 6760000 6694461 2026-10-03T12:16:33Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6760000 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10106150_b4 | latd = 46 |latm = 9 |lats = 22.69 |latNS = N | longd = 15 |longm = 14 |longs = 19.02 |longEW = E |najdisi=Laško |slika=Laško (aerial).jpg |napis=Pogled na Laško iznad [[Grad Laško|gradu Tabor]] |povrsina=3,26 |prebivalstvo=3340 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=259,9 |postna=3270 |posta=Laško |obcina=Laško |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|ime=Laško}} [[Slika:SLO-Laško5.JPG|thumb|right|300px|Pogled proti središču mesta. V daljavi je [[Pivovarna Laško]] ]] '''Laško''' ({{IPA-sl|ˈlaːʃkɔ|pron|Sl-Lasko.ogg}}; {{lang-de|Tüffer}}<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=54}}</ref>) je [[mesto]] ob [[Savinja|Savinji]] z več kot 3.300 prebivalci in središče [[Občina Laško|občine Laško]]. Poleg starega mestnega jedra na levem bregu [[Savinja|Savinje]] Laško obsega še območje [[Zdravilišče|zdravilišča]] ([[Thermana Laško]]) ob izlivu [[Rečica|Rečice]] v Savinjo ([[Rečica pri Laškem]] s [[Kamnolom|kamnolomom]]) in [[Podšmihel]] z [[Železniška postaja Laško|železniško postajo]] na desnem bregu ter [[Podhum]] in območje [[Pivovarna Laško|Pivovarne Laško.]] == Geografija == Na hribu nad naseljem stoji [[grad Laško]]. Laško leži ob spodnjem toku reke Savinje, ki deli [[Posavsko hribovje]] na zahodni in vzhodni del, kamor uvrščamo tudi [[Kozjansko]]. Posavsko hribovje spada v predalpski svet. Laško z okolico spada v zahodni srednji del Slovenije, za katerega je značilen subpanonski zmerno celinski temperaturni režim. Srednja januarska temperatura se spusti malo pod 0 ºC, srednja julijska temperatura ne doseže 20 ºC. Zime so torej hladne, poletja topla, pomladi in jeseni pa zmerno tople in sveže. Jasni dnevi so zlasti poleti, oblačni pa jeseni in pozimi. Za dolino ob reki Savinji je značilna anticiklonalna megla. Na leto pade okrog 1169,3 mm padavin; najbolj mokra sta meseca julij in november. Poleti pada dež pogosto v plohah, za jesen je značilno dolgotrajnejše deževje. S snegom moramo v teh krajih resno računati od druge polovice oktobra do srede aprila. Višje lege so pokrite z gozdovi, na nižjih planotah, vrhovih in prisojnih zložnejših rebrih so gozd marsikje posekali, na krčevinah pa so nastali zaselki ali samotne kmetije. Gozd obsega več kot polovico površja. Največ je mešanih gozdov, s prevlado listavcev; med drevesnimi vrstami pa prevladujeta smreka in bukev. Širša pokrajina je znana po predalpski flori, nekaterih redkih reliktnih vrstah in zaščitenih cvetnicah. === Savinja === Savinja ima pri Laškem snežno-dežni rečni režim. Glavni spomladanski višek vode je posledica kopnenja snega in padavin, jesenski višek pa je posledica dolgotrajnejšega in obilnejšega deževja. Poleti imajo vodotoki nizko gladino zaradi večjega izhlapevanja, pozimi je vodostaj tokov nizek zaradi skromnejših padavin in snežnega zadržka. Izredno visoke vode so v Občini Laško že večkrat povzročile ogromno materialno škodo. == Demografija == V Laškem prebiva 3288 prebivalcev po uradnih podatkih iz leta 2020, površina občine Laško znaša 197 km<sup>2</sup>, število prebivalcev v laški občini znaša približno 12.900 prebivalcev. V občini Laško je 85 naselij in 9 krajevnih skupnosti. Rodnost upada že vrsto let, prebivalstvo se tako kot drugje v Sloveniji v povprečju stara. Mesto Laško je gospodarsko in upravno središče spodnjega Posavinja. ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Nadžupnija Laško]] == Zunanje povezave == {{commons category|Laško}} {{Laško}} {{Mesta-Slovenija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Laško]] [[Kategorija:Laško|*]] {{normativna kontrola}} qpiel47k04ppryinlmhqc51tplbk30w 0 126073 6760012 6694708 2026-10-03T12:27:15Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika! 6760012 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10110432_b4 | latd = 46 |latm = 0 |lats = 40.39 |latNS = N | longd = 14 |longm = 44 |longs = 19.53 |longEW = E |najdisi=Veliko+Trebeljevo |osm={{openstreetmap|lat=46.01179|lon=14.73953|zoom=15}} |slika=2018-10-Veliko & Malo Trebeljevo.jpg |napis=Veliko Trebeljevo (zadaj) |povrsina=0,76 |prebivalstvo=117 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=555 |postna=1000 |posta=Ljubljana |obcina=Ljubljana |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Veliko Trebeljevo - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 18781 | občina = Ljubljana }} }} '''Veliko Trebeljevo''' je [[naselje]] v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]]. Naselje se nahaja na slemenu med dolinama potokov Reka in [[Besnica]]. Prvi zapisi o kraju datirajo v leto 1145. Sredi naselja stoji cerkev Sv. Križa, ki so jo postavili stiški menihi, saj je tedaj vas spadala pod [[stiški samostan]]. Danes je v vasi domačija, ki se ukvarja s kmečkim turizmom. Naselje je izhodišče za številne izlete v naravo, predvsem do znane izletniške točke [[Obolno (vrh)|Obolno]] (776 m). Mimo kraja ob delavnikih poteka redna mestna linija [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|'''26''']]. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Malo Trebeljevo]] == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Veliko Trebeljevo}} {{NaseljaMOL}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Ljubljana]] {{škrbina-naselje-sl}} 00jpigf04elksppz4wnjspgxyap8wpx 0 127788 6760007 6666022 2026-10-03T12:23:58Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6760007 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Mali grad | image = Mali grad full from southeast.JPG | caption = Kompleks Mali grad iz jugovzhodne strani | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = nad starim srednjeveškim jedrom [[Kamnik]]a | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Kamnik - Mali grad | designation1_date = 15. november 1986 | designation1_number = 216<ref>{{RKD|216}}</ref> | občina = Kamnik }} [[Slika:Mali Grad Church.jpg|thumb|Kapela]] '''Mali grad''' je skalna vzpetina nad starim [[srednji vek|srednjeveškim]] jedrom [[Kamnik]]a. Na griču stojita [[Romanika|romanska]] kapela in razvaline [[grad]]u. == Zgodovina == Kakor kažejo [[arheologija|arheološke]] najdbe, je bilo na Malem gradu kultno središče že v času pred [[antika|antiko]]. Mali grad (Spodnji grad) se prvič omenja leta [[1202]]. Najstarejše znano poročilo je datirano na listini, ki nosi datum [[6. februar]] [[1202]], s katero zastavlja ''Meranski vojvoda Berthold'' svoja dva gradova - Mali in Stari grad - v Kamniku, vendar pa je precej starejši. Danes je grad v razvalinah, romanska grajska kapela pa je dobro ohranjena. Vidni so še ostanki posameznih [[obrambni zid|obrambnih zidov]], in pa delno popravljeni in na novo pokrit [[obrambni stolp]]. Izkopani ostanki kažejo na romanske sestavine gradu. == Kapela sv. Eligija == Okoli leta [[1100]] so po vzoru poznoantičnih ''matrijev'' zgradili kapelo sv. Marjete s [[kripta|kripto]]. Še danes je tam dobro ohranjena romanska kapela v dveh nadstropjih, spodnja s kripto in zgornja, pozneje nadzidana kapela sv. Eligija. Spodnja je obsegala sedanji [[prezbiterij]], ko pa so mu v [[12. stoletje|12.stol.]] prizidali [[Cerkvena ladja|ladjo]], so na njeno [[fasada|fasado]] prenesli prvotni portal. V [[13. stoletje|13. stoletju]] so ladjo nadzidali in tri stranice stolpa nad starim prezbiterijem spremenili v polkrožno poznoromansko [[apsida|apsido]]. Tako je nastala nadstropna kapela. Po prezidavah okoli leta [[1470]] in [[barok]]izaciji okoli leta [[1700]] je stavba dobila današnji videz, saj je v ladijskem delu baročno obokana. Prezbiterij je majhen in kvadraten, pod njim je majhna kripta z vzdolžnim banjastim obokom. V notranjosti kapele so ostanki [[freska|fresk]] iz obdobja [[Gotika|gotike]] in [[barok]]a. V zvoniku visi le en zvon. Posvečen je svetemu Roku. V zgornji ladji je zvezdasto rebrasti obok s sklepniki značilnimi za 15. stoletje. Kapela je v ladji nadstropna, kar naj bi bila posledica delitve stanov, ki so jo uporabljali. Kot celota spada kapela na Malem gradu kljub kasnejšim predelavam med pomembnejše in najstarejše romanske [[spomenik]]e v [[Slovenija|Sloveniji]] in [[Evropa|Evropi]]. == Legende == O Malem gradu krožijo številne legende: *o poganskem templju, *o zakopanem zakladu, *o Veroniki, * in o zakleti [[ajdovska deklica|ajdovski deklici]], katero podobo je povzel tudi kamniški grb. ==Galerija== <gallery> Kamnik-Mali grad defense tower.jpg|Obrambni stolp Mali_grad_2005_170.jpg|Mali grad Osrednji prostor kapele Mali Grad z oltarjem.jpg|Osrednji prostor kapele Freska Mali Grad.jpg|Freska Kamnik Mali grad 1.jpg|Freska (motiv angelcev) Kamnik Mali grad sklepnika.jpg|Sklepnika Kamnik mali grad 3.jpg|Glavič Kamnik Mali grad 2.jpg|Portal kapele Malerische Ansichten aus Krain - Die Kappele.jpg|Litografija iz zbirke ''Malerische Ansichten aus Krain'' </gallery> == Sklici== {{sklici|1}} == Viri == {{kategorija v Zbirki|Little Castle}} *Kamniški zbornik XII., Muzej Kamnik, 1969 {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Kamnik]] 0kimbqz7roxxjs11fv3ri9wa56h63ty 0 127876 6760004 6694971 2026-10-03T12:21:05Z PavelPatrulja 234895 Regija dodana 6760004 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 10 |lats = 28.58 |latNS = N | longd = 14 |longm = 25 |longs = 3.25 |longEW = E |najdisi=Dragočajna |geopedia=#L410_F10110572_T13_b4_x456068.437_y115268_s15 |slika=Dragočajna - od severozahoda.jpg |povrsina=2,22 |prebivalstvo=364 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=349,3 |postna=1216 |posta=Smlednik |obcina=Medvode |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} '''Dragočajna''' je [[naselje]] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]] na Gorenjskem. Ob Savi je hotel in naturistični [[avtokamp]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Dragočajna}} {{Medvode}} [[Kategorija:Naselja Občine Medvode]] {{škrbina-naselje-sl}} 7ow92q7d1atymb9pe6pnnwdvbdt1d19 6760010 6760004 2026-10-03T12:26:29Z PavelPatrulja 234895 6760010 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 10 |lats = 28.58 |latNS = N | longd = 14 |longm = 25 |longs = 3.25 |longEW = E |najdisi=Dragočajna |geopedia=#L410_F10110572_T13_b4_x456068.437_y115268_s15 |slika=Dragočajna - od severozahoda.jpg |povrsina=2,22 |prebivalstvo=364 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=349,3 |postna=1216 |posta=Smlednik |obcina=Medvode |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} '''Dragočajna''' je [[naselje]] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Ob Savi je hotel in naturistični [[avtokamp]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Dragočajna}} {{Medvode}} [[Kategorija:Naselja Občine Medvode]] {{škrbina-naselje-sl}} d7i80wtbr2xpqmp3jl9fj2qnctusm03 0 127877 6760013 6694977 2026-10-03T12:27:58Z PavelPatrulja 234895 Regija dodana 6760013 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Moše}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 11 |lats = 1.18 |latNS = N | longd = 14 |longm = 24 |longs = 41.45 |longEW = E |najdisi=Moše |geopedia=#L410_F10110696_T13_b4_x455536.5_y115868.35149999999_s15 |slika=Mose Slovenia.JPG |povrsina=1,41 |prebivalstvo=290 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=357 |postna=1216 |posta=Smlednik |obcina=Medvode |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} '''Moše''' so gručasta [[vas]] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Ležijo na jugovzhodnem robu [[Kranjsko polje|Kranjskega polja]], na levem bregu reke [[Sava|Save]], nasproti [[Mavčiče|Mavčičam]], ob [[Trbojsko jezero|Trbojskem jezeru]]. Dostopna je po krajevnih cestah, ki se odcepijo od ceste [[Valburga]]–[[Kranj]]. Polja so na odprti ravnici vzhodno od naselja. Vas je bila prvič omenjena leta 1334 kot ''Pruk''.<ref>Snoj, Marko. 2009. ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Ljubljana: Modrijan in Založba ZRC, str. 272.</ref> ==Cerkev== Tik nad [[Sava|Savo]] stoji [[neogotika|neogotska]] enoladijska cerkev sv. Mihaela Nadangela. Prvič se omenja leta 1526, v neogotskem slogu pa so jo predelali v sredini 19. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2271 |title=Moše - cerkev sv. Mihalea |work=Register kulturne dediščine |accessdate=9. septembra 2013}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Moše}} {{Medvode}} [[Kategorija:Naselja Občine Medvode]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] {{škrbina-naselje-sl}} rtee75e3iqfaifk6ag3i9rlg4njps81 0 129688 6760149 6648388 2026-10-04T00:25:14Z Tiank07 252323 /* */ Ponovna menjava stranke tokrat iz Gibanje Svoboda v “Ljubljana smo vsi”. 6760149 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jani Möderndorfer |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=| party = [[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(vsaj 1998-2006)}} <ref>{{navedi novico |url=https://siol.net/novice/slovenija/moderndorfer-po-lds-ps-in-zaab-zdaj-prestopil-v-smc-video-403979 |title=Möderndorfer po LDS, PS in ZaAB zdaj prestopil v SMC (video) |work=[[Siol|SiolNET]] |date=29.1.2016 |accessdate=11.2.2020}}</ref> <br> [[Lista Zorana Jankoviča]] {{small|(2006-2011)}}<br>[[Pozitivna Slovenija]] {{small|(2011–2014)}}<br> [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] {{small|(2014–2015)}} <br> [[Stranka_modernega_centra|Stranka Modernega centra]] {{small|(2015–2020)}} <br> [[Lista Marjana Šarca]] {{small|(2020–2022)}} <br> [[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022–2026)}} <br> [[Ljubljana smo vsi]] {{small|(2026-)}} }} '''Jani (Janko) Möderndorfer'''<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P191 |title=Poslanke in poslanci - Jani (Janko) Möderndorfer |accessdate=2018-11-22 |archive-date=2018-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181122171952/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P191 |url-status=dead }}</ref>, [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[3. oktober]] [[1965]], [[Ljubljana]]. Bil je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije od 2011 do 2022. == Življenjepis == Po poklicu je zdravstveni tehnik. Politično kariero je začel v [[Zveza socialistične mladine Slovenije]], kjer je bil nekaj časa tudi zaposlen. Leta 1997 je bil izvoljen za podpredsednika Mestnega odbora [[LDS]], leta 1998 pa je bil na njihovi listi izvoljen tudi za mestnega svetnika [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana]]. Od leta 2002 do 2005 je bil v Liberalni demokraciji Slovenije tudi zaposlen. Na lokalnih volitvah leta 2006 je bil v Mestni svet Mestne občine Ljubljana izvoljen kot član [[Lista Zorana Jankoviča|Liste Zorana Jankoviča]], v katero je pred tem prestopil. Od 2006 pa do 21. decembra 2011 je bil [[podžupan]] Ljubljane. [[Slika:PS ob zagotovilu za umik zakonov pripravljena umakniti referendumsko zahtevo.webm|levo|sličica|206x206_pik|Möderndorfer z [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]].]] Leta 2011 je bil na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah]] izvoljen za poslanca [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], s potrditvijo poslanskega mandata mu je avtomatično prenehala funkcija podžupana.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/11-zupanov-se-bo-moralo-posloviti-od-sedeza/272162 RTVSLO.si - 11 županov se bo moralo posloviti od sedeža]</ref> Istega dne pa je bil izvoljen za predsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborske mandatno-volilne komisije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |title=Dnevnik.si - "Povozil" Mašo Kociper: Predsednik državnega zbora prepričljivo postal Virant |accessdate=2011-12-21 |archive-date=2011-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111221213450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |url-status=dead }}</ref> Prav tako je postal vodja poslanske skupine Pozitivna Slovenija. Leta 2014, se je po kongresu Pozitivne Slovenije, stranka razdelila na dva dela, tako je bil pred državnozborskimi volitvami med soustanovitelji [[Zavezništvo Alenke Bratušek |Zavezništva Alenke Bratušek]], in bil na njihovi listi tudi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|izvoljen v državni zbor]]. Septembra leta 2015 je zapustil tako stranko Zavezništvo Alenke Bratušek kot tudi poslansko skupino ter se pridružil [[Stranka modernega centra|Stranki modernega centra]].<ref>{{Navedi splet|title=Jani Möderndorfer prestopil k SMC|url=https://zurnal24.si/slovenija/jani-moderndorfer-prestopil-k-smc-264259|website=zurnal24.si|accessdate=2020-05-15|language=sl}}</ref> V letu 2018 mu ponovno potrdijo mandat poslanca, ko nadomesti [[Miroslav Cerar ml.|Mira Cerarja]], ki postane zunanji minister Republike Slovenije. Ker se je ob koncu mandata 13. vlade Republike Slovenije Miro Cerar odpovedal povratku v poslanske klopi, je poslanski mandat znova pripadel Möderndorferju. 15. maja 2020 je zaradi nestrinjanja izstopil iz Stranke modernega centra.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Jani Möderndorfer zapušča SMC #vŽivo|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-jani-moderndorfer-zapusca-smc-525468|website=siol.net|accessdate=2020-05-15|language=sl}}</ref> in prestopil v poslansko skupino [[Lista Marjana Šarca|Liste Marjana Šarca]]. Pri LMŠ je kandidiral tudi leta 2022, a se stranki ni uspelo prebiti v državni zbor. Möderndorfer je v svojem okraju Ljubljana Bežigrad 2 prejel 713 oz. 4,81 % glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-04-27}}</ref>. 8. junija 2022 se je stranka LMŠ s celotnim članstvom pripojila k stranki [[Gibanje Svoboda]]. S kariero v kar sedmih strankah velja za rekorderja med vidnejšimi politiki. Na očitke o pogostem prestopanju med strankami je odgovoril, da mu takšno vprašanje zastavljajo ljudje, ki jim je zmanjkalo argumentov.<ref name=":0" /> === Šport === Leta 2010 je bil imenovan za začasnega,<ref>{{navedi novico|url=http://www.delo.si/clanek/119427|title=Jani Möderndorfer začasni predsednik Olimpije|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=30.8.2010|accessdate=28.9.2011|archive-date=2010-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20100901140557/http://www.delo.si/clanek/119427|url-status=dead}}</ref> naslednje leto pa za rednega predsednika [[Košarkarski klub Union Olimpija|Košarkarskega kluba Union Olimpija]]<ref>{{navedi novico|author=Pavčnik, Martin|date=24.6.2011|title=Möderndorfer ostaja predsednik Olimpije|url=http://www.siol.net/sportal/kosarka/2011/06/moderndorfer_ostaja_predsednik_olimpije.aspx|work=Siol.net|accessdate=28.9.2011}}</ref>, na položaju je ostal do julija, 2017. === Zasebno === Poročen je s [[Tadeja Möderndorfer|Tadejo Möderndorfer]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.ljubljana.si/si/mol/podzupani/8899/detail.html Jani Möderndorfer]. Mestna občina Ljubljana. {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Jani}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (1998–2002)]] [[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2006–2010)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2010–2014)]] [[Kategorija:Podžupani Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liste Marjana Šarca]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] 3wqnwb098tt6gacp8qj45r9ld17mxfn 6760150 6760149 2026-10-04T00:28:46Z Tiank07 252323 /* Življenjepis */ Dodatek: prestop v stranko “Ljubljana smo vsi”, in njegovo vlogo v stranki. 6760150 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jani Möderndorfer |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=| party = [[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(vsaj 1998-2006)}} <ref>{{navedi novico |url=https://siol.net/novice/slovenija/moderndorfer-po-lds-ps-in-zaab-zdaj-prestopil-v-smc-video-403979 |title=Möderndorfer po LDS, PS in ZaAB zdaj prestopil v SMC (video) |work=[[Siol|SiolNET]] |date=29.1.2016 |accessdate=11.2.2020}}</ref> <br> [[Lista Zorana Jankoviča]] {{small|(2006-2011)}}<br>[[Pozitivna Slovenija]] {{small|(2011–2014)}}<br> [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] {{small|(2014–2015)}} <br> [[Stranka_modernega_centra|Stranka Modernega centra]] {{small|(2015–2020)}} <br> [[Lista Marjana Šarca]] {{small|(2020–2022)}} <br> [[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022–2026)}} <br> [[Ljubljana smo vsi]] {{small|(2026-)}} }} '''Jani (Janko) Möderndorfer'''<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P191 |title=Poslanke in poslanci - Jani (Janko) Möderndorfer |accessdate=2018-11-22 |archive-date=2018-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181122171952/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P191 |url-status=dead }}</ref>, [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[3. oktober]] [[1965]], [[Ljubljana]]. Bil je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije od 2011 do 2022. == Življenjepis == Po poklicu je zdravstveni tehnik. Politično kariero je začel v [[Zveza socialistične mladine Slovenije]], kjer je bil nekaj časa tudi zaposlen. Leta 1997 je bil izvoljen za podpredsednika Mestnega odbora [[LDS]], leta 1998 pa je bil na njihovi listi izvoljen tudi za mestnega svetnika [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana]]. Od leta 2002 do 2005 je bil v Liberalni demokraciji Slovenije tudi zaposlen. Na lokalnih volitvah leta 2006 je bil v Mestni svet Mestne občine Ljubljana izvoljen kot član [[Lista Zorana Jankoviča|Liste Zorana Jankoviča]], v katero je pred tem prestopil. Od 2006 pa do 21. decembra 2011 je bil [[podžupan]] Ljubljane. [[Slika:PS ob zagotovilu za umik zakonov pripravljena umakniti referendumsko zahtevo.webm|levo|sličica|206x206_pik|Möderndorfer z [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]].]] Leta 2011 je bil na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah]] izvoljen za poslanca [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], s potrditvijo poslanskega mandata mu je avtomatično prenehala funkcija podžupana.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/11-zupanov-se-bo-moralo-posloviti-od-sedeza/272162 RTVSLO.si - 11 županov se bo moralo posloviti od sedeža]</ref> Istega dne pa je bil izvoljen za predsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborske mandatno-volilne komisije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |title=Dnevnik.si - "Povozil" Mašo Kociper: Predsednik državnega zbora prepričljivo postal Virant |accessdate=2011-12-21 |archive-date=2011-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111221213450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |url-status=dead }}</ref> Prav tako je postal vodja poslanske skupine Pozitivna Slovenija. Leta 2014, se je po kongresu Pozitivne Slovenije, stranka razdelila na dva dela, tako je bil pred državnozborskimi volitvami med soustanovitelji [[Zavezništvo Alenke Bratušek |Zavezništva Alenke Bratušek]], in bil na njihovi listi tudi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|izvoljen v državni zbor]]. Septembra leta 2015 je zapustil tako stranko Zavezništvo Alenke Bratušek kot tudi poslansko skupino ter se pridružil [[Stranka modernega centra|Stranki modernega centra]].<ref>{{Navedi splet|title=Jani Möderndorfer prestopil k SMC|url=https://zurnal24.si/slovenija/jani-moderndorfer-prestopil-k-smc-264259|website=zurnal24.si|accessdate=2020-05-15|language=sl}}</ref> V letu 2018 mu ponovno potrdijo mandat poslanca, ko nadomesti [[Miroslav Cerar ml.|Mira Cerarja]], ki postane zunanji minister Republike Slovenije. Ker se je ob koncu mandata 13. vlade Republike Slovenije Miro Cerar odpovedal povratku v poslanske klopi, je poslanski mandat znova pripadel Möderndorferju. 15. maja 2020 je zaradi nestrinjanja izstopil iz Stranke modernega centra.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Jani Möderndorfer zapušča SMC #vŽivo|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-jani-moderndorfer-zapusca-smc-525468|website=siol.net|accessdate=2020-05-15|language=sl}}</ref> in prestopil v poslansko skupino [[Lista Marjana Šarca|Liste Marjana Šarca]]. Pri LMŠ je kandidiral tudi leta 2022, a se stranki ni uspelo prebiti v državni zbor. Möderndorfer je v svojem okraju Ljubljana Bežigrad 2 prejel 713 oz. 4,81 % glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-04-27}}</ref>. 8. junija 2022 se je stranka LMŠ s celotnim članstvom pripojila k stranki [[Gibanje Svoboda]]. Leta 2026 je prestopil v stranko [[Ljubljana smo vsi]], kjer je postal generalni sekretar. S kariero v kar osmih strankah velja za rekorderja med vidnejšimi politiki. Na očitke o pogostem prestopanju med strankami je odgovoril, da mu takšno vprašanje zastavljajo ljudje, ki jim je zmanjkalo argumentov.<ref name=":0" /> === Šport === Leta 2010 je bil imenovan za začasnega,<ref>{{navedi novico|url=http://www.delo.si/clanek/119427|title=Jani Möderndorfer začasni predsednik Olimpije|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=30.8.2010|accessdate=28.9.2011|archive-date=2010-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20100901140557/http://www.delo.si/clanek/119427|url-status=dead}}</ref> naslednje leto pa za rednega predsednika [[Košarkarski klub Union Olimpija|Košarkarskega kluba Union Olimpija]]<ref>{{navedi novico|author=Pavčnik, Martin|date=24.6.2011|title=Möderndorfer ostaja predsednik Olimpije|url=http://www.siol.net/sportal/kosarka/2011/06/moderndorfer_ostaja_predsednik_olimpije.aspx|work=Siol.net|accessdate=28.9.2011}}</ref>, na položaju je ostal do julija, 2017. === Zasebno === Poročen je s [[Tadeja Möderndorfer|Tadejo Möderndorfer]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.ljubljana.si/si/mol/podzupani/8899/detail.html Jani Möderndorfer]. Mestna občina Ljubljana. {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Jani}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (1998–2002)]] [[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2006–2010)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2010–2014)]] [[Kategorija:Podžupani Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liste Marjana Šarca]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] rk3i44dpf0o0yy7yrkmj71vhhjqtoah 6760152 6760150 2026-10-04T00:36:47Z Tiank07 252323 /* Življenjepis */ vir za novo funkcijo v novi stranki. 6760152 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jani Möderndorfer |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=| party = [[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(vsaj 1998-2006)}} <ref>{{navedi novico |url=https://siol.net/novice/slovenija/moderndorfer-po-lds-ps-in-zaab-zdaj-prestopil-v-smc-video-403979 |title=Möderndorfer po LDS, PS in ZaAB zdaj prestopil v SMC (video) |work=[[Siol|SiolNET]] |date=29.1.2016 |accessdate=11.2.2020}}</ref> <br> [[Lista Zorana Jankoviča]] {{small|(2006-2011)}}<br>[[Pozitivna Slovenija]] {{small|(2011–2014)}}<br> [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] {{small|(2014–2015)}} <br> [[Stranka_modernega_centra|Stranka Modernega centra]] {{small|(2015–2020)}} <br> [[Lista Marjana Šarca]] {{small|(2020–2022)}} <br> [[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022–2026)}} <br> [[Ljubljana smo vsi]] {{small|(2026-)}} }} '''Jani (Janko) Möderndorfer'''<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P191 |title=Poslanke in poslanci - Jani (Janko) Möderndorfer |accessdate=2018-11-22 |archive-date=2018-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181122171952/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P191 |url-status=dead }}</ref>, [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[3. oktober]] [[1965]], [[Ljubljana]]. Bil je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije od 2011 do 2022. == Življenjepis == Po poklicu je zdravstveni tehnik. Politično kariero je začel v [[Zveza socialistične mladine Slovenije]], kjer je bil nekaj časa tudi zaposlen. Leta 1997 je bil izvoljen za podpredsednika Mestnega odbora [[LDS]], leta 1998 pa je bil na njihovi listi izvoljen tudi za mestnega svetnika [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana]]. Od leta 2002 do 2005 je bil v Liberalni demokraciji Slovenije tudi zaposlen. Na lokalnih volitvah leta 2006 je bil v Mestni svet Mestne občine Ljubljana izvoljen kot član [[Lista Zorana Jankoviča|Liste Zorana Jankoviča]], v katero je pred tem prestopil. Od 2006 pa do 21. decembra 2011 je bil [[podžupan]] Ljubljane. [[Slika:PS ob zagotovilu za umik zakonov pripravljena umakniti referendumsko zahtevo.webm|levo|sličica|206x206_pik|Möderndorfer z [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]].]] Leta 2011 je bil na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah]] izvoljen za poslanca [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], s potrditvijo poslanskega mandata mu je avtomatično prenehala funkcija podžupana.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/11-zupanov-se-bo-moralo-posloviti-od-sedeza/272162 RTVSLO.si - 11 županov se bo moralo posloviti od sedeža]</ref> Istega dne pa je bil izvoljen za predsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborske mandatno-volilne komisije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |title=Dnevnik.si - "Povozil" Mašo Kociper: Predsednik državnega zbora prepričljivo postal Virant |accessdate=2011-12-21 |archive-date=2011-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111221213450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |url-status=dead }}</ref> Prav tako je postal vodja poslanske skupine Pozitivna Slovenija. Leta 2014, se je po kongresu Pozitivne Slovenije, stranka razdelila na dva dela, tako je bil pred državnozborskimi volitvami med soustanovitelji [[Zavezništvo Alenke Bratušek |Zavezništva Alenke Bratušek]], in bil na njihovi listi tudi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|izvoljen v državni zbor]]. Septembra leta 2015 je zapustil tako stranko Zavezništvo Alenke Bratušek kot tudi poslansko skupino ter se pridružil [[Stranka modernega centra|Stranki modernega centra]].<ref>{{Navedi splet|title=Jani Möderndorfer prestopil k SMC|url=https://zurnal24.si/slovenija/jani-moderndorfer-prestopil-k-smc-264259|website=zurnal24.si|accessdate=2020-05-15|language=sl}}</ref> V letu 2018 mu ponovno potrdijo mandat poslanca, ko nadomesti [[Miroslav Cerar ml.|Mira Cerarja]], ki postane zunanji minister Republike Slovenije. Ker se je ob koncu mandata 13. vlade Republike Slovenije Miro Cerar odpovedal povratku v poslanske klopi, je poslanski mandat znova pripadel Möderndorferju. 15. maja 2020 je zaradi nestrinjanja izstopil iz Stranke modernega centra.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Jani Möderndorfer zapušča SMC #vŽivo|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-jani-moderndorfer-zapusca-smc-525468|website=siol.net|accessdate=2020-05-15|language=sl}}</ref> in prestopil v poslansko skupino [[Lista Marjana Šarca|Liste Marjana Šarca]]. Pri LMŠ je kandidiral tudi leta 2022, a se stranki ni uspelo prebiti v državni zbor. Möderndorfer je v svojem okraju Ljubljana Bežigrad 2 prejel 713 oz. 4,81 % glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-04-27}}</ref>. 8. junija 2022 se je stranka LMŠ s celotnim članstvom pripojila k stranki [[Gibanje Svoboda]]. Leta 2026 je prestopil v stranko [[Ljubljana smo vsi]], kjer je postal generalni sekretar.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Rop: Ljubljana ni last župana ali katere koli interesne skupine |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/rop-ljubljana-ni-last-zupana-ali-katere-koli-interesne-skupine/795705 |access-date=2026-10-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> S kariero v kar osmih strankah velja za rekorderja med vidnejšimi politiki. Na očitke o pogostem prestopanju med strankami je odgovoril, da mu takšno vprašanje zastavljajo ljudje, ki jim je zmanjkalo argumentov.<ref name=":0" /> === Šport === Leta 2010 je bil imenovan za začasnega,<ref>{{navedi novico|url=http://www.delo.si/clanek/119427|title=Jani Möderndorfer začasni predsednik Olimpije|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=30.8.2010|accessdate=28.9.2011|archive-date=2010-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20100901140557/http://www.delo.si/clanek/119427|url-status=dead}}</ref> naslednje leto pa za rednega predsednika [[Košarkarski klub Union Olimpija|Košarkarskega kluba Union Olimpija]]<ref>{{navedi novico|author=Pavčnik, Martin|date=24.6.2011|title=Möderndorfer ostaja predsednik Olimpije|url=http://www.siol.net/sportal/kosarka/2011/06/moderndorfer_ostaja_predsednik_olimpije.aspx|work=Siol.net|accessdate=28.9.2011}}</ref>, na položaju je ostal do julija, 2017. === Zasebno === Poročen je s [[Tadeja Möderndorfer|Tadejo Möderndorfer]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.ljubljana.si/si/mol/podzupani/8899/detail.html Jani Möderndorfer]. Mestna občina Ljubljana. {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Jani}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (1998–2002)]] [[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2006–2010)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2010–2014)]] [[Kategorija:Podžupani Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liste Marjana Šarca]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] 97zc05wsv9xly2eic1onz9kpk2aijjj 6760153 6760152 2026-10-04T00:39:20Z Tiank07 252323 /* Življenjepis */ popravljen vir za volitve 2022. 6760153 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jani Möderndorfer |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=| party = [[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(vsaj 1998-2006)}} <ref>{{navedi novico |url=https://siol.net/novice/slovenija/moderndorfer-po-lds-ps-in-zaab-zdaj-prestopil-v-smc-video-403979 |title=Möderndorfer po LDS, PS in ZaAB zdaj prestopil v SMC (video) |work=[[Siol|SiolNET]] |date=29.1.2016 |accessdate=11.2.2020}}</ref> <br> [[Lista Zorana Jankoviča]] {{small|(2006-2011)}}<br>[[Pozitivna Slovenija]] {{small|(2011–2014)}}<br> [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] {{small|(2014–2015)}} <br> [[Stranka_modernega_centra|Stranka Modernega centra]] {{small|(2015–2020)}} <br> [[Lista Marjana Šarca]] {{small|(2020–2022)}} <br> [[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022–2026)}} <br> [[Ljubljana smo vsi]] {{small|(2026-)}} }} '''Jani (Janko) Möderndorfer'''<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P191 |title=Poslanke in poslanci - Jani (Janko) Möderndorfer |accessdate=2018-11-22 |archive-date=2018-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181122171952/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P191 |url-status=dead }}</ref>, [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[3. oktober]] [[1965]], [[Ljubljana]]. Bil je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije od 2011 do 2022. == Življenjepis == Po poklicu je zdravstveni tehnik. Politično kariero je začel v [[Zveza socialistične mladine Slovenije]], kjer je bil nekaj časa tudi zaposlen. Leta 1997 je bil izvoljen za podpredsednika Mestnega odbora [[LDS]], leta 1998 pa je bil na njihovi listi izvoljen tudi za mestnega svetnika [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana]]. Od leta 2002 do 2005 je bil v Liberalni demokraciji Slovenije tudi zaposlen. Na lokalnih volitvah leta 2006 je bil v Mestni svet Mestne občine Ljubljana izvoljen kot član [[Lista Zorana Jankoviča|Liste Zorana Jankoviča]], v katero je pred tem prestopil. Od 2006 pa do 21. decembra 2011 je bil [[podžupan]] Ljubljane. [[Slika:PS ob zagotovilu za umik zakonov pripravljena umakniti referendumsko zahtevo.webm|levo|sličica|206x206_pik|Möderndorfer z [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]].]] Leta 2011 je bil na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah]] izvoljen za poslanca [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], s potrditvijo poslanskega mandata mu je avtomatično prenehala funkcija podžupana.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/11-zupanov-se-bo-moralo-posloviti-od-sedeza/272162 RTVSLO.si - 11 županov se bo moralo posloviti od sedeža]</ref> Istega dne pa je bil izvoljen za predsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborske mandatno-volilne komisije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |title=Dnevnik.si - "Povozil" Mašo Kociper: Predsednik državnega zbora prepričljivo postal Virant |accessdate=2011-12-21 |archive-date=2011-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111221213450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |url-status=dead }}</ref> Prav tako je postal vodja poslanske skupine Pozitivna Slovenija. Leta 2014, se je po kongresu Pozitivne Slovenije, stranka razdelila na dva dela, tako je bil pred državnozborskimi volitvami med soustanovitelji [[Zavezništvo Alenke Bratušek |Zavezništva Alenke Bratušek]], in bil na njihovi listi tudi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|izvoljen v državni zbor]]. Septembra leta 2015 je zapustil tako stranko Zavezništvo Alenke Bratušek kot tudi poslansko skupino ter se pridružil [[Stranka modernega centra|Stranki modernega centra]].<ref>{{Navedi splet|title=Jani Möderndorfer prestopil k SMC|url=https://zurnal24.si/slovenija/jani-moderndorfer-prestopil-k-smc-264259|website=zurnal24.si|accessdate=2020-05-15|language=sl}}</ref> V letu 2018 mu ponovno potrdijo mandat poslanca, ko nadomesti [[Miroslav Cerar ml.|Mira Cerarja]], ki postane zunanji minister Republike Slovenije. Ker se je ob koncu mandata 13. vlade Republike Slovenije Miro Cerar odpovedal povratku v poslanske klopi, je poslanski mandat znova pripadel Möderndorferju. 15. maja 2020 je zaradi nestrinjanja izstopil iz Stranke modernega centra.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Jani Möderndorfer zapušča SMC #vŽivo|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-jani-moderndorfer-zapusca-smc-525468|website=siol.net|accessdate=2020-05-15|language=sl}}</ref> in prestopil v poslansko skupino [[Lista Marjana Šarca|Liste Marjana Šarca]]. Pri LMŠ je kandidiral tudi leta 2022, a se stranki ni uspelo prebiti v državni zbor. Möderndorfer je v svojem okraju Ljubljana Bežigrad 2 prejel 713 oz. 4,81 % glasov.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati |access-date=2026-10-04 |website=www.dvk-rs.si}}</ref>. 8. junija 2022 se je stranka LMŠ s celotnim članstvom pripojila k stranki [[Gibanje Svoboda]]. Leta 2026 je prestopil v stranko [[Ljubljana smo vsi]], kjer je postal generalni sekretar.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Rop: Ljubljana ni last župana ali katere koli interesne skupine |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/rop-ljubljana-ni-last-zupana-ali-katere-koli-interesne-skupine/795705 |access-date=2026-10-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> S kariero v kar osmih strankah velja za rekorderja med vidnejšimi politiki. Na očitke o pogostem prestopanju med strankami je odgovoril, da mu takšno vprašanje zastavljajo ljudje, ki jim je zmanjkalo argumentov.<ref name=":0" /> === Šport === Leta 2010 je bil imenovan za začasnega,<ref>{{navedi novico|url=http://www.delo.si/clanek/119427|title=Jani Möderndorfer začasni predsednik Olimpije|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=30.8.2010|accessdate=28.9.2011|archive-date=2010-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20100901140557/http://www.delo.si/clanek/119427|url-status=dead}}</ref> naslednje leto pa za rednega predsednika [[Košarkarski klub Union Olimpija|Košarkarskega kluba Union Olimpija]]<ref>{{navedi novico|author=Pavčnik, Martin|date=24.6.2011|title=Möderndorfer ostaja predsednik Olimpije|url=http://www.siol.net/sportal/kosarka/2011/06/moderndorfer_ostaja_predsednik_olimpije.aspx|work=Siol.net|accessdate=28.9.2011}}</ref>, na položaju je ostal do julija, 2017. === Zasebno === Poročen je s [[Tadeja Möderndorfer|Tadejo Möderndorfer]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.ljubljana.si/si/mol/podzupani/8899/detail.html Jani Möderndorfer]. Mestna občina Ljubljana. {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Jani}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (1998–2002)]] [[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2006–2010)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2010–2014)]] [[Kategorija:Podžupani Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liste Marjana Šarca]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] pm6119khojxdtami8xdh1ttpwywjkhc 6760229 6760153 2026-10-04T08:36:27Z Marko3 1829 6760229 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jani Möderndorfer |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=| party = [[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(vsaj 1998–2006)}} <ref>{{navedi novico |url=https://siol.net/novice/slovenija/moderndorfer-po-lds-ps-in-zaab-zdaj-prestopil-v-smc-video-403979 |title=Möderndorfer po LDS, PS in ZaAB zdaj prestopil v SMC (video) |work=[[Siol|SiolNET]] |date=29.1.2016 |accessdate=11.2.2020}}</ref> <br> [[Lista Zorana Jankoviča]] {{small|(2006–2011)}}<br>[[Pozitivna Slovenija]] {{small|(2011–2014)}}<br> [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] {{small|(2014–2015)}} <br> [[Stranka_modernega_centra|Stranka Modernega centra]] {{small|(2015–2020)}} <br> [[Lista Marjana Šarca]] {{small|(2020–2022)}} <br> [[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022–2026)}} <br> [[Ljubljana smo vsi]] {{small|(2026-)}} }} '''Jani (Janko) Möderndorfer'''<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P191 |title=Poslanke in poslanci - Jani (Janko) Möderndorfer |accessdate=2018-11-22 |archive-date=2018-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181122171952/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P191 |url-status=dead }}</ref>, [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[3. oktober]] [[1965]], [[Ljubljana]]. Bil je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije od 2011 do 2022. == Življenjepis == Po poklicu je zdravstveni tehnik. Politično kariero je začel v [[Zveza socialistične mladine Slovenije]], kjer je bil nekaj časa tudi zaposlen. Leta 1997 je bil izvoljen za podpredsednika Mestnega odbora [[LDS]], leta 1998 pa je bil na njihovi listi izvoljen tudi za mestnega svetnika [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana]]. Od leta 2002 do 2005 je bil v Liberalni demokraciji Slovenije tudi zaposlen. Na lokalnih volitvah leta 2006 je bil v Mestni svet Mestne občine Ljubljana izvoljen kot član [[Lista Zorana Jankoviča|Liste Zorana Jankoviča]], v katero je pred tem prestopil. Od 2006 pa do 21. decembra 2011 je bil [[podžupan]] Ljubljane. [[Slika:PS ob zagotovilu za umik zakonov pripravljena umakniti referendumsko zahtevo.webm|levo|sličica|206x206_pik|Möderndorfer z [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]].]] Leta 2011 je bil na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah]] izvoljen za poslanca [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], s potrditvijo poslanskega mandata mu je avtomatično prenehala funkcija podžupana.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/11-zupanov-se-bo-moralo-posloviti-od-sedeza/272162 RTVSLO.si - 11 županov se bo moralo posloviti od sedeža]</ref> Istega dne pa je bil izvoljen za predsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborske mandatno-volilne komisije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |title=Dnevnik.si - "Povozil" Mašo Kociper: Predsednik državnega zbora prepričljivo postal Virant |accessdate=2011-12-21 |archive-date=2011-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111221213450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |url-status=dead }}</ref> Prav tako je postal vodja poslanske skupine Pozitivna Slovenija. Leta 2014, se je po kongresu Pozitivne Slovenije, stranka razdelila na dva dela, tako je bil pred državnozborskimi volitvami med soustanovitelji [[Zavezništvo Alenke Bratušek |Zavezništva Alenke Bratušek]], in bil na njihovi listi tudi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|izvoljen v državni zbor]]. Septembra leta 2015 je zapustil tako stranko Zavezništvo Alenke Bratušek kot tudi poslansko skupino ter se pridružil [[Stranka modernega centra|Stranki modernega centra]].<ref>{{Navedi splet|title=Jani Möderndorfer prestopil k SMC|url=https://zurnal24.si/slovenija/jani-moderndorfer-prestopil-k-smc-264259|website=zurnal24.si|accessdate=2020-05-15|language=sl}}</ref> V letu 2018 mu ponovno potrdijo mandat poslanca, ko nadomesti [[Miroslav Cerar ml.|Mira Cerarja]], ki postane zunanji minister Republike Slovenije. Ker se je ob koncu mandata 13. vlade Republike Slovenije Miro Cerar odpovedal povratku v poslanske klopi, je poslanski mandat znova pripadel Möderndorferju. 15. maja 2020 je zaradi nestrinjanja izstopil iz Stranke modernega centra.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Jani Möderndorfer zapušča SMC #vŽivo|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-jani-moderndorfer-zapusca-smc-525468|website=siol.net|accessdate=2020-05-15|language=sl}}</ref> in prestopil v poslansko skupino [[Lista Marjana Šarca|Liste Marjana Šarca]]. Pri LMŠ je kandidiral tudi leta 2022, a se stranki ni uspelo prebiti v državni zbor. Möderndorfer je v svojem okraju Ljubljana Bežigrad 2 prejel 713 oz. 4,81 % glasov.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati |access-date=2026-10-04 |website=www.dvk-rs.si}}</ref>. 8. junija 2022 se je stranka LMŠ s celotnim članstvom pripojila k stranki [[Gibanje Svoboda]]. Leta 2026 je prestopil v stranko [[Ljubljana smo vsi]], kjer je postal generalni sekretar.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Rop: Ljubljana ni last župana ali katere koli interesne skupine |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/rop-ljubljana-ni-last-zupana-ali-katere-koli-interesne-skupine/795705 |access-date=2026-10-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> S kariero v kar osmih strankah velja za rekorderja med vidnejšimi politiki. Na očitke o pogostem prestopanju med strankami je odgovoril, da mu takšno vprašanje zastavljajo ljudje, ki jim je zmanjkalo argumentov.<ref name=":0" /> === Šport === Leta 2010 je bil imenovan za začasnega,<ref>{{navedi novico|url=http://www.delo.si/clanek/119427|title=Jani Möderndorfer začasni predsednik Olimpije|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=30.8.2010|accessdate=28.9.2011|archive-date=2010-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20100901140557/http://www.delo.si/clanek/119427|url-status=dead}}</ref> naslednje leto pa za rednega predsednika [[Košarkarski klub Union Olimpija|Košarkarskega kluba Union Olimpija]]<ref>{{navedi novico|author=Pavčnik, Martin|date=24.6.2011|title=Möderndorfer ostaja predsednik Olimpije|url=http://www.siol.net/sportal/kosarka/2011/06/moderndorfer_ostaja_predsednik_olimpije.aspx|work=Siol.net|accessdate=28.9.2011}}</ref>, na položaju je ostal do julija, 2017. === Zasebno === Poročen je s [[Tadeja Möderndorfer|Tadejo Möderndorfer]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.ljubljana.si/si/mol/podzupani/8899/detail.html Jani Möderndorfer]. Mestna občina Ljubljana. {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Jani}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (1998–2002)]] [[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2006–2010)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2010–2014)]] [[Kategorija:Podžupani Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liste Marjana Šarca]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] hlkh0eg1qmxy6khd6xnkictnn04bssw 6760230 6760229 2026-10-04T08:36:46Z Marko3 1829 6760230 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jani Möderndorfer |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=| party = [[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(vsaj 1998–2006)}} <ref>{{navedi novico |url=https://siol.net/novice/slovenija/moderndorfer-po-lds-ps-in-zaab-zdaj-prestopil-v-smc-video-403979 |title=Möderndorfer po LDS, PS in ZaAB zdaj prestopil v SMC (video) |work=[[Siol|SiolNET]] |date=29.1.2016 |accessdate=11.2.2020}}</ref> <br> [[Lista Zorana Jankoviča]] {{small|(2006–2011)}}<br>[[Pozitivna Slovenija]] {{small|(2011–2014)}}<br> [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] {{small|(2014–2015)}} <br> [[Stranka_modernega_centra|Stranka Modernega centra]] {{small|(2015–2020)}} <br> [[Lista Marjana Šarca]] {{small|(2020–2022)}} <br> [[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022–2026)}} <br> [[Ljubljana smo vsi]] {{small|(2026–)}} }} '''Jani (Janko) Möderndorfer'''<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P191 |title=Poslanke in poslanci - Jani (Janko) Möderndorfer |accessdate=2018-11-22 |archive-date=2018-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181122171952/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P191 |url-status=dead }}</ref>, [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[3. oktober]] [[1965]], [[Ljubljana]]. Bil je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije od 2011 do 2022. == Življenjepis == Po poklicu je zdravstveni tehnik. Politično kariero je začel v [[Zveza socialistične mladine Slovenije]], kjer je bil nekaj časa tudi zaposlen. Leta 1997 je bil izvoljen za podpredsednika Mestnega odbora [[LDS]], leta 1998 pa je bil na njihovi listi izvoljen tudi za mestnega svetnika [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana]]. Od leta 2002 do 2005 je bil v Liberalni demokraciji Slovenije tudi zaposlen. Na lokalnih volitvah leta 2006 je bil v Mestni svet Mestne občine Ljubljana izvoljen kot član [[Lista Zorana Jankoviča|Liste Zorana Jankoviča]], v katero je pred tem prestopil. Od 2006 pa do 21. decembra 2011 je bil [[podžupan]] Ljubljane. [[Slika:PS ob zagotovilu za umik zakonov pripravljena umakniti referendumsko zahtevo.webm|levo|sličica|206x206_pik|Möderndorfer z [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]].]] Leta 2011 je bil na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah]] izvoljen za poslanca [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], s potrditvijo poslanskega mandata mu je avtomatično prenehala funkcija podžupana.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/11-zupanov-se-bo-moralo-posloviti-od-sedeza/272162 RTVSLO.si - 11 županov se bo moralo posloviti od sedeža]</ref> Istega dne pa je bil izvoljen za predsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborske mandatno-volilne komisije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |title=Dnevnik.si - "Povozil" Mašo Kociper: Predsednik državnega zbora prepričljivo postal Virant |accessdate=2011-12-21 |archive-date=2011-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111221213450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |url-status=dead }}</ref> Prav tako je postal vodja poslanske skupine Pozitivna Slovenija. Leta 2014, se je po kongresu Pozitivne Slovenije, stranka razdelila na dva dela, tako je bil pred državnozborskimi volitvami med soustanovitelji [[Zavezništvo Alenke Bratušek |Zavezništva Alenke Bratušek]], in bil na njihovi listi tudi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|izvoljen v državni zbor]]. Septembra leta 2015 je zapustil tako stranko Zavezništvo Alenke Bratušek kot tudi poslansko skupino ter se pridružil [[Stranka modernega centra|Stranki modernega centra]].<ref>{{Navedi splet|title=Jani Möderndorfer prestopil k SMC|url=https://zurnal24.si/slovenija/jani-moderndorfer-prestopil-k-smc-264259|website=zurnal24.si|accessdate=2020-05-15|language=sl}}</ref> V letu 2018 mu ponovno potrdijo mandat poslanca, ko nadomesti [[Miroslav Cerar ml.|Mira Cerarja]], ki postane zunanji minister Republike Slovenije. Ker se je ob koncu mandata 13. vlade Republike Slovenije Miro Cerar odpovedal povratku v poslanske klopi, je poslanski mandat znova pripadel Möderndorferju. 15. maja 2020 je zaradi nestrinjanja izstopil iz Stranke modernega centra.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Jani Möderndorfer zapušča SMC #vŽivo|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-jani-moderndorfer-zapusca-smc-525468|website=siol.net|accessdate=2020-05-15|language=sl}}</ref> in prestopil v poslansko skupino [[Lista Marjana Šarca|Liste Marjana Šarca]]. Pri LMŠ je kandidiral tudi leta 2022, a se stranki ni uspelo prebiti v državni zbor. Möderndorfer je v svojem okraju Ljubljana Bežigrad 2 prejel 713 oz. 4,81 % glasov.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati |access-date=2026-10-04 |website=www.dvk-rs.si}}</ref>. 8. junija 2022 se je stranka LMŠ s celotnim članstvom pripojila k stranki [[Gibanje Svoboda]]. Leta 2026 je prestopil v stranko [[Ljubljana smo vsi]], kjer je postal generalni sekretar.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Rop: Ljubljana ni last župana ali katere koli interesne skupine |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/rop-ljubljana-ni-last-zupana-ali-katere-koli-interesne-skupine/795705 |access-date=2026-10-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> S kariero v kar osmih strankah velja za rekorderja med vidnejšimi politiki. Na očitke o pogostem prestopanju med strankami je odgovoril, da mu takšno vprašanje zastavljajo ljudje, ki jim je zmanjkalo argumentov.<ref name=":0" /> === Šport === Leta 2010 je bil imenovan za začasnega,<ref>{{navedi novico|url=http://www.delo.si/clanek/119427|title=Jani Möderndorfer začasni predsednik Olimpije|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=30.8.2010|accessdate=28.9.2011|archive-date=2010-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20100901140557/http://www.delo.si/clanek/119427|url-status=dead}}</ref> naslednje leto pa za rednega predsednika [[Košarkarski klub Union Olimpija|Košarkarskega kluba Union Olimpija]]<ref>{{navedi novico|author=Pavčnik, Martin|date=24.6.2011|title=Möderndorfer ostaja predsednik Olimpije|url=http://www.siol.net/sportal/kosarka/2011/06/moderndorfer_ostaja_predsednik_olimpije.aspx|work=Siol.net|accessdate=28.9.2011}}</ref>, na položaju je ostal do julija, 2017. === Zasebno === Poročen je s [[Tadeja Möderndorfer|Tadejo Möderndorfer]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.ljubljana.si/si/mol/podzupani/8899/detail.html Jani Möderndorfer]. Mestna občina Ljubljana. {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Jani}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (1998–2002)]] [[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2006–2010)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2010–2014)]] [[Kategorija:Podžupani Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liste Marjana Šarca]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] edca4a49srv8rdrkzkjll5hhihbb7wv 6760232 6760230 2026-10-04T08:37:46Z Marko3 1829 /* Šport */ 6760232 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jani Möderndorfer |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=| party = [[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(vsaj 1998–2006)}} <ref>{{navedi novico |url=https://siol.net/novice/slovenija/moderndorfer-po-lds-ps-in-zaab-zdaj-prestopil-v-smc-video-403979 |title=Möderndorfer po LDS, PS in ZaAB zdaj prestopil v SMC (video) |work=[[Siol|SiolNET]] |date=29.1.2016 |accessdate=11.2.2020}}</ref> <br> [[Lista Zorana Jankoviča]] {{small|(2006–2011)}}<br>[[Pozitivna Slovenija]] {{small|(2011–2014)}}<br> [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] {{small|(2014–2015)}} <br> [[Stranka_modernega_centra|Stranka Modernega centra]] {{small|(2015–2020)}} <br> [[Lista Marjana Šarca]] {{small|(2020–2022)}} <br> [[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022–2026)}} <br> [[Ljubljana smo vsi]] {{small|(2026–)}} }} '''Jani (Janko) Möderndorfer'''<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P191 |title=Poslanke in poslanci - Jani (Janko) Möderndorfer |accessdate=2018-11-22 |archive-date=2018-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181122171952/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P191 |url-status=dead }}</ref>, [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[3. oktober]] [[1965]], [[Ljubljana]]. Bil je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije od 2011 do 2022. == Življenjepis == Po poklicu je zdravstveni tehnik. Politično kariero je začel v [[Zveza socialistične mladine Slovenije]], kjer je bil nekaj časa tudi zaposlen. Leta 1997 je bil izvoljen za podpredsednika Mestnega odbora [[LDS]], leta 1998 pa je bil na njihovi listi izvoljen tudi za mestnega svetnika [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana]]. Od leta 2002 do 2005 je bil v Liberalni demokraciji Slovenije tudi zaposlen. Na lokalnih volitvah leta 2006 je bil v Mestni svet Mestne občine Ljubljana izvoljen kot član [[Lista Zorana Jankoviča|Liste Zorana Jankoviča]], v katero je pred tem prestopil. Od 2006 pa do 21. decembra 2011 je bil [[podžupan]] Ljubljane. [[Slika:PS ob zagotovilu za umik zakonov pripravljena umakniti referendumsko zahtevo.webm|levo|sličica|206x206_pik|Möderndorfer z [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]].]] Leta 2011 je bil na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah]] izvoljen za poslanca [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], s potrditvijo poslanskega mandata mu je avtomatično prenehala funkcija podžupana.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/11-zupanov-se-bo-moralo-posloviti-od-sedeza/272162 RTVSLO.si - 11 županov se bo moralo posloviti od sedeža]</ref> Istega dne pa je bil izvoljen za predsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborske mandatno-volilne komisije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |title=Dnevnik.si - "Povozil" Mašo Kociper: Predsednik državnega zbora prepričljivo postal Virant |accessdate=2011-12-21 |archive-date=2011-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111221213450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |url-status=dead }}</ref> Prav tako je postal vodja poslanske skupine Pozitivna Slovenija. Leta 2014, se je po kongresu Pozitivne Slovenije, stranka razdelila na dva dela, tako je bil pred državnozborskimi volitvami med soustanovitelji [[Zavezništvo Alenke Bratušek |Zavezništva Alenke Bratušek]], in bil na njihovi listi tudi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|izvoljen v državni zbor]]. Septembra leta 2015 je zapustil tako stranko Zavezništvo Alenke Bratušek kot tudi poslansko skupino ter se pridružil [[Stranka modernega centra|Stranki modernega centra]].<ref>{{Navedi splet|title=Jani Möderndorfer prestopil k SMC|url=https://zurnal24.si/slovenija/jani-moderndorfer-prestopil-k-smc-264259|website=zurnal24.si|accessdate=2020-05-15|language=sl}}</ref> V letu 2018 mu ponovno potrdijo mandat poslanca, ko nadomesti [[Miroslav Cerar ml.|Mira Cerarja]], ki postane zunanji minister Republike Slovenije. Ker se je ob koncu mandata 13. vlade Republike Slovenije Miro Cerar odpovedal povratku v poslanske klopi, je poslanski mandat znova pripadel Möderndorferju. 15. maja 2020 je zaradi nestrinjanja izstopil iz Stranke modernega centra.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Jani Möderndorfer zapušča SMC #vŽivo|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-jani-moderndorfer-zapusca-smc-525468|website=siol.net|accessdate=2020-05-15|language=sl}}</ref> in prestopil v poslansko skupino [[Lista Marjana Šarca|Liste Marjana Šarca]]. Pri LMŠ je kandidiral tudi leta 2022, a se stranki ni uspelo prebiti v državni zbor. Möderndorfer je v svojem okraju Ljubljana Bežigrad 2 prejel 713 oz. 4,81 % glasov.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati |access-date=2026-10-04 |website=www.dvk-rs.si}}</ref>. 8. junija 2022 se je stranka LMŠ s celotnim članstvom pripojila k stranki [[Gibanje Svoboda]]. Leta 2026 je prestopil v stranko [[Ljubljana smo vsi]], kjer je postal generalni sekretar.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Rop: Ljubljana ni last župana ali katere koli interesne skupine |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/rop-ljubljana-ni-last-zupana-ali-katere-koli-interesne-skupine/795705 |access-date=2026-10-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> S kariero v kar osmih strankah velja za rekorderja med vidnejšimi politiki. Na očitke o pogostem prestopanju med strankami je odgovoril, da mu takšno vprašanje zastavljajo ljudje, ki jim je zmanjkalo argumentov.<ref name=":0" /> === Šport === Leta 2010 je bil imenovan za začasnega,<ref>{{navedi novico|url=http://www.delo.si/clanek/119427|title=Jani Möderndorfer začasni predsednik Olimpije|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=30.8.2010|accessdate=28.9.2011|archive-date=2010-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20100901140557/http://www.delo.si/clanek/119427|url-status=dead}}</ref> naslednje leto pa za rednega predsednika [[Košarkarski klub Union Olimpija|Košarkarskega kluba Union Olimpija]],<ref>{{navedi novico|author=Pavčnik, Martin|date=24.6.2011|title=Möderndorfer ostaja predsednik Olimpije|url=http://www.siol.net/sportal/kosarka/2011/06/moderndorfer_ostaja_predsednik_olimpije.aspx|work=Siol.net|accessdate=28.9.2011}}</ref> na položaju je ostal do julija 2017. === Zasebno === Poročen je s [[Tadeja Möderndorfer|Tadejo Möderndorfer]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.ljubljana.si/si/mol/podzupani/8899/detail.html Jani Möderndorfer]. Mestna občina Ljubljana. {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Jani}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (1998–2002)]] [[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2006–2010)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2010–2014)]] [[Kategorija:Podžupani Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liste Marjana Šarca]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] 42sm6smsj9zoytfqx86rdssbhgtooym 6760233 6760232 2026-10-04T08:39:22Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Viri in opombe */ 6760233 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jani Möderndorfer |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=| party = [[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(vsaj 1998–2006)}} <ref>{{navedi novico |url=https://siol.net/novice/slovenija/moderndorfer-po-lds-ps-in-zaab-zdaj-prestopil-v-smc-video-403979 |title=Möderndorfer po LDS, PS in ZaAB zdaj prestopil v SMC (video) |work=[[Siol|SiolNET]] |date=29.1.2016 |accessdate=11.2.2020}}</ref> <br> [[Lista Zorana Jankoviča]] {{small|(2006–2011)}}<br>[[Pozitivna Slovenija]] {{small|(2011–2014)}}<br> [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] {{small|(2014–2015)}} <br> [[Stranka_modernega_centra|Stranka Modernega centra]] {{small|(2015–2020)}} <br> [[Lista Marjana Šarca]] {{small|(2020–2022)}} <br> [[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022–2026)}} <br> [[Ljubljana smo vsi]] {{small|(2026–)}} }} '''Jani (Janko) Möderndorfer'''<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P191 |title=Poslanke in poslanci - Jani (Janko) Möderndorfer |accessdate=2018-11-22 |archive-date=2018-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181122171952/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P191 |url-status=dead }}</ref>, [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[3. oktober]] [[1965]], [[Ljubljana]]. Bil je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije od 2011 do 2022. == Življenjepis == Po poklicu je zdravstveni tehnik. Politično kariero je začel v [[Zveza socialistične mladine Slovenije]], kjer je bil nekaj časa tudi zaposlen. Leta 1997 je bil izvoljen za podpredsednika Mestnega odbora [[LDS]], leta 1998 pa je bil na njihovi listi izvoljen tudi za mestnega svetnika [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana]]. Od leta 2002 do 2005 je bil v Liberalni demokraciji Slovenije tudi zaposlen. Na lokalnih volitvah leta 2006 je bil v Mestni svet Mestne občine Ljubljana izvoljen kot član [[Lista Zorana Jankoviča|Liste Zorana Jankoviča]], v katero je pred tem prestopil. Od 2006 pa do 21. decembra 2011 je bil [[podžupan]] Ljubljane. [[Slika:PS ob zagotovilu za umik zakonov pripravljena umakniti referendumsko zahtevo.webm|levo|sličica|206x206_pik|Möderndorfer z [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]].]] Leta 2011 je bil na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah]] izvoljen za poslanca [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], s potrditvijo poslanskega mandata mu je avtomatično prenehala funkcija podžupana.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/11-zupanov-se-bo-moralo-posloviti-od-sedeza/272162 RTVSLO.si - 11 županov se bo moralo posloviti od sedeža]</ref> Istega dne pa je bil izvoljen za predsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborske mandatno-volilne komisije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |title=Dnevnik.si - "Povozil" Mašo Kociper: Predsednik državnega zbora prepričljivo postal Virant |accessdate=2011-12-21 |archive-date=2011-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111221213450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042497114 |url-status=dead }}</ref> Prav tako je postal vodja poslanske skupine Pozitivna Slovenija. Leta 2014, se je po kongresu Pozitivne Slovenije, stranka razdelila na dva dela, tako je bil pred državnozborskimi volitvami med soustanovitelji [[Zavezništvo Alenke Bratušek |Zavezništva Alenke Bratušek]], in bil na njihovi listi tudi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|izvoljen v državni zbor]]. Septembra leta 2015 je zapustil tako stranko Zavezništvo Alenke Bratušek kot tudi poslansko skupino ter se pridružil [[Stranka modernega centra|Stranki modernega centra]].<ref>{{Navedi splet|title=Jani Möderndorfer prestopil k SMC|url=https://zurnal24.si/slovenija/jani-moderndorfer-prestopil-k-smc-264259|website=zurnal24.si|accessdate=2020-05-15|language=sl}}</ref> V letu 2018 mu ponovno potrdijo mandat poslanca, ko nadomesti [[Miroslav Cerar ml.|Mira Cerarja]], ki postane zunanji minister Republike Slovenije. Ker se je ob koncu mandata 13. vlade Republike Slovenije Miro Cerar odpovedal povratku v poslanske klopi, je poslanski mandat znova pripadel Möderndorferju. 15. maja 2020 je zaradi nestrinjanja izstopil iz Stranke modernega centra.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Jani Möderndorfer zapušča SMC #vŽivo|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-jani-moderndorfer-zapusca-smc-525468|website=siol.net|accessdate=2020-05-15|language=sl}}</ref> in prestopil v poslansko skupino [[Lista Marjana Šarca|Liste Marjana Šarca]]. Pri LMŠ je kandidiral tudi leta 2022, a se stranki ni uspelo prebiti v državni zbor. Möderndorfer je v svojem okraju Ljubljana Bežigrad 2 prejel 713 oz. 4,81 % glasov.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati |access-date=2026-10-04 |website=www.dvk-rs.si}}</ref>. 8. junija 2022 se je stranka LMŠ s celotnim članstvom pripojila k stranki [[Gibanje Svoboda]]. Leta 2026 je prestopil v stranko [[Ljubljana smo vsi]], kjer je postal generalni sekretar.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Rop: Ljubljana ni last župana ali katere koli interesne skupine |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/rop-ljubljana-ni-last-zupana-ali-katere-koli-interesne-skupine/795705 |access-date=2026-10-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> S kariero v kar osmih strankah velja za rekorderja med vidnejšimi politiki. Na očitke o pogostem prestopanju med strankami je odgovoril, da mu takšno vprašanje zastavljajo ljudje, ki jim je zmanjkalo argumentov.<ref name=":0" /> === Šport === Leta 2010 je bil imenovan za začasnega,<ref>{{navedi novico|url=http://www.delo.si/clanek/119427|title=Jani Möderndorfer začasni predsednik Olimpije|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=30.8.2010|accessdate=28.9.2011|archive-date=2010-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20100901140557/http://www.delo.si/clanek/119427|url-status=dead}}</ref> naslednje leto pa za rednega predsednika [[Košarkarski klub Union Olimpija|Košarkarskega kluba Union Olimpija]],<ref>{{navedi novico|author=Pavčnik, Martin|date=24.6.2011|title=Möderndorfer ostaja predsednik Olimpije|url=http://www.siol.net/sportal/kosarka/2011/06/moderndorfer_ostaja_predsednik_olimpije.aspx|work=Siol.net|accessdate=28.9.2011}}</ref> na položaju je ostal do julija 2017. === Zasebno === Poročen je s [[Tadeja Möderndorfer|Tadejo Möderndorfer]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.ljubljana.si/si/mol/podzupani/8899/detail.html Jani Möderndorfer]. Mestna občina Ljubljana. {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Jani}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (1998–2002)]] [[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2006–2010)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2010–2014)]] [[Kategorija:Podžupani Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liste Marjana Šarca]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] 3u6dv9x0seffa19amkueno65jzqpnan 0 135624 6760252 6369409 2026-10-04T10:58:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760252 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gospa Sveta}} {{Infopolje Občina v Avstriji | type = Trška občina | name=Maria Saal | name_local=Gospa Sveta | image_coa = Wappen at maria-saal.png | image_map = Map at maria saal.png | state = Koroška | district = Celovec-dežela | elevation = 505 | postal_code = 9063 | area_code =04223 | mayor = Richard Brachmaier ([[SPÖ]]) | website = [http://www.mariasaal.at/default.aspx?SIID=1&LAID=2 www.mariasaal.at] | image_photo = Maria Saal 17 Modestusstoeckl 05102010 96.jpg }} [[slika:Maria Saal Dom 17102006 90.jpg|thumb|desno|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta|Cerkev Marijinega vnebovzetja]]]] '''Gospa Sveta''' ({{jezik-de|Maria Saal}}) je [[naselje]] in občina ter [[romanje|romarsko središče]] v okraju [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. V naselju stoji istoimenska [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta|cerkev Marijinega vnebovzetja]]. == Lega kraja == Gospa Sveta leži na nadmorski višini 505 m ob [[reka|reki]] [[Glina, reka|Glini]] (nemško ''Glan'') na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]], 8 km severno od [[Celovec|Celovca]] na avstrijskem Koroškem. === Vasi in zaselki v občini === Občina je sestavljena iz 5 katastrskih občin: Kading, [[Krnski grad]], Modrinja vas (''Möderndorf''), Possau in Šmihel na Gosposvetskem polju in iz naslednjih 37 vasi in zaselkov s slovenskimi imeni<ref>Paul Zdovc, ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage'', Ljubljana 2010.</ref> (v oklepaju število prebivalcev, stanje na 1. januar 2015): {| width="55%" | width="15%" valign="top" | * Arndorf (98) * Bergl (4) * Breznica (''Wrießnitz'') (115) *Britvalica (''Prikalitz'') (0) * Bučinja vas (''Wutschein'') (102) * Dobrava (''Hart'') (10) * Dole (''Dellach'') (156) *Dvorec (''Höfern'') (17) * [[Gospa Sveta]] (''Maria Saal'') (1.094) * [[Gosposvetsko polje]] (''Zollfeld'') (42) * Groblje (''Gröblach'') (7) | width="25%" valign="top" | * Kadin(a) (''Kading'') 231) * [[Krnski grad]] (''Karnburg'') (563) * Kuhlinj (''Kuchling'') (96) * Lipa (''Lind'') (4) *Majzljica (''Meiselberg'') (3) * Male Čepe (''Meilsberg'') (68) * [[Modrinja vas]] (''Möderndorf'') (56) * Podpolje (''Poppichl'') (61) * [[Poreče na gori]] (''Pörtschach am Berg'') (49) * Pošev (''Possau'') (39) * Podkanja vas (''Ratzendorf'') (221) * Rožna vas (''Rosendorf'') (30) *Rotišče (''Rotheis'') (18) | width="15%" valign="top" | * Sele (''Zell'') (102) *[[Šmihel na Gosposvetskem polju]] (''St. Michael am Zollfeld'') (196) *Štegna vas (''Stegendorf'') (78) * Štrebuncji (''Willersdorf'') (34) * Techmannsdorf (7) *Töltschach (2) * Turn (''Thurn'') (9) * Trebeša vas (''Treffelsdorf'') (4) * Walddorf (175) * Winklern (45) * Zagrad (''Sagrad'') (89) *Zeduška vas (''Judendorf'') (4) * Žrebiče (''Stuttern'') (14) |} === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Gospa Sveta |Sever = [[Šentvid ob Glini]] |Severovzhod = [[Šentjurij ob Dolgem jezeru]] |Vzhod = [[Štalenska gora]] |Jugovzhod = [[Pokrče]] |Jug = [[Celovec]], [[Pokrče]] |Jugozahod = [[Celovec]] |Zahod = [[Celovec]] |Severozahod = [[Šentvid ob Glini]] }} == Zgodovina == V 1. stoletju našega štetja je rimski cesar Klavdij ustanovil glavno mesto province ''Virunum am Magdalensberg'' v Zollfeldu<ref>Maria „Saal“, lat. ''Solium'', enthält dasselbe Ursprungswort wie „Zoll“-Feld; siehe [http://members.chello.at/heinz.pohl/Landschaften.htm Zollfeld] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220619114147/http://members.chello.at/heinz.pohl/Landschaften.htm |date=2022-06-19 }}</ref> kot naslednjo naselbino iz leta 15 pr. n. št. zgradil keltsko prestolnico ''[[Noreja]]'' v provinci [[Noriško kraljestvo)|Norik]]. Prvo pokristjanjevanje območja okoli leta 300 je prišlo iz [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]], kjer je [[Virunum]] postal škofovski sedež. Okoli 590 Slovanov je zasedlo in naselilo Koroško ter dele današnjih avstrijskih zveznih dežel [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerske]] in [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]]; Virunum je bil nazadnje omenjen leta 591. Glavno mesto kneževine, ki so jo tu ustanovili Slovani, je imelo sedež vlade (''Curtis Carantana'') v Karnburgu ([[Krnski grad]]) ob vznožju Ulrichsberga; danes je Karnburg občinska vas, nekaj kilometrov zahodno od današnje vasi Maria Saal (Gospa Sveta). Pred letom 767 je salzburški škof Virgilij poslal v Karantanijo škofa Modesta s kleriki. Začel se je drugi val pokristjanjevanja Maria Saal na Koroškem. Karnis grad je bil kasneje tudi središče koroške vojvodine, [[Arnulf Koroški]] je imel tu [[Kraljeva pfalca|kraljevo pfalco]]. [[Koroški vojvode]] so bili umeščeni na [[knežji kamen|knežjem kamnu]] (''Fürstenstein'') na Krnskem gradu, nato pa blagoslovljeni v Marijini cerkvi v Maria Saal, zgrajeni pod Modestom v 8. stoletju. V 9. stoletju je bil postavljen knežji sedež, kjer je vojvoda prisegel posestvom, podelil fevde in sodil. V drugi polovici 15. stoletja so MArijino cerkev razširili v [[trdnjava|trdnjavo]] za zaščito kmetov pred turškimi vpadi na Koroško. Po [[požar]]u so jo v letih 1670-1674 obnovili, leta 1687 pa je Mathias Landsmann iz zapuščenih turških topov vlil 6608 kg težak zvon; ''Maria Saalerin'' je največji zvon na Koroškem in zveni v udarni noti fis. Leta 1859 je Gospa sveta / Maria Saal prišla pod [[Krška škofija|Krško škofijo]] / ''Bistum Gurk'', ustrezni škof pa je hkrati postal prošt v Maria Saal. Leta 1930 je bila skupnost povzdignjena v tržni status. === Zgodovina cerkve === {{glavni|Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta}} Predhodnico sedanje cerkve je v 8. stoletju postavil prvi koroški [[škof]] [[Sveti Modest|sv. Modest]], ki je tu škofovsko službo opravljal od leta 757 do 763. Do leta 760 je bila pri Gospe Sveti posvečena [[cerkev (zgradba)|cerkev]] sveti Mariji, ene izmed prvih treh pod tem imenom poznanih cerkev v [[Karantanija|Karantaniji]] in najstarejša izpričana na Koroškem. V starih virih jo označujejo tudi kot cerkev pri Krnskem gradu (''Santa Maria ad Carantanam'', tudi ''San Maria in Solio''). Sedanjo podobo je cerkev dobila v prvi polovici 15. stoletja. Danes je v cerkvi med drugim: [[baročna arhitektura|baročni]] [[oltar]] iz leta 1714, nagrobniki iz 16. in 17. stoletja, [[starorimska civilizacija|rimski]] [[relief (umetnost)|reliefi]] iz bližnjega [[Virun]]a. [[Zvonik]]a se ponašata z največjim koroškim [[zvon]]om. Zvon iz leta 1687 je bil do druge svetovne vojne drugi največji v Avstriji. Njegova teža je 6600 kg in prerez je 222 cm.<ref>Maria Saal-Propstei und Wallfahrtskirche Kärnten, PEDA-Kunstführer, 2004, Passau, ISBN 3-89643-555-8</ref><ref>{{navedi knjigo|title = Gospa Sveta in Gosposvetsko polje|last = Zadnikar|first = Marijan|publisher = Mohorjeva založba|year = 1988|isbn = 3-85013-068-1|location = Celovec|pages = }}</ref><ref>{{navedi knjigo|title = Marktgemeinde Maria Saal, Geschichte – Kultur – Natur, Ein Gemeindebuch für alle|last = Ogris|first = Alfred|publisher = Verlag des Kärntner Landesarchivs|year = 2007|isbn = 978-3-900531-66-9|location = Klagenfurt|pages = 727}}</ref> V severni ladji je tudi grob pokrajinskega škofa Modesta. Od časa postavitve je bila cerkev sedež pokrajinskega škofa za Karantanijo in [[Cerkev (organizacija)|Cerkveno]] središče Karantanije, ter izhodišče za [[Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|pokristjanjevanje Slovanov]]. === Arheološka izkopavanja === *Virus II *Rimski amfiteater *Rimsko odrsko gledališče == Muzej na prostem == Muzej na prostem Maria Saal je muzej na prostem na vzhodnem robu Zollfelda in eden prvih tovrstnih muzejev v Avstriji. Z »Bodnerhausom« (zgrajenim leta 1470) je v njem trenutno najstarejša blokovska gradnja v Avstriji.<ref>Heimo Schinnerl: Das Bodnerhaus – der derzeit älteste datierte Blockbau in Kärnten (1470). In: Carinthia I. 209. Jahrgang. Verlag des Geschichtsvereins für Kärnten, 2019, ISSN 0008-6606, S. 173–184.</ref> == Rezidence in dvorci == V občini so še: *[[Dvorec Lind]] blizu Stegendorfa *[[Dvorec Meiselberg]] *[[Dvorec Modrinja vas]] ({{lang-de|Möderndorf}}) *Dvorec, nekdanje sodišče, rojstni kraj Friedricha Welwitscha in stičišče kroga umetnikov okoli Gerharda Lampersberga *[[Dvorec Toeltschach]] <gallery> Maria Saal Schloss Lind 02082009 31.jpg|Dvorec Lind Maria Saal Meiselberg 1 Schloss Possau 22092006 7105.jpg|Dvorec Meiselberg Maria Saal Moederndorf Schloss Nordansicht 21092010 77.jpg|Dvorec Modrinja vas (nemško: Möderndorf) Maria Saal Schnerichweg2 Tonhof 10.jpg|Dvor Tonhof Maria Saal - Schloss Toeltschach.JPG|Dvorec Töltschach Maria Saal Toeltschach Schloss Westansicht 05082009 56.jpg|Dvorec Töltschach </gallery> == Gospodarstvo == Od 89 kmetij v letu 2010 jih je 44 vodilo kot stransko dejavnost. V proizvodnem sektorju je bilo več kot dve tretjini podjetij gradbenih podjetij, vendar je bil proizvodni sektor z 71 zaposlenimi največji delodajalec. V storitvenem sektorju je skoraj polovica zaposlenih delala v trgovini, petina v socialnih in javnih storitvah (od leta 2011).<ref>{{Internetquelle |autor= |url=https://www.statistik.at/blickgem/G0701/g20418.pdf |titel=Ein Blick auf die Gemeinde Maria Saal, Land- und forstwirtschaftliche Betriebe |werk= |hrsg=Statistik Austria |datum= |abruf=2020-12-03 |format=PDF |sprache=}}</ref><ref>{{Internetquelle |autor= |url=https://www.statistik.at/blickgem/G0603/g20418.pdf |titel=Ein Blick auf die Gemeinde Maria Saal, Arbeitsstätten |werk= |hrsg=Statistik Austria |datum= |abruf=2020-12-03 |format=PDF |sprache=}}</ref><ref>{{Internetquelle |autor= |url=https://www.statistik.at/blickgem/G0207/g20418.pdf |titel=Ein Blick auf die Gemeinde Maria Saal, Erwerbstätige |werk= |hrsg=Statistik Austria |datum= |abruf=2020-12-03 |format=PDF |sprache=}}</ref> Gospa Sveta je dobro povezana s Celovcem in Šentvidom ob Glini (''St. Veit''). Obe mesti je mogoče s hitrim tranzitom doseči v manj kot desetih minutah. Skozi občinsko območje poteka hitra cesta ''Klagenfurter Schnellstraße S37'', ki poteka od Celovca do Šentvida ob Glini in severneje. == Gospa Sveta v književnosti == Gospa Sveta je zaradi svoje osrednje kulturnozgodovinske vloge ''siže'' številnih del, zlasti slovenskih oz. v slovenščini, včasih je prikazana skupaj z Gosposvetskim poljem. *[[Valentin Podgorc]]:''Gospa Sveta'', Zgodovinsko-krajepisna črtica. V: [[Dom in svet]] 14/1 (1901), str. 29–35, 99–105 (digitalizirano na www.dlib.si URN-NBN-SI-DOC-4ZNN5EQY);<ref>{{navedi splet|url = http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZNN5EQY|title = Valentin Podgorc}}</ref> *[[Prežihov Voranc]]: ''Čez goro k očetu ...'' (Ljubljana: Karantanija, 2002); *Prežihov Voranc: ''Winter in Klagenfurt – Drei Geschichten''. Ur. Jozej Strutz. (Klagenfurt/Celovec: Kitab, 2012); *[[Bojan-Ilija Schnabl]]: ''Božja pot v Gospo Sveto in nazaj, ali, Večno mlade lipe''. V: Koledar Mohorjeve družbe 2012. (Celovec: Mohorjeva založba, [2011]), str. 112–116, [COBISS.SI-ID 20928264] ; *Bojan-Ilija Schnabl: ''Tamnah, Na Tamnach – Temna gora: Zgodovinska črtica o imenu gore nad Celovškim poljem''. V: Koledar Mohorjeve družbe 2013. (Celovec: [[Družba svetega Mohorja|Mohorjeva založba]], 2012), str. 135–138, [COBISS.SI-ID 11880756] ; *Bojan-Ilija Schnabl: ''[[Magnolija in tulipani]], Pripovedi in resnične pravljice s [[Celovško polje|Celovškega polja]]''. (Celovec: Založba Drava, 2014), ISBN: 978-3-85435-740-7, COBISS.SI-ID 20928264.<ref>{{navedi splet|url = http://drava.at/bildanzeige.php?bild=covers%2Fn_0793.jpg|title = naslovnica Magnolija in tulipani:|accessdate = 2014-12-06|archive-date = 2016-03-04|archive-url = https://web.archive.org/web/20160304075244/http://www.drava.at/bildanzeige.php?bild=covers%2Fn_0793.jpg|url-status = dead}}</ref> == Partnerske občine == * {{ikonazastave|Italija}} [[Oglej]] (Italija) * {{ikonazastave|Italija}} [[Florgaria nel Friuli]] (Italija) * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gornji Grad]] == Pomembni krajani == * [[Viktor Ruprecht]], (1888 - 1943) slovenski kulturni aktivist, duhovnik *Anselm von Edling (1741-1794), opat benediktinskega samostana sv. Pavla v Lavanttalu, zgodovinar, pisatelj in pesnik jožefinskega razsvetljenstva *Humbert Fink (1933–1992), pisatelj, novinar *Gerhard Lampersberg (1928–2002), skladatelj *Simerl Krapfenbäck (pravzaprav Simon Kramer, 1785–1809), ropar *Peter Truschner (rojen 1967), pisatelj (''Poppichl'') *Peter Turrini (rojen 1944), pisatelj *Erich Wanker (rojen 1965), raziskovalec Chorea-Huntington in Alzheimerjeve bolezni *Friedrich Welwitsch (1806–1872), botanik, raziskovalec Afrike == Glej tudi == * [[ustoličevanje koroških vojvod]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} {{Wikivir|Gosposvetska straža}} * [http://www.maria-saal.gv.at/ Marktgemeinde Maria Saal] * [https://www.statistik.at/blickgem/gemDetail.do?gemnr=20418&gemnam=Maria%20Saal StatistikAustria, 20418] {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Gosposvetsko polje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Celovško polje]] [[Kategorija:Gospa Sveta (Koroška)|*]] [[Kategorija:Gospa Sveta| ]] 869whx220fng4cqubctfso4kngtexab 0 139995 6760043 6732765 2026-10-03T16:17:37Z ~2026-53222-47 266751 /* */ 6760043 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 23 |lats = 14 |latNS = N | longd = 15 |longm = 26 |longs = 45 |longEW = E |najdisi=Oplotnica |slika=Oplotnica panorama 02.jpg |grb=Oplotnica.png |povrsina=3,61 |prebivalstvo=1450 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=379 |postna=2317 |posta=Oplotnica |obcina=Oplotnica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Oplotnica''' je [[naselje]] s skoraj 1.500 prebivalci na jugovzhodnem obrobju [[Pohorje|Pohorja]], ob cesti [[Slovenske Konjice|Slovenske Konjice–]][[Lukanja]]–[[Lovrenc na Pohorju]] in potoku [[Oplotniščica|Oplotni(šči)ci]] ter središče istoimenske [[Občina Oplotnica|občine Oplotnica]]. Živa najbol zajebana oplotnčanka iz gorice. Starejši deli naselja so bili zgrajeni ob prehodu potoka [[Oplotniščica|Oplotniščice]] iz pohorske tesni (''Oplotniškega vintgarja'') na ravnico, novejši deli pa ob cestah proti [[Čadram]]u, [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]] in Slovenskim Konjicam.<ref>{{navedi knjigo |editor-last= Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=[[Slovenika]] |publisher=Mladinska knjiga |isbn= |cobiss=257461504 |pages=948}}</ref> Naselje se je razvilo na stičišču obdelovalnega območja ([[vinogradništvo]], [[sadjarstvo]]) in gozda, kot trško naselje za kmetijske pridelke in les. == Zgodovina == Naselbina s tem imenom se v pisnih virih prvič omenja leta 1182, ko je to [[Štajerska (vojvodina)|štajerski vojvoda]] [[Otokar IV. (Štajerski)|Otokar IV.]] podaril [[žička kartuzija|žičkemu samostanu]] tukajšnjo kmetijo. Iz 11. stoletja izvirala tudi prvotna graščina. Prvi njegovi znani lastniki so bili Oplotniški gospodje. Leta 1213 se v listinah omenja oplotniški vitez Sibot, prvi in tudi edini po imenu znani član tukajšnje plemiške rodbine. V Oplotnici je že v začetku 13. stoletja obstajal lokalni samostanski urad (pristava). V lasti Žičkega samostana je bila Oplotnica celih 600 let, do leta 1782, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] v okviru [[Jožefinska reforma|jožefinskih reform]] z dekretom ukinil samostan, šele kasneje se je Oplotnica razvila v večje naselje s podeželjskim značajem. == Graščina v Oplotnici == [[Slika:Oplotnica Mansion.jpg|thumb|left|230px|Dvorec Oplotnica]] {{glavni|Graščina v Oplotnici}} V središču naselja, na desnem bregu [[Oplotniščica|Oplotniščice]], stoji grajsko poslopje, ki so mu sedanjo podobo dali [[Žička kartuzija|kartuzijani]], na začetku 17. stoletja. V notranjosti ima mdr. bogato štukaturno okrašeno kapelo, posvečeno 1631. Graščina s spremljajočimi objekti stoji znotraj obzidja.<ref>{{navedi revijo |year= 1992|title=Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica|journal= Ur.l. RS|volume= |issue= 21/92-1091|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Leta 1828 je gospoščino kupila rodbina [[Windischgrätzi|Windischgrätz]]. V času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] so ga uporabljali za stanovanja uradnikov. == Etimologija == Krajevno ime je izpeljano iz prvotnega vodnega imena (hidronima) [[Oplotniščica]] prek tam nepotrjenega krajevnega imena ''Oplot'', narejenega iz občnega imena ''oplòt'' v pomenu ''plot, ograja''. Beseda, ki je tvorjena iz ''plotь'' v pomenu ''plot'' je imenska osnova tudi pri drugi [[Slovani]]h; npr. [[Čehi|češka]] krajevna imena ''Oplot, Oploty, Oplotno''. V starih listinah se kraj prvič omenja v tekstu leta 1182 ''mansum unum Zoploniz ... pertotam aquam, que Plotonitz dicitur ...'', leta 1206 ''Oplotnitz'', 1213 ''Opplotnitz'', 1235 ''Oploz'' in 1302 ''Oplotnitz''.<ref>Snoj, Marko (2009).''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> Na jožefinskem vojaškem zemljevidu je zaznati ime ''Oplatniz.''<ref>{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/firstsurvey-inner-austria/?bbox=1714646.8444159988%2C5840819.327754898%2C1724415.414964102%2C5844405.007753128&map-list=1&layers=138|title=Innerösterreich (1784–1785) - First Military Survey|accessdate=2025-10-03|website=maps.arcanum.com}}</ref> Nemško standaridizirano historično ime kraja je torej ''Oplotnitz.'' == Gospodarske dejavnosti == [[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb|desno|oznaka Windischgrätzove glažute v Oplotnici]] Pogonsko moč [[Oplotniščica|Oplotniščice]], ki teče skozi naselje, so nekoč uporabljale [[fužina|fužine]], [[kovač]]nice, žage in mlini. Razvite so bile tudi panoge kot so: [[sadjarstvo]], [[vinogradništvo]] in [[čebelarstvo]]. [[Glažuta]] kneza Windischgrätza in obrat za proizvodnjo lesene volne sta v Oplotnici delovala do leta 1894. Iz nekdanje obrtne tradicije so po drugi svetovni vojni nastali posamezni manjši obrati kovinske, lesnopredelovalne in druge industrije. == Znane osebnosti == * [[Oswald Hafenrichter]] (1899–1973), [[Filmski in televizijski montažer|filmski montažer]] * [[Franček Brglez]] (1922–1997), [[šahovski velemojster|velemojster]] [[dopisni šah|dopisnega šaha]] * [[Magerl Peter]] (1862–1935), [[veleposestnik]], graščak, lesar * [[Tine Lesjak]] (1957–2019), [[skladatelj]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Šerbelj, Ferdo, drugi avtorji ''Zbornik občine Slovenska Bistrica (zv.2)'', Slovenska Bistrica, Skupščina občine, Kulturna skupnost, 1990 {{COBISS|ID=2140932}} ISBN 978 961 91537 4 1 * Slatinek, Damjan ''Zgodovina župnije Čadram - Oplotnica, Utrip življenja v župniji od leta 1762 do danes'', Maribor 2001. {{COBISS|ID=7788291}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Ivanič, Martin ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}} * {{navedi knjigo | last=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine | title=Krajevni leksikon dravske banovine | year=1937 | publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine | location=Maribor | url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE | cobiss=17618945}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Oplotnica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Oplotnica]] [[Kategorija:Oplotnica| ]] me7opxd7xj19d6zg02a6b0u0g83px0y 6760045 6760043 2026-10-03T16:28:15Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-53222-47|~2026-53222-47]] ([[User talk:~2026-53222-47|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Ljuba24b|Ljuba24b]] 6732765 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 23 |lats = 14 |latNS = N | longd = 15 |longm = 26 |longs = 45 |longEW = E |najdisi=Oplotnica |slika=Oplotnica panorama 02.jpg |grb=Oplotnica.png |povrsina=3,61 |prebivalstvo=1450 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=379 |postna=2317 |posta=Oplotnica |obcina=Oplotnica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Oplotnica''' je [[naselje]] s skoraj 1.500 prebivalci na jugovzhodnem obrobju [[Pohorje|Pohorja]], ob cesti [[Slovenske Konjice|Slovenske Konjice–]][[Lukanja]]–[[Lovrenc na Pohorju]] in potoku [[Oplotniščica|Oplotni(šči)ci]] ter središče istoimenske [[Občina Oplotnica|občine Oplotnica]]. H kraju spadajo zaselki Gmajna, Foršt, Fužine in Partovec. Starejši deli naselja so bili zgrajeni ob prehodu potoka [[Oplotniščica|Oplotniščice]] iz pohorske tesni (''Oplotniškega vintgarja'') na ravnico, novejši deli pa ob cestah proti [[Čadram]]u, [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]] in Slovenskim Konjicam.<ref>{{navedi knjigo |editor-last= Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=[[Slovenika]] |publisher=Mladinska knjiga |isbn= |cobiss=257461504 |pages=948}}</ref> Naselje se je razvilo na stičišču obdelovalnega območja ([[vinogradništvo]], [[sadjarstvo]]) in gozda, kot trško naselje za kmetijske pridelke in les. == Zgodovina == Naselbina s tem imenom se v pisnih virih prvič omenja leta 1182, ko je to [[Štajerska (vojvodina)|štajerski vojvoda]] [[Otokar IV. (Štajerski)|Otokar IV.]] podaril [[žička kartuzija|žičkemu samostanu]] tukajšnjo kmetijo. Iz 11. stoletja izvirala tudi prvotna graščina. Prvi njegovi znani lastniki so bili Oplotniški gospodje. Leta 1213 se v listinah omenja oplotniški vitez Sibot, prvi in tudi edini po imenu znani član tukajšnje plemiške rodbine. V Oplotnici je že v začetku 13. stoletja obstajal lokalni samostanski urad (pristava). V lasti Žičkega samostana je bila Oplotnica celih 600 let, do leta 1782, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] v okviru [[Jožefinska reforma|jožefinskih reform]] z dekretom ukinil samostan, šele kasneje se je Oplotnica razvila v večje naselje s podeželjskim značajem. == Graščina v Oplotnici == [[Slika:Oplotnica Mansion.jpg|thumb|left|230px|Dvorec Oplotnica]] {{glavni|Graščina v Oplotnici}} V središču naselja, na desnem bregu [[Oplotniščica|Oplotniščice]], stoji grajsko poslopje, ki so mu sedanjo podobo dali [[Žička kartuzija|kartuzijani]], na začetku 17. stoletja. V notranjosti ima mdr. bogato štukaturno okrašeno kapelo, posvečeno 1631. Graščina s spremljajočimi objekti stoji znotraj obzidja.<ref>{{navedi revijo |year= 1992|title=Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica|journal= Ur.l. RS|volume= |issue= 21/92-1091|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Leta 1828 je gospoščino kupila rodbina [[Windischgrätzi|Windischgrätz]]. V času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] so ga uporabljali za stanovanja uradnikov. == Etimologija == Krajevno ime je izpeljano iz prvotnega vodnega imena (hidronima) [[Oplotniščica]] prek tam nepotrjenega krajevnega imena ''Oplot'', narejenega iz občnega imena ''oplòt'' v pomenu ''plot, ograja''. Beseda, ki je tvorjena iz ''plotь'' v pomenu ''plot'' je imenska osnova tudi pri drugi [[Slovani]]h; npr. [[Čehi|češka]] krajevna imena ''Oplot, Oploty, Oplotno''. V starih listinah se kraj prvič omenja v tekstu leta 1182 ''mansum unum Zoploniz ... pertotam aquam, que Plotonitz dicitur ...'', leta 1206 ''Oplotnitz'', 1213 ''Opplotnitz'', 1235 ''Oploz'' in 1302 ''Oplotnitz''.<ref>Snoj, Marko (2009).''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> Na jožefinskem vojaškem zemljevidu je zaznati ime ''Oplatniz.''<ref>{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/firstsurvey-inner-austria/?bbox=1714646.8444159988%2C5840819.327754898%2C1724415.414964102%2C5844405.007753128&map-list=1&layers=138|title=Innerösterreich (1784–1785) - First Military Survey|accessdate=2025-10-03|website=maps.arcanum.com}}</ref> Nemško standaridizirano historično ime kraja je torej ''Oplotnitz.'' == Gospodarske dejavnosti == [[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb|desno|oznaka Windischgrätzove glažute v Oplotnici]] Pogonsko moč [[Oplotniščica|Oplotniščice]], ki teče skozi naselje, so nekoč uporabljale [[fužina|fužine]], [[kovač]]nice, žage in mlini. Razvite so bile tudi panoge kot so: [[sadjarstvo]], [[vinogradništvo]] in [[čebelarstvo]]. [[Glažuta]] kneza Windischgrätza in obrat za proizvodnjo lesene volne sta v Oplotnici delovala do leta 1894. Iz nekdanje obrtne tradicije so po drugi svetovni vojni nastali posamezni manjši obrati kovinske, lesnopredelovalne in druge industrije. == Znane osebnosti == * [[Oswald Hafenrichter]] (1899–1973), [[Filmski in televizijski montažer|filmski montažer]] * [[Franček Brglez]] (1922–1997), [[šahovski velemojster|velemojster]] [[dopisni šah|dopisnega šaha]] * [[Magerl Peter]] (1862–1935), [[veleposestnik]], graščak, lesar * [[Tine Lesjak]] (1957–2019), [[skladatelj]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Šerbelj, Ferdo, drugi avtorji ''Zbornik občine Slovenska Bistrica (zv.2)'', Slovenska Bistrica, Skupščina občine, Kulturna skupnost, 1990 {{COBISS|ID=2140932}} ISBN 978 961 91537 4 1 * Slatinek, Damjan ''Zgodovina župnije Čadram - Oplotnica, Utrip življenja v župniji od leta 1762 do danes'', Maribor 2001. {{COBISS|ID=7788291}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Ivanič, Martin ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}} * {{navedi knjigo | last=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine | title=Krajevni leksikon dravske banovine | year=1937 | publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine | location=Maribor | url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE | cobiss=17618945}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Oplotnica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Oplotnica]] [[Kategorija:Oplotnica| ]] fvm317hmf388bs7o4aankjy2bl11sba 0 146181 6760034 6580215 2026-10-03T13:53:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760034 wikitext text/x-wiki {{Budizem}} '''Budizem''' spada v [[Slovenija|Sloveniji]] med manj zastopane [[religija|religije]], števila pripadnikov te veroizpovedi pa ni mogoče natančno določiti. Kot v večini evropskih držav so prisotne različne veje in šole [[budizem|budizma]], ki predstavljajo skupine raznih velikosti. Slovenija ima en tibetanski budističen tempelj v [[Ljubljana|Ljubljani]]<ref>http://www.dharmaling.org/en/ljubljana-center {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081112104306/http://www.dharmaling.org/en/ljubljana-center |date=2008-11-12 }} Budistični Tempelj v Ljubljani</ref> in en samostan v Goljeku. == Budistični samostani == '''Gozdni samostan Samaṇadīpa''' v [[Goljek|Goljeku]] pri [[Trebnje|Trebnjem]] je manjše redovniško zatočišče za manjše število menihov iz kontemplativne in konzervativne gozdne tradicije [[Teravadski budizem|theravadskega budizma]], ki je bil ustanovljen aprila 2016. Samaṇadīpa je povezana z linijo gozdnih tradicij, ustanovitelj in vodja samostana pa je [[Bhikkhu Hiriko|adžan Hiriko]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.slo-theravada.org/samanadipa|title=Gozdni samostan Samanadipa|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-url=https://web.archive.org/web/20160425021728/http://www.slo-theravada.org/samanadipa|archive-date=2016-04-25|url-status=dead}}</ref> ==Budistične organizacije== V okviru verskih skupnosti, registriranih pri Uradu za verske skupnosti Vlade Republike Slovenije, lahko navedemo: * Buddha-Dharma, registrirana leta 1995 * [[Budistična kongregacija Dharmaling]], registrirana v letu 2004. Organizacija je aktivna tudi na [[Madžarska|Madžarskem]], v [[Avstrija|Avstriji]], [[Rusija|Rusiji]], [[Romunija|Romuniji]], [[Francija|Franciji]], [[Indija|Indiji]]. Ta skupnost ima rezidentnega [[Lama (budistični učitelj)|Lamo]], [[Lama Shenphen Rinpoče|Lamo Shenphena Rinpočeja]]. 4. julija 2008 je bil podpisan sporazum med kongregacijo Dharmaling in Republiko Slovenijo. V okviru društev so v Sloveniji aktivne naslednje skupine: * [[Samanadipa gozdni samostan|Gozdni samostan Samanadipa]] - theravadski budistični samostan * [[Društvo theravadskih budistov Bhavana]] - laični center Forest Sanghe. * Šambala budistična skupina Ljubljana * Yeshe Khorlo skupina - Njingma veja tibetanskega budizma * Palpung Ješe Čöling - center kongregacije Palpung iz Kagju linije Vadžrajana budizma. * Budistična skupina Chagna Pemo - PPMT skupina iz Gelug linije tibetanskega budizma * Phova skupina (osredotočena na prakso phove, pod vodstvom Ayang Rinpočeja) * Slovensko budistično društvo Madyamika, Srednja pot * Zen skupina *Budizem Diamantne poti * Kadamski budizem (Nova kadamska tradicija) == Število vernikov == Popis prebivalstva iz leta 2002 ne navaja izrecno budistične veroizpovedi, marveč so jo združili pod naziv »orientalske veroizpovedi«, zato števila vernikov ni mogoče natančno določiti. V grobih ocenah omenjajo nekaj sto vernikov, kar je skladno s podatkom, da se je v popisu za orientalske vernike izreklo približno 1000 slovenskih državljanov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/popis2002/si/default.htm |title=Popis 2002 |accessdate=2007-08-28 |archive-date=2007-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070714031423/http://www.stat.si/popis2002/si/default.htm |url-status=dead }}</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} {{reli-stub}} [[Kategorija:Religija v Sloveniji]] [[Kategorija:Budizem v Sloveniji|*]] jmo2qc4qhlnvkdd2wli41cbwvbzle24 10 157644 6760164 6665436 2026-10-04T04:50:42Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 +LSV 6760164 wikitext text/x-wiki {{Navpolje |name = Slovenske politične stranke |title = [[Slika:Coat of Arms of Slovenia.svg|20px|Grb RS]] [[seznam političnih strank v Sloveniji|Slovenske politične stranke]] |listclass = hlist |image = |group1 = Državnozborske ([[10. državni zbor Republike Slovenije|2026– ]])<br/><small> (razvrščene po št. sedežev v DZ)</small> |list1 = * [[Gibanje Svoboda]] (GS) * [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) * [[Nova Slovenija]] (NSi) * [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS) * [[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) * [[Socialni demokrati]] (SD) * [[Demokrati. Anžeta Logarja]] (D.) * [[Levica (Slovenija)|Levica]] * [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] (Resni.ca) |group2 = Izvendržavnozborske<br/><small>(razvrščene po abecedi)</small> |list2 = * [[Stranka Akacije|Akacije]] * [[Demokratska stranka Slovenije|DSS]] * [[Glas upokojencev|GU]] * [[Gibanje Zedinjena Slovenija|ZSi]] * [[Krščansko demokratska stranka|KDS]] * [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] * [[Liberalni demokrati|LIDE]] * [[Lipa (stranka)|Lipa]] * [[Ljubljana smo vsi|LSV]] * [[Lista za čisto pitno vodo|LZČPV]] * [[Lista za pravičnost in razvoj|LPR]] * [[Mi, socialisti!]] * [[Naša dežela|ND]] * [[Naprej Slovenija|NPS]] * [[Nič od tega|NOT]] * [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] * [[Prerod (stranka)|PVP]] * [[Skupnost (stranka)|Skupnost]] * [[Slovenija je naša|SJN]] * [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] * [[Slovenska unija|SU]] * [[Socialistična partija Slovenije|SPS]] * [[Solidarnost - za pravično družbo|Solidarnost]] * [[Stranka ekoloških gibanj|SEG]] * [[Stranka generacij|SG]] * [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS - Zeleni]] * [[Stranka slovenskega naroda|SSN]] * [[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]] * [[Suvereni]] * [[VESNA – zelena stranka|VESNA]] * [[Volt Slovenija|Volt]] * [[Zaupanje (stranka)|Zaupanje]] * [[Zelena koalicija|ZK]] * [[Zeleni Slovenije|Zeleni]] }}<noinclude>[[Kategorija:Politične predloge Slovenije]]</noinclude> c130psy3n6cwjnx0f8v1q45ik3jslot 0 158345 6760123 6363602 2026-10-03T20:22:19Z TadejM 738 dodano infopolje; +klasifikacija in zunanji viri 6760123 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = | image = Wrist pain.jpg | caption = Ilustracija [[bolečina v zapestju|bolečine v zapestju]] | specialty = [[nevrologija]]<br />[[medicina bolečine]] | symptoms = neprijetni senzorični in čustveni občutki<ref name="IASPdefinition">{{cite journal | vauthors = Raja SN, Carr DB, Cohen M, Finnerup NB, Flor H, Gibson S, Keefe FJ, Mogil JS, Ringkamp M, Sluka KA, Song XJ, Stevens B, Sullivan MD, Tutelman PR, Ushida T, Vader K | display-authors = 6 | title = The revised International Association for the Study of Pain definition of pain: concepts, challenges, and compromises | language = en-US | journal = Pain | volume = 161 | issue = 9 | pages = 1976–1982 | date = September 2020 | pmid = 32694387 | pmc = 7680716 | doi = 10.1097/j.pain.0000000000001939 | doi-access = free }}</ref> | complications = | onset = | duration = običajno odvisno od vzroka | types = fizična, [[psihološka bolečina|psihološka]], [[psihogena bolečina|psihogena]] | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = [[analgetik]]i | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Bolečína''' je bolj ali manj lokaliziran neprijeten občutek nelagodja ali stiske, ki nastane zaradi vzdraženja [[nociceptor]]jev (bolečinskih [[receptor]]jev) in predstavlja zaščitni mehanizem – opozorilo organizmu, da se izogne škodljivim dejavnikom, da se zmanjša telesna dejavnost ali dejavnost prizadetega dela telesa.<ref name=MS>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508475/bolecina?query=bole%C4%8Dina, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 18. 6. 2015.</ref> Je eden najpogostejših [[simptom]]ov, zaradi katerih bolniki iščejo pomoč pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti.<ref> Lahajnar-Čavlovič S. s sod. Usmeritve za zdravljenje bolečine pri odraslem bolniku z rakom. Zdrav Vestn 2008; 77: 7–12.</ref> == Opredelitev == Po definiciji [[Mednarodno združenje za proučevanje bolečine|Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine]] (IASP) je bolečina neprijetna [[čut]]na in [[čustvo|čustvena]] zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo [[tkivo|tkiva]].<ref name = "IASPdef">{{navedi splet | quote = Pain is an unpleasant sensory and emotional experience associated with actual or potential tissue damage, or described in terms of such damage | url = http://www.iasp-pain.org/Taxonomy | title = International Association for the Study of Pain: Pain Definitions | accessdate =12. 1. 2015 }} Povzeto po: {{vcite journal | author = Bonica JJ | title = The need of a taxonomy | journal = Pain | volume = 6 | issue = 3 | pages = 247–248 | year = 1979 | month = junij| pmid = 460931 | doi = 10.1016/0304-3959(79)90046-0 | url = | issn = }}</ref> Bolečina je občutek, ki je vedno neprijeten in zato izkušenj posameznika, ki so podobne bolečini, a niso neprijetne, ne opredeljujemo kot bolečino. Nekateri posamezniki tožijo za bolečinami ob odsotnosti poškodbe, okvare tkiva ali prisotnosti [[patofiziologija|patofizioloških]] razlogov, ki bi jo povzročali. Če oseba svojo izkušnjo dojema kot bolečino in o njej na tak način tudi poroča, jo je treba tako tudi obravnavati. Pomembno je tudi, da nezmožnost verbalnega komuniciranja ne pomeni, da posameznik ne čuti bolečine.<ref>Toni J. Patofiziološki vidiki bolečine. Rarm vestn 2012; 63: 3–5.</ref> Bolečina je lahko [[akutnost|akutna]] ali [[kroničnost|kronična]]. Kadar bolčina nastane hitro in traja kratek čas, govorimo o '''akutni bolečini''', ki ima svoj biološki smisel. Prizadeto osebo opozori na škodljivo dogajanje v organizmu ali njeni neposredni okolici in ima varovalni učinek.<ref name=Pozlep>Požlep, Gorazd (2009). Akutna bolečina v klinični praksi. Farmacevtski vestnik, letnik 60, številka 2, str. 95–97. </ref> '''Kronična bolečina''' pa je bolečina, ki ostaja tudi po tem, ko osnovni vzrok bolezni ali poškodbe izgine, ali kadar vzroka ni mogoče odstraniti. Traja več kot tri do šest mesecev in se lahko nadaljuje neomejeno dolgo. Kronična bolečina izgubi svoj biološki smisel. Je patološka bolečina, ki ne pomeni samo ponavljajoče se ali dalj časa trajajoče akutne bolečine kot simptoma, temveč je sama po sebi bolezen.<ref>Krčevski-Škvarč N. Usmeritve za uporabo opioidov pri bolnikih s kronično bolečino, ki ni posledica rakave bolezni. Zdrav Vestn 2007; 76: 381–387.</ref> == Fiziologija == Zaznava bolečine je rezultat vzdraženja perifernih ali visceralnih [[nociceptor]]jev. To so prosti [[živčni končič|končiči]] bolečinskih [[živec|živcev]], na katerih se ob dovolj močnem draženju (mehanskem, kemičnem ali toplotnem) sproži [[akcijski potencial]]. Impulz se po živcih prenese v [[osrednje živčevje]]. Bolečinska vlakna so dveh vrst: * hitro prevajajoča Aδ-vlakna (tanjša, [[mielin|mielizirana]]), * počasi prevajajoča C-vlakna (debelejša, nemielizirana). Vzdraženje Aδ-vlaken povzroči ostro, dobro lokalizirano bolečino, vzdraženje C-vlaken pa topo in slabše lokalizirano, zlasti drobovno bolečino. Primarna bolečinska vlakna vstopajo v zadajšnjih rogovih v [[hrbtenjača|hrbtenjačo]], kjer se preklapljajo na sekundarna bolečinska vlakna ter prehajajo po [[spinotalamična proga|spinotalamični progi]] v [[možgani|možgane]]. Primarna bolečinska vlakna delajo sinapse tudi neposredno z motoričnimi živci, kar izzove [[refleks]]ne gibe po vzdraženju (na primer [[umaknitveni refleks]]). V zaznavanje bolečine je v možganih vpleten tudi [[limbični sistem]], kar povzroča spremljajoča neprijetna čustva. Bolečinska vlakna prehajajo do [[možganska skorja|možganske skorje]], ki je pomembna za lokalizacijo bolečine. == Vrste bolečin == Bolečine delimo po različnih sodilih v več vrst: * Glede na fiziološko vlogo poznamo: ** fiziološko bolečino – to je bolečina, ki ima obrambno in opozorilno vlogo; ** patološko bolečino – to je vsaka kronična bolečina in ovira posameznika v vsakodnevnem življenju. * Glede na trajanje ločimo: ** [[akutna bolečina|akutno bolečino]] – ki se pojavi zaradi tkivne poškodbe in izzveni po prenehanju bolečinskega dražljaja; ** [[kronična bolečina|kronično bolečino]] – dolgotrajna bolečina, ki postane neodvisna od bolečinskih dražljajev. * Glede na lokalizacijo ločimo: ** somatsko bolečino – to je povrhnja bolečina, najpogosteje v [[koža|koži]]; ** visceralno bolečino – bolečina, ki jo čutimo v [[notranji organ|notranjih organih]]. * Glede na nastanek poznamo: ** [[nociceptivna bolečina]] – je posledica draženja perifernih nociceptorjev zaradi patološkega procesa;<ref name=MS/> ** [[nevropatska bolečina]] – je posledica poškodbe ali patologije v živčevju; pojavlja se predvsem pri bolnikih s [[sladkorna bolezen|sladkorno boleznijo]], [[postherpetična nevralgija|postherpetično nevralgijo]], [[možganska kap|možgansko kapjo]], pri kroničnih [[rana]]h;<ref name=Premus/> ** [[psihogena bolečina]] – za zaznavo tovrstne bolečine ni moč odkriti telesnega vzroka. Posebni vrsti sta še: * [[prenesena bolečina]] – je bolečina, ki sicer izvira v notranjem organu, občutimo pa jo kot slabo lokalizirano bolečino na površini telesa (na primer pri [[angina pektoris|angini pektoris]] bolečina v vratu); * [[projicirana bolečina]] – gre za neposredno draženje bolečinskih vlaken, kar izzove zaznavo bolečine v perifernem predelu, ki ga dotični živec oživčuje. == Zdravljenje == === Akutna bolečina === Najboljše zdravljenje bolečine je seveda vzročno, ob vzročnem zdravljenju pa se pogosto uporabljajo tudi simptomatske metode za lajšanje bolečine. Akutno bolečino lahko lajšamo na različne načine, med katere sodijo tudi nefarmakološki postopki, kot so [[masaža]], segrevanje, hlajenje, [[transkutana elektrostimulacija]] (TENS), [[akupunktura]], [[magnetoterapija]]. V razvitem svetu akutno bolečino najpogosteje lajšamo z zdravili. [[Protibolečinsko zdravilo|Protibolečinska zdravila]] (analgetike) lahko razdelimo v tri skupine:<ref name=Pozlep/> * [[paracetamol]] in [[nesteroidna protivnetna zdravila]] – za lajšanje šibke bolečine * [[šibki opioidi]] – za lajšanje zmerne bolečine (lahko se kombinirajo tudi z zgoraj omenjenimi neopioidnimi analgetiki) * močni opioidi – za lajšanje hude bolečine (prav tako se lahko kombinirajo z neopioidnimi analgetiki) === Kronična bolečina === Možnosti zdravljenja kronične bolečine delimo v šest glavnih kategorij: farmakološko zdravljenje (zdravljenje z zdravili), fizikalna medicina, vedenjska medicina, [[nevromodulacija]], interventni pristopi, kirurški pristopi. Optimalni rezultati so pogosto posledica kombinacije različnih pristopov. Najpogosteje se uporablja farmakološki pristop, vendar uporaba zdravila ne bi smel biti edini cilj zdravljenja kronične bolečine. Zdravila za zdravljenje kronične bolečine delimo na več skupin:<ref name=Premus>Premuš Marušič A. Sheme zdravljenja pri kronični bolečini in mehanizmi interakcij z analgetiki. Farm vest 2012; 63: 21–27.</ref> * paracetamol in nesteroidna protivnetna zdravila (neopioidni analgetiki), * opioidi, * [[alfa 2 adrenergični agonist]]i, * [[antidepresiv]]i, * [[antiepileptik]]i in * [[mišični relaksant]]i. == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | ICD11 = {{ICD11|MG30}} (chronic), {{ICD11|MG31}} (acute), {{ICD11|8E43.00}} (phantom pain) | ICD10 = {{ICD10|R52}} | ICD9 = {{ICD9|338}} | MedlinePlus = 002164 | DiseasesDB = 9503 | MeshID = D010146 }} {{med-stub}} [[Kategorija:Bolečina| ]] [[Kategorija:Anesteziologija]] [[Kategorija:Čutila]] [[Kategorija:Simptomi in znaki]] {{normativna kontrola}} rvxcm9ly72psvrcb0qn15ehl1cdcj6l 6760124 6760123 2026-10-03T20:22:44Z TadejM 738 podnaslov 'Zunanje povezave' 6760124 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = | image = Wrist pain.jpg | caption = Ilustracija [[bolečina v zapestju|bolečine v zapestju]] | specialty = [[nevrologija]]<br />[[medicina bolečine]] | symptoms = neprijetni senzorični in čustveni občutki<ref name="IASPdefinition">{{cite journal | vauthors = Raja SN, Carr DB, Cohen M, Finnerup NB, Flor H, Gibson S, Keefe FJ, Mogil JS, Ringkamp M, Sluka KA, Song XJ, Stevens B, Sullivan MD, Tutelman PR, Ushida T, Vader K | display-authors = 6 | title = The revised International Association for the Study of Pain definition of pain: concepts, challenges, and compromises | language = en-US | journal = Pain | volume = 161 | issue = 9 | pages = 1976–1982 | date = September 2020 | pmid = 32694387 | pmc = 7680716 | doi = 10.1097/j.pain.0000000000001939 | doi-access = free }}</ref> | complications = | onset = | duration = običajno odvisno od vzroka | types = fizična, [[psihološka bolečina|psihološka]], [[psihogena bolečina|psihogena]] | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = [[analgetik]]i | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Bolečína''' je bolj ali manj lokaliziran neprijeten občutek nelagodja ali stiske, ki nastane zaradi vzdraženja [[nociceptor]]jev (bolečinskih [[receptor]]jev) in predstavlja zaščitni mehanizem – opozorilo organizmu, da se izogne škodljivim dejavnikom, da se zmanjša telesna dejavnost ali dejavnost prizadetega dela telesa.<ref name=MS>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508475/bolecina?query=bole%C4%8Dina, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 18. 6. 2015.</ref> Je eden najpogostejših [[simptom]]ov, zaradi katerih bolniki iščejo pomoč pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti.<ref> Lahajnar-Čavlovič S. s sod. Usmeritve za zdravljenje bolečine pri odraslem bolniku z rakom. Zdrav Vestn 2008; 77: 7–12.</ref> == Opredelitev == Po definiciji [[Mednarodno združenje za proučevanje bolečine|Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine]] (IASP) je bolečina neprijetna [[čut]]na in [[čustvo|čustvena]] zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo [[tkivo|tkiva]].<ref name = "IASPdef">{{navedi splet | quote = Pain is an unpleasant sensory and emotional experience associated with actual or potential tissue damage, or described in terms of such damage | url = http://www.iasp-pain.org/Taxonomy | title = International Association for the Study of Pain: Pain Definitions | accessdate =12. 1. 2015 }} Povzeto po: {{vcite journal | author = Bonica JJ | title = The need of a taxonomy | journal = Pain | volume = 6 | issue = 3 | pages = 247–248 | year = 1979 | month = junij| pmid = 460931 | doi = 10.1016/0304-3959(79)90046-0 | url = | issn = }}</ref> Bolečina je občutek, ki je vedno neprijeten in zato izkušenj posameznika, ki so podobne bolečini, a niso neprijetne, ne opredeljujemo kot bolečino. Nekateri posamezniki tožijo za bolečinami ob odsotnosti poškodbe, okvare tkiva ali prisotnosti [[patofiziologija|patofizioloških]] razlogov, ki bi jo povzročali. Če oseba svojo izkušnjo dojema kot bolečino in o njej na tak način tudi poroča, jo je treba tako tudi obravnavati. Pomembno je tudi, da nezmožnost verbalnega komuniciranja ne pomeni, da posameznik ne čuti bolečine.<ref>Toni J. Patofiziološki vidiki bolečine. Rarm vestn 2012; 63: 3–5.</ref> Bolečina je lahko [[akutnost|akutna]] ali [[kroničnost|kronična]]. Kadar bolčina nastane hitro in traja kratek čas, govorimo o '''akutni bolečini''', ki ima svoj biološki smisel. Prizadeto osebo opozori na škodljivo dogajanje v organizmu ali njeni neposredni okolici in ima varovalni učinek.<ref name=Pozlep>Požlep, Gorazd (2009). Akutna bolečina v klinični praksi. Farmacevtski vestnik, letnik 60, številka 2, str. 95–97. </ref> '''Kronična bolečina''' pa je bolečina, ki ostaja tudi po tem, ko osnovni vzrok bolezni ali poškodbe izgine, ali kadar vzroka ni mogoče odstraniti. Traja več kot tri do šest mesecev in se lahko nadaljuje neomejeno dolgo. Kronična bolečina izgubi svoj biološki smisel. Je patološka bolečina, ki ne pomeni samo ponavljajoče se ali dalj časa trajajoče akutne bolečine kot simptoma, temveč je sama po sebi bolezen.<ref>Krčevski-Škvarč N. Usmeritve za uporabo opioidov pri bolnikih s kronično bolečino, ki ni posledica rakave bolezni. Zdrav Vestn 2007; 76: 381–387.</ref> == Fiziologija == Zaznava bolečine je rezultat vzdraženja perifernih ali visceralnih [[nociceptor]]jev. To so prosti [[živčni končič|končiči]] bolečinskih [[živec|živcev]], na katerih se ob dovolj močnem draženju (mehanskem, kemičnem ali toplotnem) sproži [[akcijski potencial]]. Impulz se po živcih prenese v [[osrednje živčevje]]. Bolečinska vlakna so dveh vrst: * hitro prevajajoča Aδ-vlakna (tanjša, [[mielin|mielizirana]]), * počasi prevajajoča C-vlakna (debelejša, nemielizirana). Vzdraženje Aδ-vlaken povzroči ostro, dobro lokalizirano bolečino, vzdraženje C-vlaken pa topo in slabše lokalizirano, zlasti drobovno bolečino. Primarna bolečinska vlakna vstopajo v zadajšnjih rogovih v [[hrbtenjača|hrbtenjačo]], kjer se preklapljajo na sekundarna bolečinska vlakna ter prehajajo po [[spinotalamična proga|spinotalamični progi]] v [[možgani|možgane]]. Primarna bolečinska vlakna delajo sinapse tudi neposredno z motoričnimi živci, kar izzove [[refleks]]ne gibe po vzdraženju (na primer [[umaknitveni refleks]]). V zaznavanje bolečine je v možganih vpleten tudi [[limbični sistem]], kar povzroča spremljajoča neprijetna čustva. Bolečinska vlakna prehajajo do [[možganska skorja|možganske skorje]], ki je pomembna za lokalizacijo bolečine. == Vrste bolečin == Bolečine delimo po različnih sodilih v več vrst: * Glede na fiziološko vlogo poznamo: ** fiziološko bolečino – to je bolečina, ki ima obrambno in opozorilno vlogo; ** patološko bolečino – to je vsaka kronična bolečina in ovira posameznika v vsakodnevnem življenju. * Glede na trajanje ločimo: ** [[akutna bolečina|akutno bolečino]] – ki se pojavi zaradi tkivne poškodbe in izzveni po prenehanju bolečinskega dražljaja; ** [[kronična bolečina|kronično bolečino]] – dolgotrajna bolečina, ki postane neodvisna od bolečinskih dražljajev. * Glede na lokalizacijo ločimo: ** somatsko bolečino – to je povrhnja bolečina, najpogosteje v [[koža|koži]]; ** visceralno bolečino – bolečina, ki jo čutimo v [[notranji organ|notranjih organih]]. * Glede na nastanek poznamo: ** [[nociceptivna bolečina]] – je posledica draženja perifernih nociceptorjev zaradi patološkega procesa;<ref name=MS/> ** [[nevropatska bolečina]] – je posledica poškodbe ali patologije v živčevju; pojavlja se predvsem pri bolnikih s [[sladkorna bolezen|sladkorno boleznijo]], [[postherpetična nevralgija|postherpetično nevralgijo]], [[možganska kap|možgansko kapjo]], pri kroničnih [[rana]]h;<ref name=Premus/> ** [[psihogena bolečina]] – za zaznavo tovrstne bolečine ni moč odkriti telesnega vzroka. Posebni vrsti sta še: * [[prenesena bolečina]] – je bolečina, ki sicer izvira v notranjem organu, občutimo pa jo kot slabo lokalizirano bolečino na površini telesa (na primer pri [[angina pektoris|angini pektoris]] bolečina v vratu); * [[projicirana bolečina]] – gre za neposredno draženje bolečinskih vlaken, kar izzove zaznavo bolečine v perifernem predelu, ki ga dotični živec oživčuje. == Zdravljenje == === Akutna bolečina === Najboljše zdravljenje bolečine je seveda vzročno, ob vzročnem zdravljenju pa se pogosto uporabljajo tudi simptomatske metode za lajšanje bolečine. Akutno bolečino lahko lajšamo na različne načine, med katere sodijo tudi nefarmakološki postopki, kot so [[masaža]], segrevanje, hlajenje, [[transkutana elektrostimulacija]] (TENS), [[akupunktura]], [[magnetoterapija]]. V razvitem svetu akutno bolečino najpogosteje lajšamo z zdravili. [[Protibolečinsko zdravilo|Protibolečinska zdravila]] (analgetike) lahko razdelimo v tri skupine:<ref name=Pozlep/> * [[paracetamol]] in [[nesteroidna protivnetna zdravila]] – za lajšanje šibke bolečine * [[šibki opioidi]] – za lajšanje zmerne bolečine (lahko se kombinirajo tudi z zgoraj omenjenimi neopioidnimi analgetiki) * močni opioidi – za lajšanje hude bolečine (prav tako se lahko kombinirajo z neopioidnimi analgetiki) === Kronična bolečina === Možnosti zdravljenja kronične bolečine delimo v šest glavnih kategorij: farmakološko zdravljenje (zdravljenje z zdravili), fizikalna medicina, vedenjska medicina, [[nevromodulacija]], interventni pristopi, kirurški pristopi. Optimalni rezultati so pogosto posledica kombinacije različnih pristopov. Najpogosteje se uporablja farmakološki pristop, vendar uporaba zdravila ne bi smel biti edini cilj zdravljenja kronične bolečine. Zdravila za zdravljenje kronične bolečine delimo na več skupin:<ref name=Premus>Premuš Marušič A. Sheme zdravljenja pri kronični bolečini in mehanizmi interakcij z analgetiki. Farm vest 2012; 63: 21–27.</ref> * paracetamol in nesteroidna protivnetna zdravila (neopioidni analgetiki), * opioidi, * [[alfa 2 adrenergični agonist]]i, * [[antidepresiv]]i, * [[antiepileptik]]i in * [[mišični relaksant]]i. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Medical resources | ICD11 = {{ICD11|MG30}} (chronic), {{ICD11|MG31}} (acute), {{ICD11|8E43.00}} (phantom pain) | ICD10 = {{ICD10|R52}} | ICD9 = {{ICD9|338}} | MedlinePlus = 002164 | DiseasesDB = 9503 | MeshID = D010146 }} {{med-stub}} [[Kategorija:Bolečina| ]] [[Kategorija:Anesteziologija]] [[Kategorija:Čutila]] [[Kategorija:Simptomi in znaki]] {{normativna kontrola}} apooksur3rzrwjoi9tzto776evi37h7 6760125 6760124 2026-10-03T20:23:10Z TadejM 738 ni škrbina 6760125 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = | image = Wrist pain.jpg | caption = Ilustracija [[bolečina v zapestju|bolečine v zapestju]] | specialty = [[nevrologija]]<br />[[medicina bolečine]] | symptoms = neprijetni senzorični in čustveni občutki<ref name="IASPdefinition">{{cite journal | vauthors = Raja SN, Carr DB, Cohen M, Finnerup NB, Flor H, Gibson S, Keefe FJ, Mogil JS, Ringkamp M, Sluka KA, Song XJ, Stevens B, Sullivan MD, Tutelman PR, Ushida T, Vader K | display-authors = 6 | title = The revised International Association for the Study of Pain definition of pain: concepts, challenges, and compromises | language = en-US | journal = Pain | volume = 161 | issue = 9 | pages = 1976–1982 | date = September 2020 | pmid = 32694387 | pmc = 7680716 | doi = 10.1097/j.pain.0000000000001939 | doi-access = free }}</ref> | complications = | onset = | duration = običajno odvisno od vzroka | types = fizična, [[psihološka bolečina|psihološka]], [[psihogena bolečina|psihogena]] | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = [[analgetik]]i | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Bolečína''' je bolj ali manj lokaliziran neprijeten občutek nelagodja ali stiske, ki nastane zaradi vzdraženja [[nociceptor]]jev (bolečinskih [[receptor]]jev) in predstavlja zaščitni mehanizem – opozorilo organizmu, da se izogne škodljivim dejavnikom, da se zmanjša telesna dejavnost ali dejavnost prizadetega dela telesa.<ref name=MS>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508475/bolecina?query=bole%C4%8Dina, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 18. 6. 2015.</ref> Je eden najpogostejših [[simptom]]ov, zaradi katerih bolniki iščejo pomoč pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti.<ref> Lahajnar-Čavlovič S. s sod. Usmeritve za zdravljenje bolečine pri odraslem bolniku z rakom. Zdrav Vestn 2008; 77: 7–12.</ref> == Opredelitev == Po definiciji [[Mednarodno združenje za proučevanje bolečine|Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine]] (IASP) je bolečina neprijetna [[čut]]na in [[čustvo|čustvena]] zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo [[tkivo|tkiva]].<ref name = "IASPdef">{{navedi splet | quote = Pain is an unpleasant sensory and emotional experience associated with actual or potential tissue damage, or described in terms of such damage | url = http://www.iasp-pain.org/Taxonomy | title = International Association for the Study of Pain: Pain Definitions | accessdate =12. 1. 2015 }} Povzeto po: {{vcite journal | author = Bonica JJ | title = The need of a taxonomy | journal = Pain | volume = 6 | issue = 3 | pages = 247–248 | year = 1979 | month = junij| pmid = 460931 | doi = 10.1016/0304-3959(79)90046-0 | url = | issn = }}</ref> Bolečina je občutek, ki je vedno neprijeten in zato izkušenj posameznika, ki so podobne bolečini, a niso neprijetne, ne opredeljujemo kot bolečino. Nekateri posamezniki tožijo za bolečinami ob odsotnosti poškodbe, okvare tkiva ali prisotnosti [[patofiziologija|patofizioloških]] razlogov, ki bi jo povzročali. Če oseba svojo izkušnjo dojema kot bolečino in o njej na tak način tudi poroča, jo je treba tako tudi obravnavati. Pomembno je tudi, da nezmožnost verbalnega komuniciranja ne pomeni, da posameznik ne čuti bolečine.<ref>Toni J. Patofiziološki vidiki bolečine. Rarm vestn 2012; 63: 3–5.</ref> Bolečina je lahko [[akutnost|akutna]] ali [[kroničnost|kronična]]. Kadar bolčina nastane hitro in traja kratek čas, govorimo o '''akutni bolečini''', ki ima svoj biološki smisel. Prizadeto osebo opozori na škodljivo dogajanje v organizmu ali njeni neposredni okolici in ima varovalni učinek.<ref name=Pozlep>Požlep, Gorazd (2009). Akutna bolečina v klinični praksi. Farmacevtski vestnik, letnik 60, številka 2, str. 95–97. </ref> '''Kronična bolečina''' pa je bolečina, ki ostaja tudi po tem, ko osnovni vzrok bolezni ali poškodbe izgine, ali kadar vzroka ni mogoče odstraniti. Traja več kot tri do šest mesecev in se lahko nadaljuje neomejeno dolgo. Kronična bolečina izgubi svoj biološki smisel. Je patološka bolečina, ki ne pomeni samo ponavljajoče se ali dalj časa trajajoče akutne bolečine kot simptoma, temveč je sama po sebi bolezen.<ref>Krčevski-Škvarč N. Usmeritve za uporabo opioidov pri bolnikih s kronično bolečino, ki ni posledica rakave bolezni. Zdrav Vestn 2007; 76: 381–387.</ref> == Fiziologija == Zaznava bolečine je rezultat vzdraženja perifernih ali visceralnih [[nociceptor]]jev. To so prosti [[živčni končič|končiči]] bolečinskih [[živec|živcev]], na katerih se ob dovolj močnem draženju (mehanskem, kemičnem ali toplotnem) sproži [[akcijski potencial]]. Impulz se po živcih prenese v [[osrednje živčevje]]. Bolečinska vlakna so dveh vrst: * hitro prevajajoča Aδ-vlakna (tanjša, [[mielin|mielizirana]]), * počasi prevajajoča C-vlakna (debelejša, nemielizirana). Vzdraženje Aδ-vlaken povzroči ostro, dobro lokalizirano bolečino, vzdraženje C-vlaken pa topo in slabše lokalizirano, zlasti drobovno bolečino. Primarna bolečinska vlakna vstopajo v zadajšnjih rogovih v [[hrbtenjača|hrbtenjačo]], kjer se preklapljajo na sekundarna bolečinska vlakna ter prehajajo po [[spinotalamična proga|spinotalamični progi]] v [[možgani|možgane]]. Primarna bolečinska vlakna delajo sinapse tudi neposredno z motoričnimi živci, kar izzove [[refleks]]ne gibe po vzdraženju (na primer [[umaknitveni refleks]]). V zaznavanje bolečine je v možganih vpleten tudi [[limbični sistem]], kar povzroča spremljajoča neprijetna čustva. Bolečinska vlakna prehajajo do [[možganska skorja|možganske skorje]], ki je pomembna za lokalizacijo bolečine. == Vrste bolečin == Bolečine delimo po različnih sodilih v več vrst: * Glede na fiziološko vlogo poznamo: ** fiziološko bolečino – to je bolečina, ki ima obrambno in opozorilno vlogo; ** patološko bolečino – to je vsaka kronična bolečina in ovira posameznika v vsakodnevnem življenju. * Glede na trajanje ločimo: ** [[akutna bolečina|akutno bolečino]] – ki se pojavi zaradi tkivne poškodbe in izzveni po prenehanju bolečinskega dražljaja; ** [[kronična bolečina|kronično bolečino]] – dolgotrajna bolečina, ki postane neodvisna od bolečinskih dražljajev. * Glede na lokalizacijo ločimo: ** somatsko bolečino – to je povrhnja bolečina, najpogosteje v [[koža|koži]]; ** visceralno bolečino – bolečina, ki jo čutimo v [[notranji organ|notranjih organih]]. * Glede na nastanek poznamo: ** [[nociceptivna bolečina]] – je posledica draženja perifernih nociceptorjev zaradi patološkega procesa;<ref name=MS/> ** [[nevropatska bolečina]] – je posledica poškodbe ali patologije v živčevju; pojavlja se predvsem pri bolnikih s [[sladkorna bolezen|sladkorno boleznijo]], [[postherpetična nevralgija|postherpetično nevralgijo]], [[možganska kap|možgansko kapjo]], pri kroničnih [[rana]]h;<ref name=Premus/> ** [[psihogena bolečina]] – za zaznavo tovrstne bolečine ni moč odkriti telesnega vzroka. Posebni vrsti sta še: * [[prenesena bolečina]] – je bolečina, ki sicer izvira v notranjem organu, občutimo pa jo kot slabo lokalizirano bolečino na površini telesa (na primer pri [[angina pektoris|angini pektoris]] bolečina v vratu); * [[projicirana bolečina]] – gre za neposredno draženje bolečinskih vlaken, kar izzove zaznavo bolečine v perifernem predelu, ki ga dotični živec oživčuje. == Zdravljenje == === Akutna bolečina === Najboljše zdravljenje bolečine je seveda vzročno, ob vzročnem zdravljenju pa se pogosto uporabljajo tudi simptomatske metode za lajšanje bolečine. Akutno bolečino lahko lajšamo na različne načine, med katere sodijo tudi nefarmakološki postopki, kot so [[masaža]], segrevanje, hlajenje, [[transkutana elektrostimulacija]] (TENS), [[akupunktura]], [[magnetoterapija]]. V razvitem svetu akutno bolečino najpogosteje lajšamo z zdravili. [[Protibolečinsko zdravilo|Protibolečinska zdravila]] (analgetike) lahko razdelimo v tri skupine:<ref name=Pozlep/> * [[paracetamol]] in [[nesteroidna protivnetna zdravila]] – za lajšanje šibke bolečine * [[šibki opioidi]] – za lajšanje zmerne bolečine (lahko se kombinirajo tudi z zgoraj omenjenimi neopioidnimi analgetiki) * močni opioidi – za lajšanje hude bolečine (prav tako se lahko kombinirajo z neopioidnimi analgetiki) === Kronična bolečina === Možnosti zdravljenja kronične bolečine delimo v šest glavnih kategorij: farmakološko zdravljenje (zdravljenje z zdravili), fizikalna medicina, vedenjska medicina, [[nevromodulacija]], interventni pristopi, kirurški pristopi. Optimalni rezultati so pogosto posledica kombinacije različnih pristopov. Najpogosteje se uporablja farmakološki pristop, vendar uporaba zdravila ne bi smel biti edini cilj zdravljenja kronične bolečine. Zdravila za zdravljenje kronične bolečine delimo na več skupin:<ref name=Premus>Premuš Marušič A. Sheme zdravljenja pri kronični bolečini in mehanizmi interakcij z analgetiki. Farm vest 2012; 63: 21–27.</ref> * paracetamol in nesteroidna protivnetna zdravila (neopioidni analgetiki), * opioidi, * [[alfa 2 adrenergični agonist]]i, * [[antidepresiv]]i, * [[antiepileptik]]i in * [[mišični relaksant]]i. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Medical resources | ICD11 = {{ICD11|MG30}} (chronic), {{ICD11|MG31}} (acute), {{ICD11|8E43.00}} (phantom pain) | ICD10 = {{ICD10|R52}} | ICD9 = {{ICD9|338}} | MedlinePlus = 002164 | DiseasesDB = 9503 | MeshID = D010146 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolečina| ]] [[Kategorija:Anesteziologija]] [[Kategorija:Čutila]] [[Kategorija:Simptomi in znaki]] hj4d9kfbyxdf5le6ab71717uvafo4u6 0 163298 6760018 5929059 2026-10-03T12:57:06Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika; pp sortiranja 6760018 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Dravograd | image = Dravograd Castle 05.JPG | caption = Ruševine gradu | locmapin = Slovenija | coordinates = <!-- WD --> | location = Na pobočju severno od [[Dravograd]]a | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Dravograd - Grajske razvaline | designation1_date = 2. september 1997 | designation1_number = 7387<ref>{{RKD|7387}}</ref> | občina = Dravograd }} '''Grad Dravograd''' ([[nemščina|nemško]] ''Ruine Unterdrauburg'') se je nahajal na gorskem pomolu nad mestom [[Dravograd]], od katerega so ostale neznatne ruševine. == Zgodovina == [[Slika:Dravograd - Valvasor.jpg|thumb|left|250px|Grad na [[Valvasor]]jevem [[bakrorez]]u]] [[Grad]] je protipravno pozidal deželnoknežji fevdnik Ortlof Trušenjski, sorodnik [[Spanheimi|Spanheimov]] sredi [[12. stoletje|12. stoletja]], okoli leta 1155. V listinah – pismu papeža Aleksandra Salzburškemu nadškofu Konradu in Krškemu škofu Romanu - je prvič omenjen leta 1177 kot castrum Trahburck. Na strateškem mestu je varoval prehod preko Drave in prehod iz Dravske v Labotsko dolino. Kasneje so se vitezi Trušenjski poravnali s Šentpavelskim samostanom in postali njegovi fevdniki do smrti Otona II. Trušenjskega in s tem izumrtja rodbine leta 1261. Grad je v fevd dobil Henrik Pffanberg. Pffanberškim so sledili kot fevdniki [[Vovbržani|Vovbrški]], nato Hochenlochi. Leta 1304 so gospoščino (grad, trg s sodstvom, mitnico in brod ter cerkveno desetino) kupili Goriško-tirolski grofje. Do izumrtja goriško-tirolskih so imeli gospoščino v fevdu Konrad Aufensteinski. Leta 1355 so postali lastniki dravograjskega gradu [[Habsburžani]]. Grad so leta 1387 kupili [[Celjski grofje]], po njihovem izumrtju leta 1456 pa je prešel v deželnoknežjo last. Grad in gospoščino so upravljali številni oskrbniki in zastavni najemniki. Leta 1469 je bil zastavni najemnik gradu, urada in mitnice Andrej Višprijski (Weyspriach), nato je leta 1478 to bil Ahac von Ernau. Leta 1613 je gospoščina spet postala cerkvena posest, ko jo je kupila škofija, pozneje pa ga je leta 1628 prevzel šentpavelski benediktinski samostan. V drugi polovici [[18. stoletje|18. stoletja]] je grad pogorel, a so ga obnovili. V [[19. stoletje|19.stoletju]] je verski sklad (Religionsfond)<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=456}}</ref> grad prodal grofu Alojzu Khuenburgu, leta [[1838]] pa ga je ta prodal pl. Davidu Sumreicherju, ki ga je 1846 opustil in ga pustil propasti v razvalino. ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * [[Ivan Stopar]], Dr.: ''Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji – Med Solčavskim in Kobanskim'', Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN/ * {{navedi knjigo |author=[[Dušan Kos]] |year=2005 |title=Vitez in Grad. |publisher=Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=961-6500-82-1 |cobiss=219524608 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Geopedia|F662:97_#T1008_b4_x504420.656_y160300.351_s14}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Dravograd Castle}} * [[seznam gradov na Slovenskem]] {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Dravograd]] [[Kategorija:Dravograd]] psq0gq95jsnlc7nlud1csa6viph36j2 0 164427 6760251 6740881 2026-10-04T10:31:38Z ~2026-51862-97 266388 Ažuriranje navedb. 6760251 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Boris Sovič|birth_date=|birth_place=|alma_mater=Univerza v Mariboru|children=Simon, Nives in Irena|citizenship=|education=Magister elektrotehnike|image_size=180px|parents=Zofija Pak in Janez (Ivan) Sovič|party=Socialni demokrati|residence=Maribor|spouse(s)=Ana Sovič}} '''Boris Sovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]], [[poslovnež]], [[politik]] in [[diplomat]], * [[30. oktober]] [[1956]], [[Maribor]] == Življenjepis == Boris Sovič je bil rojen 30. oktobra 1956 v [[Maribor]]u. Oče Janez (Ivan) [[Sovič]] je bil rojen v [[Mislinja|Mislinji]] pri [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]], mama Zofija (rojena [[Pak (priimek)|Pak]]) pa v [[Lastomerci]]h pri [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]]. [[Osnovna šola Bojana Ilicha|Osnovno šolo Bojana Ilicha]] v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=OSPI|url=https://www.osbi.si/index.php?option=com_content&task=view&id=143&Itemid=1|website=www.osbi.si|accessdate=2021-12-04}}</ref> je končal leta 1971, leta 1975 pa [[Srednja elektro-računalniška šola Maribor|Tehniško elektro, strojno in tekstilno šolo v Mariboru]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.s-sers.mb.edus.si/web/vpis.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2008-04-17 |archive-date=2007-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071013030633/http://www.s-sers.mb.edus.si/web/vpis.htm |url-status=dead }}</ref> Leta 1980 je diplomiral na [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko|Visoki tehniški šoli]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] na smeri [[elektrotehnika]], [[energetika]]<ref>http://netko.informatika.uni-mb.si/mcNet/upload/attachments/abakus/abakus-nov06_web.pdf{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Naslov njegove diplomske naloge je bil ''Računalniško projektiranje razsvetljave poljubne oblike polja vrednotenja''. Leta 1981 je končal šolo za rezervne vojaške [[častnik]]e tehniške službe [[kopenska vojska|kopenske vojske]] v [[Zagreb]]u. Po odsluženem vojaškem roku v [[Ljubljana|Ljubljani]] je bil razporejen v [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo]] v Mariboru. Ima vojaški čin [[stotnik|stotnika]]. Leta 2009 je končal magistrski študij na [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko|Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]<ref>http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=0090401005421166{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Naslov njegove magistrske naloge je bil ''Optimizacija oskrbe z obnovljivimi viri energije''<ref>http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=10456{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. == Družina == S soprogo Ano imata tri otroke, sina Simona ter hčerki Nives in Ireno. == Poslovno delovanje == === Projektiranje === Poklicno pot je leta 1980 začel v Elektrokovini v Mariboru, kjer se je zaposlil kot samostojni projektant in komercialno tehnični svetovalec na področju električne [[razsvetljava|razsvetljave]]. === Vodenje gospodarske družbe === Leta 1986 je bil imenovan za člana poslovodnega odbora SOZD Elektrokovina in direktorja področja elektro opreme in elektronike. Dolžnost je opravljal do konca avgusta 1990. Nadzorni svet ga je marca 2012 imenoval za predsednika uprave delniške družbe [[Elektro Maribor]], podjetja za distribucijo električne energije, d.d.<ref>http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2012/03/na_celo_elektra_maribor_prihaja_boris_sovic.aspx</ref> Novembra 2021 ga je nadzorni svet razrešil.<ref>{{Navedi splet|title=Razrešili predsednika uprave Elektro Maribor Borisa Soviča|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/napovedana-odstavitev-sovica-iz-elektra-maribor-se-uresnicuje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-14}}</ref> === Organ nadzora === Bil je član in predsednik nadzornih svetov v družbah Elektro Slovenija (ELES) in EGS Razvoj in inženiring, ter predsednik Nadzornega sveta Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor. Funkcijo nadzora in skupščine je do novembra 2021 opravljal v družbah Energija plus in OVEN Elektro Maribor. Od leta 2015 do leta 2019 je bil član Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gzs.si/o_gzs/vsebina/Organizacija-GZS/Skup%C5%A1%C4%8Dina-GZS|title=Skupščina GZS|accessdate=2017-07-29|website=www.gzs.si|language=sl-SI|archive-date=2017-07-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170730013303/https://www.gzs.si/o_gzs/vsebina/Organizacija-GZS/Skup%C5%A1%C4%8Dina-GZS|url-status=dead}}</ref>. V letih 2017-2019 je vodil gospodarsko interesno združenje distribucije električne energije Slovenije<ref>{{Navedi novice|url=http://www.giz-dee.si/Novice/ArticleID/16/Vodenje-gospodarskega-interesnega-zdru%C5%BEenja-distribucije-elektri%C4%8Dne-energijeprevzema-predsednik-uprave-Elektra-Maribor-mag-Boris-Sovi%C4%8D|title=Vodenje gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije prevzema predsednik uprave Elektra Maribor mag. Boris Sovič|newspaper=GIZ Distribucije električne energije|accessdate=2017-07-29|language=sl-SI}}</ref>. == Družbeno delovanje == === Lokalna samouprava in državna uprava === V letih 1986-1990 je bil predsednik mestne izobraževalne skupnosti v Mariboru. Na prvih demokratičnih volitvah leta je bil 1990 izvoljen za delegata družbenopolitičnega zbora Skupščine občine [[Maribor]] in imenovan za poklicnega podpredsednika skupščine. Vodil je priprave na [[plebiscit o samostojnosti Slovenije]] leta 1990 v Mariboru in bil aktiven udeleženec [[pekrski dogodki|pekrskih dogodkov]] in [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovenske osamosvojitvene vojne]]. Leta 1993 ga je [[Vlada Republike Slovenije]] imenovala za prvega [[Državni sekretar Republike Slovenije|državnega sekretarja]] za [[energetika|energetiko]] v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Vodil je izdelavo Strategije učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo<ref>http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&vt=46&cl=R&mandate=-1&o=790&unid=SA|561764AC4BB1BCBCC125672E0025A42E&showdoc=1</ref>. Vodil je slovensko pogajalsko skupino (1992-1994) in v imenu Republike Slovenije podpisal Pogodbo o energetski listini (1994)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1997-02-0050?sop=1997-02-0050|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|accessdate=2017-07-29|website=www.uradni-list.si}}</ref>. Za člana mestnega sveta Mestne občine Maribor je bil izvoljen leta 1994 in 2006. V letih 1994-1998 je bil predsednik odbora za varstvo okolja in urejanje prostora. Na lokalnih volitvah je bil leta 1998 prvič<ref>http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=6250{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in leta 2002 drugič<ref>{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=6263 |title=arhivska kopija |accessdate=2008-03-30 |archive-date=2007-02-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070214043647/http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=6263 |url-status=dead }}</ref> izvoljen za [[župan]]a [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]. Izvoljen je bil za predsednika [[Skupnost občin Slovenije|Skupnosti občin Slovenije]] in to dolžnost opravljal osem let. Na lokalnih volitvah je bil leta 2022 izvoljen za člana sveta Mestne četrti [[Koroška vrata]] in imenovan za podpredsednika sveta.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor.si/wp-content/uploads/2023/04/2023-04-20-Glasilo-Mestne-cetrti-Koroska-vrata-Letnik-III-1.pdf|title=Glasilo Mestne četrti Koroška vrata, april 2023|accessdate=2023-06-15|archive-date=2023-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20230615204100/https://maribor.si/wp-content/uploads/2023/04/2023-04-20-Glasilo-Mestne-cetrti-Koroska-vrata-Letnik-III-1.pdf|url-status=dead}}</ref> === Državni zbor === Leta 1996 je bil izvoljen v [[seznam članov 2. državnega zbora Republike Slovenije|drugi]] [[Državni zbor Republike Slovenije]]. Bil je predsednik [[Odbor za znanost in tehnologijo Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za znanost in tehnologijo]] ter član [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za mednarodne odnose]], [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za gospodarstvo]] in [[Komisija za evropske zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|komisije za evropske zadeve]].<ref>Janez Pezelj (ur.): ''Državni zbor Republike Slovenije v 2. mandatnem obdobju'' (ISSN 1318-8577)</ref> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] in 2026 je kandidiral na listi SD. === Evropska unija === Imenovan je bil za člana [[Odbor regij|Odbora regij]] [[Evropska unija|Evropske unije]]<ref>{{Navedi splet|title=Press corner|url=https://ec.europa.eu/commission/presscorner/home/en|website=European Commission - European Commission|accessdate=2021-12-04|language=en}}</ref>. Bil je prvi vodja slovenske delegacije v Odboru regij in podpredsednik [[Odbor regij|Odbora regij]] [[Evropska unija|Evropske unije]]. == Diplomatska dejavnost == Na predlog [[Vlada Republike Slovenije|Vlade]] ga je [[Predsednik Republike Slovenije]] leta 2007 imenoval<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/80910|website=www.uradni-list.si|accessdate=2021-12-04}}</ref> za izrednega in opolnomočenega [[veleposlanik]]a [[Slovenija|Republike Slovenije]] v [[Izrael|Državi Izrael]]. Mandat je zaključil konec septembra 2011. Oktobra 2011 je bil imenovan za poslovodečega Direktorata za [[gospodarska diplomacija|gospodarsko diplomacijo]] [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije]]. Dolžnost je opravljal do marca 2012. == Politično delovanje == Na [[Srednja elektro-računalniška šola Maribor|Tehniški elektro, strojni in tekstilni šoli v Mariboru]] je bil izvoljen za predsednika Dijaške skupnosti. V času študija na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] je bil leta 1976 izvoljen za predsednika študentske organizacije<ref>{{Navedi splet |url=http://www.soum.si/vse_o_soum/zgodovina/ |title=arhivska kopija |accessdate=2008-03-30 |archive-date=2008-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080218104511/http://www.soum.si/vse_o_soum/zgodovina/ |url-status=dead }}</ref>, leta 1977 pa je postal prorektor študent Univerze v Mariboru. Kot član [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] in njenih predhodnic je bil sekretar konference ZKS na Univerzi v Mariboru, predsednik mestne in območne organizacije Združene liste socialnih demokratov in Socialnih demokratov v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=SOCIALNI DEMOKRATI MARIBOR|url=http://www.sd-maribor.si/?id=&destination=77&p=3&novica=159|website=www.sd-maribor.si|accessdate=2021-12-04|archive-date=2017-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729225602/http://www.sd-maribor.si/?id=&destination=77&p=3&novica=159|url-status=dead}}</ref> ter predsednik konference ZLSD Slovenije. Bil je član predsedstva združenja socialnih demokratov držav alpskega loka in podpredsednik skupine socialistov v [[Odbor regij|Odboru regij]] [[Evropska unija|Evropske unije]] v Bruslju. == Društvene dejavnosti == Bil je predsednik Jugoslovanskega društva za razsvetljavo in član izvršnega odbora CiE (Commission Internationale de l'Eclairage)(1989-1991). Boris Sovič je član [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije|Zveze združenj borcev za vrednote NOB]], [[veteransko društvo Sever|Veteranskega društva Sever]], [[Zveza veteranov vojne za Slovenijo|Zveze veteranov vojne za Slovenijo]] in [[Zveza slovenskih častnikov|Zveze slovenskih častnikov]]. Je soustanovitelj Evropske hiše v Mariboru<ref>{{Navedi splet |url=http://www.evropskahisa-maribor.si/content/view/20/34/ |title=arhivska kopija |accessdate=2008-03-30 |archive-date=2007-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071214031120/http://www.evropskahisa-maribor.si/content/view/20/34/ |url-status=dead }}</ref>. Je član kajakaške sekcije Brodarskega društva Sidro v Mariboru. Od leta 2016 do leta 2021 je bil predsednik Sekcije za energetiko [[Slovensko združenje za kakovost in odličnost|Slovenskega združenja za kakovost in odličnost]].[https://szko.si/sekcija-za-energetiko/] == Priznanja == Je častni član Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Maribor, dobitnik zlate plakete Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, dobitnik plakete [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Maribora, častni občan<ref>http://www.danas.co.yu/20040907/hronika5.html</ref> občine [[Kraljevo]] ([[Srbija]]) in edini študent, dobitnik zlate plakete [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=517 |title=arhivska kopija |accessdate=2008-03-30 |archive-date=2005-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050107142552/http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=517 |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{Počisti|razdelek}}{{sklici}} {{start box}} {{succession box | prej = prvi zasedel položaj | naziv = Državni sekretar za energetiko Republike Slovenije | leta= [[1993]] &ndash; [[1996]] | potem = [[Alojz Kovše]]}} {{succession box | prej = [[Jože Jagodnik]] | naziv = Poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije | leta= [[1996]] &ndash; [[1998]] | potem = [[Majda Potrata]]}} {{succession box | prej = dr. [[Alojz Križman]] | naziv = Župan Mestne občine Maribor | leta= [[1998]] &ndash; [[2006]] | potem = [[Franc Kangler]]}} {{succession box | prej = [[prvi zasedel položaj]] | naziv = Podpredsednik Odbora regij EU iz Slovenije | leta = [[2004]] &ndash; [[2006]] | potem = [[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]]}} {{succession box | prej = [[Iztok Jarc]]| naziv = Veleposlanik Republike Slovenije v Državi Izrael | leta = [[2007]] &ndash; [[2011]] | potem = [[Alenka Suhadolnik]]}} {{succession box | prej = [[Vladimir Gasparič]]| naziv = Generalni direktor Direktorata za gospodarsko diplomacijo Ministrstva za zunanje zadeve | leta = [[2011]] &ndash; [[2012]] | potem = dr. [[Stanislav Raščan]]}} {{succession box | prej = [[Andrej Kosmačin]]| naziv = Predsednik uprave Elektro Maribor | leta = [[2012]] &ndash; [[danes]] | potem = trenutno zaseda položaj}} {{end box}} {{2DZRS}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sovič, Boris}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Visoke tehniške šole v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski poslovneži]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Maribor (2002-2006)]] [[Kategorija:Župani Maribora]] [[Kategorija:Župani Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Izraelu]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Maribor (2006-2010)]] j63txs6x3r4zkp7i506dj51kr3gvrl7 0 168968 6760099 6580793 2026-10-03T19:07:06Z TadejM 738 dodano infopolje; +klasifikacija in zunanji viri 6760099 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Vročina | synonyms = pireksija, febrilni odziv, febris<ref name="NC08">{{cite journal | vauthors = Axelrod YK, Diringer MN | title = Temperature management in acute neurologic disorders | journal = Neurologic Clinics | volume = 26 | issue = 2 | pages = 585–603, xi | date = May 2008 | pmid = 18514828 | doi = 10.1016/j.ncl.2008.02.005 }}</ref><ref name="CC09">{{cite journal | vauthors = Laupland KB | title = Fever in the critically ill medical patient | journal = Critical Care Medicine | volume = 37 | issue = 7 Suppl | pages = S273-8 | date = July 2009 | pmid = 19535958 | doi = 10.1097/CCM.0b013e3181aa6117 }}</ref> | image = Symptoms-fever.jpg | caption = Ilustracija osebe z vročino | field = [[interna medicina]], [[pediatrija]] | symptoms = '''sprva''': [[drgetanje]], občutek [[mraz]]a, [[mrzlica]]<ref name=Peds2011>{{cite journal | vauthors = Sullivan JE, Farrar HC | title = Fever and antipyretic use in children | journal = Pediatrics | volume = 127 | issue = 3 | pages = 580–587 | date = March 2011 | article-number = e20103852 | pmid = 21357332 | doi = 10.1542/peds.2010-3852 | doi-access = free }}</ref><br />'''pozneje''': [[oblivanje]], [[znojenje]]<ref name="Sue2014">{{cite book|author1=Huether, Sue E. |title=Pathophysiology: The Biologic Basis for Disease in Adults and Children|date=2014|publisher=Elsevier Health Sciences|isbn=978-0-323-29375-4|page=498|edition=7th|url=https://books.google.com/books?id=l9XsAwAAQBAJ&pg=PA498}}</ref> | complications = [[febrilna konvulzija]],<ref name="CDC2010">{{cite web| author = CDC Staff | date = 31 March 2020 | title=Taking Care of Someone Who is Sick: Caring for Someone Sick at Home|url=https://www.cdc.gov/flu/homecare/treatfever.htm|access-date=8 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150324084355/http://www.cdc.gov/flu/homecare/treatfever.htm |archive-date=24 March 2015 }}</ref> [[diseminirana intravaskularna koagulacija]], [[možganska poškodba]] | onset = | duration = | types = | causes = [[virus]]i, [[bakterija|bakterije]], zvišana [[temperatura človeškega telesa#Vročina|nastavitvena točka]] telesne temperature<ref name=Kl2015>{{cite book|last=Kluger|first=Matthew J. | name-list-style = vanc |title=Fever: Its Biology, Evolution, and Function|date=2015|publisher=Princeton University Press|isbn=978-1-4008-6983-1|page=57|url=https://books.google.com/books?id=gIF9BgAAQBAJ&pg=PA57}}</ref><ref name=Gar2012p375>{{cite book|veditors = Garmel GM, Mahadevan SV|title=An introduction to clinical emergency medicine|chapter=Fever in adults|date=2012|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=978-0-521-74776-9|page=375|edition=2nd|chapter-url=https://books.google.com/books?id=pyAlcOfBhjIC&q=An%20Introduction%20to%20Clinical%20Emergency%20Medicine&pg=PA375}}</ref> | risks = | diagnosis = temperatura nad normalnim razponom od 37,2 do 38,3 °C<ref name=NC08/><ref name=Harrisons20th>{{cite book | author = Dinarello CA, Porat R | date = 2018 | chapter = Chapter 15: Fever | title = Harrison's Principles of Internal Medicine | edition = 20th | volume = 1–2 |veditors= Jameson JL, Fauci AS, Kasper DL, Hauser SL, Longo DL, Loscalzo, J |location=New York | publisher=McGraw-Hill | isbn=978-1-259-64403-0 | url = https://books.google.com/books?id=XGQntQEACAAJ&q=9781259644030 | access-date = 31 March 2020}}</ref><ref name="CC09">{{cite journal | vauthors = Laupland KB | title = Fever in the critically ill medical patient | journal = Critical Care Medicine | volume = 37 | issue = 7 Suppl | pages = S273-8 | date = July 2009 | pmid = 19535958 | doi = 10.1097/CCM.0b013e3181aa6117 }}</ref><!-- defined by template:HumanTemperature --> | differential = [[hipertermija]]<ref name=NC08/> | prevention = | treatment = odvisno od osnovnega vzroka<ref name=Peds2011/><ref name=Ric2015>{{cite journal | vauthors = Richardson M, Purssell E | s2cid = 206857750 | title = Who's afraid of fever? | journal = Archives of Disease in Childhood | volume = 100 | issue = 9 | pages = 818–820 | date = September 2015 | pmid = 25977564 | doi = 10.1136/archdischild-2014-307483 }}</ref> | medication = [[antipiretik]]i ([[ibuprofen]], [[paracetamol]])<ref name=Ric2015/><ref name=Gar2012>{{cite book|veditors = Garmel GM, Mahadevan SV|title=An introduction to clinical emergency medicine|date=2012|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=978-0-521-74776-9|page=401|edition=2nd}}</ref> | prognosis = | frequency = pogosta<ref name=Peds2011/><ref name=Ki2013>{{cite journal | vauthors = Kiekkas P, Aretha D, Bakalis N, Karpouhtsi I, Marneras C, Baltopoulos GI | title = Fever effects and treatment in critical care: literature review | journal = Australian Critical Care | volume = 26 | issue = 3 | pages = 130–135 | date = August 2013 | pmid = 23199670 | doi = 10.1016/j.aucc.2012.10.004 }}</ref> | deaths = | alt = }} '''Vročína''' je stanje povišane [[telesna temperatura|telesne temperature]]. Je pogost in nespecifičen [[bolezenski znak]]. Normalna telesna temperatura znaša okoli 36,5–37&nbsp;°C,<ref>{{navedi revijo| author1 = Karakitsos D.|author2=Karabinis A. | title = Hypothermia therapy after traumatic brain injury in children | url = https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2008-09-11_359_11/page/1178| journal = N Engl J Med | volume = 359 | issue = 11 | pages = 1179–80 | date = 2008 | pmid = 18788094 | doi = 10.1056/NEJMc081418}}</ref> vendar so pri zdravih ljudeh možna večja odstopanja, vrednost pa je tudi odvisna od spola, mesta merjenja ([[ustna votlina]], [[bobnič]], [[pazduha]] ali [[zadnjik]]) in dnevnih nihanj telesne temperature.<ref>{{navedi revijo | author1 = Sund-Levander M.|author2= Forsberg C.|author3=Wahren LK. | title = Normal oral, rectal, tympanic and axillary body temperature in adult men and women: a systematic literature review | journal = Scand J Caring Sci | volume = 16 | issue = 2 | pages = 122–8 | date = 2002 | pmid = 12000664 | doi = 10.1046/j.1471-6712.2002.00069.x}}</ref> V splošnem zvišanje telesne temperature nad 38 °C imenujemo ''febrilna temperatura'', če pa ostane pod 38 °C, je to ''subfebrilna temperatura''. '''Vročíca''' je stanje pri visoki vročini, za katero so značilni slabo počutje, občutek vročine in včasih, zlasti pri zelo visokem povišanju telesne temperature tudi [[duševna motnja|duševne motnje]] ([[blodnja|blodnje]]). Medtem ko je vročina sámo povišanje telesne temperature in s tem eden od obrambnih mehanizmov [[organizem|organizma]], opisuje izraz vročica neprijetna občutenja, ki jih oseba z visoko vročino doživlja. Vročine ne smemo enačiti s [[hipertermija|hipertermijo]], saj gre pri slednji za nenadzorovano povišanje telesne temperature zaradi prevelike proizvodnje ali absorpcije toplote in/ali nezadostne [[termoregulacija|termoregulacije]].<ref>{{cite journal |author1=Axelrod, Y.K.|author2= Diringer, M.N. |title=Temperature management in acute neurologic disorders |url=https://archive.org/details/sim_neurologic-clinics_2008-05_26_2/page/585|journal=Neurol Clin |volume=26 |issue=2 |pages=585–603, xi |year=2008 |pmid=18514828 |doi=10.1016/j.ncl.2008.02.005}}</ref> == Fiziološko ozadje == [[Slika:Fever-conceptual.svg|thumb|right|250px|Pri vročini <small>(glej desni diagram)</small> je spremenjena nastavitvena točka centra v [[hipotalamus]]u, zaradi česar mora telo proizvajati več toplote kot normalno.]] Do vročine pride zaradi dviga nastavitvene točke centra v [[hipotalamus]]u, ki uravnava telesno temperaturo. Dvig nastavitvene točke neposredno povzroči [[PGE2]], ki pa se sprošča, kadar so v telesu prisotni [[pirogen]]i (snovi, ki povzročijo vročino). Pirogeni so lahko endogeni (nastajajo v telesu) ali eksogeni (v telo pridejo iz okolja). Če je nastavitvena točka v telesu nastavljena na višjo temperaturo, kot je dejanska temperatura organizma, se pospešijo procesi nastajanja toplote ter zavrejo procesi oddajanja le-te (toplotna bilanca postane negativna). [[krvna žila|Žile]] v koži se skrčijo in [[koža]] postane bleda in hladna, [[dlaka|dlake]] se naježijo, pride do drgetanja, prizadeti občuti mrazenje. Ko telesna temperatura doseže vrednost nastavitvene točke, postane toplotna bilanca zopet ničelna - temperatura se vzdržuje na višji vrednosti. Če pride ponovno do znižanja hipotalamične nastavitvene točke (zaradi jemanja [[antipiretik]]ov, odstranitve eksogenih pirogenov ...), telo začne pospešeno oddajati toploto, procesi nastajanja toplote pa so zavrti; človek se začne potiti, koža je rožnata in topla. Telesna temperatura se ponovno zniža. === Endogeni pirogeni === Med endogene pirogene sodijo [[citokin]]i ([[interlevkin 1]], [[interlevkin 6]], [[TNF]] ...). Proizvajajo jih [[fagocit]]i in jih sproščajo v [[krvni obtok]]. Prehajajo [[krvno-možganska pregrada|krvno-možgansko pregrado]] in aktivirajo pretvorbo [[arahidonska kislina|arahidonske kisline]] v PGE2, PGE2 pa dvigne nastavitvene točke v hipotalamusu. === Eksogeni pirogeni === Med eksogenimi pirogeni so najpomembnejši [[lipopolisaharid]]i iz [[gramnegativna bakterija|gramnegativnih bakterij]]. Po vezavi eksogenega pirogena na [[makrofag]] se v slednjem sproži nastanek endogenih pirogenov in nadalje je princip enak kot je zgoraj opisano. == Vzroki == Vročina se pojavi kot posledica številnih bolezenskih stanj. Poglavitni vzroki so: * [[okužba|okužbe]], npr. [[gripa]], [[prehlad]], [[HIV]], [[malarija]] ... * kožna [[vnetje|vnetja]] * imunske bolezni, npr. [[eritematozni lupus]], [[sarkoidoza]] ... * poškodbe tkiva zaradi [[hemolize]], kirurškega posega, [[infarkt]]a ... * jemanje nekaterih [[zdravilo|zdravil]] ([[progesteron]], [[citostatik]]i ...) * [[odtegnitveni sindrom]] * [[rak (bolezen)|rakava]] obolenja * [[presnovna bolezen|presnovne bolezni]] ([[porfirija]], [[udnica]]) * [[tromboembolija|tromboembolije]] == Funkcije == Pomen pojava vročine v bolezenskih stanjih za organizme ni popolnoma jasen. Kljub temu je jasno, da se je z [[evolucija|evolucijskega]] vidika razvila kot odgovor na okužbe (infekcije), saj mnogi [[mikrob]]i uspevajo le v ozkem temperaturnem območju. Taki mikrobi so povzročitelji [[antraks|vraničnega prisada]] oz. antraksa (''[[Bacillus anthracis]]''), [[sifilis]]a (''[[Treponema pallidum]]''), [[pnevmokoki|pnevmokokne]] [[pljučnica|pljučnice]], [[gobavost]]i oz. lepre (''[[Mycobacterium leprae]]''), [[Rickettsia|rikecije]] ter razni povzročitelji [[virus]]nih in [[glive|glivičnih]] okužb. Poleg tega vročina poveča proizvodnjo [[protitelo|protiteles]] ter zavira rast nekaterih [[tumor]]jev. == Opombe in sklici == {{sklici}} == Viri == <div class="references-small"> * Barrett K.E., Barman S.M., Boitano S. in Brooks H. (ur.) (2010). "Chapter 18. - Hypothalamic Regulation of Hormonal Functions: Fever". '''V:''' ''Ganong's Review of Medical Physiology'', 23. izdaja. McGraw-Hill. </div> {{Medical resources | ICD10 = {{ICD10|R|50||r|50}} | ICD9 = {{ICD9|780.6}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 003090 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 785 | DiseasesDB = 18924 | MeshID = D005334 }} [[Kategorija:Simptomi in znaki]] [[Kategorija:Temperatura]] {{normativna kontrola}} nmzkdle86kdl2lmkmdbmzrqzd3uzjic 0 169181 6760177 5925973 2026-10-04T05:50:20Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6760177 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alexis Joseph Delzons |nickname= |allegiance={{ikonazastave|Francija}} [[Francija]] |branch=[[pehota]] |serviceyears= |rank=[[divizijski general (Francija)|divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Francoske revolucionarne vojne]]<br>[[Napoleonove vojne]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Alexis Joseph Delzons''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[26. marec]] [[1775]], [[Aurillac]] ([[Auvergne (regija)|Auvergne]]), † [[24. oktober]], [[1812]], [[Malojaroslavec]], [[Rusija]]. Delzons je sodeloval v [[Francoske revolucionarne vojne|revolucionarnih]] in [[Napoleonske vojne|Napoleonskih vojnah]]. Ubit je bil v [[Bitka pri Malojaroslavcu|bitki pri Malojaroslavcu]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Delzons, Alexis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Veterani francoskih revolucionarnih vojn]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] roj2yniis6yaltj5vrwx3n2bd2x98w4 6760178 6760177 2026-10-04T05:55:52Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Nosilci legije časti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6760178 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alexis Joseph Delzons |nickname= |allegiance={{ikonazastave|Francija}} [[Francija]] |branch=[[pehota]] |serviceyears= |rank=[[divizijski general (Francija)|divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Francoske revolucionarne vojne]]<br>[[Napoleonove vojne]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Alexis Joseph Delzons''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[26. marec]] [[1775]], [[Aurillac]] ([[Auvergne (regija)|Auvergne]]), † [[24. oktober]], [[1812]], [[Malojaroslavec]], [[Rusija]]. Delzons je sodeloval v [[Francoske revolucionarne vojne|revolucionarnih]] in [[Napoleonske vojne|Napoleonskih vojnah]]. Ubit je bil v [[Bitka pri Malojaroslavcu|bitki pri Malojaroslavcu]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Delzons, Alexis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Veterani francoskih revolucionarnih vojn]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] pwac0x7f9ecz5f2ro6uolpphn57np2f 0 174584 6760109 6453558 2026-10-03T19:55:44Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6760109 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Oskar Kogoj''', [[slovenci|slovenski]] [[industrijsko oblikovanje|industrijski oblikovalec]], * [[23. november]] [[1942]], [[Miren]]. Kogoj je obiskoval osnovno šolo v Mirnu, nato je nadaljeval šolanje sprva na gimnaziji v Novi Gorici, nato pa se je leta 1960 vpisal na Šolo za oblikovanje v Ljubljani, smer Industrijsko oblikovanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kogoj-oskar/|title=Kogoj, Oskar|date=20. 2. 2024, zadnja sprememba: 23. 2. 2024|accessdate=8. 6. 2025|publisher=Goriška knjižnica Franceta Bevka|last=Seljak|first=Breda}}</ref> Študiral je na Visoki šoli za industrijsko oblikovanje ([[Scuola Ai Carmini Corso Superiore Di Disegno Industriale]]) v [[Benetke|Benetkah]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/vedno-je-za-vsako-nalogo-dolgo-miselno-delo-oskar-kogoj-praznuje-80-let/648455|title="Vedno je za vsako nalogo dolgo miselno delo." Oskar Kogoj praznuje 80 let.|date=23. 11. 2022|accessdate=8. 6. 2025|website=www.rtvslo.si}}</ref> Diplomiral je na [[Istituto Statale d'Arte]] leta 1966 iz industrijskega oblikovanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014780/|title=Kogij, Oskar (1942- )|accessdate=8. 6. 2025|website=www.slovenska-biografija.si|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.}}</ref> Do leta 1969 je nato na tem inštitutu delal kot [[asistent]] in bil svetovalec [[podjetje|podjetja]] Baby Mark iz Milana. Med letoma 1969 in 1970 je delal v oddelku za raziskave in oblikovanje [[pohištvo|pohištvenega]] podjetja [[Meblo]] iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]]. Od leta 1971 ima status svobodnega umetnika.<ref name=":0" /> V letih 1971 do 1975 je bil predstojnik oddelka za industrijsko oblikovanje na [[International University of Florence and Venice]]. Od leta 2005 je profesor na [[Univerza v Novi Gorici|novogoriški univerzi]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/vedno-je-za-vsako-nalogo-dolgo-miselno-delo-oskar-kogoj-praznuje-80-let/648455|title="Vedno je za vsako nalogo dolgo miselno delo." Oskar Kogoj praznuje 80 let.|date=23. 11. 2022|accessdate=13. 6. 2025|website=www.rtvslo.si}}</ref> Kot svobodni oblikovalec je oblikoval na primer otroške igrače za podjetje Ciciban, v zadnjem času pa se Oskar Kogoj ukvarja z oblikovanjem najrazličnejših izdelkov iz naravnih materialov, predvsem [[steklo|stekla]], od [[kozarec|kozarcev]] do venetskega konja, v katere vključuje spoznanja pri proučevanju tisočletnih kultur. Dela Oskarja Kogoja so razstavljena v več kot 50 [[muzej]]ih in [[stalna zbirka|stalnih zbirkah]] po vsem svetu. Od leta 1969 do danes je prejel več kot 40 mednarodnih [[nagrada|nagrad]] in [[priznanje|priznanj]]. Leta 1971 je bil s sodelavci [[Stane Bernik|Stanetom Bernikom]], dr. [[Janko Sušnik|Jankom Sušnikom]], ing. [[Boris Ferlat|Borisom Ferlatom]] za serijo foteljev-počivalnikov v izdelavi novogoriške tovarne Meblo nagrajen z [[prešernova nagrada|nagrado Prešernovega sklada]]. Med drugim je Kogoj tudi član več mednarodnih združenj za oblikovanje in umetnost, od leta 2006 pa tudi član prestižne [[Circolo Artistico Veneziano]]. == Nagrade == Za svoje delo je prejel več kot sedemdeset nagrad,<ref name=":2" /> med drugim: * 2020 − nagrada za življenjsko delo Društva oblikovalcev Slovenije<ref name=":1" /> * 1971 − [[nagrada Prešernovega sklada]] za oblikovanje počivalnikov<ref name=":2"/> == Sklici == {{sklici}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Kogoj, Oskar}} [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]] r3jalw1d16ou4puy8sx9owqyaj1pw7r 0 180567 6760095 6715993 2026-10-03T18:45:03Z TadejM 738 dodano infopolje; +klasifikacija in zunanji viri 6760095 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Mumps | synonyms = epidemični parotitis | field = [[infektologija]] | image = Mumps PHIL 130 lores.jpg | caption = Otrok z mumpsom z značilnim otekanjem obraza | symptoms = [[parotitis]] in nespecifični simptomi, kot so [[vročina]], [[glavobol]], [[slabo počutje]], [[bolečina v mišicah]] in [[izguba apetita]] | complications = gluhost, vnetna stanja, kot so orhitis, ooforitis, pankreatitis, encefalitis, redko neplodnost | onset = 7–25 dni po izpostavljenosti | duration = običajno manj kot dva tedna | causes = [[virus mumpsa]] | risks = izpostavljenost osebi z mumpsom | diagnosis = testiranje na protitelesa, virusne kulture, RT-PCR | differential = | prevention = [[cepivo proti mumpsu]] | treatment = [[podporno zdravljenje|podporno]] | medication = [[analgetik|protibolečinska zdravila]], [[intravenski imunoglobulin]] | prognosis = običajno odlična, smrtnost 1,6–3,8 ljudi na 10.000 pred cepljenjem (ZDA, 1966–1975)<ref name="GalazkaMumps1999">{{cite journal | last1 = Galazka | first1 = A. M. | last2 = Robertson | first2 = S. E. | last3 = Kraigher | first3 = A. | title = Mumps and mumps vaccine: a global review | journal = Bulletin of the World Health Organization | date = January 1999 | volume = 77 | issue = 1 | pages = 3–14 | pmid = 10063655 | pmc = 2557572 }}</ref><ref name=rubin /> | frequency = 385.000+ (387.529 prijavljenih) (2023)<ref name='WHOMumpsCases'>{{cite web | title=Detail Page | website=Immunization Data | url=https://immunizationdata.who.int/global/wiise-detail-page/mumps-reported-cases-and-incidence?CODE=Global&YEAR= | access-date=2025-01-26}}</ref> }} '''Múmps''' ali '''epidémični parotítis''' je [[nalezljiva bolezen|nalezljiva]] [[virusna bolezen]], pri kateri pride do akutnega [[vnetje|vnetja]] obušesne [[žleza slinavka|žleze slinavke]], lahko pa tudi do vnetja drugih žlez slinavk, [[možganska ovojnica|možganskih ovojnic]], [[modo|mod]], [[jajčnik]]ov ali [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]]. Vnetje spremlja tudi [[vročina]]. Povzroča ga [[virus mumpsa]].<ref>akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus mumpsa in poteka z vročino, vnetjem obušesnih žlez slinavk, včasih tudi drugih žlez slinavk, občasno z vnetjem mod, jajčnikov, pankreasa ali mening, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 14. 8. 2016.</ref> Prištevamo jo med tako imenovane [[otroška bolezen|otroške bolezni]], čeravno lahko zbolijo tudi odrasli.<ref>http://www.nijz.si/sl/mumps{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, vpogled: 14. 8. 2016.</ref> Mumps se prenaša s kužnimi kapljicami, slino ali z neposrednim stikom prek [[sluznica|sluznice]] nosu in ust.<ref name=nijz>http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/bolezni_ki_jih_preprecujemo_s_cepljenjem.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160810112129/http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/bolezni_ki_jih_preprecujemo_s_cepljenjem.pdf |date=2016-08-10 }} Bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenje. IVZ, junij 2012.</ref> Danes, ko poznamo [[cepivo]], je bolezen v razvitem svetu redka, še vedno pa predstavlja velik zdravstveni problem v državah v razvoju. == Povzročitelj == Mumps povzroča [[virus mumpsa]] iz družine [[paramiksovirus]]ov in rodu [[rubulavirus]]ov. Gre za virus z enovijačno [[RNK]] in [[virusna ovojnica|virusno ovojnico]]. Genom, ki je sestavljen iz 15.384 baznih parov, nosi zapis za devet [[beljakovina|beljakovin]]. V virusno podvojevanje so vključene beljakovine nukleoprotein, fosfoprotein in polimerazni protein.<ref name=Hviid2008 /><ref name=Davis2010>{{cite journal |vauthors = Davis NF, McGuire BB, Mahon JA, Smyth AE, O'Malley KJ, Fitzpatrick JM |title = The increasing incidence of mumps orchitis: a comprehensive review |url = https://archive.org/details/sim_bju-international_2010-04_105_8/page/1060 |journal = BJU International |date = april 2010 |volume = 105 |issue = 8 |pages = 1060–5 |pmid = 20070300 |doi = 10.1111/j.1464-410X.2009.09148.x }}</ref><ref name="McGraw-Hill">{{navedi knjigo |editor-first = Dan L. |editor-last = Longo |editor2-first = Dennis L. |editor2-last = Kasper |editor3-first = J. Larry |editor3-last = Jameson |editor4-first = Anthony S. |editor4-last = Fauci |editor5-first = Stephen L. |editor5-last = Hauser |editor6-first = Joseph |editor6-last = Loscalzo |title = Harrison's principles of internal medicine. |url = https://archive.org/details/isbn_9780071748872_2 |date = 2012 |publisher = McGraw-Hill |location = New York |isbn = 978-0-07-174889-6 |edition = 18. }}</ref> Virus mumpsa povzroča bolezen le pri človeku.<ref name=Rožič/> ===Prenašanje === Virus mumpsa se prenaša s človeka na človeka v stiku z izločki dihal,<ref name=Davis2010 /> in sicer s kužnimi kapljicami, [[slina|slino]] okužene osebe in z neposrednim stikom prek sluznice nosu in ust.<ref name=nijz/> Drobne kaplice, ki nastanejo pri kihanju ali kašljanju, lahko vstopijo v drug organizem preko sluznice sluznice nosu ali ust ali preko oči.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cdc.gov/mumps/about/transmission.html|title=Mumps {{!}} Transmission {{!}} CDC|website=www.cdc.gov|access-date=18. 4. 2016}}</ref> Virus lahko preživi na površinah in se prenese posredno preko okuženih predmetov. Okužena oseba je kužna približno sedem dni pred nastopom simptomov in do okoli osmega dne po pojavu začetnih simptomov.<ref name=Kutty2010 /> Inkubacijska doba lahko traja od 12 do 25 dni, najpogosteje 16 do 18 dni.<ref name=Kutty2010 /> Okoli 20 do 40 % okuženih ne razvije simptomov in tako lahko prenašajo okužbo, čeprav se je sami ne zavedajo.<ref name=Kutty2010>{{cite journal |vauthors = Kutty PK, Kyaw MH, Dayan GH, Brady MT, Bocchini JA, Reef SE, Bellini WJ, Seward JF |title = Guidance for isolation precautions for mumps in the United States: a review of the scientific basis for policy change |journal = Clinical Infectious Diseases |date = 15. 6. 2010 |volume = 50 |issue = 12 |pages = 1619–1628 |doi = 10.1086/652770 |pmid = 20455692 |url = http://cid.oxfordjournals.org/content/50/12/1619.long }}</ref> == Znaki in simptomi == Pri okoli eni tretjini poteka okužba brez [[simptom]]ov. V primeru simptomatske okužbe se lahko pojavi kratko prodromalno obdobje,<ref name=Rožič>Rožič M. Mumps. V: Tomažič J., Strle F s sod. Infekcijske bolezni. Ljubljana 2014/2015, str. 245–248.</ref> ki vključujejo blago vročino, glavobol in utrujenost.<ref name=Davis2010 /> Sledi napredujoča oteklina ene ali obeh [[obušesna žleza slinavka|obušesnih žlez slinavk]] ([[parotitis]]), ki traja okoli en teden.<ref name=Davis2010 /> Drugi simptomi, ki se lahko pojavijo, so še [[suha usta]], vnetje oči ali predelov obraza, pri nekaterih bolnikih pa se pojavi otežen govor.<ref name=Harrison>{{navedi knjigo |author = Kasper DL |author2 = Braunwald E|author3 = Fauci AS|author4 = Hauser SL|author5 = Longo DL|author6 = Jameson JL|author7 = Isselbacher KJ|author8 = Eds. |title = Harrison's Principles of Internal Medicine |chapter = 194. Mumps |edition = 18th |publisher = McGraw-Hill Professional |year = 2011 |isbn = 978-0-07-174889-6 }}</ref> === Zapleti === * Pri 15 do 40 % moških, ki se okužijo po obdobju [[puberteta|pubertete]], se pojavi vnetje [[modo|mod]] ([[orhistis]]).<ref name=Davis2010 /> Običajno je prizadeto le eno modo, v 15 do 30 % primerov orhitisa pa sta prizadeti obe modi. Pojavi se okoli 10 dni po nastopu parotitisa, poročali pa so tudi o primerih, ko orhitis nastopi tudi po šest tednih po pojavu otekline obušesne slinavke.<ref name=Davis2010 /> Vnetje mod lahko v redkih primerih povzroči [[neplodnost]].<ref name=nijz/><ref name=Davis2010 /> * Nekatere študije kažejo na povečanje tveganja za [[spontani splav]] pri okužbi nosečnice, vendar za to ni enoumnih dokazov.<ref name=Hviid2008>{{cite journal |vauthors = Hviid A, Rubin S, Mühlemann K |title = Mumps |url = https://archive.org/details/sim_the-lancet_march-15-21-2008_371_9616/page/932 |journal = [[The Lancet]] |volume = 371 |issue = 9616 |pages = 932–944 |date = marec 2008 |pmid = 18342688 |doi = 10.1016/S0140-6736(08)60419-5 }}</ref> Prav tako ni dokazov o povezavi med okužbo nosečnice in nizko porodno težo ali prirojenimi malformacijami novorojenca.<ref name=Rožič/> * [[Meningitis]] (vnetje [[možganska ovojnic|možganskih ovojnic]]) se pojavi pri okoli 1–10 % bolnikov.<ref name=Sen2008 /><ref name=Rožič/> Pri okoli polovici primerov meningitisa, ki ga povzroči virus mumpsa, se vnetje obušesnih žlez slinavk ne pojavi. Redko se pojavi tudi vnetje [[možganovina|možganovine]] ([[encefalitis]]). Posledice so redke, poročali so o [[naglušnost]]i in motnjah ravnotežja.<ref name=Rožič/> Smrtnost je [[nizka]] (okoli 1 % bolnikov z encefalitisom).<ref name=Sen2008 /> * [[Ooforitis]] oziroma vnetje [[jajčnik]]a se pojavi pri okoli 5 % okuženih žensk v adolescentnem ali odraslem obdobju.<ref name=Sen2008>{{cite journal |author = Sen2008 SN |title = Mumps: a resurgent disease with protean manifestations |journal = Med J Aust |volume = 189 |issue = 8 |pages = 456–459 |year = 2008 |pmid = 18928441 |url = https://www.mja.com.au/journal/2008/189/8/mumps-resurgent-disease-protean-manifestations }}</ref> Spremljajo ga bolečine v spodnjem delu trebuha, vročina in [[bruhanje]]. Neplodnost in [[prezgodnja menopavza]] sta zelo redki posledici.<ref name=Rožič/> * Pri okoli 4 % okuženih se pojavi [[vnetje trebušne slinavke]] (pankretitis), ki pa običajno poteka subklinično ali le v blagi obliki.<ref name=Rožič/> == Zdravljenje == Specifičnega zdravila ne poznamo.<ref name=nijz/> [[oteklina|Oteklino]] zaradi vnete slinavke blažimo z obkladki. [[protibolečinsko zdravilo|Protibolečinska zdravila]], na primer [[paracetamol]], lajšajo spremljajočo [[bolečina|bolečino]]. Uporaba [[acetilsalicilna kislina|acetilsalicilne kisline]] se pri otrocih odsvetuje zaradi večjega tveganja za pojav [[Reyev sindrom|Reyevega sindroma]]. == Cepljenje == ''Glavni članek: [[Cepivo proti mumpsu]]'' Za popolno zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. Cepljenje proti mumpsu je v Sloveniji vključeno v [[obvezni program cepljenja]]. Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci med 12 in 18 meseci starosti, drugega pa pred vstopom v šolo (od 5 do 6 let starosti). Cepivo je kombinirano proti [[ošpice|ošpicam]], mumpsu in [[rdečke|rdečkam]]. V Sloveniji so pričeli s cepljenjem proti mumpsu leta 1979.<ref name=nijz/> == Prognoza == Bolezen je redko smrtna. Izboljšanje sledi običajno brez zdravljenja in izidi so obetavni, tudi če so prizadeti drugi organi. Pri moških obstaja pri okužbi z virusom mumpsa 25-odstotno tveganje za [[neplodnost]], če pride do vnetja mod. Po preboleli bolezni je posameznik dosmrtno odporen na ponovni izbruh bolezni. == Epidemiologija == Pred uvedbo cepljenja je bilo v Sloveniji letno okoli 5.000 do 10.000 primerov mumpsa, v svetu pa 290 primerov na 100.0000 prebivalcev. [[Epidemija|Epidemije]] mumpsa so se pojavljale na 4 do 5 let, najpogosteje pa so zbolevali otroci med 5. in 7. letom starosti.<ref name=Rožič/> Po uvedbi cepljenja se je v Sloveniji obolevanje za mumpsom znatno znižalo in na primer leta 2010 je bilo prijavljenih le 5 primerov mumpsa.<ref name=nijz/> V zadnjih letih v Evropi, ko so otroci praviloma precepljeni, poročajo o [[izbruh bolezni|izbruhih]] mumpsa v starostni skupini med 15 in 24 let, zaradi upadanja zaščite in slabše precepljenosti prebivalstva.<ref name=Rožič/> == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources | MedlinePlus = 001557 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 324 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|emerg|391}} {{eMedicine2|ped|1503}} | DiseasesDB = 8449 | MeshID = D009107 | ICD10 = {{ICD10|B|26||b|25}} | ICD9 = {{ICD9|072}} }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mumps| ]] [[Kategorija:Otroške bolezni]] [[Kategorija:Virusne bolezni]] l56tmtf8houidgoomc63uwbxgxssu51 6760096 6760095 2026-10-03T18:45:32Z TadejM 738 +np 6760096 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Mumps | synonyms = epidemični parotitis | field = [[infektologija]] | image = Mumps PHIL 130 lores.jpg | caption = Otrok z mumpsom z značilnim otekanjem obraza | symptoms = [[parotitis]] in nespecifični simptomi, kot so [[vročina]], [[glavobol]], [[slabo počutje]], [[bolečina v mišicah]] in [[izguba apetita]] | complications = gluhost, vnetna stanja, kot so orhitis, ooforitis, pankreatitis, encefalitis, redko neplodnost | onset = 7–25 dni po izpostavljenosti | duration = običajno manj kot dva tedna | causes = [[virus mumpsa]] | risks = izpostavljenost osebi z mumpsom | diagnosis = testiranje na protitelesa, virusne kulture, [[RT-PCR]] | differential = | prevention = [[cepivo proti mumpsu]] | treatment = [[podporno zdravljenje|podporno]] | medication = [[analgetik|protibolečinska zdravila]], [[intravenski imunoglobulin]] | prognosis = običajno odlična, smrtnost 1,6–3,8 ljudi na 10.000 pred cepljenjem (ZDA, 1966–1975)<ref name="GalazkaMumps1999">{{cite journal | last1 = Galazka | first1 = A. M. | last2 = Robertson | first2 = S. E. | last3 = Kraigher | first3 = A. | title = Mumps and mumps vaccine: a global review | journal = Bulletin of the World Health Organization | date = January 1999 | volume = 77 | issue = 1 | pages = 3–14 | pmid = 10063655 | pmc = 2557572 }}</ref><ref name=rubin /> | frequency = 385.000+ (387.529 prijavljenih) (2023)<ref name='WHOMumpsCases'>{{cite web | title=Detail Page | website=Immunization Data | url=https://immunizationdata.who.int/global/wiise-detail-page/mumps-reported-cases-and-incidence?CODE=Global&YEAR= | access-date=2025-01-26}}</ref> }} '''Múmps''' ali '''epidémični parotítis''' je [[nalezljiva bolezen|nalezljiva]] [[virusna bolezen]], pri kateri pride do akutnega [[vnetje|vnetja]] obušesne [[žleza slinavka|žleze slinavke]], lahko pa tudi do vnetja drugih žlez slinavk, [[možganska ovojnica|možganskih ovojnic]], [[modo|mod]], [[jajčnik]]ov ali [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]]. Vnetje spremlja tudi [[vročina]]. Povzroča ga [[virus mumpsa]].<ref>akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus mumpsa in poteka z vročino, vnetjem obušesnih žlez slinavk, včasih tudi drugih žlez slinavk, občasno z vnetjem mod, jajčnikov, pankreasa ali mening, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 14. 8. 2016.</ref> Prištevamo jo med tako imenovane [[otroška bolezen|otroške bolezni]], čeravno lahko zbolijo tudi odrasli.<ref>http://www.nijz.si/sl/mumps{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, vpogled: 14. 8. 2016.</ref> Mumps se prenaša s kužnimi kapljicami, slino ali z neposrednim stikom prek [[sluznica|sluznice]] nosu in ust.<ref name=nijz>http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/bolezni_ki_jih_preprecujemo_s_cepljenjem.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160810112129/http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/bolezni_ki_jih_preprecujemo_s_cepljenjem.pdf |date=2016-08-10 }} Bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenje. IVZ, junij 2012.</ref> Danes, ko poznamo [[cepivo]], je bolezen v razvitem svetu redka, še vedno pa predstavlja velik zdravstveni problem v državah v razvoju. == Povzročitelj == Mumps povzroča [[virus mumpsa]] iz družine [[paramiksovirus]]ov in rodu [[rubulavirus]]ov. Gre za virus z enovijačno [[RNK]] in [[virusna ovojnica|virusno ovojnico]]. Genom, ki je sestavljen iz 15.384 baznih parov, nosi zapis za devet [[beljakovina|beljakovin]]. V virusno podvojevanje so vključene beljakovine nukleoprotein, fosfoprotein in polimerazni protein.<ref name=Hviid2008 /><ref name=Davis2010>{{cite journal |vauthors = Davis NF, McGuire BB, Mahon JA, Smyth AE, O'Malley KJ, Fitzpatrick JM |title = The increasing incidence of mumps orchitis: a comprehensive review |url = https://archive.org/details/sim_bju-international_2010-04_105_8/page/1060 |journal = BJU International |date = april 2010 |volume = 105 |issue = 8 |pages = 1060–5 |pmid = 20070300 |doi = 10.1111/j.1464-410X.2009.09148.x }}</ref><ref name="McGraw-Hill">{{navedi knjigo |editor-first = Dan L. |editor-last = Longo |editor2-first = Dennis L. |editor2-last = Kasper |editor3-first = J. Larry |editor3-last = Jameson |editor4-first = Anthony S. |editor4-last = Fauci |editor5-first = Stephen L. |editor5-last = Hauser |editor6-first = Joseph |editor6-last = Loscalzo |title = Harrison's principles of internal medicine. |url = https://archive.org/details/isbn_9780071748872_2 |date = 2012 |publisher = McGraw-Hill |location = New York |isbn = 978-0-07-174889-6 |edition = 18. }}</ref> Virus mumpsa povzroča bolezen le pri človeku.<ref name=Rožič/> ===Prenašanje === Virus mumpsa se prenaša s človeka na človeka v stiku z izločki dihal,<ref name=Davis2010 /> in sicer s kužnimi kapljicami, [[slina|slino]] okužene osebe in z neposrednim stikom prek sluznice nosu in ust.<ref name=nijz/> Drobne kaplice, ki nastanejo pri kihanju ali kašljanju, lahko vstopijo v drug organizem preko sluznice sluznice nosu ali ust ali preko oči.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cdc.gov/mumps/about/transmission.html|title=Mumps {{!}} Transmission {{!}} CDC|website=www.cdc.gov|access-date=18. 4. 2016}}</ref> Virus lahko preživi na površinah in se prenese posredno preko okuženih predmetov. Okužena oseba je kužna približno sedem dni pred nastopom simptomov in do okoli osmega dne po pojavu začetnih simptomov.<ref name=Kutty2010 /> Inkubacijska doba lahko traja od 12 do 25 dni, najpogosteje 16 do 18 dni.<ref name=Kutty2010 /> Okoli 20 do 40 % okuženih ne razvije simptomov in tako lahko prenašajo okužbo, čeprav se je sami ne zavedajo.<ref name=Kutty2010>{{cite journal |vauthors = Kutty PK, Kyaw MH, Dayan GH, Brady MT, Bocchini JA, Reef SE, Bellini WJ, Seward JF |title = Guidance for isolation precautions for mumps in the United States: a review of the scientific basis for policy change |journal = Clinical Infectious Diseases |date = 15. 6. 2010 |volume = 50 |issue = 12 |pages = 1619–1628 |doi = 10.1086/652770 |pmid = 20455692 |url = http://cid.oxfordjournals.org/content/50/12/1619.long }}</ref> == Znaki in simptomi == Pri okoli eni tretjini poteka okužba brez [[simptom]]ov. V primeru simptomatske okužbe se lahko pojavi kratko prodromalno obdobje,<ref name=Rožič>Rožič M. Mumps. V: Tomažič J., Strle F s sod. Infekcijske bolezni. Ljubljana 2014/2015, str. 245–248.</ref> ki vključujejo blago vročino, glavobol in utrujenost.<ref name=Davis2010 /> Sledi napredujoča oteklina ene ali obeh [[obušesna žleza slinavka|obušesnih žlez slinavk]] ([[parotitis]]), ki traja okoli en teden.<ref name=Davis2010 /> Drugi simptomi, ki se lahko pojavijo, so še [[suha usta]], vnetje oči ali predelov obraza, pri nekaterih bolnikih pa se pojavi otežen govor.<ref name=Harrison>{{navedi knjigo |author = Kasper DL |author2 = Braunwald E|author3 = Fauci AS|author4 = Hauser SL|author5 = Longo DL|author6 = Jameson JL|author7 = Isselbacher KJ|author8 = Eds. |title = Harrison's Principles of Internal Medicine |chapter = 194. Mumps |edition = 18th |publisher = McGraw-Hill Professional |year = 2011 |isbn = 978-0-07-174889-6 }}</ref> === Zapleti === * Pri 15 do 40 % moških, ki se okužijo po obdobju [[puberteta|pubertete]], se pojavi vnetje [[modo|mod]] ([[orhistis]]).<ref name=Davis2010 /> Običajno je prizadeto le eno modo, v 15 do 30 % primerov orhitisa pa sta prizadeti obe modi. Pojavi se okoli 10 dni po nastopu parotitisa, poročali pa so tudi o primerih, ko orhitis nastopi tudi po šest tednih po pojavu otekline obušesne slinavke.<ref name=Davis2010 /> Vnetje mod lahko v redkih primerih povzroči [[neplodnost]].<ref name=nijz/><ref name=Davis2010 /> * Nekatere študije kažejo na povečanje tveganja za [[spontani splav]] pri okužbi nosečnice, vendar za to ni enoumnih dokazov.<ref name=Hviid2008>{{cite journal |vauthors = Hviid A, Rubin S, Mühlemann K |title = Mumps |url = https://archive.org/details/sim_the-lancet_march-15-21-2008_371_9616/page/932 |journal = [[The Lancet]] |volume = 371 |issue = 9616 |pages = 932–944 |date = marec 2008 |pmid = 18342688 |doi = 10.1016/S0140-6736(08)60419-5 }}</ref> Prav tako ni dokazov o povezavi med okužbo nosečnice in nizko porodno težo ali prirojenimi malformacijami novorojenca.<ref name=Rožič/> * [[Meningitis]] (vnetje [[možganska ovojnic|možganskih ovojnic]]) se pojavi pri okoli 1–10 % bolnikov.<ref name=Sen2008 /><ref name=Rožič/> Pri okoli polovici primerov meningitisa, ki ga povzroči virus mumpsa, se vnetje obušesnih žlez slinavk ne pojavi. Redko se pojavi tudi vnetje [[možganovina|možganovine]] ([[encefalitis]]). Posledice so redke, poročali so o [[naglušnost]]i in motnjah ravnotežja.<ref name=Rožič/> Smrtnost je [[nizka]] (okoli 1 % bolnikov z encefalitisom).<ref name=Sen2008 /> * [[Ooforitis]] oziroma vnetje [[jajčnik]]a se pojavi pri okoli 5 % okuženih žensk v adolescentnem ali odraslem obdobju.<ref name=Sen2008>{{cite journal |author = Sen2008 SN |title = Mumps: a resurgent disease with protean manifestations |journal = Med J Aust |volume = 189 |issue = 8 |pages = 456–459 |year = 2008 |pmid = 18928441 |url = https://www.mja.com.au/journal/2008/189/8/mumps-resurgent-disease-protean-manifestations }}</ref> Spremljajo ga bolečine v spodnjem delu trebuha, vročina in [[bruhanje]]. Neplodnost in [[prezgodnja menopavza]] sta zelo redki posledici.<ref name=Rožič/> * Pri okoli 4 % okuženih se pojavi [[vnetje trebušne slinavke]] (pankretitis), ki pa običajno poteka subklinično ali le v blagi obliki.<ref name=Rožič/> == Zdravljenje == Specifičnega zdravila ne poznamo.<ref name=nijz/> [[oteklina|Oteklino]] zaradi vnete slinavke blažimo z obkladki. [[protibolečinsko zdravilo|Protibolečinska zdravila]], na primer [[paracetamol]], lajšajo spremljajočo [[bolečina|bolečino]]. Uporaba [[acetilsalicilna kislina|acetilsalicilne kisline]] se pri otrocih odsvetuje zaradi večjega tveganja za pojav [[Reyev sindrom|Reyevega sindroma]]. == Cepljenje == ''Glavni članek: [[Cepivo proti mumpsu]]'' Za popolno zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. Cepljenje proti mumpsu je v Sloveniji vključeno v [[obvezni program cepljenja]]. Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci med 12 in 18 meseci starosti, drugega pa pred vstopom v šolo (od 5 do 6 let starosti). Cepivo je kombinirano proti [[ošpice|ošpicam]], mumpsu in [[rdečke|rdečkam]]. V Sloveniji so pričeli s cepljenjem proti mumpsu leta 1979.<ref name=nijz/> == Prognoza == Bolezen je redko smrtna. Izboljšanje sledi običajno brez zdravljenja in izidi so obetavni, tudi če so prizadeti drugi organi. Pri moških obstaja pri okužbi z virusom mumpsa 25-odstotno tveganje za [[neplodnost]], če pride do vnetja mod. Po preboleli bolezni je posameznik dosmrtno odporen na ponovni izbruh bolezni. == Epidemiologija == Pred uvedbo cepljenja je bilo v Sloveniji letno okoli 5.000 do 10.000 primerov mumpsa, v svetu pa 290 primerov na 100.0000 prebivalcev. [[Epidemija|Epidemije]] mumpsa so se pojavljale na 4 do 5 let, najpogosteje pa so zbolevali otroci med 5. in 7. letom starosti.<ref name=Rožič/> Po uvedbi cepljenja se je v Sloveniji obolevanje za mumpsom znatno znižalo in na primer leta 2010 je bilo prijavljenih le 5 primerov mumpsa.<ref name=nijz/> V zadnjih letih v Evropi, ko so otroci praviloma precepljeni, poročajo o [[izbruh bolezni|izbruhih]] mumpsa v starostni skupini med 15 in 24 let, zaradi upadanja zaščite in slabše precepljenosti prebivalstva.<ref name=Rožič/> == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources | MedlinePlus = 001557 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 324 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|emerg|391}} {{eMedicine2|ped|1503}} | DiseasesDB = 8449 | MeshID = D009107 | ICD10 = {{ICD10|B|26||b|25}} | ICD9 = {{ICD9|072}} }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mumps| ]] [[Kategorija:Otroške bolezni]] [[Kategorija:Virusne bolezni]] 7qac638s5hi55lo5xy9y0alxi7uq9ko 0 183193 6760257 6759460 2026-10-04T11:27:41Z 97E 228462 povrnjena referencirana vsebina, odstranjena vsebina katere vir je društvo samo, pogojniki so bili že prej popravljeni, urejevalec je najverjetneje član društva -> konflikt interesov 6760257 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (del taboriščnega kompleksa za sovjetske vojne ujetnike) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Nacisti so izkoristili formalnopravno odsotnost Sovjetske zveze pri pripravi in podpisu Ženevske konvencije (1929), zato so bili zajeti vojaki Rdeče armade izključeni iz njenih konvencijskih določil. Takrat veljavno mednarodno vojno pravo (zlasti [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaške konvencije iz let 1899 in 1907]] ter Ženevska konvencija iz leta 1929) bi [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sicer morala upoštevati tudi v primeru Sovjetske zveze in interniranih sovjetskih ujetnikov, saj sta [[Ruski imperij]] in kasneje Sovjetska zveza podpisali in ratificirali obe konvenciji v Haagu, ki veljata za temeljno podlago Ženevski konvenciji iz leta 1929. Slednja sprejeta določila v Haagu ne nadomešča ali kakorkoli izključuje, temveč zgolj dopolnjuje. Prav tako bi morala Nemčija določila Ženevske konvencije v prid humanega ravnanja s sovjetskimi ujetniki spoštovati zaradi varnostnega 82. člena – novosti v Ženevski konvenciji iz leta 1929.<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/nova-stalna-razstava-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-v-mariboru-tudi-kot-zaveza-sedanjosti/745354|title=Nova stalna razstava v nekdanjem nacističnem taborišču v Mariboru tudi kot zaveza sedanjosti|date=11. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=MMC RTV SLO|publisher=MMC RTV SLO|first=P.|last=G.|cobiss=236349699}}</ref> Sovjetski ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in načrtne smrti skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju Vranovega leta organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D - primarno kot raziskovalno središče in evidentacijski zbirni center podatkov o vojnih ujetnikih v Stalagu XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> MRC Maribor vodi direktor Janez Ujčič.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref> Vodja raziskav in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar in raziskovalec [[Daniel Siter]] z mednarodne [[Alma Mater Europaea|Univerze Alma Mater Europaea]].<ref name=":6" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 v skladu z dogovorom med Vladama Republike Slovenije in Ruske federacije z odkupom postala lastnica nekdanjega taboriščnega objekta za sovjetske ujetnike v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na zaprte in umrle zahodnozavezniške in sovjetske vojne ujetnike. Decembra 2017 je bil v prostorih dotlej zapuščenega skladišča ustanovljen neprofitni samostojni zasebni zavod MRC Maribor.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo|archive-date=2018-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180216025604/https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|title=STAznanost: Delovanje MRC Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno|url=https://znanost.sta.si/3035129/delovanje-mrc-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno|website=znanost.sta.si|accessdate=2025-12-24}}</ref> Februarja 2018 je bil podpisan dvostranski Memorandum med obema vladama o zagotavljanju podpore delovanju raziskovalnega centra.<ref>{{Navedi splet |title=Memorandum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o podpori delovanju Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Maribor, Republika Slovenija |url=https://pisrs.si/mednarodniAkt?id=MA124__2017 |access-date=11. 7. 2027 |website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije. Republika Slovenija.}}</ref> Slovenija je po začetku rusko-ukrajinske vojne leta 2022 od memoranduma enostransko odstopila.<ref name=":19" /> MRC Maribor vse od ustanovitve izpolnjuje svoje namen in cilje. Raziskovalni center in muzej že deset let izvajata izvirno znanstvenoraziskovalno,<ref name=":5" /><ref name=":17" /> akademsko<ref name=":18" /><ref name=":20">{{Navedi revijo |date=Avgust 2026 |title=Tadžikistanski pripadniki Rdeče armade |url=https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2022/03/casopis-SB-130-avgust-WEB.pdf |access-date=16. 9. 2026 |magazine=Svobodna beseda |page=4 |issue=130}}</ref><ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://x.com/AlmaMaterSI/status/1919394567964496007|title=Na mednarodni konferenci v Kazahstanu je doc. dr. Daniel Siter sodeloval kot plenarni govornik ter udeleženec razprav in okroglih miz. V okviru obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne je dr. Siter predaval o kazahstanskih vojnih ujetnikih v Sloveniji in Mariboru.|date=5. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=x|publisher=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> in publicistično,<ref>{{Navedi knjigo |url=https://www.sistory.si/publication/70494 |title=80 let po zmagi: spomin, resnica in zaveza miru: knjižnica s programom, povzetki referatov in predstavitvami avtorjev |publisher=MRC Maribor; Univerza Alma Mater Europaea - Fakulteta ISH; Sinagoga Maribor |year=2025 |editor-last=Siter |editor-first=Daniel |location=Maribor |publication-date=8. 5. 2025 |access-date=11. 7. 2027}}</ref><ref name=":18" /><ref>{{Navedi knjigo |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/177931011 |title=Rdeča armada v Prekmurju: stanje raziskav: brošura z izvlečki in predstavitvami avtorjev |publisher=MRC Maribor; Univerza Alma Mater Europaea - Fakulteta ISH; Sinagoga Maribor. |year=2023 |editor-last=Siter |editor-first=Daniel |location=Maribor |publication-date=12. 12. 2023}}</ref> muzejsko in kulturno,<ref name=":22">{{Navedi splet |date=10. 5. 2026 |title=Dan, ko se je v Maribor vrnil mir: Umetniki prepletli spomine na najtežje čase ujetnikov |url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dan-ko-se-je-v-maribor-vrnil-mir-umetniki-prepletli-spomine-na-najtezje-case-ujetnikov/ |access-date=11. 6. 2026 |website=Maribor24.si}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet |date=15. 9. 2026 |title=Usoda jih ni zlomila: 85 let spomina na sovjetske vojne ujetnike v Stalagu XVIII D |url=https://maribor24.si/zgodovina/usoda-jih-ni-zlomila-85-let-spomina-na-sovjetske-vojne-ujetnike-v-stalagu-xviii-d/ |access-date=16. 9. 2026 |website=Maribor24.si}}</ref> spominsko, humanitarno in pietetno,<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dr-daniel-siter-na-mednarodni-konferenci-v-moskvi-nove-raziskave-o-poveljnikih-taborisca-stalag-xviii-d-maribor-in-srecanje-s-sorodniki-v-vologdi/|title=Dr. Daniel Siter na mednarodni konferenci v Moskvi: Nove raziskave o poveljnikih taborišča Stalag XVIII D Maribor in srečanje s sorodniki v Vologdi|date=29. 11. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Maribor24.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=5. 6. 2026 |title=MRC Maribor in Muzej nacističnega taborišča Stalag XVIII D je obiskala Elnara iz daljnega tatarskega Kazana v Rusiji |url=https://mrc-maribor.com/2026/06/05/mrc-maribor-in-muzej-nacisticnega-taborisca-stalag-xviii-d-je-obiskala-elnara-iz-daljnega-tatarskega-kazana-v-rusiji/ |access-date=11. 7. 2026 |website=MRC Maribor}}</ref><ref name=":23" /><ref name=":24">{{Navedi splet |date=20. 7. 2026 |title=Dr. Siter: Po več kot 80 letih so družine končno izvedele, kaj se je zgodilo z njihovimi svojci |url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-po-vec-kot-80-letih-so-druzine-koncno-izvedele-kaj-se-je-zgodilo-z-njihovimi-svojci |access-date=16. 9. 2026 |website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> izobraževalno in pedagoško<ref>{{Navedi splet |date=16. 6. 2026 |title=Do konca šolskega leta naša razstava še naprej gostuje po slovenskih šolah |url=https://mrc-maribor.com/2026/06/16/do-konca-solskega-leta-nasa-razstava-se-naprej-gostuje-po-slovenskih-solah/ |access-date=11. 7. 2026 |website=MRC Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=10. 2. 2026 |title=Stalag XVIII D je obiskala skupina 50 učencev osmih in devetih razredov osnovne šole Pohorskega bataljona Oplotnica |url=https://mrc-maribor.com/2026/02/10/stalag-xviii-d-je-obiskala-skupina-50-ucencev-osmih-in-devetih-razredov-osnovne-sole-pohorskega-bataljona-oplotnica/ |access-date=11. 7. 2026 |website=MRC Maribor}}</ref> ter mednarodno aktivnost.<ref name=":16" /><ref name=":21" /><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-v-rusiji-nova-razkritja-srecanja-spomina|title=Dr. Siter v Rusiji: nova razkritja in srečanja spomina|date=1. 12. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref><ref name=":20" /> Raziskovalni center in muzej z željo in poslanstvom preprečevanja zgodovinskega revizionizma, ohranjanja zgodovinskega spomina in objavljanjem znanstvenih dejstev o pretekli zgodovini nacističnih grozodejstev in trpljenja v okupirani Sloveniji, Mariboru in Stalagu XVIII D širi akademsko sporočilo, spodbuja k miroljubnemu mednarodnemu dialogu in opominja pred ponovitvami.<ref name=":17" /><ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet |date=8. 5. 2025 |title=Spomin na vojne ujetnike: Razstava o kršitvah mednarodnega prava v Mariboru |url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/spomin-na-vojne-ujetnike-razstava-o-krsitvah-mednarodnega-prava-v-mariboru/ |access-date=16. 9. 2026 |website=Maribor24.si}}</ref> Ob raziskovalnih gostovanjih v tujih arhivih, muzejih, knjižnicah in inštitutih (Velika Britanija, Nemčija, Švica, Rusija, Avstrija in Srbija), prirejanju kulturnih dogodkov,<ref name=":22" /><ref name=":23" /> znanstvenem publiciranju, akademskih nastopih in predavateljskih udeležbah na mednarodnih konferencah in simpozijih (vključno z njihovim organiziranjem) ter otvarjanjem izvirnih razstav (Kazahstan, Tadžikistan, Srbija, Rusija in Slovenija),<ref name=":14">{{Navedi splet|title=MRC Maribor|url=https://mrc-maribor.com/mrc-maribor/|website=MRC Maribor|accessdate=2025-12-24|language=sl-SI}}</ref><ref name=":21" /><ref name=":15" /><ref name=":16" /><ref name=":20" /> se MRC Maribor redno udeležuje komemoracijskih in spominskih srečanj z družinami in potomci zahodnozavezniških in sovjetskih ujetnikov ter jim nudi čustveno in pietetno podporo, informacijsko ozaveščenost in dokazno gradivo. Novembra 2025 je Daniel Siter na srečanju v [[Vologda|Vologdi]] nečakinji umrlega ujetnika predal redke fotografije in originalne arhivske dokumente ter s predavanjem odgovoril na doslej nepojasnjena vprašanja.<ref name=":16" /><ref name=":15" /> Julija 2026 je na povabilo Nacionalne akademije znanosti Tadžikistan v prestolnici [[Dušanbe]] izvedel več strokovnih predavanj, otvoril dokumentarno razstavo ter družinam treh tadžikistanskih vojakov Rdeče armade po več kot osmih desetletjih predal gradivo in razkril usode ujetništva, smrti in pokopa njihovih prednikov v Mariboru.<ref name=":20" /><ref name=":24" /> Obe srečanji predstavljata prvi uradni simbolni stik med preteklostjo in sedanjostjo, med Stalagom XVIII D in potomci umrlih sovjetskih ujetnikov v Mariboru.<ref>{{Navedi splet |title=Doc. dr. Daniel Siter |url=https://www.almamater.si/sodelavec/daniel-siter |access-date=16. 9. 2026 |website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref>[[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko območje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil [[predsednik Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> Ob 85. obletnici prvega transportnega prihoda sovjetskih ujetnikov sredi septembra 1941 v Stalag XVIII D je MRC Maribor organiziral spominsko slovesnost in otvoritev dokumentarne razstave pod naslovom "Usoda jih ni zlomila" s častnim gostom (in nagovorom) dr. [[Danilo Türk|Danilom Türkom,]] nekdanjim predsednikom Republike Slovenije.<ref>{{Navedi novice |last=Jaušovec |first=Boris |date=11. 9. 2026 |title=Na odprtju razstave v mariborskem Melju ruski veleposlanik in nekdanji slovenski predsednik |url=https://vecer.com/maribor/aktualno/ljudje-in-dogodki-10426925 |access-date=16. 9. 2026 |work=Večer}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] m2ldfp94qj74a4q8a0johg76ujbhmud 6760258 6760257 2026-10-04T11:28:17Z 97E 228462 Pomote; razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6760257|6760257]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/97E|97E]] ([[User talk:97E|pogovor]]) 6760258 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (del taboriščnega kompleksa za sovjetske vojne ujetnike) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Nacisti so izkoristili formalnopravno odsotnost Sovjetske zveze pri pripravi in podpisu Ženevske konvencije (1929), zato so bili zajeti vojaki Rdeče armade izključeni iz njenih konvencijskih določil. Takrat veljavno mednarodno vojno pravo (zlasti [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaške konvencije iz let 1899 in 1907]] ter Ženevska konvencija iz leta 1929) bi [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sicer morala upoštevati tudi v primeru Sovjetske zveze in interniranih sovjetskih ujetnikov, saj sta [[Ruski imperij]] in kasneje Sovjetska zveza podpisali in ratificirali obe konvenciji v Haagu, ki veljata za temeljno podlago Ženevski konvenciji iz leta 1929. Slednja sprejeta določila v Haagu ne nadomešča ali kakorkoli izključuje, temveč zgolj dopolnjuje. Prav tako bi morala Nemčija določila Ženevske konvencije v prid humanega ravnanja s sovjetskimi ujetniki spoštovati zaradi varnostnega 82. člena – novosti v Ženevski konvenciji iz leta 1929.<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/nova-stalna-razstava-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-v-mariboru-tudi-kot-zaveza-sedanjosti/745354|title=Nova stalna razstava v nekdanjem nacističnem taborišču v Mariboru tudi kot zaveza sedanjosti|date=11. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=MMC RTV SLO|publisher=MMC RTV SLO|first=P.|last=G.|cobiss=236349699}}</ref> Sovjetski ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in načrtne smrti skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju Vranovega leta organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D - primarno kot raziskovalno središče in evidentacijski zbirni center podatkov o vojnih ujetnikih v Stalagu XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> MRC Maribor vodi direktor Janez Ujčič.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref> Vodja raziskav in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar in raziskovalec [[Daniel Siter]] z mednarodne [[Alma Mater Europaea|Univerze Alma Mater Europaea]].<ref name=":6" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 v skladu z dogovorom med Vladama Republike Slovenije in Ruske federacije z odkupom postala lastnica nekdanjega taboriščnega objekta za sovjetske ujetnike v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na zaprte in umrle zahodnozavezniške in sovjetske vojne ujetnike. Decembra 2017 je bil v prostorih dotlej zapuščenega skladišča ustanovljen neprofitni samostojni zasebni zavod MRC Maribor.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo|archive-date=2018-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180216025604/https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|title=STAznanost: Delovanje MRC Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno|url=https://znanost.sta.si/3035129/delovanje-mrc-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno|website=znanost.sta.si|accessdate=2025-12-24}}</ref> Februarja 2018 je bil podpisan dvostranski Memorandum med obema vladama o zagotavljanju podpore delovanju raziskovalnega centra.<ref>{{Navedi splet |title=Memorandum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o podpori delovanju Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Maribor, Republika Slovenija |url=https://pisrs.si/mednarodniAkt?id=MA124__2017 |access-date=11. 7. 2027 |website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije. Republika Slovenija.}}</ref> Slovenija je po začetku rusko-ukrajinske vojne leta 2022 od memoranduma enostransko odstopila.<ref name=":19" /> MRC Maribor vse od ustanovitve izpolnjuje svoje namen in cilje. Raziskovalni center in muzej že deset let izvajata izvirno znanstvenoraziskovalno,<ref name=":5" /><ref name=":17" /> akademsko<ref name=":18" /><ref name=":20">{{Navedi revijo |date=Avgust 2026 |title=Tadžikistanski pripadniki Rdeče armade |url=https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2022/03/casopis-SB-130-avgust-WEB.pdf |access-date=16. 9. 2026 |magazine=Svobodna beseda |page=4 |issue=130}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://x.com/AlmaMaterSI/status/1919394567964496007|title=Na mednarodni konferenci v Kazahstanu je doc. dr. Daniel Siter sodeloval kot plenarni govornik ter udeleženec razprav in okroglih miz. V okviru obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne je dr. Siter predaval o kazahstanskih vojnih ujetnikih v Sloveniji in Mariboru.|date=5. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=x|publisher=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> in publicistično,<ref>{{Navedi knjigo |url=https://www.sistory.si/publication/70494 |title=80 let po zmagi: spomin, resnica in zaveza miru: knjižnica s programom, povzetki referatov in predstavitvami avtorjev |publisher=MRC Maribor; Univerza Alma Mater Europaea - Fakulteta ISH; Sinagoga Maribor |year=2025 |editor-last=Siter |editor-first=Daniel |location=Maribor |publication-date=8. 5. 2025 |access-date=11. 7. 2027}}</ref><ref name=":18" /><ref>{{Navedi knjigo |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/177931011 |title=Rdeča armada v Prekmurju: stanje raziskav: brošura z izvlečki in predstavitvami avtorjev |publisher=MRC Maribor; Univerza Alma Mater Europaea - Fakulteta ISH; Sinagoga Maribor. |year=2023 |editor-last=Siter |editor-first=Daniel |location=Maribor |publication-date=12. 12. 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260712091456/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/177931011 |archive-date=2026-07-12 |access-date=2026-07-11 |url-status=dead}}</ref> muzejsko in kulturno,<ref name=":22">{{Navedi splet |date=10. 5. 2026 |title=Dan, ko se je v Maribor vrnil mir: Umetniki prepletli spomine na najtežje čase ujetnikov |url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dan-ko-se-je-v-maribor-vrnil-mir-umetniki-prepletli-spomine-na-najtezje-case-ujetnikov/ |access-date=11. 6. 2026 |website=Maribor24.si}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet |date=15. 9. 2026 |title=Usoda jih ni zlomila: 85 let spomina na sovjetske vojne ujetnike v Stalagu XVIII D |url=https://maribor24.si/zgodovina/usoda-jih-ni-zlomila-85-let-spomina-na-sovjetske-vojne-ujetnike-v-stalagu-xviii-d/ |access-date=16. 9. 2026 |website=Maribor24.si}}</ref> spominsko, humanitarno in pietetno,<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dr-daniel-siter-na-mednarodni-konferenci-v-moskvi-nove-raziskave-o-poveljnikih-taborisca-stalag-xviii-d-maribor-in-srecanje-s-sorodniki-v-vologdi/|title=Dr. Daniel Siter na mednarodni konferenci v Moskvi: Nove raziskave o poveljnikih taborišča Stalag XVIII D Maribor in srečanje s sorodniki v Vologdi|date=29. 11. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Maribor24.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=5. 6. 2026 |title=MRC Maribor in Muzej nacističnega taborišča Stalag XVIII D je obiskala Elnara iz daljnega tatarskega Kazana v Rusiji |url=https://mrc-maribor.com/2026/06/05/mrc-maribor-in-muzej-nacisticnega-taborisca-stalag-xviii-d-je-obiskala-elnara-iz-daljnega-tatarskega-kazana-v-rusiji/ |access-date=11. 7. 2026 |website=MRC Maribor}}</ref><ref name=":23" /><ref name=":24">{{Navedi splet |date=20. 7. 2026 |title=Dr. Siter: Po več kot 80 letih so družine končno izvedele, kaj se je zgodilo z njihovimi svojci |url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-po-vec-kot-80-letih-so-druzine-koncno-izvedele-kaj-se-je-zgodilo-z-njihovimi-svojci |access-date=16. 9. 2026 |website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> izobraževalno in pedagoško<ref>{{Navedi splet |date=16. 6. 2026 |title=Do konca šolskega leta naša razstava še naprej gostuje po slovenskih šolah |url=https://mrc-maribor.com/2026/06/16/do-konca-solskega-leta-nasa-razstava-se-naprej-gostuje-po-slovenskih-solah/ |access-date=11. 7. 2026 |website=MRC Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=10. 2. 2026 |title=Stalag XVIII D je obiskala skupina 50 učencev osmih in devetih razredov osnovne šole Pohorskega bataljona Oplotnica |url=https://mrc-maribor.com/2026/02/10/stalag-xviii-d-je-obiskala-skupina-50-ucencev-osmih-in-devetih-razredov-osnovne-sole-pohorskega-bataljona-oplotnica/ |access-date=11. 7. 2026 |website=MRC Maribor}}</ref> ter mednarodno aktivnost.<ref name=":16" /><ref name=":21" /><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-v-rusiji-nova-razkritja-srecanja-spomina|title=Dr. Siter v Rusiji: nova razkritja in srečanja spomina|date=1. 12. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref><ref name=":20" /> Raziskovalni center in muzej z željo in poslanstvom preprečevanja zgodovinskega revizionizma, ohranjanja zgodovinskega spomina in objavljanjem znanstvenih dejstev o pretekli zgodovini nacističnih grozodejstev in trpljenja v okupirani Sloveniji, Mariboru in Stalagu XVIII D širi akademsko sporočilo, spodbuja k miroljubnemu mednarodnemu dialogu in opominja pred ponovitvami.<ref name=":17" /><ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet |date=8. 5. 2025 |title=Spomin na vojne ujetnike: Razstava o kršitvah mednarodnega prava v Mariboru |url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/spomin-na-vojne-ujetnike-razstava-o-krsitvah-mednarodnega-prava-v-mariboru/ |access-date=16. 9. 2026 |website=Maribor24.si}}</ref> Ob raziskovalnih gostovanjih v tujih arhivih, muzejih, knjižnicah in inštitutih (Velika Britanija, Nemčija, Švica, Rusija, Avstrija in Srbija), prirejanju kulturnih dogodkov,<ref name=":22" /><ref name=":23" /> znanstvenem publiciranju, akademskih nastopih in predavateljskih udeležbah na mednarodnih konferencah in simpozijih (vključno z njihovim organiziranjem) ter otvarjanjem izvirnih razstav (Kazahstan, Tadžikistan, Srbija, Rusija in Slovenija),<ref name=":14">{{Navedi splet|title=MRC Maribor|url=https://mrc-maribor.com/mrc-maribor/|website=MRC Maribor|accessdate=2025-12-24|language=sl-SI}}</ref><ref name=":21" /><ref name=":15" /><ref name=":16" /><ref name=":20" /> se MRC Maribor redno udeležuje komemoracijskih in spominskih srečanj z družinami in potomci zahodnozavezniških in sovjetskih ujetnikov ter jim nudi čustveno in pietetno podporo, informacijsko ozaveščenost in dokazno gradivo. Novembra 2025 je Daniel Siter na srečanju v [[Vologda|Vologdi]] nečakinji umrlega ujetnika predal redke fotografije in originalne arhivske dokumente ter s predavanjem odgovoril na doslej nepojasnjena vprašanja.<ref name=":16" /><ref name=":15" /> Julija 2026 je na povabilo Nacionalne akademije znanosti Tadžikistan v prestolnici [[Dušanbe]] izvedel več strokovnih predavanj, otvoril dokumentarno razstavo ter družinam treh tadžikistanskih vojakov Rdeče armade po več kot osmih desetletjih predal gradivo in razkril usode ujetništva, smrti in pokopa njihovih prednikov v Mariboru.<ref name=":20" /><ref name=":24" /> Obe srečanji predstavljata prvi uradni simbolni stik med preteklostjo in sedanjostjo, med Stalagom XVIII D in potomci umrlih sovjetskih ujetnikov v Mariboru.<ref>{{Navedi splet |title=Doc. dr. Daniel Siter |url=https://www.almamater.si/sodelavec/daniel-siter |access-date=16. 9. 2026 |website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref>[[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko območje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil [[predsednik Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> Ob 85. obletnici prvega transportnega prihoda sovjetskih ujetnikov sredi septembra 1941 v Stalag XVIII D je MRC Maribor organiziral spominsko slovesnost in otvoritev dokumentarne razstave pod naslovom "Usoda jih ni zlomila" s častnim gostom (in nagovorom) dr. [[Danilo Türk|Danilom Türkom,]] nekdanjim predsednikom Republike Slovenije.<ref>{{Navedi novice |last=Jaušovec |first=Boris |date=11. 9. 2026 |title=Na odprtju razstave v mariborskem Melju ruski veleposlanik in nekdanji slovenski predsednik |url=https://vecer.com/maribor/aktualno/ljudje-in-dogodki-10426925 |access-date=16. 9. 2026 |work=Večer}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] ndur8zhgxs3lrb46gpcd57im7logghj 6760259 6760258 2026-10-04T11:33:48Z 97E 228462 povrnjena referencirana vsebina, odstranjena vsebina katere vir je društvo samo, pogojniki so bili že prej popravljeni, urejevalec je najverjetneje član društva -> konflikt interesov 6760259 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (del taboriščnega kompleksa za sovjetske vojne ujetnike) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Nacisti so izkoristili formalnopravno odsotnost Sovjetske zveze pri pripravi in podpisu Ženevske konvencije (1929), zato so bili zajeti vojaki Rdeče armade izključeni iz njenih konvencijskih določil. Takrat veljavno mednarodno vojno pravo (zlasti [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaške konvencije iz let 1899 in 1907]] ter Ženevska konvencija iz leta 1929) bi [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sicer morala upoštevati tudi v primeru Sovjetske zveze in interniranih sovjetskih ujetnikov, saj sta [[Ruski imperij]] in kasneje Sovjetska zveza podpisali in ratificirali obe konvenciji v Haagu, ki veljata za temeljno podlago Ženevski konvenciji iz leta 1929. Slednja sprejeta določila v Haagu ne nadomešča ali kakorkoli izključuje, temveč zgolj dopolnjuje. Prav tako bi morala Nemčija določila Ženevske konvencije v prid humanega ravnanja s sovjetskimi ujetniki spoštovati zaradi varnostnega 82. člena – novosti v Ženevski konvenciji iz leta 1929.<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/nova-stalna-razstava-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-v-mariboru-tudi-kot-zaveza-sedanjosti/745354|title=Nova stalna razstava v nekdanjem nacističnem taborišču v Mariboru tudi kot zaveza sedanjosti|date=11. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=MMC RTV SLO|publisher=MMC RTV SLO|first=P.|last=G.|cobiss=236349699}}</ref> Sovjetski ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in načrtne smrti skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju Vranovega leta organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes deluje projekt ruskega veleposlaništva »Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne« (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D - primarno kot raziskovalno središče in evidentacijski zbirni center podatkov o vojnih ujetnikih v Stalagu XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> MRC Maribor vodita direktor Janez Ujčič in generalna sekretarka Iza Verdel.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Vodja raziskav in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar [[Daniel Siter]] z mednarodne [[Alma Mater Europaea|Univerze Alma Mater Europaea]] - Fakultete za humanistiko, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana.<ref name=":6" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja tudi izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 z odkupom postala lastnik stavbe v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na internirane vojne ujetnike.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo|archive-date=2018-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180216025604/https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|url-status=dead}}</ref> Novembra 2017 je v prostorih starega zapuščenega skladišča rusko veleposlaništvo v Sloveniji po odobritvi [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] ustanovilo MRC Maribor,<ref name=":14">{{Navedi splet|title=MRC Maribor|url=https://mrc-maribor.com/mrc-maribor/|website=MRC Maribor|accessdate=2025-12-24|language=sl-SI}}</ref> katerega namen naj bi bil vzpostavitev znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške in spominske aktivnosti v ujetniškem objektu sovjetskih vojnih ujetnikov. MRC Maribor kot svoj namen imenuje ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacifašistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacifašistične ideologije.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":12" /> MRC Maribor se financira prek ruskega ministrstva za kulturo.<ref name=":14" /> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruskem napadu na Ukrajino]] leta 2022 je Slovenija prekinila memorandum z Rusijo o podpori MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|title=STAznanost: Delovanje MRC Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno|url=https://znanost.sta.si/3035129/delovanje-mrc-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno|website=znanost.sta.si|accessdate=2025-12-24}}</ref> Direktor društva Ujčič, ki je podprl Vladimirja Putina, je po ruskem napadu izjavil, da v MRC Maribor »še naprej bojujejo proti neonacistom«, mlade učijo »resnico kdo je zmagal vojno« in da je »ruska kultura in zgodovina za Slovence modelna«.<ref>{{Navedi splet|title=Янез Уйчич: «Несмотря на давление, мы продолжим сохранять правду» {{!}} Победа РФ {{!}} Новость от 11.04.2024|url=https://pobedarf.ru/2024/04/11/yanez-ujchich-nesmotrya-na-davlenie-my-prodolzhim-sohranyat-pravdu/|website=Победа РФ {{!}} Новости, история, патриотизм|date=2024-04-11|accessdate=2026-07-09|language=ru|first=Мария|last=Подгорная}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Эксперт назвал явку на выборах президента РФ свидетельством доверия граждан Путину|url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/20277929|newspaper=TACC|accessdate=2026-07-09|language=ru-RU}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Эксперт назвал неразумным решение о поставке ракет большой дальности Киеву|url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/22445051|newspaper=TACC|accessdate=2026-07-09|language=ru-RU}}</ref> Ob raziskovalnih gostovanjih v tujih arhivih in muzejih (Velika Britanija, Nemčija, Švica, Rusija, Avstrija in Srbija), akademskih nastopih, predavateljskih udeležbah na mednarodnih konferencah in simpozijih ter otvoritvah izvirnih razstav MRC Maribor (Kazahstan, Srbija, Rusija in Slovenija)<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/AlmaMaterSI/status/1919394567964496007|title=Na mednarodni konferenci v Kazahstanu je doc. dr. Daniel Siter sodeloval kot plenarni govornik ter udeleženec razprav in okroglih miz. V okviru obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne je dr. Siter predaval o kazahstanskih vojnih ujetnikih v Sloveniji in Mariboru.|date=5. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=x|publisher=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref><ref name=":15" /><ref name=":16" /> se MRC Maribor redno udeležuje tudi komemoracij in srečanj z družinami in potomci zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru. Novembra 2025 je Daniel Siter na srečanju v [[Vologda|Vologdi]] nečakinji umrlega ujetnika predal redke fotografije in originalne arhivske dokumente ter s predavanjem odgovoril na doslej nepojasnjena vprašanja.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dr-daniel-siter-na-mednarodni-konferenci-v-moskvi-nove-raziskave-o-poveljnikih-taborisca-stalag-xviii-d-maribor-in-srecanje-s-sorodniki-v-vologdi/|title=Dr. Daniel Siter na mednarodni konferenci v Moskvi: Nove raziskave o poveljnikih taborišča Stalag XVIII D Maribor in srečanje s sorodniki v Vologdi|date=29. 11. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Maribor24.si}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-v-rusiji-nova-razkritja-srecanja-spomina|title=Dr. Siter v Rusiji: nova razkritja in srečanja spomina|date=1. 12. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> Ob raziskovalnih gostovanjih v tujih arhivih in muzejih (Velika Britanija, Nemčija, Švica, Rusija, Avstrija in Srbija), akademskih nastopih, predavateljskih udeležbah na mednarodnih konferencah in simpozijih ter otvoritvah izvirnih razstav MRC Maribor (Kazahstan, Srbija, Rusija in Slovenija)<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/AlmaMaterSI/status/1919394567964496007|title=Na mednarodni konferenci v Kazahstanu je doc. dr. Daniel Siter sodeloval kot plenarni govornik ter udeleženec razprav in okroglih miz. V okviru obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne je dr. Siter predaval o kazahstanskih vojnih ujetnikih v Sloveniji in Mariboru.|date=5. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=x|publisher=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref><ref name=":15" /><ref name=":16" /> se MRC Maribor redno udeležuje tudi komemoracij in srečanj z družinami in potomci zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru. Novembra 2025 je Daniel Siter na srečanju v [[Vologda|Vologdi]] nečakinji umrlega ujetnika predal redke fotografije in originalne arhivske dokumente ter s predavanjem odgovoril na doslej nepojasnjena vprašanja.<ref name=":16"/><ref name=":15"/> [[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko območje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil [[predsednik Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] t0k6xu9zmnk2tjvcimus21i2azb2u4h 0 184773 6760089 6581687 2026-10-03T18:30:10Z TadejM 738 dodano infopolje; +klasifikacija in zunanji viri; --iw 6760089 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Hipertrigliceridemija | synonyms = zvišane ravni trigliceridov | image = Hypertriglyceridämie.jpg | caption = Krvni vzorci mladega bolnika z ekstremno hipertrigliceridemijo | pronounce = | field = [[endokrinologija]] | symptoms = | complications = [[srčne bolezni]], [[pankreatitis]] | onset = | duration = | types = | causes = | risks = [[s presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen]], [[ateroskleroza]], [[alkoholizem]], [[presnovni sindrom]] | diagnosis = | differential = [[hiperlipidemija]], [[aterom]], [[hiperholesterolemija]], [[hiperkalciemija]] | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} V [[medicina|medicini]] '''hipertrigliceridemija''' označuje visoko (''hiper-'') stopnjo [[Triglicerid|trigliceridov]] v krvi. Povezana je z nastankom [[ateroskleroza|ateroskleroze]], tudi brez visokih stopenj [[holesterol|holesterola]] ([[hiperholesterolemija]]). V zelo visokih koncentracijah lahko povzroči tudi [[pankreatitis]]. Povezan izraz je "hipergliceridemija", ki označuje visoko stopnjo vseh [[glicerid|gliceridov]], vključno z monogliceridi, digliceridi in trigliceridi. ==Vzroki== *[[Idiopatski]] *[[Debelost]] *Veliko [[sladkor|sladkorjev]] v prehrani *Preveliko uživanje [[alkohol|alkoholnih pijač]] *[[Nefrotični sindrom]] * Genetska predispozicija * Nekatera zdravila * [[Hipotiroidizem]] ==Zdravljenje== Zdravljenje hipertrigliceridemije je možno z dieto, v težjih primerih pa tudi z zdravili. Pri dieti gre za omejitev vnosa ogljikovih hidratov in maščob, pri zdravilih pa gre za [[niacin]], [[fibrate]] in [[statin]]. Povečano uživanje [[ribje olje|ribjega olja]] lahko občutno zmanjša stopnjo trigliceridov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lipidsonline.org/slides/slide01.cfm?q=hypertriglyceridemia&dpg=13 |title=Lipids Online Slides: hypertriglyceridemia, ICAM-1, fish oil, E-selectin |accessdate=2007-09-05 |format= |work= |archive-date=2007-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070313053909/http://www.lipidsonline.org/slides/slide01.cfm?q=hypertriglyceridemia&dpg=13 |url-status=dead }}</ref><ref name="pmid2035283">{{cite journal |author1=Terres W|author2=Beil U|author3= Reimann B|author4= Tiede S|author5= Bleifeld W |title=[Low-dose fish oil in primary hypertriglyceridemia. A randomized placebo-controlled study] |language=de |journal=Zeitschrift für Kardiologie |volume=80 |issue=1 |pages=20–4 |year=1991 |pmid=2035283 |doi=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.findarticles.com/p/articles/mi_m0887/is_n4_v9/ai_8960077 |title=Fish oils in hypertriglyceridemia - Fish Oils Revisited Nutrition Research Newsletter - Find Articles |accessdate=2007-09-05 |format= |work= |archive-date=2007-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071210164705/http://findarticles.com/p/articles/mi_m0887/is_n4_v9/ai_8960077 |url-status=dead }}</ref> Slovenski odbor za lipide svetuje naslednjo dieto pri hipertrigliceridemiji: {| {{prettytable}} ! Vrsta hrane ! dovoljeno ! prepovedano |--- | mleko in mlečni izdelki | posneto mleko, jogurt, svež kravji sir, kislo kravje mleko | surovo maslo, polnomastno mleko, smetana, kajmak, polnomastni siri, stepena sladka smetana |--- | meso in mesni izdelki | meso perutnine brez kože, ribe, predvsem plave morske, junčevina, govedina, teletina, kuhana jagnjetina, divjačina, sardine v olju, a odcejene, 1-3 jajca na teden, beljakov tudi več | mastno, predvsem svinjsko meso, možgani, jetra, paštete, vsi izdelki iz svinjskega mesa (šunka, ocvirki, slanina, klobase ipd.) |--- |zelenjava | sveže in kislo zelje, ohrovt, blitva, cvetača, koleraba, bučke, grah, špinača, stročji fižol, bob, beluši, por, rdeča in bela čebula, rdeča pesa, paradižnik, paprika, kumare, zelena solata, radič, motovilec, korenje | krompir, riž in testenine največ 2- do 3-krat na teden v manjših količinah; tedaj pri obroku ne jemo kruha |--- | sadje | jabolka, hruške, višnje, slive, pomaranče, grenivke, mandarine, maline, robide, ribez, borovnice, limone, jagode | grozdje, banane, rozine, dinje, lubenice, fige, suho in kandirano sadje, lešniki, dateljni, češnje, orehi, mandeljni, vse vrste kompotov s sladkorjem, sladko tropsko sadje |--- | pijače | črna kava in čaj z umetnim sladilom ali brez sladkorja, mineralna voda, vsi sadni sokovi brez sladkorja | vsi sokovi z dodanim sladkorjem, vse alkoholne pijače: vino, pivo, žgane pijače, likerji; kokakola in podobne pijače, kakav in vroča čokolada |--- | kruh in pecivo | črni, polnozrnati, grahamov, vendar največ 2 rezini ali 2 manjša kosa peciva na dan; če vsebuje obrok krompir, riž ali testenine, kruha ne jemo | beli kruh, pecivo, listnato testo, čips, smoki, slane paličice, krompirjevo testo na katerikoli način |--- | slaščice | marmelada za diabetike v manjših količinah | pecivo vseh vrst, torte, piškoti, čokolada, bonboni vseh vrst, med in sladkor v vseh oblikah, sladoled, palačinke, cvrtje ipd. |--- |začimbe | sol, poper, gorčica, kis, kumina, timijan, bazilika, origano in vsa druga zelišča |} == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = 6372 | ICD10 = {{ICD10|E|78|1|e|70}}, {{ICD10|E|78|2|e|70}}, {{ICD10|E|78|3|e|70}} | ICD9 = {{ICD9|272.1}} | OMIM = 145750 | MedlinePlus = 000397 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 2921 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|article|126568}} | MeshID = D015228 }} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] 82maoempbu6jhmnuqfu96jfgbq8of4w 6760090 6760089 2026-10-03T18:30:46Z TadejM 738 6760090 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Hipertrigliceridemija | synonyms = zvišane ravni trigliceridov | image = Hypertriglyceridämie.jpg | caption = Krvni vzorci mladega bolnika z ekstremno hipertrigliceridemijo | pronounce = | field = [[endokrinologija]] | symptoms = | complications = [[srčna bolezen]], [[pankreatitis]] | onset = | duration = | types = | causes = | risks = [[s presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen]], [[ateroskleroza]], [[alkoholizem]], [[presnovni sindrom]] | diagnosis = | differential = [[hiperlipidemija]], [[aterom]], [[hiperholesterolemija]], [[hiperkalciemija]] | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} V [[medicina|medicini]] '''hipertrigliceridemija''' označuje visoko (''hiper-'') stopnjo [[Triglicerid|trigliceridov]] v krvi. Povezana je z nastankom [[ateroskleroza|ateroskleroze]], tudi brez visokih stopenj [[holesterol|holesterola]] ([[hiperholesterolemija]]). V zelo visokih koncentracijah lahko povzroči tudi [[pankreatitis]]. Povezan izraz je "hipergliceridemija", ki označuje visoko stopnjo vseh [[glicerid|gliceridov]], vključno z monogliceridi, digliceridi in trigliceridi. ==Vzroki== *[[Idiopatski]] *[[Debelost]] *Veliko [[sladkor|sladkorjev]] v prehrani *Preveliko uživanje [[alkohol|alkoholnih pijač]] *[[Nefrotični sindrom]] * Genetska predispozicija * Nekatera zdravila * [[Hipotiroidizem]] ==Zdravljenje== Zdravljenje hipertrigliceridemije je možno z dieto, v težjih primerih pa tudi z zdravili. Pri dieti gre za omejitev vnosa ogljikovih hidratov in maščob, pri zdravilih pa gre za [[niacin]], [[fibrate]] in [[statin]]. Povečano uživanje [[ribje olje|ribjega olja]] lahko občutno zmanjša stopnjo trigliceridov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lipidsonline.org/slides/slide01.cfm?q=hypertriglyceridemia&dpg=13 |title=Lipids Online Slides: hypertriglyceridemia, ICAM-1, fish oil, E-selectin |accessdate=2007-09-05 |format= |work= |archive-date=2007-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070313053909/http://www.lipidsonline.org/slides/slide01.cfm?q=hypertriglyceridemia&dpg=13 |url-status=dead }}</ref><ref name="pmid2035283">{{cite journal |author1=Terres W|author2=Beil U|author3= Reimann B|author4= Tiede S|author5= Bleifeld W |title=[Low-dose fish oil in primary hypertriglyceridemia. A randomized placebo-controlled study] |language=de |journal=Zeitschrift für Kardiologie |volume=80 |issue=1 |pages=20–4 |year=1991 |pmid=2035283 |doi=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.findarticles.com/p/articles/mi_m0887/is_n4_v9/ai_8960077 |title=Fish oils in hypertriglyceridemia - Fish Oils Revisited Nutrition Research Newsletter - Find Articles |accessdate=2007-09-05 |format= |work= |archive-date=2007-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071210164705/http://findarticles.com/p/articles/mi_m0887/is_n4_v9/ai_8960077 |url-status=dead }}</ref> Slovenski odbor za lipide svetuje naslednjo dieto pri hipertrigliceridemiji: {| {{prettytable}} ! Vrsta hrane ! dovoljeno ! prepovedano |--- | mleko in mlečni izdelki | posneto mleko, jogurt, svež kravji sir, kislo kravje mleko | surovo maslo, polnomastno mleko, smetana, kajmak, polnomastni siri, stepena sladka smetana |--- | meso in mesni izdelki | meso perutnine brez kože, ribe, predvsem plave morske, junčevina, govedina, teletina, kuhana jagnjetina, divjačina, sardine v olju, a odcejene, 1-3 jajca na teden, beljakov tudi več | mastno, predvsem svinjsko meso, možgani, jetra, paštete, vsi izdelki iz svinjskega mesa (šunka, ocvirki, slanina, klobase ipd.) |--- |zelenjava | sveže in kislo zelje, ohrovt, blitva, cvetača, koleraba, bučke, grah, špinača, stročji fižol, bob, beluši, por, rdeča in bela čebula, rdeča pesa, paradižnik, paprika, kumare, zelena solata, radič, motovilec, korenje | krompir, riž in testenine največ 2- do 3-krat na teden v manjših količinah; tedaj pri obroku ne jemo kruha |--- | sadje | jabolka, hruške, višnje, slive, pomaranče, grenivke, mandarine, maline, robide, ribez, borovnice, limone, jagode | grozdje, banane, rozine, dinje, lubenice, fige, suho in kandirano sadje, lešniki, dateljni, češnje, orehi, mandeljni, vse vrste kompotov s sladkorjem, sladko tropsko sadje |--- | pijače | črna kava in čaj z umetnim sladilom ali brez sladkorja, mineralna voda, vsi sadni sokovi brez sladkorja | vsi sokovi z dodanim sladkorjem, vse alkoholne pijače: vino, pivo, žgane pijače, likerji; kokakola in podobne pijače, kakav in vroča čokolada |--- | kruh in pecivo | črni, polnozrnati, grahamov, vendar največ 2 rezini ali 2 manjša kosa peciva na dan; če vsebuje obrok krompir, riž ali testenine, kruha ne jemo | beli kruh, pecivo, listnato testo, čips, smoki, slane paličice, krompirjevo testo na katerikoli način |--- | slaščice | marmelada za diabetike v manjših količinah | pecivo vseh vrst, torte, piškoti, čokolada, bonboni vseh vrst, med in sladkor v vseh oblikah, sladoled, palačinke, cvrtje ipd. |--- |začimbe | sol, poper, gorčica, kis, kumina, timijan, bazilika, origano in vsa druga zelišča |} == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = 6372 | ICD10 = {{ICD10|E|78|1|e|70}}, {{ICD10|E|78|2|e|70}}, {{ICD10|E|78|3|e|70}} | ICD9 = {{ICD9|272.1}} | OMIM = 145750 | MedlinePlus = 000397 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 2921 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|article|126568}} | MeshID = D015228 }} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] rn4ir0rt5htqkmbgg5tb5bf9px37j17 0 214452 6760015 6577397 2026-10-03T12:43:27Z ~2026-53384-78 266730 /* Sodobna izdaja */ slovnica 6760015 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Abecedarium | image = Primož Trubar - Abecednik.jpg | caption = Naslovna (prva) stran prve izdaje | author = [[Primož Trubar]] | language = Slovenščina | country = [[Sveto rimsko cesarstvo]] | published = 1550 | publisher = Peter Frentz | pages = 8 listov | genres = [[Abecednik]] }} {{ležeč naslov}} '''''Abecedarium''''' (tudi '''''Abecednik''''' in '''''Abecedarij''''') je bralni priročnik, ki ga [[Primož Trubar]] leta 1550 skupaj s ''[[Catechismus (1550)|Katekizmom]]'' objavil kot 8 listov obsegajočo knjižico z abecedo, namenjeno preprostemu ljudstvu kot pripomoček za učenje branja. Tega leta je izšel v [[gotica|gotici]], medtem ko ga je na novo izdal še leta 1555 in 1566, tokrat v [[bohoričica|bohoričici]]. Izboljšan abecednik je objavil tudi [[Sebastijan Krelj]] leta 1566. Skupaj s ''Katekizmom'' gre za prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Oba ''Abecednik'' in ''Katekizem'' sta vplivala na razvoj [[Slovenščina|Slovenščine]]. == Zgodovina == Čeprav se je desetletja domnevalo, da je bil ''Katekizem'' natisnjen v Tübingenu, so nove raziskave pokazale, da ga je najverjetneje leta 1550 natisnil Peter Frentz v [[Schwäbisch Hall|Schwäbisch Hallu]]. == Sodobna izdaja == ''Abecednik'' je bil prvič objavljen oktobra 2008 v sodobni slovenščini. Ta znanstvena izdaja vključuje tako slovenščino iz Trubarjeve dobe kot prevod v sodobno slovenščino z znanstvenimi opombami. Podobno je bil oktobra 2009 objavljen ''Katekizem'', druga "prva" slovenska knjiga. "Pridiga o veri" iz Katekizma je na voljo v Slovenščini, Angleščini, Nemščini in Esperantu. == Viri == * ''Slovenski Veliki Leksikon'', Mladinska knjiga (2003) {{književna škrbina}} [[Kategorija:Dela Primoža Trubarja]] [[Kategorija:Dela leta 1550]] lzpuv5ew1uxupjtq3oemxwdyxsuimq0 6760016 6760015 2026-10-03T12:44:31Z ~2026-53384-78 266730 /* Sodobna izdaja */ slovnica 6760016 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Abecedarium | image = Primož Trubar - Abecednik.jpg | caption = Naslovna (prva) stran prve izdaje | author = [[Primož Trubar]] | language = Slovenščina | country = [[Sveto rimsko cesarstvo]] | published = 1550 | publisher = Peter Frentz | pages = 8 listov | genres = [[Abecednik]] }} {{ležeč naslov}} '''''Abecedarium''''' (tudi '''''Abecednik''''' in '''''Abecedarij''''') je bralni priročnik, ki ga [[Primož Trubar]] leta 1550 skupaj s ''[[Catechismus (1550)|Katekizmom]]'' objavil kot 8 listov obsegajočo knjižico z abecedo, namenjeno preprostemu ljudstvu kot pripomoček za učenje branja. Tega leta je izšel v [[gotica|gotici]], medtem ko ga je na novo izdal še leta 1555 in 1566, tokrat v [[bohoričica|bohoričici]]. Izboljšan abecednik je objavil tudi [[Sebastijan Krelj]] leta 1566. Skupaj s ''Katekizmom'' gre za prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Oba ''Abecednik'' in ''Katekizem'' sta vplivala na razvoj [[Slovenščina|Slovenščine]]. == Zgodovina == Čeprav se je desetletja domnevalo, da je bil ''Katekizem'' natisnjen v Tübingenu, so nove raziskave pokazale, da ga je najverjetneje leta 1550 natisnil Peter Frentz v [[Schwäbisch Hall|Schwäbisch Hallu]]. == Sodobna izdaja == ''Abecednik'' je bil prvič objavljen oktobra 2008 v sodobni slovenščini. Ta znanstvena izdaja vključuje tako slovenščino iz Trubarjeve dobe kot prevod v sodobno slovenščino z znanstvenimi opombami. Podobno je bil oktobra 2009 objavljen ''Katekizem'', druga "prva" slovenska knjiga. "Pridiga o veri" iz Katekizma je na voljo v slovenščini, angleščini, nemščini in esperantu. == Viri == * ''Slovenski Veliki Leksikon'', Mladinska knjiga (2003) {{književna škrbina}} [[Kategorija:Dela Primoža Trubarja]] [[Kategorija:Dela leta 1550]] lvjlppv87dj9hrcqwm1zzf389as7n87 0 215286 6760008 6584925 2026-10-03T12:24:18Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6760008 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Mali grad | image = MaliGradPlanina1.JPG | caption = Ravbarjev stolp na Malem gradu | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = razgledni rob pod izvirom Unca iz Planinske jame | area = | built = prva četrtina 14. stoletja | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Planina - Mali grad | designation1_date = 22. december 1984 | designation1_number = 4831<ref>{{RKD|4831}}</ref> | designation2 = | designation2_offname = | designation2_date = | designation2_number = | občina = Postojna }} '''Mali grad''' je [[srednji vek|srednjeveški]] [[grad]] blizu vhoda v [[Planinska jama|Planinsko jamo]]. Zaradi njegovega imena se je Planinska jama nekoč imenovala ''Malograjska jama''. V virih je prvič omenjen leta 1444 kot grad "Kleinburg". Njegovi lastniki so bili sprva [[Goriški grofje|Goriški grofi]], kasneje pa tudi Albenski gospodje, [[Celjski grofje|Celjani]] in [[Habsburžani]]. V 15. stoletju ga je v deželno-knežji fevd dobila rodbina [[Ravbarji|Ravbarjev]]. Po njih se imenuje tudi Ravbarjev stolp, ki je edini ohranjen del gradu.<ref>{{navedi knjigo |title=Gradovi na Slovenskem |url=https://archive.org/details/gradovinaslovens0000stop |last=Stopar |first=Ivan |page=[https://archive.org/details/gradovinaslovens0000stop/page/314 314]-316 |year=1991 |isbn=86-361-0280-4 |cobiss=21508864 |publisher=Cankarjeva založba}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Planinska dolina: ljudje in kraji ob Unici |last1=Bavdek |first1=Alma |last2=Jakopin |first2=Primož |year=2009 |publisher=Župnija Planina pri Rakeku |isbn=978-961-269-085-4 |cobiss=246375168 |page= |pages= |url= |accessdate=}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{kategorija v Zbirki|Little Castle (Planina)|Mali grad}} == Zunanje povezave == *[http://www.geopedia.si/#b2_x441893.2505_y75636.609_s20 Ortofoto lokacije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#b2_x441893.2505_y75636.609_s20 |date=2017-07-29 }} [[Slika:Valvasor - Mali grad (Klainheisl).jpg|400px|left]] {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Planina, Postojna]] hwqvup9crgxeo4zhr8rfhm40xx5472r 0 217080 6760171 6734363 2026-10-04T05:33:05Z MaksiKavsek 244409 pp, tn 6760171 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = | name = Anton Mahnič | honorific-suffix = | title = [[škof]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = [[Škofija Krk|Krk]] ([[Hrvaška]]) | see = | appointed = 3. december 1896 | elected = | term_start = | term_end = 14. december 1920 | retired = | resigned = | predecessor = [[Andrej Marija Sterk]] | successor = [[Josip Srebrnič]] | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 30. avgust 1874 | ordained_by = | consecration = 7. februar 1897 | consecrated_by = [[Alojzij Matija Zorn]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = | previous_post = | profession = | education = | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Anton Mahnič''', [[Slovenci|slovenski]] [[škof]], [[teolog]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[kritik]] slovenskega kulturnega in duhovnega življenja in [[urednik]], * [[14. september]] [[1850]], [[Kobdilj]], Avstro-Ogrska † [[14. december]] [[1920]], [[Zagreb]], Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev - SHS. == Življenjepis == Anton Mahnič se je rodil 14. septembra 1850 v [[Kobdilj]]u, župnija [[Štanjel]] na [[Goriško|goriškem]] [[Kras]]u.<ref>[[Slovenski biografski leksikon]] navaja (pomotoma?) kot datum rojstva 14. julij 1850.</ref><ref name="SBL">{{SloBio |id=339331 |avtor=Ušeničnik, Alepš |ime=Mahnič, Anton |vir=SBL}}</ref> Oče mu je bil Anton st., mati mu je bila Marija (roj. Jerič). === Vzgojitelj in profesor === Leta 1871 je v [[Gorica|Gorici]] končal [[gimnazija|gimnazijo]], 1874 [[teologija|teologijo]] in postal [[duhovnik]]. Mašniško posvečenje je prejel v goriški stolnici 30. avgusta 1874. Od oktobra 1875 do septembra 1891 je bil prefekt oziroma vzgojitelj, potem do 1895 ravnatelj v deškem semenišču v Gorici. Tu se je pripravljal na doktorat in bil obenem vpisan na dunajski univerzi. Na [[Dunaj]]u je 11. maja 1881 [[doktorat|doktoriral]] iz teologije. V [[Gorica|goriškem]] [[teologija|bogoslovju]] je postal 20. septembra 1880 suplent, 29. julija 1881 pa profesor [[sveto pismo|svetega pisma]] [[nova zaveza|nove zaveze]] na [[teologija|bogoslovskem učilišču]] v Gorici vse do imenovanja za škofa.<ref name="SBL"/> === Škof na Krku === Leta 1896 ga je [[papež Leon XIII.|Leon XIII.]] imenoval za škofa na Krku, s sedežem v največjem mestu na otoku, [[Krk (mesto)|Krku]]. Posvečen je bil v [[Gorica|goriški]] [[stolnica|stolnici]] 3. decembra 1896. Bil je prvi škof, ki te svoje otoške škofije ni opravljal le od daleč, z Dunaja, Trsta ali drugod, ampak je stalno tudi živel na Krku. Točno po predpisih [[Zakonik cerkvenega prava|Zakonika cerkvenega prava]] je imel vsakih deset let tudi [[škofijska sinoda|škofijsko sinodo]]: 1901 in 1911; po dobri pripravi so seje trajale kratko, sklepe pa je izdal za vsako sinodo posebej v tiskani knjigi. 6. februarja 1911 je bil glavni posvečevalec novega tržaško-koprskega škofa [[Andrej Karlin|Andreja Karlina]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bmahnic.html|title=Bishop Anton Mahnič|accessdate=2013-12-30|publisher=Catholic-hierarchy.org}}</ref> Na Krku se je pokazal kot odličen branilec [[Hrvati|hrvaškega naroda]] na otoku proti italijanski okupaciji in bil zato preganjan. Proitalijansko usmerjeni so ga tožili celo v [[Vatikan]]u, sam pa je po koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] večkrat javno protestiral proti italijanskim oblastem. Zato so ga za leto dni konfinirali v Italiji v [[Frascati]]ju pri Rimu, od koder se je vrnil bolan in je v Zagrebu umrl. == Literarno delovanje == Mahnič je v mladosti objavljal [[poezija|poezijo]] in [[proza|prozo]]. Novembra 1884 je prevzel uredništvo škofijskega lista ''Folium periodicum'', kjer je v [[latinščina|latinščini]] pisal vzgojna pisma ''Paedagogica'' (1881 do 1889). Med drugimi prispevki je nastopal kot [[literarna kritika|kritik]] že v latinskih prispevkih.<ref name="SBL"/> Najprej se je lotil nemških pesnikov in pisateljev, ki so jih v šoli poveličevali, medtem ko so vplivali na dijake drugače kot katoliški katekizem, ki jim je bil vodilo zdoma. Nato je njegovo kritično pero ošinilo tudi slovenske pesnike in pisatelje, zlasti njihovo posvetno in takrat sodobno literarno usmerjenost "[[svetobolje]]" (mal du siècle), ki ga je našel zlasti pri poljudnem pesniku in pisatelju [[Josip Stritar|Stritarju]]. Zanimivo, da na to ni bilo odmevov v javnosti, saj na splošno večina takratnega izobraženstva ni ali znala ali brala latinskih člankov v kakem (v tem primeru v goriškem) nadškofijskem glasilu. Čisto drugačen je bil odmev, ko je isto zadevo začel objavljati v slovenščini. Završalo je pa v liberalnem taboru takrat, ko je s svojim ostrim peresom zbodel podobno usmerjenost v nekaterih med ljudstvom znanih in priljubljenih pesmih, ki jih je sestavil "Goriški slavček" in celo katoliški duhovnik [[Simon Gregorčič|Gregorčič]]. Ta "burja s krasa" je prerasla tudi v politični "razkol" med "[[staroslovenci]]" in "[[mladoslovenci]]", kar je privedlo do "ločitve duhov", kar je bil pravzaprav tudi glavni namen njegovega "Rimskega katolika". === ''Dvanajst večerov'' ter kritika Gregorčiča === V poljudni obliki je svoje misli prelil v podlistke ''Dvanajst večerov'' (''Slovenec'' 1884); v njih je razvijal svojo zamisel katoliške estetike. Kot vzgojitelj je menil, da lahko vpliva branje sodobnih nemških, pa tudi slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jih je predpisovala šolska oblast, kvarno na učečo se mladino. Če njegove misli o škodljivem vplivu sodobnih filozofskih tokov v takratni [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] niso imele odmeva v širši javnosti – ki latinščine ni razumela –, pa so njegovi »večeri« v slovenščini zbudili na eni strani burno odobravanje, na drugi pa nepomirljivo odklanjanje. V listu ''Rimski katolik'' se je lotil [[realizem|realizma]], [[naturalizem|naturalizma]], [[ateizem|ateizma]], [[panteizem|panteizma]] in [[nihilizem|nihilizma]], ki ga je prepoznal v delih [[Janez Trdina|Trdine]], [[Josip Jurčič|Jurčiča]], [[Ivan Tavčar|Tavčarja]] in [[Fran Levstik|Levstika]]. Da bi svoji tezi dal težo, se je najprej lotil [[France Prešeren|Prešerna]] – ko je odklanjal njegovo »grešno ljubezen«. »Če čutiš, kar opevaš, je ta ljubezen grešna – če pa tega ne čutiš, potem nisi pesnik.« Na podoben način je razčlenjeval tudi priljubljenega [[Simon Gregorčič|Gregorčiča]], zlasti njegovo pesnitev »Človeka nikar!«, in mu v njej očital vpliv [[Arthur Schopenhauer|Schopenhauerjevega]] svetožalja ali svetobolja. Gregorčič se je branil, da Schopenhauerja niti ne pozna; pod njegov vpliv je pa verjetno res prišel prek [[Josip Stritar|Stritarja]]. To je izzvalo hudo razburjenje v liberalnem taboru, s katerim je do tedaj klerikalni tabor zvesto sodeloval. Posredno je to vplivalo na »ločitev duhov«. Vplivalo je tudi na ustanovitev katoliške [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] (1892).<ref>{{navedi splet|url=http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:963|title=Mateja Meglič, »Čuvar s Jadrana«, diplomska naloga 2007|accessdate=2013-12-30|publisher=Univerza v Ljubljani}}</ref> === ''Iz dnevnika Štefana Hodulje'' ter ''4000'' === V to peresno vojno, ki so jo povzročili Mahničevi nazori o umetnosti in narodnosti, je Ivan Tavčar 1891 posegel s satirično utopijo ''[[4000 (roman)|4000]]''. Tavčar je sklenil osmešiti Mahničevo početje in njegov pogled na svet in življenje. Po Tavčarju naj bi Mahnič obsojal vse, kar ni bilo v skladu s cerkvenimi dogmami; zahteval, da si Slovenci kot katoliški narod uredijo narodno, politično in literarno življenje po katoliških načelih. V ''Rimskem katoliku'' je Mahnič pod psevdonimom ''Tone od Kala'' priobčeval spis ''Iz dnevnika Štefana Hodulje''. V njem se je spotikal ob »pregrešne« ljubezenske in »svetobolne« pesnike ter pisatelje, meščansko življenje in drugo ter pokazal na usodne posledice na življenje. Tavčar je nasproti temu nameraval v svoji [[satira|satiri]] napisati »času primerno povest iz prihodnjih dob« s podnaslovom »po vzorih dr. Ničmaha napisal dr. Nevesekdo«. Govorilo se je, da je Tavčar to svoje delo na zahtevo spovednika preklical, vendar je Tavčar sam govorice zanikal.<ref>Ivan Tavčar: ''Zbrano delo, 4''. Ur. Marja Boršnik. Ljubljana: DZS, 1966. 377.</ref> V podlistku ''Slovenca'' je 1885 in 1886 izhajal njegov roman Zadnji samotar. == Smrt in češčenje == === Bolezen, izgnanstvo in smrt === Anton Mahnič je hudo zbolel za [[Rak (bolezen)|rakom]] na prostati že konec [[Prva svetovna vojna|vojne]]. Po vojni, ko je njegovo škofijo zasedla [[Kraljevina Italija|Italija]], so se zato zanj začeli hudi časi. Poslabšalo se mu je tudi zdravje in želel se je odpraviti na zdravljenje v Zagreb. Ker je neustrašeno in javno oporekal nasilju in potujčevanju, so ga s prevaro pregnali s Krka. Italijanska okupacijska oblast je ponj poslala torpedovko, s katero naj bi se odpeljal na kopno in nato odpotoval proti Zagrebu; vendar je ladja namesto v [[Senj]] zaplula v italijansko pristanišče [[Ancona|Ancono]]. Od tam so Mahniča odpeljali v mesto [[Frascati]] – 20&nbsp;km jugovzhodno od Rima. Tam so ga vtaknili v hribovski puščavniški dom [[Eremo di Camaldoli]], kjer se mu je v izgnanstvu zdravje še poslabšalo. Ko so ga marca 1920 končno pustili na svobodo, se je nameraval zdraviti v [[Varaždinske toplice|Varaždinskih toplicah]], vendar ni imel dovolj denarja. Umrl je 14. decembra tega leta na domu zagrebškega nadškofa [[Anton Bauer|Antona Bauerja]]. Najprej so ga pokopali na zagrebškem osrednjem pokopališču [[Mirogoj]]u; potem so truplo prenesli v cerkev sv. Frančiška Ksaverskega v Zagrebu, a leta 2002 v [[Krk (mesto)|krško]] [[stolnica|stolnico]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/anton-mahnic-v-izgnanstvu-pregon-delilca-duhov.html|title=G.U.: Anton Mahnič v izgnanstvu: pregon delilca duhov|accessdate=2012-07-29|publisher=Delo.si|archive-date=2012-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20120801091328/http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/anton-mahnic-v-izgnanstvu-pregon-delilca-duhov.html|url-status=dead}}</ref> === Postopek za beatifikacijo === 14. decembra 2013 – na 93-letnico njegove smrti, se je v krški stolnici Marijinega vnebovzetja začel s slovesno sveto mašo postopek za prištetje k blaženim in svetim krškega škofa in goriškega rojaka Antona Mahniča. Slavje je vodil krški škof [[Valter Župan]]. Temu pomembnemu dogodku na poti svetništva so prisostvovali: [[Reka, Hrvaška|reški]] metropolit in nadškof [[Ivan Devčić]], [[Poreč|poreško]]-[[pulj]]ski škof [[Dražen Kutleša]], [[Koper|koprski]] škof [[Jurij Bizjak]], okrog petdeset duhovnikov in množica vernikov. Navzoč je bil tudi [[jezuiti|jezuit]] [[Božidar Nagy]], postulator za beatifikacijo [[Ivan Merz|Ivana Merza]], ki je bil s škofom Mahničem posebno povezan; saj je Merz prvi blaženec, ki je izšel iz Mahničevega Katoliškega gibanja.<ref>{{navedi splet |url= http://ivanmerz.hr/krk-otvoren-proces-beatifikacije-biskupa-antuna-mahnica/ |title= Otvaranje postupka za proglašenje blaženim i svetim biskupa Antuna Mahnića |accessdate= 2013-12-15 |publisher= Laudato/IKA |archive-date= 2013-12-28 |archive-url= https://web.archive.org/web/20131228132424/http://ivanmerz.hr/krk-otvoren-proces-beatifikacije-biskupa-antuna-mahnica/ |url-status= dead }}</ref> V spremnem programu, ki ga je pod naslovom Božji služabnik Anton Mahnič-včeraj in danes vodila urednica na Hrvaškem katoliškem radiu Tanja Popec, so pokazali, kako so Mahničeve vizije še vedno aktualne, živijo v krški škofiji in hrvaškem narodu. Postulator postopka Saša llijić je povedal, da so s tem programom želeli poudariti Mahničevo cerkvenost in pastoralno usmerjenost, temelječo na konkretni zavzetosti za človeka, narod in Cerkev. Posebej njegovo delo za mlade, Hrvaško katoliško gibanje in duhovnike.<ref>{{navedi knjigo|author=Družina, božična številka 2013|title=Postopek za beatifikacijo škofa Mahniča se je začel|page=13}}</ref> == Dela == *Acta curiae episcopalis Veglensis, 1898-1918 (I-XXI) *Acta et Decreta I. Sinodi Veglensis, Veglae 1901. *Acta et Decreta II. Sinodi Veglensis, Veglae 1911. *Dr. Anton Mahnič, Več luči, Iz »Rimskega katolika« zbrani spisi, Uredil dr. Aleš Ušeničnik, Ljubljana 1912, *Folium periodicum Archidieceseos Goritienssis, Gorica *Hrvatska Straža, Časopis namijenjen filozofiji i drugim znanostima, Krk-Senj 1903-1918 *Katoliški obzornik, Izdaja »Leonova družba« v Ljubljani, 1897-1906 (I-X). *Rimski katolik, Urejeval in izdajal dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja v Gorici, 1889-1896, (I-VIII), Gorica. *SS. Eucharistia, Vestnik »Duhovnikov častivcev«, slovenskih in hrvatskih, Krk, 1902-1910 (I-IX) (slovenski, hrvaški in latinski članki). *Svećenička zajednica pod zaštitom Presv. Srca Isusova, Glasilo diecezanskih urdruga hrvatskoh i slovenskog svećenstva i Družbe Svećenika Klanjalaca, Krk, 1911-1918 (I/X/-VIII/XVII/). == Sklici in opombe == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{navedi knjigo |author=Bozanić, Antun |year=1991 |title=Biskup Mahnić : Pastir i javni djelatnik u Hrvata |publisher=Zagreb : Kršćanska sadašnjost |isbn=9788639702052 |cobiss=3862025 |pages=}} * ''Enciklopedija Slovenije''s.v. * Janež, Stanko. ''Pregled slovenske književnosti'', Maribor, 1978 * Klemenčič, Drago. "Il Cristocentrismo del Vescovo Anton Mahnič", exercitation, Pontificia universitatis Lateranensis, 1970 * Koblar, France. ''Simon Gregorčič – njegov čas, življenje in delo'', Ljubljana, 1962 * Matijević, Zlatko. "Biskup Mahnić i talijanska okupacija otoka Krka (1918-1920)". V ''Croatica Christiana periodica'' 25 (2001), s. 149-171. * Meglič, Mateja. "»Čuvar s Jadrana« : škof Anton Mahnič med prvo svetovno vojno", diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, 2007 [http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:963 na sistory.si] * Radić, Ignacije. ''Doktor Anton Mahnič, biskup krčki'', Slavonska Požega, 1940 * Toljanić, Antun. ''Antun Mahnić, biskup krčki'', Krk, 2005 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih svetnikov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} * [http://slovenistika.files.wordpress.com/2008/11/anton-mahnic.doc Anton Mahnič, ''Dvanajst večerov'' (povzetek)], Slovenistika.files.wordpress.com * [http://ivanmerz.hr/krk-otvoren-proces-beatifikacije-biskupa-antuna-mahnica/ Krk-Odprt proces beatifikacije škofa Antona Mahniča], Ivanmerz.hr * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bmahnic.html Catholic-hierarchy.org] * [http://newsaints.faithweb.com/year/1920.htm#mahnic Newsaints.faithweb.com] * {{SloBio|id=339331|avtor=Ušeničnik Aleš|ime=Mahnič Anton|vir=SBL}} {{Škofje Škofije Krk}} {{Slovenski svetniki}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mahnič, Anton}} [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Slovenski antifašisti]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Žrtve fašizma]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Krka]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Božji služabniki]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi na Dunaju]] [[Kategorija:Kobdilj]] [[Kategorija:Slovenski monarhisti]] 1wwe9ua2bxuj0bg50gdbk2fwrjka728 0 218513 6759997 5811632 2026-10-03T12:13:28Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6759997 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni|Gérard Klein}} {{Infopolje Pisec | name = Gérard Klein | image = Utos127-Gérard Klein.jpg | imagesize = 250px | caption = Gérard Klein na ZF festivalu [[Utopiales]], november 2011 | pseudonym = Mark Starr <br /> François Pagery <br /> Gilles d'Argyre | birthname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | occupation = <!-- WD --> | nationality = {{ikonazastave|Francija}} [[Francozi|francoska]] | period = 1955 - ''sedanjost'' | genre = [[znanstvena fantastika]] | subject = | movement = | debut_works = | magnum_opus = | signature = | website = | footnotes = }} '''Gérard Klein''' (znan tudi pod [[psevdonim]]om '''Gilles d'Argyre'''), [[Francozi|francoski]] [[pisatelj]], [[ekonomist]], [[književni kritik]] in [[urednik]], * [[27. maj]] [[1937]], [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]. == Življenje in delo == Klein je študiral [[socialna psihologija|socialno psihologijo]] in [[ekonomija|ekonomijo]]. Je urednik ugledne posebne zbirke francoskih znanstvenofantastičnih del ''[[Ailleurs et Demain]]'', ki jo izdaja založba [[Éditions Robert Laffont|Éditions]] [[Robert Laffont|Roberta Laffonta]], ter književne zbirke ''[[Le Livre de poche]]'' založbe [[Hachette Livre|Librairie Générale Française]] [[Henri Filipacchi|Henrija Filipacchija]]. Ustvarja na področju [[znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]]. Pisateljevati je začel pri devetnajstih. V reviji ''Fiction'' je objavil zgodbe in eseje, posvečene žanru ZF. Leta 1958 mu je izšla zbirka [[novela (književnost)|novel]] ''Časovni biseri'' (''Les Perles du temps''). Nekaj mesecev kasneje je objavil svoj prvi [[roman]] ''Zvezdni gambit'' (''Le Gambit des Étoiles''). Nase je opoziril s temami o [[potovanje v času|časovnih potovanjih]]. V njegovih zgodnjih [[pripovedništvo|pripovedniških]] delih se čuti [[William Olaf Stapledon|Stapledon]]ov vizionarski vpliv. V svoji noveli ''Virusi ne govorijo'' (''Les virus ne parlent pas'') si je zamislil, da so [[virus]]i ustvarili vsa [[živo bitje|živa bitja]] na sorodni način kot so [[človek|ljudje]] ustvarili [[računalnik]]e, in iz istega razloga - da izboljšajo svojo učinkovitost. Romana ''Čas je brez vonja'' (''Le Temps n'a pas d'odeur'') iz leta 1963 in ''Gospodarji vojne'' (''Les Seigneurs de la guerre'') iz leta 1970 veljata za dve od njegovih najboljših del. Dobil je vzdevek »Francoski [[Ray Bradbury]].« == Izbrana dela == * ''Galaktični agent'' (''Agent Galactique'', pod psevdonimom Mark Starr) (1958), * ''Zasede v vesolju'' (''Embûches dans l'Espace'', skupaj z Richardom Chometom in Patrice Rondard pod psevdonimom François Pagery) (1958), * ''Zvezdni gambit'' (''Le Gambit des Étoiles'') (1958), * ''Časovni biseri'' (''Les Perles du Temps'') (1958), * ''Planetni kirurgi'' (''Chirurgiens d'une Planète'', pod psevdonimom Gilles d'Argyre) (1960); popravljeno kot ''Sanje gozdov'' (''Le Rêve des Forêts'') (1987), * ''Sončevi jadralci'' (''Les Voiliers du Soleil'', pod psevdonimom Gilles d'Argyre) (1961), * ''Čas je brez vonja'' (''Le Temps n'a pas d'Odeur'') (1963), * ''Dolgo potovanje'' (''Le Long Voyage'', pod psevdonimom Gilles d'Argyre) ([1964), * ''Klavci časa'' (''Les Tueurs de Temps'', pod psevdonimom Gilles d'Argyre) (1965), * ''Pesem kamna'' (''Un Chant de Pierre'') (1966), * ''Žezlo slučaja'' (''Le Sceptre du Hasard'', pod psevdonimom Gilles d'Argyre) (1968) * ''Gospodarji vojne'' (''Les Seigneurs de la Guerre'') (1971), * ''Zakon taliona'' (''La Loi du Talion'') (1973), * ''Zgodbe kot če...'' (''Histoires Comme Si...'') (1975), * ''Spomin živi, spomin je mrtev'' (''Mémoire vive, mémoire morte'') (1996), == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.isfdb.org/cgi-bin/ea.cgi?G%E9rard%20Klein Stran o Gérardu Kleinu]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} na www.isfdb.org {{ikona en}} * [http://www.quarante-deux.org/archives/klein.html Izbor člankov Gérarda Kleina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090501142031/http://www.quarante-deux.org/archives/klein.html |date=2009-05-01 }} {{ikona fr}} * [http://branchum.club.fr/klein.htm Kratka bibliografija Gérarda Kleina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050209052709/http://branchum.club.fr/klein.htm |date=2005-02-09 }} {{ikona fr}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Klein, Gerard}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Francoski pisatelji]] [[Kategorija:Francoski ekonomisti]] [[Kategorija:Francoski literarni kritiki]] [[Kategorija:Francoski uredniki]] [[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]] ah25xh0usab33gwlhlxpzxam3iytdb9 0 230727 6760107 6449663 2026-10-03T19:45:22Z TadejM 738 +klasifikacija in zunanji viri 6760107 wikitext text/x-wiki {{about|avtoimunski bolezni|slovensko black metal skupino|Lupus (glasbena skupina)}} {{Infobox medical condition (new) | name = Lupus | synonyms = sistemski eritematozni lupus (SLE) | image = Lupusfoto.jpg | caption = Mlajša ženska z značilnim obraznim izpuščajem v obliki metulja | field = [[revmatologija]] | pronounce = | symptoms = [[artritis|boleči in otekli sklepi]], [[vročina]], [[bolečina v prsih]], [[izpadanje las]], [[razjeda|razjede]] v ustih, [[otečena bezgavka|otečene begavke]], [[utrujenost]], rdeč [[izpuščaj]]<ref name=NIH2015/> | complications = | onset = v starosti 15–45 let<ref name=NIH2015/><ref name=Dan2006/> | duration = dolgotrajna bolezen<ref name=NIH2015/> | causes = nepojasnjeni<ref name=NIH2015/> | risks = | diagnosis = na osnovi simptomov in krvnih preiskav<ref name=NIH2015/> | differential = | prevention = | treatment = | medication = [[nesteroidni antirevmatik]]i, [[kortikosteroid]]i, [[imunosupresiv]]i, [[hidroksiklorokin]], [[metotreksat]]<ref name=NIH2015/> | prognosis = 15-letno preživetje: ~ 80 %<ref name=Cle2012/> | frequency = 2–7 na 10.000<ref name=Dan2006/> | deaths = }} '''Lupus''' oziroma natančneje '''sistemski eritematozni lupus''' ('''SLE''', angl. ''systemic lupus erythematosus'') je [[avtoimunska bolezen|avtoimunska bolezen]], pri kateri posameznikov [[imunski sistem]] napada svoja zdrava tkiva v različnih delih telesa.<ref name=NIH2015>{{navedi splet|title=Handout on Health: Systemic Lupus Erythematosus|url=http://www.niams.nih.gov/health_info/Lupus/default.asp|website=www.niams.nih.gov|access-date=12. 6. 2016|date=februar 2015|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160617162703/http://www.niams.nih.gov/Health_Info/Lupus/default.asp|archive-date=17. 6. 2016}}</ref> [[Simptom]]i se lahko med posamezniki zelo razlikujejo in so lahko le blago izraženi, lahko so pa tudi hudi.<ref name=NIH2015/> Med pogoste simptome spadajo [[artritis|boleči in otekli sklepi]], [[vročina]], [[bolečina v prsih]], [[izpadanje las]], [[razjeda|razjede]] v ustih, [[otečena bezgavka|otečene bezgavke]], [[utrujenost]], rdeč [[izpuščaj]]. Značilen izpuščaj se pojavlja zlasti na obrazu.<ref name=NIH2015/> Pogosto se bolezen pojavlja v zagonih in z vmesnimi obdobji [[remisija|remisije]].<ref name=NIH2015/> <!-- Vzroki in diagnoza --> Vzrok sistemskega eritematoznega lupusa ni pojasnjen.<ref name=NIH2015/> Verjetno gre za preplet genetskih in okolijskih dejavnikov.<ref name=Lancet2014/> Med enojajčnimi dvojčki, pri katerih ima eden od obeh to bolezen, je verjetnost, da bo zbolel tudi drugi, 24-odstotna.<ref name=NIH2015/> Za dejavnike, ki povečajo tveganje za pojav bolezni, veljajo: [[ženski spolni hormoni]], izpostavljenost sončni svetlobi, [[kajenje]], [[pomanjkanje vitamina D]] in nekatere okužbe.<ref name=Lancet2014/> Patofiziološki mehanizem vključuje [[imunski odziv]] na [[avtoprotitelo|avtoprotitelesa]] proti telesu lastnim tkivom.<ref name=NIH2015/> Najpogosteje gre za [[antinuklearno protitelo|antinuklearna protitelesa]], ki povzročijo vnetje.<ref name=NIH2015/> Diagnostika je lahko zahtevna in temelji tako na simptomatiki kot na izvidih krvnih preiskav.<ref name=NIH2015/> Obstajajo tudi druge vrste lupusa, in sicer [[diskoidni eritematozni lupus]], [[neonatalni lupus]] in [[subakutni kožni eritematozni lupus]].<ref name=NIH2015/> <!-- Zdravljenje in prognoza --> Zdravilo, ki bi pozdravilo SLE, ne obstaja.<ref name=NIH2015/> Za lajšanje simptomov se uporabljajo [[nesteroidni antirevmatik]]i, [[kortikosteroid]]i, [[imunosupresiv]]i, [[hidroksiklorokin]] in [[metotreksat]].<ref name=NIH2015/> Kortikosteroidi učinkujejo hitro, vendar ob dolgotrajni uporabi povzročajo neželene učinke.<ref>{{cite journal |last1=Davis |first1=Laurie S. |last2=Reimold |first2=Andreas M. |title=Research and therapeutics—traditional and emerging therapies in systemic lupus erythematosus |journal=Rheumatology |date=april 2017 |volume=56 |issue=suppl_1 |pages=i100–i113 |doi=10.1093/rheumatology/kew417|pmid=28375452 |pmc=5850311 }}</ref> Pri bolnikih s SLE je pričakovana življenjska doba krajša.<ref name=Murphy2013>{{cite journal|last1=Murphy|first1=G|last2=Isenberg|first2=D|title=Effect of gender on clinical presentation in systemic lupus erythematosus.|journal=Rheumatology (Oxford, England)|date=december 2013|volume=52|issue=12|pages=2108–15|pmid=23641038|doi=10.1093/rheumatology/ket160|doi-access=free}}</ref> SLE znatno poveča tveganje za [[srčno-žilne bolezni]], ki predstavljajo poglavitni vzrok smrti.<ref name=Lancet2014/> Ob sodobnem zdravljenju okoli 80 % bolnikov preživi več kot 15 let po postavitvi diagnoze.<ref name=Cle2012>{{navedi knjigo|title=The Cleveland Clinic Intensive Review of Internal Medicine|date=2012|publisher=Lippincott Williams & Wilkins|isbn=9781451153309|page=969|edition=5|url=https://books.google.com/books?id=4LeX_5Vwy-4C&pg=PA969|access-date=13. 6. 2016}}</ref> Ženskes SLE lahko uspešno zanosijo in rodijo, čeprav je [[nosečnost]] nekoliko bolj tvegana.<ref name=NIH2015/> <!-- Epidemiology and history --> Med različnimi državami je stopnja obolevnosti od 20 do 70 na 100.000 prebivalcev.<ref name=Dan2006/> Ženske v rodni dobi so okoli 9-krat bolj dovzetne za pojav bolezni.<ref name=Lancet2014>{{cite journal|last1=Lisnevskaia|first1=L|last2=Murphy|first2=G|last3=Isenberg|first3=D|s2cid=28905456|title=Systemic lupus erythematosus.|journal=Lancet|date=22. 12. 2014|volume=384|issue=9957|pages=1878–88|pmid=24881804|doi=10.1016/s0140-6736(14)60128-8|citeseerx=10.1.1.1008.5428}}</ref> Najpogosteje se pojavi v starosti med 15 in 45 let, a se lahko pojavi kadarkoli.<ref name=NIH2015/><ref name=Dan2006>{{cite journal|last1=Danchenko|first1=N.|last2=Satia|first2=J.A.|last3=Anthony|first3=M.S.|s2cid=6465663|title=Epidemiology of systemic lupus erythematosus: a comparison of worldwide disease burden|journal=Lupus|date=2006|volume=15|issue=5|pages=308–318|doi=10.1191/0961203306lu2305xx|pmid=16761508}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources |ICD10 = {{ICD10|M|32||m|30}} |ICD9 = {{ICD9|710.0}} |DiseasesDB = 12782 |OMIM = 152700 |MedlinePlus = 000435 |eMedicineSubj = med |eMedicineTopic = 2228 |eMedicine_mult = {{eMedicine2|emerg|564}} |MeshID = D008180 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] {{med-stub}} cmnwr8sgy5u3eydponugf2ie3yvj28p 0 233709 6760039 6681566 2026-10-03T15:38:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760039 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Založba | name = Celovška Mohorjeva družba | native_name = Hermagoras/Mohorjeva GmbH | image = Verein Hermagoras, Klagenfurt, Kärnten, Österreich.jpg | caption = Sedanji logotip Celovške Mohorjeve družbe | parent = | status = aktivna | traded_as = Hermagoras/Mohorjeva GmbH | predecessor = [[Mohorjeva družba]] | founded = 28. januar 1946 | defunct =1940-1947 (razlastitev in prepoved) | founder = | successor = | country = {{AUT}} | headquarters = Viktringer Ring 26<br>9020 Klagenfurt am Wörthersee (Celovec) | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | distribution = | keypeople = | publications = | topics = [[založba|založništvo]], [[kultura]], [[izobraževanje]] | genre = literatura v [[Slovenščina|slovenščini]] in [[Nemščina|nemščini]] | imprints = | revenue = | owner = Hermagoras Verein GmbH | numemployees = }} ==Zgodovina== === Politične razmere po letu 1945 === 27. aprila 1945 je [[Karl Renner]] na osvobojenem [[Dunaj]]u iz predstavnikov Avstrijske ljudske stranke, Socialistične stranke Avstrije in Komunistične stranke sestavil začasno [[vlada|vlado]], ki je razglasila izjavo o neodvisnosti Avstrije. V [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] je prevzela oblast [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]]. Dne 8. maja 1945 so angleške vojaške enote zasedle [[Koroška (pokrajina)|Koroško]]. Isti dan so dospele na Koroško tudi enote [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske armade]], ki so morale na pritisk zahodnih zaveznikov 20. maja 1945 Koroško spet zapustiti. Dne 26. maja 1945 je [[Josip Broz-Tito]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ponovil jugoslovanske teritorialne zahteve do [[Avstrija|Avstrije]] in [[Italija|Italije]] v smislu programa [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], ki je vključeval zahteve po osvoboditvi in združitvi razkosanega slovenskega naroda. Celotna [[politika]] Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je bila usmerjena v boj za priključitev s Slovenci naseljenega ozemlja k Jugoslaviji. Polagoma so se obnovile predvojne [[organizacija|organizacije]] [[Koroški Slovenci|Koroških Slovencev]] in se ustanovile nove. Vse organizacije so delovale po smernicah in pod vplivom OF. Celovška Mohorjeva družba je bila do ustanovitve Narodnega sveta koroških Slovencev leta 1949 edina kulturno-politična organizacija, ki je usmerjala svojo dejavnost na osnovi [[krščanstvo|krščanskih]] načel, in edino politično predstavništvo med Koroškimi Slovenci. Vodilne osebnosti OF so se ravnale po navodilih Komunistične partije Jugoslavije. Ko je začela Celovška Mohorjeva družba januarja 1946 z obnovitvenimi deli, je OF ostro napadla njene predstavnike in sodelavce, predvsem Valentina Podgorca<ref>{{navedi knjigo |author=Rejak Breznik, Suzana |year=2016 |title= Slovenci na avstrijskem Koroškem: kulturnozgodovinski razgledi: diplomsko delo = Slovenians in the Austrian Carinthia: cultural-historical views: graduation thesis|publisher= |isbn= |cobiss=22410248 |pages=}}</ref> in Janeza Hornböcka.<ref>{{navedi splet |url=https://avdio.ognjisce.si/share/graditelji_2025_06_15_Janez_Hornbock_p |title= Janez Hornböck (1910-1990) |accessdate= |date=15. junij 2025 |format= |work= }}</ref> == Obnova delovanja Mohorjeve družbe == Dne [[28. januar]]ja 1946 se je v Celovcu konstituiral prvi provizorični odbor Družbe po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Državna [[policija]] je prvi odbor vzela na znanje, hkrati pa je provizoričnemu odboru naročila razpis občnega zbora. [[Krška škofija|Celovška škofija]] je odbor potrdila. Zelo važna glede nadaljnjega razvoja Mohorjeve družbe je bila odborova seja avgusta [[1947]], kjer se je odločalo o tem, ali bo Mohorjeva družba poživila svoje delovanje kot bratovščina z lastno [[tiskarna|tiskarno]] ali pa naj bi poleg bratovščine ustanovili samostojno tipografično zadrugo. V pismu z dnem 13. julija 1948 , naslovljeno na [[škof]]a dr. Jožefa Kostnerja, omenja dr. Janko Hornböck, da je idejo o poživitvi delovanja Mohorjeve družbe po drugi svetovni vojni sprožil [[prelat]] dr. Rudolf Bluml. V takratnem času je bil politični razvoj koroških Slovencev popolnoma nejasen. Ena za drugo so slovenske predvojne organizacije prišle pod vpliv OF in tako se je ta polastila političnega monopola. Prelat dr. Rudolf Bluml je hotel zaradi tega Mohorjevo družbo zgraditi v močno versko-kulturno središče. Njegov predlog je bil na seji avgusta 1947 z večino glasov sprejet. V zvezi z obnovo in poživitvijo delovanja Mohorjeve družbe po drugi svetovni vojni je govoril dr. Janko Hornböck, dolgoletni odbornik in [[ravnatelj]] [[Mohorjeva družba|Družbe sv. Mohorja]] v Celovcu, o pionirskem delu, ki ga je opravil Valentin Podgorc. Hiše Družbe so bile zaradi bomb poškodovane, glavno poslopje na Viktringer Ringu pa so imeli zasedeno [[Angleži]] in [[politična stranka|stranke]]. Ko je Mohorjeva družba začela delati, so bili napadi nanjo hudi, politično ozračje pa je bilo nejasno in negotovo. Podgorc je užival tako pri deželni vladi kot pri Angležih veliko zaupanje. Tako se je med letoma [[1918]] in [[1920]] kot po letu 1945 zavzemal za ohranitev južnega dela Koroške pri Avstriji. Vzrokov, zakaj se je Valentin Podgorc opredelil za Avstrijo, je gotovo več. Dejstvo je, da je bil velik avstrijski patriot; v nekaterih razpravah ga označujejo kot [[monarhija|monarhista]]. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je videl državo z dolgoletno tradicijo, urejeno upravo in dobro socialno zaščito. Kot gospodarstvenik je trezno presojal o usodi južnokoroškega kmeta. [[Gospodarstvo]] južne Koroške je bilo od nekdaj tesno povezano z mestoma Celovec in [[Beljak]]. Ti gospodarski središči kmečko prebivalstvo lahko doseže v kratkem času, medtem ko bi bila gospodarska središča Slovenije v primeru priključitve južne Koroške Jugoslaviji le težko dosegljiva. Pri Podgorčevi odločitvi ne smemo prezreti, da je šlo za človeka, ki je bil tesno povezan z verskim, kulturnim, gospodarskim in socialnim gibanjem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Tedanjemu režimu v Jugoslaviji ni bilo prav, da bi se v Celovcu delo nekdaj osrednje versko-kulturne ustanove koroških Slovencev, Družbe sv. Mohorja, obnovilo. Z vrsto ukrepov je režim v Sloveniji to poskušal preprečiti. Tudi angleški [[vojak]]i so Mohorjev dom še naprej zasedali in vse privatne stranke in državni uradi so obdržali svoje stanovanjske pravice. Družba je morala vsem te pravice odkupiti. === Vrnitev tiskarniške in založniške koncesije === Tudi za vrnitev tiskarniške in [[založba|založniške]] koncesije se je Mohorjeva morala boriti. Mestne in deželne oblasti so se izgovarjale in tega niso hotele. Šele ko se je močno zavzel za povrnitev tiskarniške koncesije Mr. Sharp, vodja slovenske sekcije pri angleški upravi, je celovški magistrat končno izdal obratovaljno dovoljenje za tiskarno. Le težko si je predstavljati, kako bi se razvijalo kulturno življenje med Slovenci na Koroškem, če bi takrat Mohorjeva ne bila dobila vrnjene tiskarniške koncesije. Tiskarna je začela obratovati leta 1951. ===Nasprotja s Celjsko Mohorjevo družbo=== Komaj se je raznesla po Koroškem novica, da je Mohorjeva v Celovcu pričela delovati, se je oglasila OF. [[Celjska Mohorjeva družba|Celjska Mohorjeva družba]] naj bi čim prej oskrbela [[Koroška (pokrajina)|slovensko Koroško]] s svojimi [[knjiga]]mi in tam onemogočila prodajo knjig Celovške Mohorjeve družbe, hkrati pa razširila svoje področje delovanja tudi med [[Koroški Slovenci|Koroškimi Slovenci]] v Avstriji. Ker je imelo politično vodstvo v Sloveniji Celjsko Mohorjevo za edino legitimno naslednico predvojne [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]], je bilo mnenja, da ima pravico do premoženja Mohorjeve družbe v Celovcu zgolj Celjska Mohorjeva družba. Sledili so stalni napadi na Mohorjevo družbo v Celovcu in obrekovanja v slovenskih občilih, tako na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], kot v Sloveniji. Kako velika je bila razklanost med Koroškimi Slovenci in kako močan je bil vpliv ter delovanje komunistične ideologije, je razvidno iz tega, da je bil celo del narodnozavednih koroških [[duhovnik]]ov mnenja, da je pametneje, da Celovška Mohorjeva ne začenja s svojim delovanjem, temveč naj Koroški Slovenci raje prejemajo knjig Celjske Mohorjeve družbe. ===Ideološki in politični razkol Koroških Slovencev=== Večina Koroških Slovencev je ravnanje OF, v smislu [[komunizem|komunistične ideologije]], odločno odklanjala. S svojo politiko je slovenska komunistična oblast v povojnih letih napravila prvi korak k politični in ideološki diferenciaciji med Koroškimi Slovenci. Ustanovitev Narodnega sveta koroških Slovencev je bila na tej poti le drugi, vendar logični in neizogibni korak. Od srede decembra 1945 je naprej v Celovcu spet izhajal cerkveni list ''Nedelja''. Januarja 1949 je začelo izhajati pri Celovški Mohorjevi družbi versko-kulturno glasilo [[Družina in dom|''Družina in dom'']]. Bilo je samo še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do ustanovitve politične organizacije Koroških Slovencev na osnovi krščanskih in demokratičnih načel. ''Narodni svet Koroških Slovencev'' (NSKS)<ref>{{navedi splet |url=https://www.nsks.at/ |title= Narodni svet Koroških Slovencev |accessdate=10. junij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> je bil ustanovljen 28. junija 1949. Kot naslednica [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] je bila leta 1955 ustanovljena bolj levo usmerjena ''Zveza slovenskih organizacij na Koroškem'' (ZSO),<ref>{{navedi splet |url=https://www.slo.at |title= Zveza slovenskih organizacij na Koroškem|accessdate=10. junij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ki tudi povezuje različna društva in organizacije v kulturnem, izobraževalnem in političnem prostoru Koroških Slovencev. == Delovanje Mohorjeve družbe po letu 1951 == Delo Celovške Mohorjeve je uspešno napredovalo. Knjige in publikacije je po vojni tiskala tiskarna Carinthia, 1. avgusta 1951 pa je začela obratovati lastna tiskarna, v kateri so od leta 1952 tiskali tudi ''Naš tednik'', glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev. Celovška Mohorjeva je tedaj vodila [[Tiskarna|tiskarno]], [[Založba|založbo]], knjigarno in papirnico, od 1953 pa še dijaške domove. ==Dijaški domovi== ===Slomškov dom=== V starem, danes obnovljenem poslopju Celovške Mohorjeve je bil leta 1954 odprt dijaški dom za dekleta, ki so ga vodile Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja<ref>{{navedi splet |url=https://solske-sestre.si/ |title= Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja |accessdate=10. junija 2024 |date= |format= |work= }}</ref> (pozneje tudi Slomškov dom), skoraj štirideset let. Celovški mohorjani so namreč leta 1966 kupili hišo na Ulici 10. oktobra, na mestu katere so zgradili Slomškov dom, ki ga je leta 1974 blagoslovil in otvoril takratni [[Krška škofija|celovški škof]] dr. Jožef Kostner. Obnovljeni Slomškov dom je znova odprl svoja vrata z začetkom šolskega leta 1999/2000. ===Modestov dom=== Celovška Mohorjeva je že leta 1957, ob otvoritvi dijaškega doma za fante, vodstvo zaupala [[salezijanci|salezijancem]]. Brez teh dijaških domov Mohorjeve družbe, v začetku šolskega leta 1957/58 ne bi mogla začeti delovati [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence]] v Celovcu. Leta [[1998]] je družba ta dom prodala - domsko dejavnost so premestili v prostore nekdanjega dekliškega dijaškega doma. ===Korotan na Dunaju=== Na [[Dunaj]]u je [[pater]] [[Ivan Tomažič]], ob sodelovanju Celovške Mohorjeve družbe, zgradil študentski dom [[Korotan, Dunaj|Korotan]], ki je bil odprt leta 1966, deloval pa je tudi kot hotel. V navzočnosti uglednih predstavnikov kulturnega, političnega in verskega življenja je 28. oktobra 1994 tedanji avstrijski minister za znanost, dr. Busek, otvoril obnovljeni visokošolski dom Korotan na Dunaju. Po ponovni prenovi in dokapitulaciji ga je leta [[2009 |2009]] odkupila Republika Slovenija, ki ga je prepoznala kot ključno točko slovenske manjšine na Dunaju.<ref>{{navedi splet |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/pravne-podlage-za-resitev-problema-korotana.html |title=Pravne podlage za rešitev problema Korotana |accessdate= |date=14. maj 2008 |format= |work= }}</ref> V njem deluje študentski dom,<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2024-11-19-minister-arcon-korotan-je-simbol-slovenstva-na-dunaju/ |title=Minister Arčon: Korotan je simbol slovenstva na Dunaju |accessdate= |date=19. november 2024 |format= |work= }}</ref> pa tudi Slovenski kulturni center,<ref>{{navedi splet |url=https://korotan.org/home/ |title=SKC Korotan |accessdate= |date= |format= |work= }} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> hotelski del pa znova upravlja Celovška Mohorjeva.<ref>{{navedi splet |url= https://www.korotan.com/|title=Spletna stran hotela Korotan |accessdate=10. avgust 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Založniška dejavnost== Mohorjeva družba je po 2. svetovni vojni močno razvila založniško dejavnost. Družba je imela v sedemdesetih letih preteklega stoletja okrog 8000 članov, od teh več kot 4000 na Koroškem, vendar je v osemdesetih letih začelo število članov upadati. Leta 1994 jih je bilo na Koroškem le še približno 2500. Žal je ta pojav povezan tudi z nazadovanjem števila Slovencev, z [[Asimilacija (sociologija)|asimilacijo]], kateri so [[koroški Slovenci]] slej ko prej čedalje bolj podvrženi. == Sedanje delovanje Celovške Mohorjeve družbe== Družba izdaja tako knjige v [[slovenščina|slovenščini]] kakor tudi v [[nemščina|nemščini]] ter šolske učbenike. Založba navezuje stike z drugimi avstrijskimi založbami, izdaja dela avstrijskih [[pisatelj|pisateljev]] v slovenskem prevodu, dela slovenskih pa v nemškem. Posebno uspešna je na področju izdajanja otroških in mladinskih knjig. Spremenjene razmere v Sloveniji so omogočile družbi v Celovcu odprtje lastnega predstavništva v Ljubljani. Založba Celovška Mohorjeva založba (Hermagoras-Verlag) v zbirki »Austriaca« sedaj izdaja vrsto prevodov avstrijskih avtorjev v slovenščino, v zbirki »Slovenica« pa prevode slovenskih avtorjev v nemščino.<ref>{{navedi splet |url=https://kritik.si/2025/04/03/dvoje-novosti-pri-celovski-mohorjevi-druzbi/ |title=Dvoje novosti pri Celovški Mohorjevi družbi |accessdate=12. avgust 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Prevodi so izraz povezovalnega dela Mohorjeve družbe med obema narodoma na Koroškem ter med [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]]. Leta 1994 je Mohorjeva založila izdala esej [[Vaclav Havel|Vaclava Havla]] ''Živeti v resnici''. Mohorjeva založba izdaja tudi dvojezične otroške slikanice in avdiomedije domačih zborov in skupin, sprožila je Omanovo ustanovo, ki oskrbuje delo umetnika, koroškega Slovenca Valentina Omana. V knjigarni redno prireja likovne razstave in literarne večere, na leto pa izda med 40 in 50 samostojnih naslovov. Zelo pomembno za razvoj slovenskega in [[dvojezičnost|dvojezičnega]] [[šola|šolstva]] na Koroškem je delo, ki ga opravlja Mohorjeva družba kot založba učnih knjig. Na Koroškem je slovenskega pouka na dvojezičnih osnovnih šolah, na glavnih in srednjih šolah deležnih okoli 3000 otrok. Učne knjige pripravljajo slovenski [[učitelj]]i predvsem v delovnih skupnostih. Ker je učni jezik na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu slovenski, je bilo treba pripraviti za to šolo učbenike v slovenskem jeziku za [[latinščina|latinščino]], [[zgodovina|zgodovino]], [[verouk]], predvsem pa ustrezne knjige za pouk slovenščine za vse razrede slovenske gimnazije. Naklade teh knjig so seveda majhne, zato je tiskanje za Mohorjevo povezano z velikimi stroški. Z ustanovitvijo Dvojezične trgovske [[akademija (šola)|akademije]] v Celovcu in Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru v [[Rož]]u je prevzela Mohorjeva družba, kot založba učnih knjig, dodatne naloge. == Odlikovanja in nagrade == * [[Slika:SVN Nadomestni zlati častni znak svobod RS.png|border|80px]] [[zlati častni znak svobode Republike Slovenije]] je družba leta 2001 prejela z naslednjo utemeljitvijo: »za neutrudno širjenje slovenske knjige in utrjevanje narodne zavesti med Slovenci – ob 150-letnici Mohorjeve družbe«.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.predsednica-slo.si/sl/odlikovanja/odlikovanci?Year=2001&AwardType=9 |title=Seznam vseh odlikovancev (2001) |accessdate=15. januar 2025}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Mohorjeva družba]] * [[Celjska Mohorjeva družba]] * [[Goriška Mohorjeva družba]] ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Smolnik, Marjan |year=1992 |title=Oris zgodovine Mohorjeve družbe: ob stoštiridesetletnici |publisher=Mohorjeva družba |isbn= 86-7577-074-X |cobiss=31424256 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Inzko, Valentin|author2=Smolik, Marijan|author3=Marušič, Branko |year=1996|title= Družba sv. Mohorja: Celovška, Celjska in Goriška Mohorjeva v slovenskem kulturnem prostoru: (1851-1995) |publisher=Mohorjeva družba |isbn=3-85013-483-0 |cobiss=61936384 |pages=}} == Zunanje povezave == * [http://www.mohorjeva.org/zgodovina.html Celjska Mohorjeva družba] Pridobljeno 29. aprila 2024 * [http://www.mohorjeva.at/sl/ Celovška Mohorjeva družba] Pridobljeno 20. avgusta 2024 * [https://mohorjeva.it/ Goriška Mohorjeva družba] Pridobljeno 20. avgusta 2024 * [http://books.google.com/books?id=rA8EAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=b%C4%8Dela&hl=sl#PPA65,M1 Družtvo, ktero bode dobre bukve za Slovence izdajalo in jih med njimi razširjevalo. Slovenska bčela (1. sept. 1851), str. 65-67 (Postave družtva)] Pridobljeno 20. avgusta 2011 {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Podjetja Avstrije]] [[Kategorija:Knjižne založbe]] lsw09wa2kmklahtjq9a1e8basb01io5 0 235486 6760114 6515214 2026-10-03T20:02:24Z Yerpo 8417 slog, pnp 6760114 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba|name=Anica Tavčar Gartner}} '''Anica Tavčar Gartner''', [[Slovenci|slovenska]] [[Kmet|kmetica]], [[Pisatelj|pisateljica]] in [[pesnik|pesnica]], * [[1. avgust]] [[1905]], [[Sveti Lenart, Škofja Loka|Sv. Lenart]], † april [[2003]], [[Jarčje Brdo]]. ==Življenjepis== Rodila se je kot najmlajša izmed trinajstih otrok. Osnovno šolo je obiskovala pri Sv. Lenartu, kasneje si je želela postati [[medicinska sestra]], a denarja za šolanje ni bilo, zato je kot najmlajši otrok ostala doma pri starših. Že v dekliških letih je pisala pesmi, veliko brala in pela v cerkvenem pevskem zboru. Ko je bil stara 24 let se je poročila z Janezom Gartnerjem na veliko kmetijo na Jarčjem Brdu. Zaradi rekvizicij je bila po vojni kmetija osiromašena. Mož Janez pa je umrl mesec dni pred osvoboditvijo. Objavljati je začela šele, ko je bila stara 60 let. Pisala je za v [[Kmečki glas]], v prilogo [[Pisana njiva]], leta 1974 je objavila prvo daljše knjižno delo [[Požgana kmetija]], tri leta pozneje pa še knjigo [[Obnova]]. Obe deli je izdalo in zaločilo [[ČZP Kmečki glas]]. Drugi del slednje knjige je uredništvo nasilno korigiralo. Med besedilo so vrinili partijska gesla in hvalisanje, saj jih je motilo, da je v tem delu prikazan kmet kot zapostavljen in drugorazredni državljan. Avtorica se je na to pritožila, a so ji odgovorili, da brez tega knjiga ne more iziti. Po tem dogodku je z založbo prekinila stike. Po tem je pisala bolj zase in malo objavljala. Leta 1995 je objavila nekaj svojih del v [[Loški razgledi|Loških razgledi]]h in Utrinkih s Starega vrha. ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih pisateljev]] {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Garter, Anica}} [[Kategorija:Rojeni leta 1905]] [[Kategorija:Umrli leta 2003]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] r0u0jr262jgp2xvb55m2m4tmrxmp0gp 0 238819 6760156 6754076 2026-10-04T02:06:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760156 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Eagles | caption = Eaglesi med turnejo ''[[Long Road Out of Eden]]'', leta 2008 (od leve proti desni): Glenn Frey, Don Henley, Joe Walsh, Timothy B. Schmit | Landscape = | Background = group_or_band | Years_active = [[1971]]–[[1980]]<br />[[1994]]–[[2016]]<br />[[2017]]–danes | Genre = [[rock]], [[hard rock]], [[soft rock]], [[country rock]], [[folk rock]] | Origin = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], [[Združene Države Amerike|ZDA]] | Label = [[Asylum Records|Asylum]], [[Geffen Records|Geffen]], [[Lost Highway Records|Lost Highway]], [[Warner Music Group|WMG]], [[Universal Music]] | current_members = [[Don Henley]]<br />[[Joe Walsh]]<br />[[Timothy B. Schmit]] | Past_members = [[Glenn Frey]] (*1948 †2016)<br />[[Bernie Leadon]]<br />[[Randy Meisner]] (*1946 †2023)<br />[[Don Felder]] | Associated_acts = [[Linda Ronstadt]], [[Jackson Browne]], [[J.D. Souther]], [[Bob Seger]], [[James Gang]], [[Barnstorm]], [[Warren Zevon]], [[Poco]], [[The Flying Burrito Brothers]], [[Fleetwood Mac]], [[Journey]], [[Foreigner]], [[Eddie Money]], [[Aerosmith]], [[Steve Miller Band]] }} '''Eagles''' so [[Združene države Amerike|ameriška]] [[rock]] skupina, ki so jo leta [[1971]] v [[Los Angeles]]u ustanovili [[Glenn Frey]], [[Don Henley]], [[Bernie Leadon]] in [[Randy Meisner]]. S petimi singli na prvih mestih,<ref name="hot100#1">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/276040/eagles/chart|title=Eagles - Chart history: Hot 100|work=Billboard|accessdate=16. avgust 2016|language=en|archive-date=2013-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130517224208/http://www.billboard.com/artist/276040/eagles/chart|url-status=dead}}</ref> šestimi osvojenimi [[Grammy|grammyji]],<ref name="grammys">{{navedi splet|url=https://www.grammy.com/nominees/search?artist=%22Eagles%22&field_nominee_work_value=&year=All&genre=All|title=Past Winners Search: Eagles|work=grammy.com|accessdate=16. avgust 2016|language=en}}</ref> petimi nagradami [[American Music Awards]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.theamas.com/winners-database/?winnerKeyword=%22Eagles%22&winnerYear=&winnerCategory=|title=Winners Database: Eagles|work=theamas.com|accessdate=16. avgust 2016|language=en}}</ref> in šestimi albumi na prvih mestih lestvic so bili ena najuspešnejših skupin iz sedemdesetih let.<ref name="billboard200#1">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/276040/eagles/chart?f=305|title=Eagles - Chart history: Billboard 200 #1|work=Billboard|accessdate=16. avgust 2016|language=en}}</ref> Po podatkih [[Združenje ameriške glasbene industrije|Združenja ameriške glasbene industrije (RIAA)]] so se v letu 2018 z albumsko kompilacijo ''[[Their Greatest Hits (1971–1975)]]'' s 38 platinastimi naslovi za več kot 38 milijonov prodanih izvodov od izida v letu 1976 uvrstili na prvo mesto najbolje prodajanih nosilcev zvoka vseh časov, z albumom ''[[Hotel California (album)|Hotel California]]'' iz leta 1976 pa s prodanimi 26 milijoni izvodov na tretje mesto, o čemer je poročala tudi nemška tiskovna agencija DPA (Deutsche Presse-Agentur).<ref>{{navedi revijo|last1=|first1=|last2=|first2=|year=2018|title=Orli prehiteli Michaela|journal=Primorske novice|volume=195|issue=25.8.2018|pages=31|publisher=Primorske novice|doi=|url=https://primorske.svet24.si/|accessdate=25.8.2018}} </ref> Uredniki revije ''[[Rolling Stone]]'' posvečene popularni glasbi, so album ''Hotel California''<ref>{{navedi revijo |last1=Medved |first1=Matjaž |last2= |first2= |year=2022 |title=Eagles - Hotel California (1976) |journal=Dolce Vita |volume=143/144 |issue= |pages=98 |publisher=Sršen & Sršen d.o.o. |doi= |url=https://mediapro.si/revija-spletni-portal-dolce-vita/ |accessdate=15. november 2024 |archive-date=2024-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241219181738/https://mediapro.si/revija-spletni-portal-dolce-vita/ |url-status=dead }}</ref> uvrstili tudi na 37. mesto [[Seznam petstotih najboljših albumov vseh časov po reviji Rolling Stone|seznama 500 najboljših albumov vseh časov]], <ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/lists/500-greatest-albums-of-all-time-20120531/the-eagles-hotel-california-20120524|title=Eagles, 'Hotel California'|work=rollingstone.com|author=|accessdate=16. avgust 2016|language=en}} </ref> skupina pa na 75. mesto seznama največjih glasbenih umetnikov vseh časov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/lists/100-greatest-artists-of-all-time-19691231/eagles-20111216|title=100 Greatest Artists: Eagles|work=rollingstone.com|author=Crow, Sheryl|accessdate=16. avgust 2016|language=en|archive-date=2012-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20121020200858/http://www.rollingstone.com/music/lists/100-greatest-artists-of-all-time-19691231/eagles-20111216|url-status=dead}}</ref> Eaglesi so eni izmed najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev vseh časov, prodali so več kot 150 milijonov plošč.<ref>{{navedi novice|first=Jim|last=Vorel|url=http://herald-review.com/entertainment/local/eagles-tribute-band-landing-at-kirkland/article_a8dcd506-08d0-11e2-82ac-001a4bcf887a.html|title=Eagles tribute band landing at Kirkland|date=27. september 2012|newspaper=Herald & Review|accessdate=20. januar 2017|language=en}}</ref> Samo v [[ZDA]] so prodali 100 milijonov plošč. S tem so peti najbolje prodajani glasbeni izvajalci in najbolje prodajana ameriška glasbena skupina v ameriški zgodovini. Leta 1972 je skupina izdala svoj prvenec, ''[[Eagles (album)|Eagles]]'', s katerega so izšli trije top 40 singli: »Take It Easy«, »Witchy Woman« in »Peaceful Easy Feeling«. Njihov naslednji album, ''[[Desperado (album)|Desperado]]'', ki je izšel leto kasneje, je bil manj uspešen kot predhodnik. Dosegel je le 41. mesto lestvice, noben izmed njegovih singlov pa ni dosegel top 40. Kljub temu album vsebuje dve izmed najbolj popularnih skladb skupine: »Desperado« in »[[Tequila Sunrise (singl)|Tequila Sunrise]]«. Leta 1974 je skupina izdala naslednji album, ''[[On the Border]]'', skupini pa se je med snemanjem albuma pridružil kitarist [[Don Felder]]. Album vsebuje dva top 40 singla: »Already Gone« in »Best of My Love«, ki je prvi singl skupine, ki se je uvrstil na vrh lestvice.<ref name="hot100#1"/> Naslednji album skupine, ''[[One of These Nights]]'', ki je izšel leta 1975, vsebuje tri top 10 single: »One of These Nights«, »Lyin' Eyes« in »Take It to the Limit«. Eaglesi so uspešno nadaljevali in dosegli komercialni vrh konec leta 1976 z albumom ''[[Hotel California (album)|Hotel California]]''. Samo v ZDA je bilo prodanih več kot 16 milijonov izvodov albuma, po svetu pa več kot 32 milijonov izvodov. Z albuma sta izšla dva prvouvrščena singla, »New Kid in Town« in »Hotel California«. Zadnji studijski album, katerega naslednik je izšel šele čez 28 let, ''[[The Long Run]]'', je izšel leta 1979. Album vsebuje tri top 10 single: »Heartache Tonight«, »[[The Long Run (singl)|The Long Run]]« in »I Can't Tell You Why«. »Heartache Tonight« je dosegel vrh lestvice. ==Sodelovanje z Davidom Geffenom, založbo Asylum Records ter tožba== Od samega začetka so člani prvotne zasedbe nastopali kot spremljevalna skupina kalifornijske pevke [[Linda Ronstadt|Linde Ronastadt]], pod imenom The Stone Poneys. Kasneje je skupina spremenila ime v Eagles in z [[David Geffen|Geffenovo]] založbo Asylum Records podpisala pogodbi o snemanju in zalozništvu. Založnik [[Irving Azoff]] je [[Don Henley|Dona Henleya]] in [[Glenn Frey|Glenna Freya]] prepričal, da bi morala imeti, kot glavna avtorja skupine, tudi pravico nadzora nad prodajo nosilcev zvoka in od njih ter od koncertov prejemati sorazmerni del dobička, kljub temu, da jih je David Geffen ob sklenitvi pogodbe z Aslyum Records prepričeval, da so pravice do snemanja vezane na sklenitev založniške pogodbe. Henley in Frey sta vložila tožbo zoper založbo in pravdo dobila.<ref>{{navedi knjigo |author=Šifrer, Andrej |year=2023 |title=Volkovi|publisher=Didakta|url=https://www.didakta.si/e-knjigarna/leposlovje/proza/volkovi-trda-vezava/ |isbn=978-961-261-723-3 |cobiss=170315011 |pages=148,149}}</ref> Julija 1980 je skupina Eagles razpadla, vendar so se člani leta 1994 ponovno zbrali in posneli album ''[[Hell Freezes Over]]'', ki vsebuje tako žive kot studijske posnetke. Skupina je nato koncertirala, leta 1998 pa bila sprejeta v [[Hram slavnih rokenrola]]. Leta 2007 je skupina izdala prvi studijski album po 28 letih, ''[[Long Road Out of Eden]]''. To je bil šesti album skupine, ki se je uvrstil na vrh lestvice. Leta 2008 so začeli s turnejo Long Road Out of Eden Tour. Leta 2013 so začeli s turnejo History of the Eagles Tour, ki se je zaključila z izdajo dokumentarnega filma skupine, ''History of the Eagles''. Marca 2016, po smrti Glenna Freyja in nastopu na [[Nagrada Grammy|58. podelitvi grammyjev]], je Henley za [[BBC]] povedal, da je bil to poslednji nastop skupine.<ref name="BBC">{{navedi novice|title=Don Henley: The Eagles won't play again|date=10. marec 2016|accessdate=11. marec 2016|publisher=BBC News|url=http://www.bbc.com/news/entertainment-arts-35780920|language=en}}</ref> Konec skupine je potrdil 10. junija 2016 v intervjuju za ''Rolling Stone''.<ref name="Henley">{{cite magazine|first=David|last=Browne|title=Eagles' Complete Discography: Don Henley Looks Back|magazine=Rolling Stone|date=10. junij 2016|accessdate=26. junij 2016|url=http://www.rollingstone.com/music/lists/eagles-complete-discography-don-henley-looks-back-20160610|language=en}}</ref> Kljub temu se je skupina leta 2017 reformirala, Freyjeve vokale pa sta prevzela njegov sin, Deacon Frey in [[Vince Gill]].<ref>{{navedi splet|title= Deacon Frey and Vince Gill Join The Eagles for Classic West-East Festivals|publisher=CMT|date=1. junij 2017|accessdate=9. marec 2020|url=http://www.cmt.com/news/1782118/deacon-frey-and-vince-gill-join-the-eagles-for-classic-west-east-festivals/|archivedate=1. december 2017|archiveurl= https://web.archive.org/web/20171201161126/http://www.cmt.com/news/1782118/deacon-frey-and-vince-gill-join-the-eagles-for-classic-west-east-festivals/}}</ref> == Zgodovina == === 1971–1973: Formiranje in prve izdaje === [[Slika:TakeItEasy WinslowAZ.jpg|250px|thumb|right|Spomenik Glennu Freyju in skladbi »Take It Easy«, v [[Winslow, Arizona|Winslowu, Arizona]].]] Začetki skupine segajo v leto 1971, ko je John Boylan, takratni manager [[Linda Ronstadt|Linde Ronstadt]], povabil lokalna glasbenika [[Glenn Frey|Glenna Freyja]] in [[Don Henley|Dona Henleyja]] v njeno spremljevalno skupino.<ref name="Eagles">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/eagles-mn0000144847/biography|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles – Artist Biography|work=[[AllMusic]]|accessdate=20. januar 2017|language=en}}</ref> Henley se je s svojo skupino Shiloh preselil iz [[Teksas|Teksasa]] v [[Los Angeles]], da bi posnel album, ki ga je produciral [[Kenny Rogers]], Frey pa je v L.A. prišel iz [[Michigan]]a in ustanovil skupino Longbranch Pennywhistle; Henley in Frey sta se srečala leta 1970 v nočnem klubu Troubadour in se spoznala pri skupni glasbeni založbi, Amos Records.<ref>{{navedi splet|url=http://www.troubadour.com/history/|title=History > 1970|accessdate=20. januar 2017|language=en}}</ref>{{sfn|Felder|Holden|2008|p=81}} Kasneje sta se spremljevalni skupini Linde Ronstadt pridružila še [[Randy Meisner]], ki je sodeloval v spremljevalni skupini [[Ricky Nelson|Rickyja Nelsona]] The Stone Canyon Band, in [[Bernie Leadon]], ki je sodeloval v skupini [[The Flying Burrito Brothers]]. Skupina je odšla na promocijsko turnejo albuma ''Silk Purse''.<ref name="Eagles"/><ref>{{navedi splet|title=Eagles|url=http://hitparadehalloffame.com/eagles/|website=Hit Parade Hall of Fame|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303225436/http://hitparadehalloffame.com/eagles/|archivedate=3. marec 2016|language=en}}</ref> Na turneji sta se Frey in Henley odločila ustanoviti skupino, o čemer sta obvestila Ronstadtovo. Frey je kasneje pojasnil, da je Ronstadtova povabila Leadona v svojo skupino in je tako zaslužna, da sta ga Frey in Henley povabila v njuno skupino. Kasneje je trojica v skupino povabila še Meisnerja.<ref>{{navedi splet|first=Travis|last=Smiley|title=Glenn Frey Tribute – Part 2|publisher=PBS|url=http://www.pbs.org/wnet/tavissmiley/interviews/glenn-frey-tribute-part-2|date=21. januar 2016|accessdate=20. januar 2017|language=en|archive-date=2017-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20170709091012/http://www.pbs.org/wnet/tavissmiley/interviews/glenn-frey-tribute-part-2/|url-status=dead}}</ref> Četverica je skupaj z Ronstadtovo igrala v živo le na julijskem koncertu v [[Disneyland]]u,<ref name="Eagles"/> vsi štirje pa so sodelovali pri snemanju njenega albuma ''Linda Ronstadt''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/mw0000628307/credits|title=Linda Ronstadt: Linda Ronstadt - credits|work=[[AllMusic]]|accessdate=20. januar 2017|language=en}}</ref> Kasneje je prišlo do zamisli, da bi se skupini pridružil še [[J. D. Souther]], vendar je bil Meisner proti.{{sfn|Eliot|2004|pp=68–70}} Septembra 1971 je četverica sklenila pogodbo z založbo [[Asylum Records]], ki jo je ustanovil David Geffen, ki ga je Freyju predstavil [[Jackson Browne]].{{sfn|Eliot|2004|pp=68–69}} Geffen je odkupil Freyjevo in Henleyjevo pogodbo z založbo Amos Records in poslal četverico v [[Aspen, Kolorado]], da bi se kot skupina razvili.<ref>{{navedi knjigo|first=George|last=Brown|title=Colorado Rocks!: A Half-century of Music in Colorado|url=https://books.google.com/books?id=10eRzwLWOEwC&pg=PT7&lpg=PT7|publisher=Pruett Publishing Co|year=2004|isbn= 978-0-87108-930-4|language=en}}</ref> Čeprav si uradno še niso izbrali imena, so oktobra 1971 že nastopili pod imenoma Teen King in The Emergencies v klubu The Gallery v Aspnu.<ref>{{navedi novice|first=Scott|last=Condon|title=Frey had strong ties to Aspen 'partytown'|date=18. januar 2016|newspaper=The Aspen Times|url=http://www.aspentimes.com/news/20221099-113/frey-had-strong-ties-to-aspen-partytown|accessdate=20. januar 2017|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|first=Rick|last=Roddam|title=The History of the Eagles...In Colorado|publisher=101.9 King FM|date=19. januar 2016|accessdate=20. januar 2017|url=http://kingfm.com/the-history-of-the-eagles-in-colorado/|language=en}}</ref> [[Don Felder]] je kot »krivca« za ime »Eagles« označil Leadona. Ta naj bi med časom, ko je bila skupina pod vplivi [[pejotl]]a in [[Tequila|tequile]], govoril o svojem branju o [[Hopiji|hopijskem]] čaščenju orla.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=82}} J.D. Souther pravi, da je ideja o takšnem poimenovanju skupine prišla, ko je Frey zavpil »Eagles!«, ko je nad sabo videl [[orel|orle]].<ref>{{cite magazine|first=David|last=Browne|title=Glenn Frey: An Oral History|url=http://www.rollingstone.com/music/news/glenn-frey-an-oral-history-20160128?page=3|magazine=Rolling Stone|date=28. januar 2016|language=en|access-date=2017-01-26|archive-date=2016-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20160131104651/http://www.rollingstone.com/music/news/glenn-frey-an-oral-history-20160128?page=3|url-status=dead}}</ref> Steve Martin, ki je poznal Eaglese še iz časov The Troubadourja, v svoji avtobiografiji govori, da je skupini predlagal, naj se poimenujejo »The Eagles«, Frey pa je vztrajal pri »Eagles«.{{sfn|Martin|2007|p=136}} Geffen in njegov poslovni partner Elliot Roberts sta sprva vodila skupino, med snemanjem tretjega albuma skupine pa ju je na tem položaju zamenjal Irving Azoff.{{sfn|Eliot|2004|pp=97–98, 101–105}} [[Slika:Eagles-desperado.jpg|thumb|left|''[[Desperado (album)|Desperado]]'' je edini album skupine, katerega naslovnica vsebuje fotografijo članov skupine.]] Debitantski istoimenski album skupine je bil posnet februarja 1972 v [[Anglija|Angliji]], producent albuma pa je bil [[Glyn Johns]].<ref name="Eagles"/> Johns je bil navdušen nad harmonskim petjem skupine<ref>{{cite AV media|title=History of the Eagles|year=2013|time=34:50–36:55|url=http://www.imdb.com/title/tt2194326/|language=en}}</ref> in je zaslužen za preoblikovanje skupine v »[[country rock]] skupino s tistimi visokoletečimi harmonijami«.<ref>{{cite magazine|first=Cameron|last=Crowe|url=http://www.theuncool.com/journalism/rs196-the-eagles/|title=The Eagles: Chips off the old Buffalo|date=25. september 1975|magazine=Rolling Stone|publisher=The Uncool|accessdate=22. januar 2017|language=en}}</ref> ''[[Eagles (album)|Eagles]]'', ki je izšel 1. junija 1972, je bil uspešen, z njega so izšli trije top 40 singli. Prvi singl in prva skladba, »Take It Easy«, je skladba, ki sta jo napisala Frey in njegov takratni sosed in country roker [[Jackson Browne]].<ref name="easy">{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=3067|title=TAKE IT EASY by EAGLES|date=|work=songfacts.com|publisher=|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> Browne je napisal prvi verz skladbe, vendar se je ustavil pri drugem verzu, za vrstico »I'm standing on a corner in [[Winslow, Arizona]]«.<ref name="easy"/> Frey je verz dopolnil z »It's a girl, my Lord, in a flatbed Ford, slowin' down to take a look at me«. Browne je nato napisal še preostanek besedila.<ref name="easy"/><ref name="Crowe"/> Singl je dosegel 12. mesto lestvice [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]] in popeljal Eaglese do slave.<ref name="hot100#2"/> Sledila mu je [[blues]]ovsko obarvana skladba »Witchy Woman« in soft country rock balada »Peaceful Easy Feeling«. Singla sta se uvrstila na 9. in 22. mesto lestvice.<ref name="hot100#1"/><ref name="hot100#2">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/276040/eagles/chart?page=1&f=379|title=Eagles - Chart history: Hot 100 #2|work=Billboard|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> Skupina je album promovirala na svoji ameriški turneji kot predskupina zasedbi [[Yes]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.m-ideas.com/sullivan/Yesgigs.html#1972|title=Yesgigs 1966-1980: 1972|publisher=m-ideas.com|accessdate=24. januar 2017|language=en|archive-date=2011-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20110820094603/http://m-ideas.com/sullivan/Yesgigs.html#1972|url-status=dead}}</ref> Drugi album skupine, ''[[Desperado (album)|Desperado]]'',<ref>{{navedi splet|first=William|last=Ruhlmann|url=http://www.allmusic.com/album/desperado-mw0000193646|title=Eagles: Desperado|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> govori o ameriških odpadnikih [[Divji zahod|Divjega zahoda]] ter primerja njihov življenjski slog z življenjskim slogom rockovskih zvezd.<ref name="desperado">{{navedi splet|first=Mihael|last=Gallucci|url=http://ultimateclassicrock.com/eagles-desperado/|title=The Story of the Eagles’ Risk-Taking Concept Album, ‘Desperado’|work=Ultimate Classic Rock|date=17. april 2013|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> To je prvi album skupine, ki je prikazal nagnjenja skupine do konceptualnega skladanja pesmi.<ref name="desperado"/> Med snemanjem tega albuma sta Henley in Frey prvič začela skladati skupaj. Skupaj sta napisala osem od enajstih skladb z albuma, med njimi skladbi »[[Tequila Sunrise (singl)|Tequila Sunrise]]« in »Desperado«, dve izmed najpopularnejših skladb skupine. Bluegrass skladbe »Twenty-One«, »Doolin–Dalton« in balada »Saturday Night« prikazujejo Leadonovo obvladovanje [[banjo|banja]], kitare in mandoline. Zgodba razvpite tolpe Divjega zahoda Doolin–Dalton je glavni tematski fokus albuma,<ref name="desperado"/> kar lahko opazimo v skladbah »Doolin–Dalton«, »Desperado«, »Certain Kind of Fool«, »[[Outlaw Man]]« in »Bitter Creek«. Album je bil manj uspešen kot predhodnik, dosegel je le 41. mesto lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]],<ref name="billboard200#2">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/276040/eagles/chart?page=1&f=305|title=Eagles - Chart history: Billboard 200 #2|work=Billboard|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> z njega pa sta izšla singla »Tequila Sunrise«, ki je dosegel 61. mesto lestvice [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]] in »[[Outlaw Man]]«, ki je dosegel 59. mesto.<ref name="hot100#2"/> S Henleyjem in Freyjem, ki sta napisala večino skladb z albuma, je skupina dobila dvojec, ki je napisal večino skladb, začel pa je tudi prevladovati v smislu vodenja skupine, čeprav je bila zgodnja predpostavka, da bosta sčasoma to, kot glasbena veterana, postala Leadon in Meisner.<ref>{{navedi splet|title=The Eagles – A Long Run Is Over|url=http://www.eaglesfans.com/info/articles/the_long_run_is_over.html|website=Los Angeles Times|author=Hilburn, Robert|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070329072446/http://www.eaglesfans.com/info/articles/the_long_run_is_over.html|archivedate=29. marec 2007|language=en}}</ref> === 1973–1975: ''On the Border'' in ''One of These Nights'' === [[Slika:DonFelderByPhilKonstantin.JPG|thumb|right|Leadonov prijatelj iz otroških let, [[Don Felder]], je pri skladbi »Good Day in Hell« gostoval kot slide kitarist, člani skupine pa so bili nad njim tako navdušeni, da so ga naslednji dan povabili v skupino.]] Pri naslednjem albumu sta Henley in Frey želela skupino usmeriti od [[country rock]]a proti [[hard rock]]u. Snemanje so Eaglesi začeli s producentom Glynom Johnsom, ki je večinoma poudarjal bujno plat njihove dvorezne glasbe. Potem ko so z njim posneli le dve uporabni skladbi, se je skupina obrnila na [[Bill Szymczyk|Billa Szymczyka]], da bi produciral preostale skladbe.<ref>{{cite magazine|first=Richard|last=Buskin|title=The Eagles 'Hotel California' Classic Tracks|date=september 2010|magazine=Sound on Sound|url=http://www.soundonsound.com/sos/sep10/articles/classic-tracks-0910.htm|language=en}}</ref>{{sfn|Felder|Holden|2008|p=106}} Szymczyk je želel kitarista s tršim zvokom za skladbo »Good Day in Hell« in skupina se je spomnila na [[Bernie Leadon|Leadonovega]] prijatelja iz otroških let [[Don Felder|Dona Felderja]], ki je leta 1972, ko so Eaglesi peli kot predskupina zasedbi Yes, v zakulisju »[[jam session|jamal]] skupaj « z Eaglesi.{{sfn|Felder|Holden|2008|pp=83–85, 94–96}} Na jamu je Frey Felderja poimenoval z vzdevkom »Fingers«, ki je opisal njegove kitarske sposobnosti.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=83}} Januarja 1974 je Frey poklical Felderja, če bi dodal [[slide kitara|slide kitaro]] pri skladbi »Good Day in Hell«. Člani skupine so bili nad njim tako navdušeni, da so ga naslednji dan povabili v skupino.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=108, 112–113}} Felder je igral še na eni skladbi »Already Gone«, na kateri je izvedel kitarski duet s Freyjem.<ref name="already">{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=3070|title=ALREADY GONE by EAGLES|work=songfacts.com|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> »Already Gone« je izšla kot prvi singl z albuma in dosegel 32. mesto lestvice.<ref name="hot100#2" /> Z albuma je izšel tudi singl »Best of My Love«, ki je 1. marca 1975 dosegel vrh lestvice.<ref name="hot100#1" /> To je bil prvi singl skupine od skupno petih, ki so dosegli vrh lestvice.{{sfn|Eliot|2004|pp=112–113}} Na albumu sta se znašli tudi priredba skladbe [[Tom Waits|Toma Waitsa]] »Ol' '55« in singl »[[James Dean (singl)|James Dean]]«, ki je dosegel 77. mesto lestvice.<ref name="hot100#3">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/276040/eagles/chart?page=2&f=379|title=Eagles - Chart history: Hot 100 #3|work=Billboard|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> 6. aprila 1974 je skupina igrala na festivalu [[California Jam]] v [[Ontario, Kalifornija|Ontariu]].<ref name="californiajam">{{navedi splet|author=Reiff, Corbin|url=http://ultimateclassicrock.com/california-jam/|title=The Story of California Jam, One of Rock’s Greatest Festivals|work=Ultimate Classic Rock|date=6. april 2015|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> Festivala se je udeležilo več kot 300.000 ljudi in poimenovan je bil tudi »The [[Woodstock]] of the West Coast« (Woodstock Zahodne obale). Festivala so se udeležili izvajalci kot so [[Black Sabbath]], [[Emerson, Lake & Palmer]], [[Deep Purple]], [[Earth, Wind & Fire]], [[Seals and Crofts|Seals & Crofts]], [[Black Oak Arkansas]] in [[Rare Earth]].{{sfn|Felder|Holden|2008|p=125}}<ref name="californiajam" /> Odlomki festivala so bili predvajani na televiziji [[American Broadcasting Company|ABC]] v ZDA, kar je pripomoglo k večji prepoznavnosti Eaglesov. Felder je nastop izpustil, ker se je udeležil rojstva svojega sina; na klavirju in akustični kitari ga je nadomestil Jackson Browne.{{sfn|Felder|Holden|2008|pp=126–127}} 10. junija 1975 so Eaglesi izdali svoj četrti album, ''[[One of These Nights]]''.<ref name="nights" /> Album je bil prebojni in Eaglesi so postali zaradi njega mednarodno prepoznavni, bil pa je tudi prvi album v seriji štirih albumov, ki je dosegel vrh lestvice.<ref name="billboard200#1" /> Na albumu se je nadaljevala dominacija dvojca Henley - Frey. Prvi singl je bil naslovna skladba in je postal drugi zaporedni prvouvrščeni singl.<ref name="hot100#1" /> Frey je dejal, da je to njegova najljubša melodija Eaglesov.<ref>{{cite AV media notes|title=[[The Very Best Of (album, Eagles)|The Very Best Of]]|others=Eagles|year=2003|type=CD|publisher=Warner Music Group|id= R2 73971|quote=We made a quantum leap with 'One Of These Nights.' It was a breakthrough song. It is my favorite Eagles record. If I ever had to pick one, it wouldn't be 'Hotel California'; it wouldn't be 'Take It Easy.' For me, it would be 'One Of These Nights.'|language=en}}</ref> Drugi singl, »Lyin' Eyes«, je dosegel drugo mesto lestvice<ref name="hot100#1" /> in je skupini prinesel prvega [[grammy]]ja za najboljšo vokalno pop izvedbo dueta ali skupine.<ref name="grammys" /> Zadnji singl, »Take It to the Limit«, ki so ga napisali Meisner, Henley in Frey, je edini singl skupine, ki ga je odpel Meisner.<ref>{{navedi splet|author=|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=3578|title=TAKE IT TO THE LIMIT by EAGLES|work=songfacts.com|date=|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> Singl je dosegel četrto mesto lestvice.<ref name="hot100#1" /> Skupina je nato odšla na dolgo svetovno promocijsko turnejo, album pa je bil nominiran za grammyja za album leta.<ref>{{navedi splet|author=|url=http://www.awardsandshows.com/features/grammy-awards-1976-224.html|title=Grammy Awards 1976|work=awardsandshows.com|date=|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> Skupina se je 25. septembra 1975 prvič znašla na naslovnici revije ''Rolling Stone'',<ref>{{navedi splet|author=Crowe, Cameron|url=http://www.rollingstone.com/music/news/cameron-crowe-looks-back-on-his-1975-eagles-cover-story-20150817|title=Cameron Crowe Looks Back on His 1975 Eagles Cover Story|work=Rolling Stone|date=17. avgust 2015|accessdate=24. januar 2017|language=en|archive-date=2016-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20161130111413/http://www.rollingstone.com/music/news/cameron-crowe-looks-back-on-his-1975-eagles-cover-story-20150817|url-status=dead}}</ref> 28. septembra 1975 pa je skupaj z Lindo Ronstadt, Jacksonom Brownom in zasedbo [[Toots and the Maytals]] nastopila pred 55.000 ljudmi na Anaheim Stadiumu.{{sfn|Eliot|2004|p=119}} ''One of These Nights'' je bil zadnji album skupine, na katerem je igral ustanovni član skupine Bernie Leadon. Leadon je bil avtor ali soavtor treh skladb z albuma, vključno s skladbo »I Wish You Peace«, ki jo je napisal skupaj s svojim takratnim dekletom [[Patti Davis]], sicer hčerko takratnega [[guverner]]ja [[Kalifornija|Kalifornije]], [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]] in [[Nancy Reagan]],<ref>{{navedi splet|author=|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=1252|title=I WISH YOU PEACE by EAGLES|work=songfacts.com|date=|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> in instrumentalom »Journey of the Sorcerer«, ki je kasneje postala naslovna skladba [[BBC]]-jeve radijske in televizijske verzije ''[[Štoparski vodnik po galaksiji|Štoparskega vodnika po galaksiji]]''.<ref>{{navedi splet|author=Rothery, Gavin|url=http://www.gavinrothery.com/my-blog/2011/12/29/turns-out-the-eagles-wrote-the-hitchhikers-theme.html|title=Turns out the Eagles wrote the Hitchhikers theme|work=gavinrothery.com|date=29. december 2011|accessdate=24. januar 2017|language=en|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202024226/http://www.gavinrothery.com/my-blog/2011/12/29/turns-out-the-eagles-wrote-the-hitchhikers-theme.html|url-status=dead}}</ref> Leadon je bil razočaran nad smerjo, v katero je skupina šla, izgubljal pa je tudi svojo kreativnost, ker se je zvok skupine odmaknil od njegovega priljubljenega [[country]]ja proti [[rock and roll|rock 'n' rollu]].{{sfn|Eliot|2004|p=132}} Njegovo nezadovoljstvo, predvsem nad Freyjem, je doseglo svoj vrhunec neke noči, ko je Frey govoril o glasbeni smeri, katero naj bi skupina ubrala, Leadon pa je medtem zlil pivo po Freyjevi glavi in mu dejal naj se malce umiri.<ref>{{cite AV media|title=History of the Eagles|year=2013|time=1:14:00–1:16:00|url=http://www.imdb.com/title/tt2194326/|language=en}}</ref><ref>{{cite magazine|first=Andy|last=Greene|title=Former Eagles Guitarist Bernie Leadon to Rejoin Band for Upcoming Tour|url=http://www.rollingstone.com/music/news/former-eagles-guitarist-bernie-leadon-to-rejoin-band-for-upcoming-tour-20130409|magazine=Rolling Stone|date=9. april 2013|accessdate=21. januar 2017|language=en}}</ref> 20. decembra 1975 je, po mesecih zanikanj, v javnost prišla vest, da je Leadon zapustil skupino.{{sfn|Eliot|2004|p=132}} === 1975–1977: ''Hotel California'' in velik uspeh === [[Slika:Joe Walsh 4 - 1975.jpg|thumb|right|20. decembra 1975 se je skupini pridružil kitarist, pevec in klaviaturist [[Joe Walsh]]. Henley je bil sprva mnenja, da je Walsh »predivji« za Eaglese.]] Leadonova zamenjava, ki je bila uradno znana 20. decembra 1975, je postal kitarist, pevec in klaviaturist [[Joe Walsh]], ki je že nekaj časa prijateljeval s skupino.<ref>{{navedi splet|title=Flashback: Joe Walsh replaces Bernie Leadon in the Eagles|publisher=KSHE 95|date=20. december 2016|accessdate=24. januar 2017|url=http://www.kshe95.com/news/real-rock-news/flashback-joe-walsh-replaces-bernie-leadon-eagles|language=en}}</ref> Pred tem je nastopal pri zasedbah [[James Gang]], Brainstorm in kot solo izvajalec;<ref>{{navedi splet|author=DeRiso, Nick|title=How Joe Walsh’s Arrival Transformed the Eagles|publisher=Ultimate Classic Rock|date=20. december 2015|accessdate=24. januar 2017|url=http://ultimateclassicrock.com/joe-walsh-joins-eagles/|language=en}}</ref> njegov manager je bil prav tako Azoff, njegov producent pa Szymczyk.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=153}} Nekateri so izrazili dvom ali Walsh sploh sodi v skupino, saj naj bi bil »predivji« za Eaglese, kar je posebej poudarjal Henley.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=153}} Po Leadonovem odhodu je country zvok Eaglesov skoraj povsem izginil, skupine pa se je s prihodom Felderja in kasneje Walsha oprijel trši zvok. Felder je moral na prihajajočih turnejah igrati tudi [[banjo]], [[mandolina|mandolino]] in [[pedal steel]], kar je sicer pred njim igral Leadon.<ref>{{navedi splet|first=Nick|last=Deriso|title=Don Felder on the Eagles' "Hotel California," "Heavy Metal," other solo songs: Gimme Five|date=16. november 2012|accessdate=21. januar 2017|url=http://somethingelsereviews.com/2012/11/16/one-track-mind-don-felder-on-the-eagles-hotel-california-those-shoes-and-solo-songs/|language=en}}</ref> V začetku 1976 je skupina izdala prvi [[kompilacijski album]], ''[[Their Greatest Hits (1971–1975)]]''.<ref>{{navedi splet|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: Their Greatest Hits (1971–1975)|date=|accessdate=24. januar 2017|url=http://www.allmusic.com/album/their-greatest-hits-1971-1975-mw0000189766|language=en}}</ref> Album je postal najbolje prodajan album 20. stoletja v ZDA,<ref>{{navedi splet|title=Eagles hits album named best-selling of century|publisher=CNN|date=8. december 1999|accessdate=21. januar 2017|url=http://edition.cnn.com/1999/SHOWBIZ/Music/12/08/eagles/|language=en|archive-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310091439/http://edition.cnn.com/1999/SHOWBIZ/Music/12/08/eagles/|url-status=dead}}</ref> kjer je bilo prodanih 29 milijonov izvodov, 42 milijonov izvodov pa je bilo prodanih po vsem svetu.<ref>{{cite magazine|first=Steve|last=Knopper|title=How the Eagles' 'Greatest Hits' Invented a New Kind of Blockbuster|url=http://www.rollingstone.com/music/news/how-the-eagles-greatest-hits-invented-a-new-kind-of-blockbuster-20160120|magazine=Rolling Stone|date=20. januar 2016|accessdate=21. januar 2017|language=en}}</ref><ref name="MTV 2009"/> Album je ostal najbolje prodajan vse dokler ga ni leta 2009, po smrti [[Michael Jackson|Michaela Jacksona]], prehitel njegov album ''[[Thriller (album)|Thriller]]''.<ref name="MTV 2009">{{navedi novice|first=Kyle|last=Anderson|title=Michael Jackson's Thriller Set to Become Top-Selling Album of All Time|publisher=MTV|date=20. julij 2009|url=http://www.mtv.com/news/articles/1616537/thriller-set-overtake-eagles-top-selling-lp.jhtml|accessdate=21. januar 2017|language=en|archive-date=2014-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20140125042833/http://www.mtv.com/news/articles/1616537/thriller-set-overtake-eagles-top-selling-lp.jhtml|url-status=dead}}</ref> Album je Eaglese potrdil kot najuspešnejšo ameriško skupino desetletja.<ref>{{navedi novice|first=Kevin|last=Coffey|title=Ranking biggest rock, pop stars of each decade, 1950s to today|publisher=Omaha|date=11. januar 2015|url=http://www.omaha.com/go/ranking-biggest-rock-pop-stars-of-each-decade-s-to/article_49b9a522-9503-5ff7-86a2-c5fed081c5b4.html|accessdate=24. januar 2017|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011171337/http://www.omaha.com/go/ranking-biggest-rock-pop-stars-of-each-decade-s-to/article_49b9a522-9503-5ff7-86a2-c5fed081c5b4.html|archive-date=2017-10-11|url-status=dead}}</ref> Naslednji album, ''[[Hotel California (album)|Hotel California]]'', ki je izšel 8. decembra 1976,<ref name="hotel"/> je bil peti studijski album skupine in prvi, na katerem je igral tudi Walsh. Album je bil dokončan po letu in pol, ta proces pa je, skupaj s turnejo, »osušil« skupino. Prvi singl z albuma, »New Kid in Town«, je postal tretji singl skupine, ki je dosegel vrh lestvice.<ref name="hot100#1"/> Drugi singl, »Hotel California«, je maja 1977 dosegel vrh lestvice in postal ena najprepoznavnejših skladb skupine.<ref name="hot100#1"/> Skladba predstavlja Henleyja na glavnem vokalu ter kitarski solo Felderja in Walsha.<ref name="calif">{{navedi splet|first=|last=|url=http://www.guitarworld.com/100-greatest-guitar-solos-no-8-hotel-california-don-felder-joe-walsh|title=100 Greatest Guitar Solos: No. 8 — The Eagles' "Hotel California" (Don Felder, Joe Walsh)|date=21. september 2015|work=Guitar World Staff|publisher=Guitar World|accessdate=21. januar 2017|language=en}}</ref> Napisali so jo Felder, Henley in Frey, pri čemer je Felder napisal vso glasbo. Nenavadno besedilo je bilo interpretirano na številne, tudi kontroverzne načine. Pojavljale so se celo govorice, da govori o [[satanizem|satanizmu]]. Skupina je zanikala te govorice, v dokumentarnem filmu ''History of the Eagles'' pa je govorice še enkrat zanikal Henley, ki je leta 2007 za ''60 Minutes'' povedal, da gre za skladbo o temni strani ameriških sanj in o ameriškem ekscesu.<ref>{{navedi splet|first=Steve|last=Kroft|url=http://www.cbsnews.com/video/watch/?id=3538308n|title=Eagles: Dark Days|date=25. november 2007|work=60 Minutes|publisher=CBS News|accessdate=21. januar 2017|language=en}}</ref> Z nekoliko tršim zvokom je bil singl »[[Life in the Fast Lane]]« velik uspeh, ki je pomagal pri Walshevi uveljavitvi v skupini. To je bil tretji in zadnji singl z albuma, ki je dosegel 11. mesto lestvice.<ref name="hot100#2"/> Prva stran albuma se zaključi z balado »Wasted Time«, druga stran pa se začne z njeno reprizo. Zadnja skladba z albuma je »The Last Resort«, skladba, ki jo je Frey nekoč označil kot »Henleyjev opus«, Henley pa jo je opisal kot »nikoli v celoti realizirano«.<ref name="Crowe">{{navedi splet|first=Cameron|last=Crowe|url=http://www.theuncool.com/journalism/the-very-best-of-the-eagles/|title=Eagles: Very Best Of – Conversations With Don Henley and Glenn Frey|date=avgust 2003|work=Conversations with Glenn Frey and Don Henley|publisher=The Uncool|accessdate=21. januar 2017|language=en}}</ref> Na drugi strani albuma je v vinilu jedkano sporočilo »V.O.L. Is Five-Piece Live«, kar pomeni, da je bil instrumentalni del skladbe »Victim of Love« posnet v studiu v živo, brez nasnemavanj.<ref name="victim">{{navedi splet|title=VICTIM OF LOVE by EAGLES|work=songfacts.com|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=14771|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> Henley je to potrdil v notranjih opombah albuma ''[[The Very Best Of (album, Eagles)|The Very Best Of]]''. Skladba pa je bila tudi predmet spora med [[Don Felder|Donom Felderjem]] in preostalimi člani skupine. V dokumentarcu iz leta 2013 je Felder trdil, da so mu člani skupine obljubili glavni vokal pri skladbi »Victim of Love«, za katero je napisal večino glasbe. Po številnih neproduktivnih poskusih snemanja Felderjevega vokala je manager skupine, [[Irving Azoff]], Felderja odpeljal na malico. Felderja so nato odstranili iz miksa, glavni vokal pa je medtem posnel Don Henley.<ref name="victim"/> Joe Walsh je dejal, da ni Felder skupini nikoli odpustil tega (v svoji knjigi je Felder sicer zanikal zamero). Album ''Hotel California'' se je pojavil na številnih seznamih najboljših albumov vseh časov<ref>{{cite magazine|title=Rolling Stone's 500 Greatest Albums of All Time No. 37 – Hotel California|magazine=[[Rolling Stone]]|url=http://www.rollingstone.com/music/lists/500-greatest-albums-of-all-time-20120531/the-eagles-hotel-california-20120524|accessdate=22. januar 2017|language=en}}</ref> in je najbolje prodajani studijski album skupine. V ZDA je bilo prodanih več kot 16 milijonov izvodov, po vsem svetu pa več kot 32 milijonov. [[Slika:Timothy B. Schmit.jpg|thumb|left|Po Meisnerjevem odhodu iz skupine, je bas kitaro v skupini prevzel [[Timothy B. Schmit]], ki je Meisnerja zamenjal že v skupini [[Poco]].]] Album je prejel grammyja za »posnetek leta« (»Hotel California«) in za »najboljši vokalni aranžma« (»New Kid in Town«).<ref name="grammys"/> Album se je uvrstil na vrh lestvice<ref name="billboard200#1"/> in je bil leta 1978 nominiran za album leta, vendar je izgubil proti albumu ''Rumours'' skupine [[Fleetwood Mac]].<ref>{{navedi splet|title=Grammy Awards 1978|work=awardsandshows.com|url=http://www.awardsandshows.com/features/grammy-awards-1978-226.html|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> Dolga svetovna promocijska turneja je utrudila člane skupine in ustvarila napetosti med njimi. ''Hotel California'' je zadnji album, na katerem je igral ustanovni član skupine Randy Meisner, ki je skupino nenadoma zapustil po turneji leta 1977. Skupina je bila na turneji enajst mesecev, člani skupine pa so bili zaradi turneje utrujeni. Ko so junija 1977 prispeli v [[Knoxville, Tennessee]], se je Meisnerju pojavila [[peptična razjeda]].<ref name="Greene">{{cite magazine|first=Andy|last=Greene|title=Flashback: The Eagles Play 'Take It to the Limit' in 1977|magazine=Rolling Stone|url=http://www.rollingstone.com/music/videos/flashback-the-eagles-play-take-it-to-the-limit-in-1977-20150716|date=16. julij 2015|accessdate=22. januar 2017|language=en}}</ref> Meisner je tako imel težave z visokimi toni v njegovi prepoznavni skladbi »Take It to the Limit« in je ni želel izvajati. Frey in Meisner sta nato govorila o njegovi nepripravljenosti izvajanja te skladbe in Meisner se je odločil, da ne bo odpel skladbe na koncertu, ker je staknil tudi [[gripa|gripo]].<ref name="History">{{cite AV media|title=History of the Eagles|year=2013|time=1:39:20–1:42:05|url=http://www.imdb.com/title/tt2194326/|language=en}}</ref><ref name="hallfame">{{cite magazine|first=Andy|last=Greene|title=Flashback: All the Eagles Unite for Rock and Roll Hall of Fame Induction|magazine=Rolling Stone|url=http://www.rollingstone.com/music/videos/flashback-all-the-eagles-unite-for-rock-and-roll-hall-of-fame-induction-20130207|date=7. februar 2013|accessdate=22. januar 2017|language=en}}</ref> Frey in Meisner sta nato v zaodrju fizično obračunala, nakar je Meisner zapustil stavbo. Po incidentu je bil Meisner izoliran iz skupine<ref name="Greene"/> in se je odločil zapustiti skupino po koncu turneje ter se vrniti v [[Nebraska|Nebrasko]] k družini. Njegov zadnji nastop s skupino je bil 3. septembra 1977 v [[East Troy, Wisconsin|East Troyju, Wisconsin]].{{sfn|Felder|Holden|2008|p=188}} Meisnerja je pri Eaglesih nadomestil isti glasbenik, ki ga je nadomestil že pri skupini [[Poco]], [[Timothy B. Schmit]], ki je bil tudi edini kandidat za Meisnerjevo mesto.<ref>{{cite AV media|title=History of the Eagles|year=2013|time=1:42:05–1:43:00|url=http://www.imdb.com/title/tt2194326/|language=en}}</ref>{{sfn|Felder|Holden|2008|p=190}} Leta 1977 je skupina, brez Felderja, prispevala instrumentale in spremljevalne vokale na albumu ''Little Criminals'', [[Randy Newman|Randyja Newmana]], vključno s skladbo »Short People«, kjer sta spremljevalne vokale pela Frey in Schmit.<ref>{{navedi splet|title=Randy Newman: Little Criminals - credits|work=[[AllMusic]]|url=http://www.allmusic.com/album/little-criminals-mw0000651368/credits|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> === 1977–1980: ''The Long Run'' in razpad === [[Slika:Rolling-stone-1979-The Eagles in performance, 2008.jpg|thumb|right|Eaglesi na naslovnici revije ''[[Rolling Stone]]'', 29. novembra 1979]] Leta 1977 so Eaglesi odšli v studio in začeli s pripravljanjem nasednjega albuma, ''[[The Long Run]]''.<ref name="longrun"/> Skupina je album končala v dveh letih.<ref name="run"/> Sprva je bilo mišljeno, da bi bil to dvojni album,<ref name="run">{{navedi splet|first=Jeff|last=Giles|url=http://ultimateclassicrock.com/eagles-long-run/|title=36 Years Ago: The Eagles Grind to a Halt with ‘The Long Run’|work=Ultimate Classic Rock|date=24. september 2015|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> vendar člani skupine niso napisali dovolj skladb. ''The Long Run'' je izšel 24. septembra 1979. Nekateri kritiki so ga označili za neuspeh, ker ni mogel parirati predhodniku,<ref name="run"/> vseeno pa je bil komercialno uspešen. Dosegel je vrh lestvice,<ref name="billboard200#1"/> prodanih pa je bilo sedem milijonov izvodov. Z albuma so izšli tudi trije top 10 singli. »Heartache Tonight« je bil zadnji singl skupine, ki je 10. novembra 1979 dosegel vrh lestvice,<ref name="hot100#1"/> »[[The Long Run (singl)|The Long Run]]« in »I Can't Tell You Why« pa sta oba dosegla osmo mesto lestvice.<ref name="hot100#1"/> Skupina je osvojila skupno četrtega grammyja za skladbo »Heartache Tonight«.<ref name="grammys"/> Skladbi »In the City«, ki jo je napisal Walsh in »The Sad Cafe« sta postali del koncertnega repertoarja. Skupina je med snemanjem posnela tudi dve [[božič]]ni skladbi, »Funky New Year« in »Please Come Home for Christmas«, slednja je leta 1978 izšla kot singl in dosegla 18. mesto lestvice.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/please-come-home-for-christmas-mw0000101244|title=Eagles: Please Come Home for Christmas|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref><ref name="hot100#2"/> Frey, Henley in Schmit so prispevali spremljevalne vokale na singlu »Look What You've Done to Me« avtorja [[Boz Scaggs|Boza Scaggsa]]. Drugačna verzija skladbe z ženskimi spremljevalnimi vokali se je pojavila na [[soundtrack]]u ''Urban Cowboy'', skupaj s hitom Eaglesov, »Lyin' Eyes«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0081696/soundtrack|title=Urban Cowboy (1980) - Soundtracks|work=[[IMDb]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> 31. julija 1980 so v [[Long Beach, Kalifornija|Long Beachu]] izbruhnila čustva, kar je bilo opisano kot »Long Night at Wrong Beach« (»dolga noč na napačni plaži«).<ref name="Times">{{navedi splet|title=How The Eagles took it to the limits|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article2638985.ece|website=[[The Times]]|author=|date=12. oktober 2007|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080718172259/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article2638985.ece|archivedate=18. julij 2008|language=en}}</ref>{{sfn|Felder|Holden|2008|p=209}} Pred začetkom koncerta je med Felderjem in Freyjem izbruhnilo sovraštvo, ki se je začelo s tem, da je Felder ženi senatorja Kalifornije dejal: »Ni za kaj - mislim«, ko se je ta zahvalila skupini za koncert ob senatorjevi ponovni izvolitvi.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=209-210}} Frey in Felder sta cel koncert drug drugemu grozila s kasnejšim fizičnim obračunom. »Še tri skladbe, pa te bom pretepel,« je Frey dejal Felderju pred koncem koncerta.<ref>{{navedi novice|first=Andrew|last=Gumbel|url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/music/features/eagles-reform-checking-back-into-the-hotel-california-434806.html|title=Eagles reform: checking back into the Hotel California|newspaper=[[The Independent]]|date=3. februar 2007|accessdate=22. januar 2017|language=en}}</ref> Med skladbo »Best of My Love« pa je Felder Freyju dejal: »Ko bomo šli z odra te bom pretepel.«<ref name="Times"/>{{sfn|Felder|Holden|2008|p=210}} Pokazalo se je, da je bil to konec skupine, ki pa je še vedno bila pod pogodbo z založbo [[Elektra Records]], pri kateri naj bi izdala [[album v živo]] s turneje. Tako je novembra 1980 izšel album ''[[Eagles Live]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/eagles-live-mw0000200567|title=Eagles: Eagles Live|work=[[AllMusic]]|author=Ruhlmann, William|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> ki je bil zmiksan na obeh straneh države,<ref name="live">{{navedi novice|first=Nick|last=DeRiso|url=http://ultimateclassicrock.com/eagles-live-1980/|title=35 Years Ago: The Eagles Limp Away With the Patched-Together ‘Live’|work=Ultimate Classic Rock|date=7. november 2015|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> saj je Frey že bil zapustil skupino in je ostal v [[Los Angeles]]u, ostali pa so v [[Miami]]ju pripravljali album.<ref name="live"/>{{sfn|Felder|Holden|2008|p=214}} Producent albuma Bill Szymczyk je dejal, da je skupina trojne harmonije zaključevala kar prek Federal Expressa.{{sfn|Eliot|2004|p=39}} Frey ni želel govoriti z nobenim članom skupine in je odpustil Irvinga Azoffa kot svojega managerja.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=214}} Na notranjih opombah albuma je preprosto zapisano »Hvala vam in lahko noč.« Z albuma je izšel singl, »Seven Bridges Road«, ki je bil posnet na enem izmed koncertov. Skladbo je napisal [[Steve Young]], aranžiral pa [[Iain Matthews]] na svojem albumu ''Valley Hi'', ki je izšel leta 1973.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/valley-hi-mw0000377941|title=Ian Matthews: Valley Hi|author=Hartenbach, Brett|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> Singl je leta 1980 dosegel 21. mesto lestvice in je postal zadnji top 40 singl skupine do leta 1994.<ref name="hot100#2"/> === 1980–1994: Premor === [[Slika:World Series of Rock '74 - 1974 print ad.jpg|thumb|right|Walsh je bil pred prihodom k Eaglesom že uveljavljen solo izvajalec]] Po razpadu skupine so njeni člani začeli s solo karierami. Elektra, dolgoletna založba skupine, je bila lastnik pravic solo albumov njenih članov. Walsh je bil v 70. letih, pred časom z Eaglesi in po njem, že uveljavljen solo izvajalec,<ref name="walsh">{{navedi splet|url=http://www.joewalsh.com/about|first=|last=|title=Joe Walsh - About|work=joewalsh.com|accessdate=24. januar 2017|language=en|archive-date=2012-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20120528233501/http://www.joewalsh.com/about|url-status=dead}}</ref> ostali člani pa so se prvič predstavili kot solisti. Leta 1981 je Walsh izdal uspešen album ''There Goes the Neighborhood'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/there-goes-the-neighborhood-mw0000318908|first=Ben|last=Davies|title=Joe Walsh: There Goes the Neighborhood|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> ostali njegovi albumi iz 80. let, kot je na primer ''Got Any Gum?'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/got-any-gum-mw0000196228|first=James|last=Chrispell|title=Joe Walsh: Got Any Gum?|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> pa so bili manj uspešni. V tem času je kot studijski glasbenik sodeloval z [[Dan Fogelberg|Danom Fogelbergom]], [[Steve Winwood|Stevom Winwoodom]], [[John Entwistle|Johnom Entwistlom]], [[Richard Marx|Richardom Marxom]] in skupino [[Emerson, Lake & Palmer]],<ref name="walsh"/> kot producent in skladatelj pa je med drugim sodeloval pri albumu ''Old Wave'', ki ga je izdal [[Ringo Starr]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/old-wave-mw0000108585/credits|first=|last=|title=Ringo Starr: Old Wave|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> Henley je verjetno dosegel največji komercialni solo uspeh od vseh članov skupine Eagles. Leta 1981 je sodeloval v duetu s [[Stevie Nicks|Steviejem Nicksom]] iz skupine [[Fleetwood Mac]]. Skupaj sta izvedla skladbo »Leather and Lace«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/pictures/readers-poll-the-10-greatest-duets-of-all-time-20140604/3-stevie-nicks-and-don-henley-leather-and-lace-797-72|first=|last=|title=3. Stevie Nicks and Don Henley, "Leather and Lace"|work=Rolling Stone|date=4. junij 2014|accessdate=24. januar 2017|language=en|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202063510/http://www.rollingstone.com/music/pictures/readers-poll-the-10-greatest-duets-of-all-time-20140604/3-stevie-nicks-and-don-henley-leather-and-lace-797-72|url-status=dead}}</ref> Leta 1982 je izdal album ''I Can't Stand Still'', ki vsebuje hit »Dirty Laundry«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/i-cant-stand-still-mw0000190305|first=Mike|last=DeGagne|title=Don Henley: I Can't Stand Still|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> Ta album se težko primerja z njegovim naslednikom, ''Building the Perfect Beast'' (1984),<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/building-the-perfect-beast-mw0000650250|first=Vik|last=Iyengar|title=Don Henley: Building the Perfect Beast|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> ki vsebuje hite »The Boys of Summer« (peto mesto lestvice), »All She Wants to Do Is Dance« (deveto mesto), »Not Enough Love in the World« (34. mesto) in »Sunset Grill« (22. mesto).<ref name="henleyhot100#1">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/301124/don-henley/chart|first=|last=|title=Don Henley - Chart history: Hot 100 #1|work=Billboard|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Njegov naslednji album, ''The End of the Innocence'', ki je izšel leta 1989,<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/the-end-of-the-innocence-mw0000198450|first=Vik|last=Iyengar|title=Don Henley: The End of the Innocence|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> je bil prav tako zelo uspešen. Album vsebuje skladbe »The End of the Innocence«, »The Last Worthless Evening« in »The Heart of the Matter«. Njegova solistična kariera je bila prekinjena zaradi spora o pogodbi med njim in njegovo založbo, ki je bil razrešen ob ponovni obuditvi Eaglesov leta 1994.<ref>{{navedi splet|last=Philips|first=Chuck|url=http://articles.latimes.com/1993-09-01/entertainment/ca-30272_1_geffen-records|title=Henley Ups the Ante in Geffen Fight : Lawsuit: Singer charges that entertainment impresario conspired with record corporations to blackball him.|work=Los Angeles Times|date=1. september 1993|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Tudi Frey je v 80. letih dosegel solo uspeh. Leta 1982 je izdal debitantski album ''No Fun Aloud'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/no-fun-aloud-mw0000311674|first=Mike|last=DeGagne|title=Glenn Frey: No Fun Aloud|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> s katerega je izšel hit »The One You Love«, ki je dosegel 15. mesto lestvice.<ref name="freyhot100#1">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/302924/glenn-frey/chart|first=|last=|title=Glenn Frey - Chart history: Hot 100 #1|work=Billboard|accessdate=25. januar 2017|language=en|archive-date=2015-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20150204083722/http://www.billboard.com/artist/302924/glenn-frey/chart|url-status=dead}}</ref> Z naslednjega albuma, ''The Allnighter'', ki je izšel dve leti kasneje,<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/the-allnighter-mw0000193885|first=William|last=Ruhlmann|title=Glenn Frey: The Allnighter|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> je izšel hit »Sexy Girl«, ki je dosegel 20. mesto lestvice.<ref name="freyhot100#1"/> S skladbo »The Heat Is On« iz [[soundtrack]]a filma ''[[Policaj z Beverly Hillsa]]''<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0086960/soundtrack|first=|last=|title=Policaj z Beverly Hillsa (1984): Soundtracks|work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> je dosegel drugo mesto lestvice.<ref name="freyhot100#1"/> Še eno drugo mesto lestvice je dosegel leta 1985 s skladbo »You Belong to the City«<ref name="freyhot100#1"/> iz soundtracka ''[[Miami Vice]]'', ki vsebuje še eno Freyjevo skladbo, »Smuggler's Blues«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/miami-vice-original-tv-soundtrack-mw0000190997|first=Steven|last=McDonald|title=Original TV Soundtrack: Miami Vice [Original TV Soundtrack]|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> V istoimenski epizodi serije se je Frey pojavil kot »Jimmy«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0647113/|first=|last=|title=Miami Vice: Smuggler's Blues |work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Prispeval je tudi skladbo »Flip City« za soundtrack ''[[Ghostbusters II]]''<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0097428/soundtrack|first=|last=|title=Ghostbusters II (1989): Soundtracks|work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> in skladbo »Part of Me, Part of You« za soundtrack ''[[Thelma & Louise]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0103074/soundtrack|first=|last=|title=Thelma in Louise (1991): Soundtracks|work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> [[Slika:Don Henley (2088057840).jpg|thumb|left|Henley je verjetno dosegel največji komercialni solo uspeh od vseh članov skupine Eagles.]] Nekdanji skladatelj, kasneje filmar [[Cameron Crowe]], tudi oboževalec Eaglesov, je v svoji novinarski karieri napisal številne članke o skupinah Eagles in Poco. Leta 1982 je bil po njegovem prvem scenariju posnet celovečerni film ''[[Fast Times at Ridgemont High]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0083929/|first=|last=|title=Fast Times at Ridgemont High (1982)|work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Film je koproduciral manager Eaglesov, Irving Azoff, ki je prav tako koproduciral soundtrack, ki je izšel pri Elektri. Henley, Walsh, Schmit in Felder so prispevali solo skladbe k soundtracku filma.<ref name="highsound">{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0083929/soundtrack|first=|last=|title=Fast Times at Ridgemont High (1982): Soundtracks|work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Glasbena skupina, ki igra na koncu filma, igra priredbo skladbe Eaglesov »Life in the Fast Lane«. Felder je prav tako izdal solo album in prispeval dve skladbi soundtracku filma ''Heavy Metal'': »Heavy Metal (Takin' a Ride)«,<ref>{{navedi splet|url=http://ultimateclassicrock.com/heavy-metal-soundtrack/|first=David|last=Konow|title=35 Years Ago: Sammy Hagar, Black Sabbath and More Appear on ‘Heavy Metal’ Soundtrack|work=Ultimate Classic Rock|date=2. avgust 2016|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> pri kateri spremljevalne vokale pojeta Henley in Schmit in »All of You«. Felder je imel tudi manjši hit »Bad Girls«, ki je izšel na njegovem albumu ''[[Airborne (album)|Airborne]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/airborne-mw0000228090|first=Joe|last=Viglione|title=Don Felder: Airborne|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Schmit je imel plodno solo kariero. Soundtrack filma ''Fast Times at Ridgemont High'' vsebuje njegov hit »So Much in Love«.<ref name="highsound"/> Sodeloval je tudi z zasedbo [[Crosby, Stills, Nash & Young|Crosby, Stills & Nash]] in je prispeval vokal pri skladbah »Southern Cross« in »Wasted on the Way«, ki sta izšli na albumu ''Daylight Again'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/daylight-again-mw0000189646|first=Lindsay|last=Planer|title=Crosby, Stills & Nash: Daylight Again|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> saj je skupina potrebovala dodatnega vokalista zaradi [[David Crosby|Crosbyjeve]] zasvojenosti z drogo. Schmit je pel tudi spremljevalne vokale na albumu ''[[Toto IV]]''<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/toto-iv-mw0000100642/credits|first=|last=|title=Toto: Toto IV - credits|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> skupine [[Toto (glasbena skupina)|Toto]], vključno s skladbo »[[I Won't Hold You Back]]«, leta 1982 pa je s skupino odšel na evropsko turnejo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.toto99.com/blog2010/index.php?/archives/863-SCHMIDT,-TIMOTHY-B.html|title=SCHMIDT, TIMOTHY B|author=|work=toto99.com|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Med letoma 1983 in 1985 je bil član skupine Coral Reefer<ref>{{navedi splet|url=http://www.buffettnews.com/resources/coralreeferband/?bid=102|title=Coral Reefer Band: Timothy B. Schmit|author=|work=buffettnews.com|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> [[Jimmy Buffett|Jimmyja Buffetta]] in skoval pojem »Parrotheads« za Buffettove zveste oboževalce.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bassplayer.com/artists/1171/timothy-b-schmit-up-amp-down-the-highway/26204|first=Brian|last=Fox|title=Timothy B. Schmit: Up & Down The Highway|work=Bass Player|date=29. julij 2010|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Leta 1987 je imel top 40 hit »Boys' Night Out« in top 30 hit lestvice Adult Contemporary, »Don't Give Up«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/429982/timothy-b-schmit/chart|first=|last=|title=Timothy B. Schmit - Chart history: Hot 100|work=Billboard|accessdate=25. januar 2017|language=en|archive-date=2015-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20150811030338/http://www.billboard.com/artist/429982/timothy-b-schmit/chart|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/429982/timothy-b-schmit/chart?f=341|first=|last=|title=Timothy B. Schmit - Chart history: Adult Contemporary|work=Billboard|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Obe skladbi sta izšli na njegovem albumu ''Timothy B.''<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/timothy-b-mw0000196697|first=Bruce|last=Eder|title=Timothy B. Schmit: Timothy B.|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Skupaj z Meisnerjem in Walshem se je Schmit pojavil na debitantskem singlu [[Richard Marx|Richarda Marxa]] »Don't Mean Nothing«.<ref>{{navedi splet|url=http://k1017fm.com/big-q-looks-at-richard-marxs-dont-mean-nothing/|first=Michael|last=Behan|title=Big Q Looks at Richard Marx’s “Don’t Mean Nothing”|work=K1017fm|date=19. september 2013|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Leta 1992 sta Schmit in Walsh kot člana superskupine [[Ringo Starr & His All-Starr Band|All-Starr Band]] odšla na turnejo in s skupino posnela album v živo na [[Montreux Jazz Festival]]u.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Ringo-Starr-And-His-All-Starr-Band-Ringo-Starr-And-His-All-Starr-Band-Volume-2-Live-From-Montreux/release/2159879|first=|last=|title=Ringo Starr And His All Starr Band* ‎– Ringo Starr And His All Starr Band Volume 2: Live From Montreux|work=Discogs|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Schmit je, poleg albuma ''Timothy B.'', izdal še dva solo albuma, leta 1984 ''Playin' It Cool''<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/playin-it-cool-mw0000223928|first=Rob|last=Theakston|title=Timothy B. Schmit: Playin' It Cool|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> in ''Tell Me the Truth'' leta 1990.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/tell-me-the-truth-mw0000204273|first=Joe|last=Viglione|title=Timothy B. Schmit: Tell Me the Truth|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Schmit je bil edini nekdanji član Eaglesov, ki se je pojavil na kompilacijskem spominskem albumu ''Common Thread: The Songs of the Eagles'', kjer je prispeval spremljevalne vokale [[Vince Gill|Gillovi]] priredbi skladbe »I Can't Tell You Why«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/common-thread-the-songs-of-the-eagles-mw0000621256/credits|first=|last=|title=Various Artists: Common Thread: The Songs of the Eagles|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Meisner je trikrat dosegel top 40 lestvice, vključno s skladbo »Hearts on Fire«, ki se je leta 1981 uvrstila na 19. mesto lestvice.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/360889/randy-meisner/chart|first=|last=|title=Randy Meisner - Chart history|work=Billboard|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> === 1994–2001: Obuditev skupine in ''Hell Freezes Over'' === [[Slika:Va-common-thread-the-songs-of-the-The Eagles in performance, 2008.jpg|thumb|right|Naslovnica spominskega kompilacijskega albuma, ''Common Thread: The Songs of the Eagles'', ki je botroval ponovni združitvi skupine leta 1994]] Spominski kompilacijski album Eaglesov, ''Common Thread: The Songs of the Eagles'', je izšel leta 1993, 13 let po razpadu skupine. [[Travis Tritt]] je želel v videospotu »Take It Easy« posneti Eaglese za časa albuma ''The Long Run'' in ti so na to pristali.<ref>{{cite video|url=https://www.youtube.com/watch?v=HFbCOA0C-1c|title=Travis Tritt feat. The Eagles-Take It Easy|publisher=[[YouTube]]|language=en}}</ref> Po dolgih letih govoric v javnosti se je skupina naslednje leto ponovno zbrala. Zasedba je ostala ista kot pri albumu ''The Long Run'': Frey, Henley, Walsh, Felder in Schmit,<ref>{{navedi splet|first=|last=|title=1994-1996 Hell Freezes Over Tour|work=Eagles Online Central|date=|url=http://www.eaglesonlinecentral.com/tour/1994hfo.htm|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> na koncertih pa so jih spremljali Scott F. Crago (bobni), John Corey (klaviature, kitara, spremljevalni vokali), Timothy Drury (klaviature, kitara, spremljevalni vokali) in Al Garth (saksofon, violina). Na prvem javnem nastopu aprila 1994 je Frey dejal, da »ni skupina nikoli razpadla, da si je le vzela 14-letne počitnice«.<ref>{{navedi splet|first=Courtney|last=Subramanian|title=10 Band Reunions That Rocked|work=[[Time]]|date=21. avgust 2013|url=http://newsfeed.time.com/2013/08/24/10-band-reunions-that-rocked/slide/the-eagles/|accessdate=25. januar 2017|language=en|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125044355/http://newsfeed.time.com/2013/08/24/10-band-reunions-that-rocked/slide/the-eagles/|url-status=dead}}</ref> Na turneji, ki je sledila, je bil posnet album v živo ''[[Hell Freezes Over]]''<ref>{{navedi splet|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: Hell Freezes Over|work=[[AllMusic]]|date=|url=http://www.allmusic.com/album/hell-freezes-over-mw0000122816|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> (poimenovan je bil po Henleyjevi izjavi ob razpadu skupine, da »se bo skupina ponovno združila, ko bo pekel zmrznil«),<ref>{{navedi splet|first=Corbin|last=Reiff|title=The Story of the Eagles’ Reunion Record, ‘Hell Freezes Over’|work=Ultimate Classic Rock|date=8. november 2014|url=http://ultimateclassicrock.com/eagles-hell-freezes-over-tour/|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> ki je debitiral na prvem mestu lestvice.<ref name="billboard200#1"/> Z albuma so izšle tudi štiri nove studijske skladbe. »Get Over It« in »Love Will Keep Us Alive« sta se uvrstili med top 40.<ref name="hot100#1"/> Tako album kot turneja sta se izkazala za uspešna, prodanih pa je bilo šest milijonov izvodov albuma. Turneja je bila septembra 1994 prekinjena zaradi Freyjevih težav z [[divertikulitis]]om, leta 1995 pa se je nadaljevala in trajala vse do leta 1996.<ref>{{navedi splet|title=The Great Gastro-Intestinal Saga of Glenn Frey (1994–95)|url=http://eaglesonlinecentral.com/articles/illness.htm|website=Eagles Online Central|author=|date=|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071011185039/http://eaglesonlinecentral.com/articles/illness.htm|archivedate=11. oktober 2007|language=en}}</ref> Leta 1998 je bila skupina sprejeta v [[Hram slavnih rokenrola]].<ref>{{navedi splet|first=|last=|title=The Eagles|work=rockhall.com|date=|url=https://www.rockhall.com/inductees/eagles|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Na slovesnosti ob sprejemu je vseh sedem članov Eaglesov (Frey, Henley, Felder, Walsh, Schmit, Leadon in Meisner) skupaj izvedlo skladbi »Take It Easy« in »Hotel California«.<ref name="hallfame"/> Sledile so številne turneje, znane predvsem po rekordnih cenah vstopnic.<ref name="Fans">{{navedi novice|first=Lucy|last=Cockcroft|title=Eagles fans forced to pay £1,000 per ticket|newspaper=The Daily Telegraph|date=12. oktober 2007|url=http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1565979/Eagles-fans-forced-to-pay-andpound1,000-per-ticket.html|accessdate=22. januar 2017|language=en}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice|title=The price of fame|newspaper=The Sydney Morning Herald|url=http://www.smh.com.au/news/Music/The-price-of-fame/2004/12/03/1101923322669.html|date=4. december 2004|accessdate=22. januar 2017|language=en}}</ref> 28. in 29. decembra 1999 so Eaglesi nastopili v Mandalay Bay Events Centru v [[Las Vegas]]u,<ref>{{navedi splet|title=1999: Eagles play Mandalay Bay in Las Vegas as rehearsal for Millennium Show|newspaper=thisdayineagleshistory.blogspot.si|url=https://thisdayineagleshistory.blogspot.si/2011/12/1999-eagles-play-mandalay-bay-in-las.html|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> 31. decembra pa v [[Staples Center|Staples Centru]] v [[Los Angeles]]u.<ref>{{navedi splet|title=THE EAGLES TO PERFORM AT STAPLES CENTER|publisher=staplescenter.com|url=https://www.staplescenter.com/news/detail/the-eagles-to-perform-at-staples-center|date=6. maj 1999|accessdate=25. januar 2017|language=en|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202040755/https://www.staplescenter.com/news/detail/the-eagles-to-perform-at-staples-center|url-status=dead}}</ref> To so bili zadnji koncerti skupine, na katerih je igral Don Felder. Koncerti so kasneje postali del tožbe, ki jo je Felder vložil proti članom skupine.<ref name="feldersue"/> Koncertni posnetki so izšli na [[zgoščenka|zgoščenki]] kot del seta ''[[Selected Works: 1972–1999]]'', ki je izšel novembra 2000.<ref>{{navedi splet|title=Eagles: Selected Works: 1972–1999|author=Ruhlmann, William|work=[[AllMusic]]|url=http://www.allmusic.com/album/selected-works-1972-1999-mw0000105627|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Set je, poleg koncerta, vključeval tudi hit single skupine, skladbe z albumov in posnetke s snemanja albuma ''[[The Long Run]]''. Leta 2002 je set prejel platinasti certifikat organizacije [[Recording Industry Association of America]].<ref>{{navedi splet|title=Gold & Platinum – Eagles|url=http://www.riaa.com/gold-platinum/?tab_active=default-award&se=Eagles#search_section|publisher=Recording Industry Association of America|accessdate=22. januar 2017|language=en}}</ref> Leta 2001 je skupina nadaljevala s turnejo.<ref>{{navedi splet|title=2001-2002 Tour|author=|work=Eagles Online Central|url=http://www.eaglesonlinecentral.com/tour/2001mil.htm|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Zasedbo so sestavljali Frey, Henley, Walsh in Schmit ter [[Steuart Smith]] (kitare, mandolina, klaviature, spremljevalni vokali; prevzel je Felderjevo vlogo), Michael Thompson (klaviature, trombon), Will Hollis (klaviature, spremljevalni vokali), Scott Crago (bobni, tolkala), Bill Armstrong (trobila), Al Garth (saksofon, violina), Christian Mostert (saksofon) in Greg Smith (saksofon, tolkala).<ref>{{navedi splet|title=Additional Musicians and Touring Band|author=|work=Eagles Online Central|url=http://www.eaglesonlinecentral.com/band/index.htm|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> === 2001–2007: Felderjeve tožbe in premor === 6. februarja 2001 je bil Felder odpuščen iz skupine Eagles. Kmalu je vložil tožbe proti podjetju Eagles, Ltd., Donu Henleyju in Glennu Freyju.<ref name="Latimes">{{navedi splet|url=http://pqasb.pqarchiver.com/latimes/doc/421745758.html?FMT=ABS&FMTS=&type=current&date=&author=&pub=&edition=&startpage=&desc=|title=Reborn Eagles Lose Peaceful, Easy Feeling; Musicians advocate Henley is sued by a fired bandmate who calls him a hypocrite in royalties fight|author=Leeds, Jeff|date=8. december 2002|work=Los Angeles Times|accessdate=22. januar 2017|language=en|archive-date=2016-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160222150348/http://pqasb.pqarchiver.com/latimes/doc/421745758.html?FMT=ABS&FMTS=&type=current&date=&author=&pub=&edition=&startpage=&desc=|url-status=dead}}</ref><ref name="feldersue">{{navedi splet|title=Eagles Sued By Don Felder Over Dismissal|url=http://music.yahoo.com/read/news/12033366|website=Yahoo! Music|author=Attwood, Brett|date=12. februar 2001|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050620074152/http://music.yahoo.com/read/news/12033366|archivedate=20. junij 2005|language=en}}</ref> Kasneje je Felder razkril, da sta Henley in Frey po turneji ''Hell Freezes Over'' vztrajala, da bi morala dobiti večji delež zaslužka od turneje, čeprav je bil prej zaslužek enakomerno porazdeljen med vseh pet članov skupine.<ref name="feldersue"/> Felder ju je tudi obtožil, da sta ga silila v podpis sporazuma, po katerem sta Frey in Henley prejela trikrat večji delež dobička od prodaje box seta ''[[Selected Works: 1972–1999]]'' kot Felder. Set je izšel novembra 2000, prodanih pa je bilo približno 267.000 izvodov. Skupina je od prodaje zaslužila več kot 16 milijonov dolarjev. Odvetnik Freyja in Henleyja, Daniel M. Petrocelli, je o tem dejal, da sta se »Henley in Frey odločila, da Felder ne bo več član skupine; da sta ga odpustila iz skupine, kar naj bi bila njuna pravica, ter da se takšne stvari v rock skupinah dogajajo že od samega začetka.«<ref name="Latimes"/> Henley in Frey sta nato Felderja tožila zaradi kršitve pogodbe in poskusa izdaje izpovedne knjige. Knjiga ''Heaven and Hell: My Life in The Eagles (1974–2001)'' je izšla 1. novembra 2007 v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]],<ref>{{navedi splet|url=https://login.thetimes.co.uk/?gotoUrl=http%3A%2F%2Fwww.thetimes.co.uk%2Ftto%2Farts%2Fmusic%2F|title= Hell may have frozen over, but the Eagles are still feuding|author=Sandall, Robert|date=28. oktober 2007|work=The Sunday Times|accessdate=22. januar 2017|language=en}}</ref> ameriška izdaja pa 28. aprila 2008 pri založbi John Wiley & Sons. 23. januarja 2002 je okrožno sodišče v Los Angelesu obravnavalo dve pritožbi, obravnava naj bi potekala septembra 2006,{{sfn|Felder|Holden|2008|p=327}} a je bila 8. maja 2007 sklenjena izvensodna poravnava in tožbi sta bili umaknjeni.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=327}} Leta 2003 je skupina izdala kompilacijski album ''[[The Very Best Of (album, Eagles)|The Very Best Of]].''<ref>{{navedi splet|first=Stephen Thomas|last=Erlewine|title=Eagles: The Very Best Of [2003]|url=http://www.allmusic.com/album/the-very-best-of-2003-mw0002114338|work=[[AllMusic]]|accessdate=22. januar 2017|language=en}}</ref> Dvojni album je bila prva kompilacija skupine, ki je vsebovala material iz celotne kariere skupine, od začetkov pa do albuma ''Hell Freezes Over''. Album je debitiral na 3. mestu lestvice in prejel trikratno platinasto certifikacijo.<ref name="billboard200#1"/> Z albuma je izšel nov singl, ki govori o [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]], »Hole in the World«. Istega leta je dolgoletni spremljevalec skupine Warren Zevon začel s snemanjem svojega zadnjega albuma, ''The Wind''. Pri snemanju albuma so sodelovali tudi Henley, Walsh in Schmit.<ref>{{navedi splet|first=|last=|title=Warren Zevon: The Wind - credits|url=http://www.allmusic.com/album/the-wind-mw0000039633/credits|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> 14. junija 2005 so Eaglesi izdali nov dvojni [[DVD]] set, ''[[Farewell 1 Tour - Live from Melbourne]]'', z dvema novima skladbama: Freyjevo »No More Cloudy Days« in Walshevo »One Day at a Time«.<ref>{{navedi splet|first=|last=|title=Eagles: Farewell 1 Tour: Live from Melbourne|url=http://www.allmusic.com/album/farewell-1-tour-live-from-melbourne-mw0001010970|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Posebna izdaja leta 2006, ki so jo prodajali v trgovinah [[Walmart]], je vsebovala dodatno zgoščenko s tremi novimi skladbami: studijsko verzijo skladbe »No More Cloudy Days«, »Fast Company« in »Do Something«.<ref>{{navedi splet|title=The Eagles package new music with Australian DVD|url=http://www.therockradio.com/2006/12/eagles-package-new-music-with.html|website=TheROCKradio|author=|date=1. december 2006|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110721190300/http://www.therockradio.com/2006/12/eagles-package-new-music-with.html|archivedate=21. julij 2011|language=en}}</ref> === 2007–2013: Svetovna turneja ''Long Road Out of Eden'' === Zasedbo Eaglesov so leta 2007 sestavljali Frey, Henley, Walsh in Schmit. 20. avgusta 2007 je izšel singel »How Long« avtorja [[J. D. Souther]]ja,<ref name="howlong">{{navedi splet|first=|last=|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=9160|title=HOW LONG by EAGLES|work=songfacts.com|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> skupaj z videospotom na Yahoo! Music. Po televiziji je bil videospot prvič prikazan 23. avgusta 2007 na kanalu Country Music Television med oddajo Top 20 Countdown. Skupina je skladbo izvajala že na koncertih v 70. letih, vendar je ni posnela, ker jo je Souther želel izdati na svojem prvem albumu.<ref>{{navedi splet|first=Lindsay|last=Planer|url=http://www.allmusic.com/album/john-david-souther-mw0000308961|title=J.D. Souther: John David Souther|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref><ref name="howlong"/> Souther je s skupino sodeloval že prej in je soavtor nekaterih hitov skupine, kot so »Best of My Love«, »Victim of Love«, »Heartache Tonight« in »New Kid in Town«.<ref>{{navedi splet|first=Stacia|last=Proefrock|url=http://www.allmusic.com/artist/jd-souther-mn0000121357/biography|title=J.D. Souther - biography|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> 30. oktobra 2007 so Eaglesi izdali prvi album z novim materialom po letu 1979, ''[[Long Road Out of Eden]]''.<ref name="LongRoad"/> Prvo leto po izdaji je bilo album v ZDA možno kupiti le prek uradne spletne strani skupine in v trgovinah Walmart ter trgovinah Sam's Club.<ref>{{cite magazine|first=Natalie|last=Zfat|url=http://www.rollingstone.com/music/news/don-henley-talks-new-eagles-lp-20070813|title=Don Henley Talks New Eagles LP|magazine=Rolling Stone|date=13. avgust 2007|accessdate=23. januar 2017|language=en}}</ref> Debitiral je na vrhu lestvic v ZDA,<ref>{{cite magazine|last=Peters|first=Mitchell|title=Revised Chart Policy Lands Eagles At number 1|url=http://www.billboard.com/articles/news/1047391/revised-chart-policy-lands-eagles-at-no-1|magazine=Billboard|date=6. november 2007|accessdate=23. januar 2017|language=en}}</ref> [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]],<ref>{{navedi splet|first=|last=|url=http://www.officialcharts.com/artist/29506/eagles/|title=Eagles - full Official Chart History|work=Official Charts|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> [[Avstralija|Avstraliji]], [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] in [[Norveška|Norveškem]]. Postal je tretji album skupine in skupno sedma izdaja skupine, ki je prejela vsaj sedemkratno platinasto certifikacijo organizacije RIAA.<ref>{{navedi splet|title=RIAA – Gold & Platinum – Long Road out of Eden|url=http://www.riaa.com/gold-platinum/?tab_active=default-award&se=long+road+out+of+eden#search_section|publisher=Recording Industry Association of America|accessdate=23. januar 2017|language=en}}</ref> Henley je za [[CNN]] dejal, da je »to verjetno zadnji album, ki ga je skupina posnela.«<ref>{{navedi novice|first=Denise|last=Quan|title=Don Henley: 'Let the chips fall where they may'|publisher=CNN|url=http://edition.cnn.com/2007/SHOWBIZ/Music/11/16/don.henley/|date=19. november 2007|accessdate=23. januar 2017|language=en}}</ref> Eaglesi so 7. novembra 2007 prvič nastopili na podelitvi nagrad Country Music Association Awards in v živo izvedli skladbo »How Long«.<ref>{{navedi splet|first=Stephen L.|last=Betts|url=http://www.rollingstone.com/music/news/flashback-see-the-eagles-lone-cma-awards-performance-20160120|title=Flashback: See the Eagles' Lone CMA Awards Performance|work=Rolling Stone|date=20. januar 2016|accessdate=25. januar 2017|language=en|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202064324/http://www.rollingstone.com/music/news/flashback-see-the-eagles-lone-cma-awards-performance-20160120|url-status=dead}}</ref> [[Slika:The Eagles in Berlin.JPG|thumb|Eaglesi na koncertu v [[Berlin]]u, 2009]] 28. januarja 2008 je izšel drugi singl z albuma ''Long Road Out of Eden''. »Busy Being Fabulous« je dosegel 28. mesto ameriške lestvice ''Billboard'' Hot Country Songs<ref name="awards"/> in 12. mesto ameriške lestvice ''Billboard'' Hot Adult Contemporary Tracks<ref name="awards">{{navedi splet|title=Eagles – Awards|work=[[AllMusic]]|accessdate=23. januar 2017|url=http://www.allmusic.com/artist/eagles-mn0000144847/awards|language=en}}</ref> Leta 2008 je skupina osvojila petega grammyja v kategoriji ''Grammy za najboljšo vokalno country izvedbo dueta ali skupine'' za skladbo »How Long«.<ref name="grammys"/> 20. marca 2008 je skupina v [[London|londonski]] [[O2 Arena|O2 Areni]] začela svetovno promocijsko turnejo ''Long Road Out of Eden''.<ref>{{navedi splet|first=Ian|last=Gittins|url=https://www.theguardian.com/music/2008/mar/24/popandrock.eagles|title=The Eagles: O2, London|work=[[The Guardian]]|date=24. marec 2008|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Turneja je vsebovala tudi koncert na Rio Tinto Stadiumu v mestu [[Sandy, Utah]].<ref name="utah">{{navedi splet|first=Scott|last=Iwasaki|url=http://www.deseretnews.com/article/705302582/Eagles-soar-at-Rio-Tinto-Stadiums-first-concert.html|title=Concert review: Eagles soar at Rio Tinto Stadium's first concert|work=Deseret News|date=10. maj 2009|accessdate=25. januar 2017|language=en|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202033519/http://www.deseretnews.com/article/705302582/Eagles-soar-at-Rio-Tinto-Stadiums-first-concert.html|url-status=dead}}</ref> To je bil sploh prvi koncert, izveden na novem [[Nogomet|nogometnem]] stadionu.<ref name="utah"/> Turneja se je odvijala tudi v [[Evropa|Evropi]], z zadnjim koncertom 22. julija 2009 v [[Lizbona|Lizboni]].<ref>{{navedi splet|first=|last=|url=http://portugalresident.com/eagles-in-lisbon|title=Eagles in Lisbon|work=Portugal Resident|date=24. december 2008|accessdate=25. januar 2017|language=en}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleti 2010 je skupina koncertirala po stadionih [[Severna Amerika|Severne Amerike]] skupaj z [[Dixie Chicks]] in s [[Keith Urban|Keithom Urbanom]].<ref>{{navedi splet|first=Ray|last=Waddell|url=http://www.billboard.com/articles/news/958954/the-eagles-dixie-chicks-keith-urban-team-up-for-live-nation-shows|title=The Eagles, Dixie Chicks, Keith Urban Team Up For Live Nation Shows|work=Billboard|date=16. marec 2010|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Turneja se je nato preselila v [[Anglija|Anglijo]], kjer je skupina 1. julija 2011 igrala na [[Hop Farm Festival]]u.<ref>{{navedi splet|first=Matt|last=Wilkinson|url=http://www.nme.com/news/music/the-eagles-14-1300176|title=Eagles, Brandon Flowers, Bryan Ferry for Hop Farm Festival|work=NME|date=21. februar 2011|accessdate=25. januar 2017|language=en}}</ref> Novembra 2010 je Schmit na vprašanje, če skupina načrtuje nov album, odgovoril: »Moja prva reakcija bi bila: ni govora, ampak tako sem dejal že pred zadnjim albumom, tako da resnično ne vem. Glasbene skupine so krhke entitete in nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Snemanje zadnjega albuma nam je vzelo veliko časa in veliko nas. Na neki točki smo si vzelo leto premora. Nisem siguren, če bi bili sposobni še enkrat narediti to. Ne bom povsem zanikal vprašanja, vendar resnično ne vem.«<ref>{{navedi novice|first=Iain|last=Shedden|title=Eagles have learned to take it easy|url=http://www.theaustralian.com.au/news/arts/eagles-have-learned-to-take-it-easy/story-e6frg8n6-1225960402149|newspaper=The Australian|date=25. november 2010|accessdate=23. januar 2017|language=en}}</ref> Walsh je leta 2010 dejal, da bo morda, pred njenim dokončnim koncem, izšel še en album skupine.<ref>{{navedi splet|first=Paul|last=Cashmere|title=Joe Walsh To Release First Album In 18 Years|url=http://www.undercover.fm/news/13170-video-joe-walsh-to-release-first-album-in-18-years|publisher=Undercover.fm|date=26. december 2010|accessdate=23. januar 2017|language=en}}</ref> Frey je leta 2012 v intervjuju dejal, da skupina razmišlja o izdaji [[EP]]-ja s potencialnimi 4 do 6 skladbami, ki bi bile mešanica novega materiala in priredb.<ref>{{cite interview|first=Glenn|last=Frey|interviewer=Marco Gandolfi|title=Glenn Frey Interview|date=25. junij 2012|url=http://www.music-news.com/showreview.asp?nReviewID=8330|accessdate=23. januar 2017|language=en}}</ref> === 2013–2016: Dokumentarec ''History of the Eagles'', turneja in Freyjeva smrt === [[Slika:Eagles in concert September 2014.jpg|thumb|Turneja History of the Eagles, 2014, kjer se je skupini pridružil Bernie Leadon (drugi z leve).]] Februarja 2013 je skupina izdala dokumentarni film z naslovom ''History of the Eagles'' in 6. julija 2013 začela z istoimensko turnejo.<ref>{{cite magazine|title=Eagles Announce 'History' Tour: 11 Summer Dates|url=http://www.billboard.com/biz/articles/news/touring/1554161/eagles-announce-history-tour-11-summer-dates|magazine=Billboard|date=21. marec 2013|accessdate=23. januar 2017|language=en|archive-date=2013-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20130324001249/http://www.billboard.com/biz/articles/news/touring/1554161/eagles-announce-history-tour-11-summer-dates|url-status=dead}}</ref> Dokumentarec je istega leta prejel [[emmy]]ja za najboljši glasbeni miks.<ref>{{navedi splet|first=|last=|title=Emmys: History Of The Eagles|url=http://www.emmys.com/shows/history-eagles|work=emmys.com|accessdate=1. februar 2017|language=en}}</ref> Henley je o turneji, ki je potekala po vsem svetu in se končala 29. julija 2015,<ref name="RS"/> dejal, da bi lahko bila zadnja in da bo na turneji prisoten vsaj še en nekdanji član skupine, ki se bo vrnila k svojim koreninam.<ref>{{navedi splet|first=Sterling|last=Whitaker|url=http://ultimateclassicrock.com/don-henley-former-eagle-2013-tour/|title=Eagles Reportedly Reuniting with Bernie Leadon for 2013 Tour|work=Ultimate Classic Rock|date=21. februar 2013|accessdate=23. januar 2017|language=en}}</ref> Na turneji se je kot gost pojavil tudi originalni kitarist skupine, Bernie Leadon.<ref name="RS"/> Walsh je dejal, da ni nikoli imel priložnosti igrati z Leadonom, da pa je bil z njim v stiku. Dejal je še, da se veseli njegovega prihoda in da bo končno lahko igral z njim.<ref name="Smith">{{navedi novice|first=Steve|last=Smith|title=Bernie Leadon rejoins The Eagles; Ozzy relapses; Stones add more U.S. shows|url=http://www.presstelegram.com/homedivtest/ci_23044628/steve-smith-bernie-leadon-rejoins-eagles-ozzy-relapses|newspaper=Press-Telegram|date=18. april 2013|accessdate=23. januar 2017|language=en|archive-date=2013-07-01|archive-url=https://archive.today/20130701071607/http://www.presstelegram.com/homedivtest/ci_23044628/steve-smith-bernie-leadon-rejoins-eagles-ozzy-relapses|url-status=dead}}</ref> Nekdanja člana Randy Meisner in Don Felder se na turneji nista pojavila.<ref name="RS">{{cite magazine|url=http://www.rollingstone.com/music/news/eagles-tour-will-feature-founding-guitarist-bernie-leadon-20130705|title=Eagles Tour Will Feature Founding Guitarist Bernie Leadon|magazine=Rolling Stone|date=5. julij 2013|accessdate=23. januar 2017|language=en}}</ref> Meisner je bil sicer povabljen, a se iz zdravstvenih razlogov turneje ni udeležil, medtem ko Felder ni bil povabljen. Čeprav so bile njegove tožbe leta 2007 umaknjene, je Henley dejal, da je Felder še vedno vpleten v pravni spor proti članom skupine.<ref name="RS"/> Štirje Eaglesi (Frey, Henley, Walsh in Schmit) so bili leta 2015 izbrani za sprejem nagrade [[Kennedy Center Honors]], vendar je bil sprejem zaradi Freyjevih zdravstvenih težav prestavljen za leto dni.<ref name="Kennedy">{{cite magazine|title=Eagles Postpone Kennedy Center Honors Due to Glenn Frey's Health|url=http://www.billboard.com/articles/columns/rock/6753066/eagles-postpone-kennedy-center-honors-glenn-frey-health|magazine=Billboard|date=4. november 2015|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> [[Slika:The 2016 Kennedy Center Honorees Pose for a Photo (31289768961).jpg|thumb|left|Skupina bi morala nagrado [[Kennedy Center Honors]] prejeti že leta 2015, vendar so zaradi Freyjevega slabega zdravja prejem prestavili za eno leto. Frey je 18. januarja 2016 umrl in tako so nagrado prejeli le Henley, Walsh in Schmit.]] 18. januarja 2016 je umrl ustanovni član skupine Glenn Frey v starosti 67 let, v predelu [[Washington Heights, Manhattan|Washington Heights]] v [[New York]]u.<ref>{{navedi splet|title=Founding Member Of Eagles Glenn Frey Dies At 67, Band's Website, Rep Report|url=http://losangeles.cbslocal.com/2016/01/18/founding-member-of-eagles-glenn-frey-dies-at-67-bands-website-rep-report/|publisher=KCBS-TV|date=18. januar 2016|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> Don Henley je tako ostal edini preostali član prvotne zasedbe. Po podatkih na uradni spletni strani skupine so bili vzroki Freyjeve smrti [[revmatoidni artritis]], akutni [[ulcerativni kolitis]] in [[pljučnica]] med okrevanjem po operaciji na črevesju.<ref name="Morton">{{navedi novice|first=Victor|last=Morton|title=Eagles guitarist Glenn Frey dies at 67|url=http://www.washingtontimes.com/news/2016/jan/18/glenn-frey-eagles-guitarist-dies-67/|date=18. januar 2016|newspaper=The Washington Times|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref><ref name="TMZ">{{navedi novice|title=Eagles Guitarist Dead at 67|url=http://www.tmz.com/2016/01/18/glenn-frey-the-eagles-dead/|date=18. januar 2016|publisher=TMZ|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> V Freyjevo čast so Eaglesi, februarja, na 58. podelitvi [[grammy]]jev, skupaj z Leadonom, koncertnim kitaristom [[Steuart Smith|Steuartom Smithom]] in soavtorjem [[Jackson Browne|Jacksonom Brownom]], izvedli skladbo »Take It Easy«.<ref>{{cite magazine|first=Dan|last=Rys|title=Jackson Browne, Eagles Members Pay Tribute to Glenn Frey With 'Take It Easy' at the 2016 Grammys|url=http://www.billboard.com/articles/news/grammys/6875302/glenn-frey-eagles-tribute-grammys-2016|magazine=Billboard|date=15. februar 2016|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> 6. marca 2016 je Henley v intervjuju za BBC News nastop skupine na podelitvi grammyjev opisal kot dokončno slovo skupine in dejal: »Mislim, da nas ne boste več videli nastopiti skupaj.«<ref name="BBC"/> 10. junija 2016 je bil Henley intervjuvan za revijo ''Rolling Stone'' o celotnem opusu skupine. Med razmišljanjem o albumu ''[[Long Road Out of Eden]]'' in o statusu skupine je dejal sledeče: <blockquote>Ko sedaj gledam nazaj, vidim, da album vsebuje številne skladbe slovesa: »No More Walks in the Wood«, »I Don't Want to Hear Any More«, »You Are Not Alone«, »Long Road Out of Eden«, »Last Good Time in Town«, »Center of the Universe« in preroško »It's Your World Now«, Glennovo lepo filozofsko slovo ženi in otrokom. Zdi se, kot da bi vedeli, da bo to naš zadnji album. Naši oboževalci so bili čudoviti. Do konca so nam bili zvesti in na žalost je to konec. Ampak kakšna pot ... kakšna nora, čudovita pot.<ref name="Henley"/></blockquote> === 2017 – Vrnitev na turneje === Marca 2017 je v javnost prišla novica, da bo skupina julija 2017 odigrala dva koncerta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2017/03/29/arts/music/classic-west-classic-east-fleetwood-mac-eagles.html|title=A Pair of Classic Rock Events Will Bring Fleetwood Mac and the Eagles to the Coasts|last=Sisario|first=Ben|date=29. marec 2017|work=[[The New York Times]]|publisher=The New York Times Company|access-date=30. marec 2017|quote=}}</ref> 16. maja 2017 je Don Henley potrdil, da bo namesto Glenna nastopil njegov sin, [[Deacon Frey]] skupaj s še enim glasbenikom.<ref>{{navedi novice|first=Michael|last=Gallucci|title=Glenn Frey's Son To Join the Eagles|newspaper=Ultimate Classic Rock|date=16. maj 2017|accessdate=5. junij 2017|url=http://ultimateclassicrock.com/glenn-frey-son-eagles/|language=en}}</ref> V medije je kasneje prišla novica, da bo z Eaglesi nastopil še [[Vince Gill]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.latimes.com/entertainment/music/la-et-ms-eagles-reunion-vince-gill-deacon-frey-classic-west-east-20170530-story.html|title=The Eagles call on family — and Vince Gill — to carry on without Glenn Frey for Classic West-East shows|date=31. maj 2017|publisher=|accessdate=5. junij 2017|via=LA Times|language=en}}</ref> Marca 2018 je skupina odšla na severnoameriško turnejo,<ref>{{navedi splet|title=Tour|accessdate=3. december 2017|website=Eagles.com|url=https://eagles.com/events|language=en|archive-date=2018-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180825084416/https://eagles.com/events|url-status=dead}}</ref> spremljevani zasedbi pa se je kot kitarist pridružil še Will, sin Dona Henleyja.<ref>{{navedi novice|first=David|last=Lindquist|title=Eagles tour features Don Henley's son as well as Glenn Frey's|newspaper=The Indianapolis Star|date=14. marec 2018|accessdate=25. avgust 2018|url=https://www.indystar.com/story/entertainment/music/2018/03/14/eagles-mystery-guitarist-william-henley-son-don-henley/424495002/|language=en}}</ref> Septembra in oktobra 2019 je skupina na treh koncertih v MGM Grand Garden Areni v [[Las Vegas]]u izvedla celoten album ''Hotel California'' ter še nekaj največjih uspešnic.<ref>{{cite magazine|first=Jon|last=Blistein|title=Eagles Plot Special 'Hotel California' Shows in Las Vegas|magazine=[[Rolling Stone]]|date=2. april 2019|accessdate=9. marec 2020|url=https://www.rollingstone.com/music/music-news/eagles-hotel-california-concert-las-vegas-816490/}}</ref> Zasedbo so sestavljali Don Henley, Joe Walsh in Timothy B. Schmit ter Deacon Frey in Vince Gill, skupaj s 46-članskim orkestrom in 22-članskim zborom. Po koncertih v Las Vegasu, je skupina oznanila vest, da bo med 7. februarjem in 18. aprilom 2020 v šestih mestih izvedla turnejo "Hotel California 2020 Tour".<ref>{{cite magazine|first1=Jon|last1=Blistein|first2=Jon|last2=Blistein|title=Eagles Plot 2020 'Hotel California' Tour|magazine=[[Rolling Stone]]|date=8. oktober 2019|accessdate=9. marec 2020|url=https://www.rollingstone.com/music/music-news/eagles-2020-hotel-california-tour-dates-896197/}}</ref> 25. junija 2019 je časopis ''[[The New York Times Magazine]]'' uvrstil skupino Eagles med številne izvajalce, katerih master trakovi so bili uničeni leta 2008 v požaru studia Universal Studios Hollywood.<ref>{{cite magazine|first=Jody|last=Rosen|title=Here Are Hundreds More Artists Whose Tapes Were Destroyed in the UMG Fire|magazine=[[The New York Times Magazine]]|date=25. junij 2019|accessdate=9. marec 2020|url=https://www.nytimes.com/2019/06/25/magazine/universal-music-fire-bands-list-umg.html}}</ref><br> === 2024 – sedaj: Sphere, Las Vegas === Skupina Eagles še vedno nastopa v prizorišču Sphere v [[Las Vegas|Las Vegasu]], tudi po smrti Glenna Freya, odtlej sta se skupini pridružila sin Glenna Freya Deakon Frey in Vince Gill. Nastopi v Sphere so se začeli leta 2024 in se nadaljujejo še sedaj, z več dodatnimi datumi.<ref>{{navedi splet |url=https://www.goldradio.com/artists/eagles/vince-gill-glenn-frey-band/?utm_source=copilot.com |title=Vince Gill reveals why Don Henley picked him to join the Eagles after death of Glenn Frey |accessdate= |date=13. avgust 2024 |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://tasteofcountry.com/the-eagles-vince-gill-first-concert/?utm_source=copilot.com |title=Taste of Country: Remember When Vince Gill Stunned Fans by Joining the Eagles |accessdate= |date=15. julij 2023 |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://eagles.com/blogs/news/eagles-live-in-concert-at-sphere?utm_source=copilot.com |title=Eagles - Life in concert at Sphere|accessdate= |date=13. oktober 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> == Glasbeni slog == Na Eaglese so vplivale [[R&B]], [[soul]], [[bluegrass]] in [[rock]] skupine 60. let, kot so [[The Birds]] in [[Buffalo Springfield]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=NWDaHoKjvd0|title=Donald Henley (Eagles) – Interview with Jools Holland (2007)|publisher=[[YouTube]]|date=17. avgust 2014|accessdate=24. januar 2017}}</ref> Zvok skupine je bil opisan kot »kalifornijski rock«.<ref>{{cite magazine|first=Jamie|last=Reno|title=A Close Connection|magazine=San Diego Magazine|date=avgust 2005|volume=57|issue=10|url=https://books.google.com/?id=dwAEAAAAMBAJ&pg=PA248&dq=%22california+rock%22|page=248|issn=0036-4045|language=en}}</ref> Sal Manna, avtor notranjih opomb zgoščenke ''[[Hell Freezes Over]]'' iz leta 1994, je dejal, da »ni nihče čisto vedel, kaj pomeni oznaka 'kalifornijski rock' – razen mogoče, da je ta glasba, ker je v [[Kalifornija|Kaliforniji]] vse mogoče, bolj svobodomiselna.«<ref name="Manna">{{cite AV media notes|title=Hell Freezes Over|first=Sal|last=Manna|type=CD|language=en}}</ref> Revija ''Rolling Stone'' je zvok skupine opisala kot kombinacijo »[[country]] vokalnih harmonij s [[hard rock]] kitarami in besedili«. Slog skupine je bil opisan kot [[country rock]],<ref name="Smith"/><ref>{{navedi splet|title=The Eagles|url=https://www.britannica.com/topic/the-Eagles|website=[[Enciklopedija Britannica]]|author=Hunter, James|date=17. julij 2005|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161127173639/https://www.britannica.com/topic/the-Eagles|archivedate=2016-11-27|language=en|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi knjigo|first=David|last=Horn|first2=John|last2=Shepherd|title=Continuum Encyclopedia of Popular Music of the World|year=2012|volume=8 – Genres: North America|publisher=Continuum International Publishing Group|quote=This appeal also applied to country rock acts such as The Eagles and Ronstadt|url=https://books.google.com/?id=__DTvryrBZkC&pg=PA438&dq=%22eagles%22|page=438|isbn=978-1-4411-6078-2|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Pop/Rock » Folk/Country Rock » Country-Rock|url=http://www.allmusic.com/style/country-rock-ma0000002536|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo|editor1-first=Lee|editor1-last=Stacey|editor2-first=Lol|editor2-last=Henderson|title=Encyclopedia of Music in the 20th Century|year=2013|chapter=Evolution of folk rock|publisher=Routledge|isbn=1-5795-8079-3|url=https://books.google.com/books?id=HcC2AgAAQBAJ&pg=PT1586|language=en}}</ref> [[soft rock]],<ref name="Fans"/><ref>{{navedi knjigo|first=Christopher|last=Knowles|title=The Secret History of Rock 'n' Roll|chapter=The Eagles|year=2010|publisher=Cleis Press|isbn=1-57344-564-9|language=en}}</ref><ref>{{cite magazine|first=Jim|last=Beviglia|title=Lyric Of The Week: The Eagles, "Wasted Time"|url=http://www.americansongwriter.com/2014/05/lyric-week-eagles-wasted-time/|magazine=American Songwriter|date=19. maj 2014|accessdate=24. januar 2017|language=en|archive-date=2017-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170915023603/http://americansongwriter.com/2014/05/lyric-week-eagles-wasted-time/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=John Peel's Records: 'E' Is For Eagles|work=The Quietus|date=19. maj 2014|url=http://thequietus.com/articles/08918-john-peels-records-e|accessdate=26. januar 2017|language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo|first=Chris|last=Smith|title=The Greenwood Encyclopedia of Rock History: From Arenas to the Underground, 1974–1980|year=2006|page=88|quote=As a result, soft-rock acts like the Eagles, the Bee Gees, Fleetwood Mac, and Elton John became some of the most popular musical artists of the decade.|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=0-313-32937-0|language=en}}</ref> in [[folk rock]],<ref>{{navedi splet|first=Sean|last=Leary|title=Eagles bring classic sound to Q-C|work=Quad-City Times|publisher=Go&Do|url=http://qctimes.com/entertainment/music/eagles-bring-classic-sound-to-q-c/article_f05dbfe9-e35e-539f-b596-2acbc2acf199.html|date=21. oktober 2013|accessdate=24. januar 2017|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20131025074422/http://qctimes.com/entertainment/music/eagles-bring-classic-sound-to-q-c/article_f05dbfe9-e35e-539f-b596-2acbc2acf199.html|archive-date=2013-10-25|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite magazine|first=Chris|last=Martins|title=The History of the Eagles: American Dream or American Nightmare?|url=http://www.spin.com/blogs/history-eagles-sundance-documentary-premiere/|magazine=Spin|date=20. januar 2013|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The Eagles Take Cape Town on a Super-cool Nostalgia Trip|url=http://www.rollingstone.co.za/opinion/item/755-the-eagles-take-cape-town-on-a-super-cool-nostalgia-trip|website=Rolling Stone|author=Williams, David|date=5. april 2012|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120416102527/http://www.rollingstone.co.za/opinion/item/755-the-eagles-take-cape-town-on-a-super-cool-nostalgia-trip|archivedate=16. april 2012|language=en}}</ref> kasneje pa so skupino označili za izvajalko [[album rock]]a in [[arena rock]]a.<ref name="Eagles"/><ref name="hotel">{{navedi splet|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: Hotel California|url=http://www.allmusic.com/album/hotel-california-mw0000189884|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> Prva dva albuma skupina vsebujeta kombinacijo tradicionalnega [[rock and roll]]a, [[country]]ja in [[ljudska glasba|ljudske glasbe]],<ref>{{navedi splet|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: Eagles|url=http://www.allmusic.com/album/eagles-mw0000189885|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> ki je skupini dala zvok, ki jih je popeljal v ospredje [[country rock]] in [[folk rock]] gibanj iz 70. let. Pri tretjem albumu skupine, ''[[On the Border]]'', je skupina svoj slog približala [[hard rock]]u,<ref name="Border">{{navedi splet|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: On the Border|publisher=[[AllMusic]]|url=http://www.allmusic.com/album/on-the-border-mw0000193647|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> stilu, ki se ga je prej samo dotikala. Pri nasledniku, ''[[One of These Nights]]'', so odkrivali mehkejši zvok, kar se sliši predvsem pri hit singlih »Take It to the Limit« in »Lyin' Eyes«, ki sta kombinacija rocka, [[pop glasba|popa]], countryja in ljudske glasbe.<ref name="Manna"/> Album iz leta 2007, ''[[Long Road Out of Eden]]'', je na dan ponovno zvabil zvok country rocka z začetkov skupine.<ref name="LongRoad"/> Skupina je v svojih skladbah eksperimentirala tudi s številnimi drugimi zvrstmi glasbe, vključno z R&B-jem,<ref name="Manna"/> [[blues rock]]om,<ref name="LongRoad">{{navedi splet|first=Stephen Thomas|last=Erlewine|title=Eagles: Long Road Out of Eden|url=http://www.allmusic.com/album/long-road-out-of-eden-mw0000497545|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> [[funk]]om,<ref name="LongRoad"/> [[pop rock]]om,<ref name="longrun">{{navedi splet|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: The Long Run|url=http://www.allmusic.com/album/the-long-run-mw0000650104|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> [[disco]]m,<ref name="nights">{{navedi splet|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: One of These Nights|url=http://www.allmusic.com/album/one-of-these-nights-mw0000189767|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}</ref> in bluegrassom.<ref name="Border"/> == Člani skupine == {{col-begin}} {{col-2}} ;Sedanja zasedba * [[Don Henley]] – vokali, bobni, tolkala, kitare <small>(1971–1980, 1994–2016, 2017–danes)</small> * [[Joe Walsh]] – kitare, klaviature, vokali <small>(1975–1980, 1994–2016, 2017–danes)</small> * [[Timothy B. Schmit]] – bas kitara, akustična kitara, vokali <small>(1977–1980, 1994–2016, 2017–danes)</small> * [[Deacon Frey]] – vokali, ritem kitara, solo kitara <small>(2017–danes)</small> * [[Vince Gill]] – vokali, ritem kitara, solo kitara <small>(2017–danes)</small> ;Sedanji gostujoči glasbeniki * John Corey – klavir, spremljevalni vokali, tolkala, kitare <small>(1994, 2017–danes)</small> * [[Scott F. Crago]] – bobni, tolkala <small>(1994–2016, 2017–danes)</small> * Will Hollis – klaviature, sintetizatorji, spremljevalni vokali <small>(2001–2015, 2017–danes)</small> * [[Steuart Smith]] – kitare, mandolina, spremljevalni vokali <small>(2001–2016, 2017–danes)</small> * Michael Thompson – klavir, klaviature, spremljevalni vokali <small>(2001–2015, 2017–danes)</small> {{col-2}} ;Nekdanji člani * [[Glenn Frey]] – vokali, kitare, orglice, klaviature <small>(1971–1980, 1994–2016)</small> * [[Bernie Leadon]] – kitare, mandolina, banjo, pedal steel, vokali <small>(1971–1975; turneja 2013–2016)</small> * [[Randy Meisner]] – bas kitara, guitarrón, vokali <small>(1971–1977)</small> * [[Don Felder]] – kitare, mandolina, banjo, pedal steel, vokali <small>(1974–1980, 1994–2001)</small> ;Nekdanji gostujoči glasbeniki * [[Joe Vitale]] – bobni, tolkala, klaviature, spremljevalni vokali <small>(1977–1980)</small> * [[Timothy Drury]] – klaviature, vokali, kitare <small>(1994–1999)</small> * Al Garth – saksofon, violina <small>(1994–2012)</small> * Bill Armstrong – trobenta <small>(2005–2010; umrl leta 2010)</small> * Chris Mostert – tenorski saksofon, altovski saksofon <small>(2005–2010)</small> * Greg Smith – baritonski saksofon <small>(2005–2010)</small> * Les Lovitt – trobenta <small>(2010)</small> * Richard H. W. Davis – klaviature, spremljevalni vokal <small>(2007–2010)</small> * Will Henley – ritem kitara <small>(2018)</small> {{col-end}} === Časovnica === {{#tag:timeline| ImageSize = width:1000 height:auto barincrement:30 PlotArea = left:110 bottom:75 top:05 right:10 Alignbars = justify DateFormat = mm/dd/yyyy Period = from:03/01/1971 till:{{#time:m/d/Y}} TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy Legend = orientation:vertical position:bottom columns:4 ScaleMajor = increment:5 start:1975 ScaleMinor = increment:1 start:1972 Colors = id:vocals value:red legend:Vokali id:guitar value:green legend:Kitara id:bass value:blue legend:Bas_kitara id:keyboard value:purple legend:Klaviature id:drums value:orange legend:Bobni id:touring value:yellow legend:Gost_na_turneji id:studio value:black legend:Studijski_albumi LineData = layer:back color:studio at:06/01/1972 at:03/17/1973 at:03/22/1974 at:06/10/1975 at:12/08/1976 at:09/24/1979 at:10/30/2007 BarData = bar:GF text:"Glenn Frey" bar:BL text:"Bernie Leadon" bar:DF text:"Don Felder" bar:JW text:"Joe Walsh" bar:RM text:"Randy Meisner" bar:TS text:"Timothy B. Schmit" bar:DH text:"Don Henley" PlotData = width:11 textcolor:black align:left anchor:from shift:(10,-4) bar:GF from:start till:07/31/1980 color:guitar width:11 bar:GF from:start till:07/31/1980 color:vocals width:3 bar:GF from:01/01/1973 till:07/31/1980 color:keyboard width:7 bar:GF from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:guitar width:11 bar:GF from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:vocals width:3 bar:GF from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:keyboard width:7 bar:DH from:start till:11/07/1980 color:drums width:11 bar:DH from:start till:11/07/1980 color:vocals width:3 bar:DH from:01/01/1977 till:11/07/1980 color:guitar width:7 bar:DH from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:vocals width:3 bar:DH from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:drums width:11 bar:DH from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:guitar width:7 bar:DH from:03/06/2017 till:end color:vocals width:3 bar:DH from:03/06/2017 till:end color:drums width:11 bar:DH from:03/06/2017 till:end color:guitar width:7 bar:BL from:start till:12/20/1975 color:guitar width:11 bar:BL from:start till:12/20/1975 color:vocals width:3 bar:BL from:01/01/1998 till:01/12/1998 color:guitar width:11 bar:BL from:07/06/2013 till:07/29/2015 color:touring width:11 bar:BL from:07/06/2013 till:07/29/2015 color:vocals width:3 bar:BL from:07/06/2013 till:07/29/2015 color:guitar width:7 bar:RM from:start till:09/03/1977 color:bass width:11 bar:RM from:start till:09/03/1977 color:vocals width:3 bar:RM from:01/01/1998 till:01/12/1998 color:guitar width:11 bar:DF from:01/15/1974 till:11/07/1980 color:guitar width:11 bar:DF from:01/15/1974 till:11/07/1980 color:vocals width:3 bar:DF from:04/01/1994 till:02/06/2001 color:guitar width:11 bar:DF from:04/01/1994 till:02/06/2001 color:vocals width:3 bar:JW from:12/20/1975 till:11/07/1980 color:guitar width:11 bar:JW from:12/20/1975 till:11/07/1980 color:keyboard width:7 bar:JW from:12/20/1975 till:11/07/1980 color:vocals width:3 bar:JW from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:guitar width:11 bar:JW from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:keyboard width:7 bar:JW from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:vocals width:3 bar:JW from:03/06/2017 till:end color:guitar width:11 bar:JW from:03/06/2017 till:end color:vocals width:3 bar:TS from:09/30/1977 till:11/07/1980 color:bass width:11 bar:TS from:03/01/1978 till:11/07/1980 color:vocals width:3 bar:TS from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:bass width:11 bar:TS from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:vocals width:3 bar:TS from:03/06/2017 till:end color:bass width:11 bar:TS from:03/06/2017 till:end color:vocals width:3 }} === Zasedbe === {| class="toccolours" border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 style="float: width: 375px; margin: 0 0 1em 1em; border-collapse: collapse; border: 1px solid #E2E2E2;" width=99% |- ! width="25%" valign="top" bgcolor="#e7ebee" | 1971-1974 ! width="25%" valign="top" bgcolor="#e7ebee" | 1974-1975 ! width="25%" valign="top" bgcolor="#e7ebee" | 1976-1977 ! width="25%" valign="top" bgcolor="#e7ebee" | 1977-1980 |- | valign=top | * '''[[Glenn Frey]]''' - [[vokal]], [[kitara]], [[klaviature]], slide kitara, [[orglice (glasbilo)|orglice]] * '''[[Bernie Leadon]]''' - kitare, vokal, [[banjo]], [[mandolina]], dobro * '''[[Randy Meisner]]''' - [[bas kitara]], vokal, kitara * '''[[Don Henley]]''' - vokal, [[bobni]], kitara | valign=top | * '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature * '''[[Don Felder]]''' - kitare, vokal, slide kitara, pedal steel, talk box * '''Bernie Leadon''' - kitare, vokal, banjo, mandolina, pedal steel * '''Randy Meisner''' - bas kitara, vokal * '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala | valign=top | * '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature * '''Don Felder''' - kitare, vokal, slide kitara, pedal steel * '''[[Joe Walsh]]''' - kitare, vokal, klaviature, talk box * '''Randy Meisner''' - bas kitara, vokal, guitarrón * '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala, sintetizator | valign=top | * '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature * '''Don Felder''' - kitare, vokal, [[orgle|električne orgle]], talk box * '''Joe Walsh''' - kitare, vokal, klaviature, talk box, slide kitara * '''[[Timothy B. Schmit]]''' - bas kitara, vokal * '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala |- ! width="25%" valign="top" bgcolor="#e7ebee" | 1980-1994 ! width="25%" valign="top" bgcolor="#e7ebee" | 1994-2001 ! width="25%" valign="top" bgcolor="#e7ebee" | 2001-2013 ! width="25%" valign="top" bgcolor="#e7ebee" | 2013-2016 |- | valign=top | '''Premor''' | valign=top | * '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature * '''Don Felder''' - kitare, vokal, pedal steel, mandolina * '''Joe Walsh''' - kitare, vokal, orgle, slide kitara * '''Timothy B. Schmit''' - bas kitara, vokal * '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala, akustična kitara | valign=top | * '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature * '''Joe Walsh''' - kitare, vokal, klaviature, talk box, orglice * '''Timothy B. Schmit''' - bas kitara, vokal * '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala, kitare | valign=top | * '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature * '''Bernie Leadon''' - kitare, vokal, banjo, mandolina, pedal steel * '''Joe Walsh''' - kitare, vokal, klaviature, talk box, orglice * '''Timothy B. Schmit''' - bas kitara, vokal * '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala, kitare |- ! width="25%" valign="top" bgcolor="#e7ebee" | 2016-2017 ! width="25%" valign="top" bgcolor="#e7ebee" | 2017 ! width="25%" valign="top" bgcolor="#e7ebee" | 2017 - sedaj ! width="25%" valign="top" bgcolor="#e7ebee" | |- | valign=top | '''Premor''' | valign=top | * '''Joe Walsh''' - kitare, vokal, klaviature, talk box, orglice * '''Timothy B. Schmit''' - bas kitara, vokal * '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala, kitare | valign=top | * '''Joe Walsh''' - kitare, vokal, klaviature, talk box, orglice * '''Timothy B. Schmit''' - bas kitara, vokal * '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala, kitare * '''Vince Gill''' - vokal, kitare * '''Deacon Frey''' - vokal, kitare |- |} == Diskografija == {{col-begin}} {{col-2}} ===Studijski albumi=== * ''[[Eagles (album)|Eagles]]'' (1972) * ''[[Desperado (album)|Desperado]]'' (1973) * ''[[On the Border]]'' (1974) * ''[[One of These Nights]]'' (1975) * ''[[Hotel California (album)|Hotel California]]'' (1976) * ''[[The Long Run]]'' (1979) * ''[[Long Road Out of Eden]]'' (2007) ===Albumi v živo=== * ''[[Eagles Live]]'' (1980) * ''[[Hell Freezes Over]]'' (1994) * ''[[Farewell 1 Tour - Live from Melbourne]]'' (2005) * ''[[Live from the Forum MMXVIII]]'' (2020) {{col-2}} ===Kompilacijski albumi=== * ''[[Their Greatest Hits (1971–1975)]]'' (1976) * ''[[Eagles Greatest Hits, Vol. 2]]'' (1982) * ''The Best of Eagles'' (1985) * ''The Legend of Eagles'' (1988) * ''[[The Very Best of the Eagles]]'' (1994) * ''[[Selected Works: 1972–1999]]'' (2000) * ''[[The Very Best Of (album, Eagles)|The Very Best Of]]'' (2003) * ''[[Eagles (box set)|Eagles]]'' (2005) * ''The Studio Albums 1972–1979'' (2013) * ''Legacy'' (2018) {{col-end}} == Nagrade == === [[Nagrada Grammy|Grammyji]] === {| class="wikitable" |- ! Leto ! Kategorija ! Naslov |- | 1975 | Najboljša vokalna pop izvedba dueta, skupine ali zbora | »Lyin' Eyes« |- | 1977 | Posnetek leta | »Hotel California« |- | 1977 | Najboljši vokalni aranžma | »New Kid in Town« |- | 1979 | Najboljša vokalna rock izvedba dueta ali skupine | »Heartache Tonight« |- | 2008 | Najboljša vokalna country izvedba dueta ali skupine | »How Long« |- | 2009 | Najboljša instrumentalna pop izvedba | »I Dreamed There Was No War« |} === Ostalo === * Leta 1998 je bila skupina sprejeta v [[Hram slavnih rokenrola]] v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]]. * 7. decembra 1999 je RIAA počastila Eaglese s priznanjem za najbolje prodajan album stoletja za ''[[Their Greatest Hits (1971–1975)]].''<ref>{{navedi novice|title=Eagles hits album named best-selling of century|publisher=CNN|date=8. december 1999|url=http://archives.cnn.com/1999/SHOWBIZ/Music/12/08/eagles/|accessdate=22. januar 2017|language=en|archive-date=2011-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20110816155604/http://archives.cnn.com/1999/SHOWBIZ/Music/12/08/eagles/|url-status=dead}}</ref> * Leta 2001 je bila skupina sprejeta v Hram slavnih vokalnih skupin. * Leta 2003 je televizijska hiša Country Music Television skupino uvrstila na 34. mesto ''Seznama 40 največjih mož countryja''. Eaglesi so bili eni izmed štirih izvajalcev na seznamu, ki so bili duet ali skupina, poleg zasedb Alabama, Flatt & Scruggs in Brooks & Dunn. * Leta 2015 je bila skupina izbrana za prejem nagrade [[Kennedy Center Honors]], kar je najvišje ameriško odlikovanje na področju kulture in umetnosti. Nagrado naj bi prejeli 6. decembra, vendar je bila podelitev prestavljena zaradi Freyjevega šibkega zdravja.<ref name="Kennedy"/> Frey je mesec dni kasneje umrl.<ref name="Morton"/><ref name="TMZ"/> == Sklici == {{sklici|30em}} == Viri == {{Refbegin}} *{{navedi knjigo|title=To the Limit: The Untold Story of the Eagles|url=https://archive.org/details/tolimituntoldsto0000elio|last=Eliot|first=Marc|publisher=Da Capo Press|year=2004|isbn=978-0-3068-1398-6|language=en}} *{{navedi knjigo|title=Heaven and Hell: My Life in the Eagles (1974–2001)|url=https://archive.org/details/heavenhellmylife0000feld|last2=Holden|first2=Wendy|publisher=Wiley & Sons|year=2008|isbn=978-0-4704-5042-0|language=en|first1=Don|last1=Felder|authorlink1=Don Felder}} *{{navedi knjigo|title=Born Standing Up: A Comic's Life|url=https://archive.org/details/bornstandingupco0000mart_s1v1|last=Martin|first=Steve|publisher=Scribner|year=2007|isbn=978-1-4165-5364-9|language=en}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Eagles (band)}} *{{official|http://www.eaglesband.com}} *{{discogs artist}} *{{Allmusic|class=artist|id=mn0000144847}} *[http://donhenley.com Don Henley] uradna spletna stran *[http://www.timothybschmit.com Timothy B. Schmit] uradna spletna stran *[http://joewalsh.com Joe Walsh] uradna spletna stran *[http://www.glennfreyonline.com Glenn Frey] uradna spletna stran *[http://donfelder.com/ Don Felder] uradna spletna stran {{Eagles}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1971]] [[Kategorija:Ameriške rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1980]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 1994]] [[Kategorija:Prejemniki grammyja]] [[Kategorija:Eagles| ]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] 7tk3ki9v1c7p78skc8f4kkfkrivkb87 10 244218 6760255 6239700 2026-10-04T11:23:03Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 videz 6760255 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Slovenija | navbar = Plain | bodystyle = background: #ffffff; border: 2px solid #DA291C; | titlestyle = background: #0055A5; color: #ffffff; | groupstyle = background: #F0F4F9; color: #000000; text-align: right; | liststyle = background: #ffffff; | title = [[Slika:Flag of Slovenia.svg|22px|border]] [[Slovenija|<span style="color:#ffffff;">Slovenija</span>]] | listclass = hlist | group1 = Zgodovina | list1 = * [[Časovni pregled zgodovina Slovenije|Časovni pregled]] * [[Noriško kraljestvo]]/[[Panonija]] * [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] * [[Samova plemenska zveza]] * [[Karantanija]] * [[Spodnja Panonija]] * [[Regnum Carantanum]] * [[Kranjska krajina]] * [[Slovenska marka]] * [[Spanheimi]] * [[Celjska grofija]] * [[Vojvodina Kranjska]] * [[Ilirske province]] * [[Ilirsko kraljestvo]] * [[Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi]] * [[Metternichov absolutizem]] * [[Revolucije leta 1848]] * [[Bachov absolutizem]] * [[Taborsko gibanje]] * [[Soška fronta]] * [[Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945]] * [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov]] * [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] * [[Slovenska krajina (Ogrska)]] * [[Murska republika]] * [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[Dravska banovina]] * [[Narodnoosvobodilni boj]] * [[Slovensko povojno begunstvo]] * [[Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991]] * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] * [[Socialistična republika Slovenija]] | group2 = Politika<br />in uprava | list2 = * [[Predsednik Republike Slovenije|Predsednik]] * [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik Vlade]] * [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] * [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]] * [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računsko sodišče]] * [[Seznam političnih strank v Sloveniji|Politične stranke]] * [[Volitve v Sloveniji|Volitve]] * [[Ustava Republike Slovenije|Ustava]] * [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] * [[Pravo v Sloveniji|Pravo]] * [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančna uprava]] * [[Zunanja politika Slovenije|Zunanja politika]] * [[Policija (Slovenija)|Policija]] * [[Slovenska vojska|Vojska]] * [[Človekove pravice v Sloveniji|Človekove pravice]] | group3 = Geografija | list3 = * [[Seznam gora v Sloveniji|Gore]] * [[Doline v Sloveniji|Doline]] * [[Hidrologija Slovenije|Hidrologija]] ** [[Seznam rek v Sloveniji|Reke]] ** [[Plovne poti v Sloveniji|Plovne poti]] ** [[Seznam jezer v Sloveniji|Jezera]] ** [[Seznam slapov v Sloveniji|Slapovi]] * [[Seznam otokov v Sloveniji|Otoki]] * [[Seznam kraških jam v Sloveniji|Jame]] * [[Seznam parkov v Sloveniji|Parki]] * [[Seznam zavarovanih območjih v Sloveniji|Zavarovani parki]] * [[Zavarovana območja Slovenije|Zavarovana območja]] * [[Rastlinstvo Slovenije|Rastlinstvo]] * [[Živalstvo Slovenije|Živalstvo]] * [[Naselja v Sloveniji|Naselja]] * [[Občine v Sloveniji|Občine]] * [[Statistične regije Slovenije|Statistične regije]] * [[Urbanizem v Sloveniji|Urbanizem]] | group4 = Gospodarstvo | list4 = * [[Banka Slovenije]] * [[Seznam bank v Sloveniji|Banke]] * [[Davki v Sloveniji|Davki]] * [[Ljubljanska borza]] * [[Mednarodni kazalniki Slovenije|Mednarodni kazalniki]] * [[Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo]] * [[Seznam slovenskih podjetij|Podjetja]] * [[Turizem v Sloveniji|Turizem]] * [[Zgodovina gospodarstva v Sloveniji|Zgodovina]] | group5 = Demografija | list5 = * [[Slovenci]] * [[Koroški Slovenci]] * [[Beneški Slovenci]] * [[Porabski Slovenci]] * [[Izseljevanje Slovencev]] * [[Hrvati v Sloveniji|Hrvati]] * [[Italijani v Sloveniji|Italijani]] * [[Madžari v Sloveniji|Madžari]] * [[Makedonci v Sloveniji|Makedonci]] * [[Romi v Sloveniji|Romi]] * [[Srbi v Sloveniji|Srbi]] * [[Socialna problematika v Sloveniji|Socialna problematika]] | group6 = Kultura | list6 = * [[Slovenska arhitektura|Arhitektura]] * [[Seznam slovenskih filmov|Filmografija]] * [[Slovenska glasba|Glasba]] * [[Izobraževanje v Sloveniji|Izobraževanje]] * [[Seznam slovenskih narodnih jedi|Kuhinja]] * [[Prazniki v Sloveniji|Prazniki]] * [[Slovenščina]] * [[Slovenska narečja|Narečja]] * [[Slovenska književnost|Književnost]] | group7 = Arhitektura | list7 = * [[Seznam gradov v Sloveniji|Gradovi]] * [[Seznam dvorcev v Sloveniji|Dvorci]] * [[Seznam trdnjav v Sloveniji|Trdnjave]] * [[Seznam samostanov v Sloveniji|Samostani]] * [[Seznam cerkva v Sloveniji|Cerkve]] | group8 = Religija | list8 = * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Rimskokatoliška cerkev]] * [[Evangeličanska cerkev v Sloveniji|Evangeličanska cerkev]] * [[Pravoslavna cerkev v Sloveniji|Pravoslavna cerkev]] * [[Judje v Sloveniji|Judje]] * [[Islam v Sloveniji|Islam]] * [[Slovanska mitologija|Mitologija]] | group9 = Promet | list9 = * [[Adria Airways]] * [[Avtobusni promet v Sloveniji|Avtobusi]] * [[Cestni promet v Sloveniji|Ceste]] * [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] * [[Letalstvo v Sloveniji|Letalstvo]] * [[Logistika v Sloveniji|Logistika]] * [[Luka Koper]] * [[Železnica v Sloveniji|Železnica]] | group10 = Mediji | list10 = * [[Seznam slovenskih časopisov|Časopisi]] * [[Komunikacije v Sloveniji|Komunikacije]] ([[Internet v Sloveniji|Internet]] • [[Kibernetika v Sloveniji|Kibernetika]]) * [[Medijske družbe v Sloveniji|Medijske družbe]] * [[Seznam slovenskih radijskih postaj|Radio]] * [[Seznam revij v Sloveniji|Revije]] * [[Slovenska tiskovna agencija]] * [[Seznam televizijskih postaj v Sloveniji|Televizija]] | group11 = Simboli | list11 = * [[Zastava Slovenije|Državna zastava]] * [[Grb Slovenije|Državni grb]] * [[Zdravljica]] * [[Triglav]] * [[Lipa]] * [[Slovenski tolar|Tolar]] * [[Slovenski evrokovanci|Evrokovanci]] | group12 = Šport | list12 = * [[Slovenski športnik leta|Športnik leta]] * [[Bloudkovo priznanje]] * [[Olimpijski komite Slovenije]] * [[Slovenska nogometna reprezentanca|Nogometna reprezentanca]] * [[Slovenska košarkarska reprezentanca|Košarkarska reprezentanca]] * [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca]] * [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004]] * [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013]] * [[35. šahovska olimpijada]] * [[Letalnica bratov Gorišek]] }}<noinclude> [[Kategorija:Slovenija|*]] [[Kategorija:Slovenska navigacijska polja|{{PAGENAME}}]]</noinclude> fbmti6e0xqwpp4dzldaiuodebjunkz8 6760256 6760255 2026-10-04T11:25:23Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6760256 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Slovenija | navbar = Plain | bodystyle = background: #ffffff; border: 2px solid #DA291C; | titlestyle = background: #0055A5; color: #ffffff; | groupstyle = background: #F0F4F9; color: #000000; text-align: right; | liststyle = background: #ffffff; | title = {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija|<span style="color:#ffffff;">Slovenija</span>]] | listclass = hlist | group1 = Zgodovina | list1 = * [[Časovni pregled zgodovina Slovenije|Časovni pregled]] * [[Noriško kraljestvo]]/[[Panonija]] * [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] * [[Samova plemenska zveza]] * [[Karantanija]] * [[Spodnja Panonija]] * [[Regnum Carantanum]] * [[Kranjska krajina]] * [[Slovenska marka]] * [[Spanheimi]] * [[Celjska grofija]] * [[Vojvodina Kranjska]] * [[Ilirske province]] * [[Ilirsko kraljestvo]] * [[Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi]] * [[Metternichov absolutizem]] * [[Revolucije leta 1848]] * [[Bachov absolutizem]] * [[Taborsko gibanje]] * [[Soška fronta]] * [[Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945]] * [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov]] * [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] * [[Slovenska krajina (Ogrska)]] * [[Murska republika]] * [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[Dravska banovina]] * [[Narodnoosvobodilni boj]] * [[Slovensko povojno begunstvo]] * [[Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991]] * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] * [[Socialistična republika Slovenija]] | group2 = Politika<br />in uprava | list2 = * [[Predsednik Republike Slovenije|Predsednik]] * [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik Vlade]] * [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] * [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]] * [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računsko sodišče]] * [[Seznam političnih strank v Sloveniji|Politične stranke]] * [[Volitve v Sloveniji|Volitve]] * [[Ustava Republike Slovenije|Ustava]] * [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] * [[Pravo v Sloveniji|Pravo]] * [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančna uprava]] * [[Zunanja politika Slovenije|Zunanja politika]] * [[Policija (Slovenija)|Policija]] * [[Slovenska vojska|Vojska]] * [[Človekove pravice v Sloveniji|Človekove pravice]] | group3 = Geografija | list3 = * [[Seznam gora v Sloveniji|Gore]] * [[Doline v Sloveniji|Doline]] * [[Hidrologija Slovenije|Hidrologija]] ** [[Seznam rek v Sloveniji|Reke]] ** [[Plovne poti v Sloveniji|Plovne poti]] ** [[Seznam jezer v Sloveniji|Jezera]] ** [[Seznam slapov v Sloveniji|Slapovi]] * [[Seznam otokov v Sloveniji|Otoki]] * [[Seznam kraških jam v Sloveniji|Jame]] * [[Seznam parkov v Sloveniji|Parki]] * [[Seznam zavarovanih območjih v Sloveniji|Zavarovani parki]] * [[Zavarovana območja Slovenije|Zavarovana območja]] * [[Rastlinstvo Slovenije|Rastlinstvo]] * [[Živalstvo Slovenije|Živalstvo]] * [[Naselja v Sloveniji|Naselja]] * [[Občine v Sloveniji|Občine]] * [[Statistične regije Slovenije|Statistične regije]] * [[Urbanizem v Sloveniji|Urbanizem]] | group4 = Gospodarstvo | list4 = * [[Banka Slovenije]] * [[Seznam bank v Sloveniji|Banke]] * [[Davki v Sloveniji|Davki]] * [[Ljubljanska borza]] * [[Mednarodni kazalniki Slovenije|Mednarodni kazalniki]] * [[Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo]] * [[Seznam slovenskih podjetij|Podjetja]] * [[Turizem v Sloveniji|Turizem]] * [[Zgodovina gospodarstva v Sloveniji|Zgodovina]] | group5 = Demografija | list5 = * [[Slovenci]] * [[Koroški Slovenci]] * [[Beneški Slovenci]] * [[Porabski Slovenci]] * [[Izseljevanje Slovencev]] * [[Hrvati v Sloveniji|Hrvati]] * [[Italijani v Sloveniji|Italijani]] * [[Madžari v Sloveniji|Madžari]] * [[Makedonci v Sloveniji|Makedonci]] * [[Romi v Sloveniji|Romi]] * [[Srbi v Sloveniji|Srbi]] * [[Socialna problematika v Sloveniji|Socialna problematika]] | group6 = Kultura | list6 = * [[Slovenska arhitektura|Arhitektura]] * [[Seznam slovenskih filmov|Filmografija]] * [[Slovenska glasba|Glasba]] * [[Izobraževanje v Sloveniji|Izobraževanje]] * [[Seznam slovenskih narodnih jedi|Kuhinja]] * [[Prazniki v Sloveniji|Prazniki]] * [[Slovenščina]] * [[Slovenska narečja|Narečja]] * [[Slovenska književnost|Književnost]] | group7 = Arhitektura | list7 = * [[Seznam gradov v Sloveniji|Gradovi]] * [[Seznam dvorcev v Sloveniji|Dvorci]] * [[Seznam trdnjav v Sloveniji|Trdnjave]] * [[Seznam samostanov v Sloveniji|Samostani]] * [[Seznam cerkva v Sloveniji|Cerkve]] | group8 = Religija | list8 = * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Rimskokatoliška cerkev]] * [[Evangeličanska cerkev v Sloveniji|Evangeličanska cerkev]] * [[Pravoslavna cerkev v Sloveniji|Pravoslavna cerkev]] * [[Judje v Sloveniji|Judje]] * [[Islam v Sloveniji|Islam]] * [[Slovanska mitologija|Mitologija]] | group9 = Promet | list9 = * [[Adria Airways]] * [[Avtobusni promet v Sloveniji|Avtobusi]] * [[Cestni promet v Sloveniji|Ceste]] * [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] * [[Letalstvo v Sloveniji|Letalstvo]] * [[Logistika v Sloveniji|Logistika]] * [[Luka Koper]] * [[Železnica v Sloveniji|Železnica]] | group10 = Mediji | list10 = * [[Seznam slovenskih časopisov|Časopisi]] * [[Komunikacije v Sloveniji|Komunikacije]] ([[Internet v Sloveniji|Internet]] • [[Kibernetika v Sloveniji|Kibernetika]]) * [[Medijske družbe v Sloveniji|Medijske družbe]] * [[Seznam slovenskih radijskih postaj|Radio]] * [[Seznam revij v Sloveniji|Revije]] * [[Slovenska tiskovna agencija]] * [[Seznam televizijskih postaj v Sloveniji|Televizija]] | group11 = Simboli | list11 = * [[Zastava Slovenije|Državna zastava]] * [[Grb Slovenije|Državni grb]] * [[Zdravljica]] * [[Triglav]] * [[Lipa]] * [[Slovenski tolar|Tolar]] * [[Slovenski evrokovanci|Evrokovanci]] | group12 = Šport | list12 = * [[Slovenski športnik leta|Športnik leta]] * [[Bloudkovo priznanje]] * [[Olimpijski komite Slovenije]] * [[Slovenska nogometna reprezentanca|Nogometna reprezentanca]] * [[Slovenska košarkarska reprezentanca|Košarkarska reprezentanca]] * [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca]] * [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004]] * [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013]] * [[35. šahovska olimpijada]] * [[Letalnica bratov Gorišek]] }}<noinclude> [[Kategorija:Slovenija|*]] [[Kategorija:Slovenska navigacijska polja|{{PAGENAME}}]]</noinclude> tt983agxpsz7sig8djtdrjnccj3df0y 6760260 6760256 2026-10-04T11:35:28Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 np 6760260 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Slovenija | navbar = Plain | bodystyle = background: #ffffff; border: 2px solid #DA291C; | titlestyle = background: #0055A5; color: #ffffff; | groupstyle = background: #F0F4F9; color: #000000; text-align: right; | liststyle = background: #ffffff; | title = {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija|<span style="color:#ffffff;">Slovenija</span>]] | listclass = hlist | group1 = [[Zgodovina Slovenije|Zgodovina]] | list1 = * [[Časovni pregled zgodovina Slovenije|Časovni pregled]] * [[Noriško kraljestvo]]/[[Panonija]] * [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] * [[Samova plemenska zveza]] * [[Karantanija]] * [[Spodnja Panonija]] * [[Regnum Carantanum]] * [[Kranjska krajina]] * [[Slovenska marka]] * [[Spanheimi]] * [[Celjska grofija]] * [[Vojvodina Kranjska]] * [[Ilirske province]] * [[Ilirsko kraljestvo]] * [[Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi]] * [[Metternichov absolutizem]] * [[Revolucije leta 1848]] * [[Bachov absolutizem]] * [[Taborsko gibanje]] * [[Soška fronta]] * [[Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945]] * [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov]] * [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] * [[Slovenska krajina (Ogrska)]] * [[Murska republika]] * [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[Dravska banovina]] * [[Narodnoosvobodilni boj]] * [[Slovensko povojno begunstvo]] * [[Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991]] * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] * [[Socialistična republika Slovenija]] | group2 = [[Politika Slovenije|Politika<br />in uprava]] | list2 = * [[Predsednik Republike Slovenije|Predsednik]] * [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik Vlade]] * [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] * [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]] * [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računsko sodišče]] * [[Seznam političnih strank v Sloveniji|Politične stranke]] * [[Volitve v Sloveniji|Volitve]] * [[Ustava Republike Slovenije|Ustava]] * [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] * [[Pravo v Sloveniji|Pravo]] * [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančna uprava]] * [[Zunanja politika Slovenije|Zunanja politika]] * [[Policija (Slovenija)|Policija]] * [[Slovenska vojska|Vojska]] * [[Človekove pravice v Sloveniji|Človekove pravice]] | group3 = [[Geografija Slovenije|Geografija]] | list3 = * [[Seznam gora v Sloveniji|Gore]] * [[Doline v Sloveniji|Doline]] * [[Hidrologija Slovenije|Hidrologija]] ** [[Seznam rek v Sloveniji|Reke]] ** [[Plovne poti v Sloveniji|Plovne poti]] ** [[Seznam jezer v Sloveniji|Jezera]] ** [[Seznam slapov v Sloveniji|Slapovi]] * [[Seznam otokov v Sloveniji|Otoki]] * [[Seznam kraških jam v Sloveniji|Jame]] * [[Seznam parkov v Sloveniji|Parki]] * [[Seznam zavarovanih območjih v Sloveniji|Zavarovani parki]] * [[Zavarovana območja Slovenije|Zavarovana območja]] * [[Rastlinstvo Slovenije|Rastlinstvo]] * [[Živalstvo Slovenije|Živalstvo]] * [[Naselja v Sloveniji|Naselja]] * [[Občine v Sloveniji|Občine]] * [[Statistične regije Slovenije|Statistične regije]] * [[Urbanizem v Sloveniji|Urbanizem]] | group4 = [[Gospodarstvo Slovenije|Gospodarstvo]] | list4 = * [[Banka Slovenije]] * [[Seznam bank v Sloveniji|Banke]] * [[Davki v Sloveniji|Davki]] * [[Ljubljanska borza]] * [[Mednarodni kazalniki Slovenije|Mednarodni kazalniki]] * [[Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo]] * [[Seznam slovenskih podjetij|Podjetja]] * [[Turizem v Sloveniji|Turizem]] * [[Zgodovina gospodarstva v Sloveniji|Zgodovina]] | group5 = [[Demografija Slovenije|Demografija]] | list5 = * [[Slovenci]] * [[Koroški Slovenci]] * [[Beneški Slovenci]] * [[Porabski Slovenci]] * [[Izseljevanje Slovencev]] * [[Hrvati v Sloveniji|Hrvati]] * [[Italijani v Sloveniji|Italijani]] * [[Madžari v Sloveniji|Madžari]] * [[Makedonci v Sloveniji|Makedonci]] * [[Romi v Sloveniji|Romi]] * [[Srbi v Sloveniji|Srbi]] * [[Socialna problematika v Sloveniji|Socialna problematika]] | group6 = [[Kultura Slovenije|Kultura]] | list6 = * [[Slovenska arhitektura|Arhitektura]] * [[Seznam slovenskih filmov|Filmografija]] * [[Slovenska glasba|Glasba]] * [[Izobraževanje v Sloveniji|Izobraževanje]] * [[Seznam slovenskih narodnih jedi|Kuhinja]] * [[Prazniki v Sloveniji|Prazniki]] * [[Slovenščina]] * [[Slovenska narečja|Narečja]] * [[Slovenska književnost|Književnost]] | group7 = [[Slovenska arhitektura|Arhitektura]] | list7 = * [[Seznam gradov v Sloveniji|Gradovi]] * [[Seznam dvorcev v Sloveniji|Dvorci]] * [[Seznam trdnjav v Sloveniji|Trdnjave]] * [[Seznam samostanov v Sloveniji|Samostani]] * [[Seznam cerkva v Sloveniji|Cerkve]] | group8 = [[Religija v Sloveniji|Religija]] | list8 = * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Rimskokatoliška cerkev]] * [[Evangeličanska cerkev v Sloveniji|Evangeličanska cerkev]] * [[Pravoslavna cerkev v Sloveniji|Pravoslavna cerkev]] * [[Judje v Sloveniji|Judje]] * [[Islam v Sloveniji|Islam]] * [[Slovanska mitologija|Mitologija]] | group9 = [[Promet v Sloveniji|Promet]] | list9 = * [[Adria Airways]] * [[Avtobusni promet v Sloveniji|Avtobusi]] * [[Cestni promet v Sloveniji|Ceste]] * [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] * [[Letalstvo v Sloveniji|Letalstvo]] * [[Logistika v Sloveniji|Logistika]] * [[Luka Koper]] * [[Železnica v Sloveniji|Železnica]] | group10 = [[Mediji v Sloveniji|Mediji]] | list10 = * [[Seznam slovenskih časopisov|Časopisi]] * [[Komunikacije v Sloveniji|Komunikacije]] ([[Internet v Sloveniji|Internet]] • [[Kibernetika v Sloveniji|Kibernetika]]) * [[Medijske družbe v Sloveniji|Medijske družbe]] * [[Seznam slovenskih radijskih postaj|Radio]] * [[Seznam revij v Sloveniji|Revije]] * [[Slovenska tiskovna agencija]] * [[Seznam televizijskih postaj v Sloveniji|Televizija]] | group11 = [[Državni simboli Slovenije|Simboli]] | list11 = * [[Zastava Slovenije|Državna zastava]] * [[Grb Slovenije|Državni grb]] * [[Zdravljica]] * [[Triglav]] * [[Lipa]] * [[Slovenski tolar|Tolar]] * [[Slovenski evrokovanci|Evrokovanci]] | group12 = [[Šport v Sloveniji|Šport]] | list12 = * [[Slovenski športnik leta|Športnik leta]] * [[Bloudkovo priznanje]] * [[Olimpijski komite Slovenije]] * [[Slovenska nogometna reprezentanca|Nogometna reprezentanca]] * [[Slovenska košarkarska reprezentanca|Košarkarska reprezentanca]] * [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca]] * [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004]] * [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013]] * [[35. šahovska olimpijada]] * [[Letalnica bratov Gorišek]] }}<noinclude> [[Kategorija:Slovenija|*]] [[Kategorija:Slovenska navigacijska polja|{{PAGENAME}}]]</noinclude> cehu07xo6p291534p6l2zpxikxuocbg 0 268411 6760086 6687168 2026-10-03T18:24:34Z ~2026-53157-17 266758 /* */ 6760086 wikitext text/x-wiki {{Infobox National football team | Name = Anglija | Flag = Flag of England.svg | FIFA Trigramme = ENG | Nickname = Trije levi | Association = [[The Football Association]] | Confederation = [[UEFA]] (Europe) | Coach = [[Gareth Southgate]] | Captain = [[Harry Kane]] | Vice-Captain = [[Steven Gerrard]] | Most caps = [[Peter Shilton]] (125) | Top scorer = [[Wayne Rooney]] (53) | Home Stadium = [[Wembley Stadium]] | pattern_la1 = _eng26H | pattern_b1 = _eng26H | pattern_ra1 = _eng26H | pattern_sh1 = _eng26H | pattern_so1 = _eng26Hl | leftarm1 = FFFFFF | body1 = FFFFFF | rightarm1 = FFFFFF | shorts1 = FFFFFF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _eng26A | pattern_b2 = _eng26A | pattern_ra2 = _eng26A | pattern_sh2 = _eng26A | pattern_so2 = _eng26Al | leftarm2 = fe080a | body2 = fe080a | rightarm2 = fe080a | shorts2 = 000040 | socks2 = fe080a | First game = {{fb|Scotland}} 0–0 Anglija {{ikonazastave|Anglija}}<br />([[Partick]], [[Škotska]]; 30. november 1872) | Largest win = {{ikonazastave|Irska}} Irska 0–13 Anglija {{ikonazastave|Anglija}}<br />([[Belfast]], [[Irska]]; 18. februar 1882) | Largest loss = {{fb|Slovenia|}} 20–1 Anglija {{ikonazastave|Anglija}}<br />([[Budimpešta]], [[Madžarska]]; 23. maj 2023) | World cup apps = 13 | World cup first = 1950 | World cup best = Prvaki: [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]] | Regional name = [[Evropsko prvenstvo v nogometu|Evropsko prvenstvo]] | Regional cup apps = 7 | Regional cup first = [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1968|1968]] | Regional cup best = 3. mesto: [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1968|1968]]<br />Polfinale: [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1996|1996]] |Badge=Arms of The Football Association (include star).svg}} '''Angleška nogometna reprezentanca''' predstavlja [[Anglija|Anglijo]] v [[nogomet]]u. Njihov največji uspeh je osvojitev [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|Svetovnega prvenstva v nogometu 1966]]. == Trenutna ekipa == {{nat fs g start|background=#0B0B3F|color=#ffffff}} {{nat fs g player|no=1|pos=GK|name=[[Tom Heaton]]|age={{Birth date and age|1986|4|15|df=y}}|caps=3|goals=0|club=[[Burnley F.C.|Burnley]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=13|pos=GK|name=[[Jack Butland]]|age={{Birth date and age|1993|3|10|df=y}}|caps=5|goals=0|club=[[Stoke City F.C.|Stoke City]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=22|pos=GK|name=[[Fraser Forster]]|age={{Birth date and age|1988|3|17|df=y}}|caps=6|goals=0|club=[[Southampton F.C.|Southampton]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=23|pos=GK|name=[[Joe Hart]]|age={{Birth date and age|1987|4|19|df=y}}|caps=71|goals=0|club=[[Manchester City F.C.|Manchester City]]|clubnat=ENG}} {{nat fs break|background=#0B0B3F}} {{nat fs g player|no=2|pos=DF|name=[[Kieran Trippier]]|age={{Birth date and age|1990|9|19|df=y}}|caps=1|goals=0|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=3|pos=DF|name=[[Ryan Bertrand]]|age={{Birth date and age|1989|8|5|df=y}}|caps=14|goals=0|club=[[Southampton F.C.|Southampton]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=4|pos=DF|name=[[Phil Jones (footballer, born 1992)|Phil Jones]]|age={{Birth date and age|1992|2|21|df=y}}|caps=21|goals=0|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=5|pos=DF|name=[[Gary Cahill]]|age={{Birth date and age|1985|12|19|df=y}}|caps=55|goals=4|club=[[Chelsea F.C.|Chelsea]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=6|pos=DF|name=[[John Stones]]|age={{Birth date and age|1994|5|28|df=y}}|caps=18|goals=0|club=[[Manchester City F.C.|Manchester City]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=12|pos=DF|name=[[Kyle Walker]]|age={{Birth date and age|1990|5|28|df=y}}|caps=27|goals=0|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=14|pos=DF|name=[[Aaron Cresswell]]|age={{Birth date and age|1989|12|15|df=y}}|caps=2|goals=0|club=[[West Ham United F.C.|West Ham United]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=15|pos=DF|name=[[Ben Gibson]]|age={{Birth date and age|1993|1|15|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=16|pos=DF|name=[[Chris Smalling]]|age={{Birth date and age|1989|11|22|df=y}}|caps=31|goals=1|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=ENG}} {{nat fs break|background=#0B0B3F}} {{nat fs g player|no=7|pos=MF|name=[[Raheem Sterling]]|age={{Birth date and age|1994|12|8|df=y}}|caps=32|goals=2|club=[[Manchester City F.C.|Manchester City]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=8|pos=MF|name=[[Eric Dier]]|age={{Birth date and age|1994|1|15|df=y}}|caps=19|goals=2|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=10|pos=MF|name=[[Dele Alli]]|age={{Birth date and age|1996|4|11|df=y}}|caps=19|goals=2|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=11|pos=MF|name=[[Alex Oxlade-Chamberlain]]|age={{birth date and age|1993|8|15|df=y}}|caps=27|goals=6|club=[[Arsenal F.C.|Arsenal]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=17|pos=MF|name=[[Jake Livermore]]|age={{Birth date and age|1989|11|14|df=y}}|caps=3|goals=0|club=[[West Bromwich Albion F.C.|West Bromwich Albion]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=19|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|age=[[10. january 1999]] (23 let)|caps=34|goals=5|club=[[Chelsea]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=21|pos=MF|name=[[Jesse Lingard]]|age={{Birth date and age|1992|12|15|df=y}}|caps=4|goals=0|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=ENG}} {{nat fs break|background=#0B0B3F}} {{nat fs g player|no=9|pos=FW|name=[[Harry Kane]]|other=[[Temporary Captain]]|age={{Birth date and age|1993|7|28|df=y}}|caps=19|goals=8|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=18|pos=FW|name=[[Jermain Defoe]]|age={{Birth date and age|1982|10|7|df=y}}|caps=57|goals=20|club=[[AFC Bournemouth|Bournemouth]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=20|pos=FW|name=[[Marcus Rashford]]|age={{Birth date and age|1997|10|31|df=y}}|caps=9|goals=1|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=ENG}} {{nat fs end|background=#0B0B3F}} == Zunanje povezave == * {{Official|http://www.thefa.com/England/}} {{Kategorija v Zbirki|England national football team}} {{sport-stub}} [[Kategorija:Evropske nogometne reprezentance]] [[Kategorija:Angleška nogometna reprezentanca|*]] {{normativna kontrola}} gpszcwjinkoi8f7hii45yyt7hezwwzi 6760088 6760086 2026-10-03T18:25:41Z ~2026-53157-17 266758 /* */ 6760088 wikitext text/x-wiki {{Infobox National football team | Name = Anglija | Flag = Flag of England.svg | FIFA Trigramme = ENG | Nickname = Trije levi | Association = [[The Football Association]] | Confederation = [[UEFA]] (Europe) | Coach = [[Gareth Southgate]] | Captain = [[Harry Kane]] | Vice-Captain = [[Steven Gerrard]] | Most caps = [[Peter Shilton]] (125) | Top scorer = [[Wayne Rooney]] (53) | Home Stadium = [[Wembley Stadium]] | pattern_la1 = _eng26H | pattern_b1 = _eng26H | pattern_ra1 = _eng26H | pattern_sh1 = _eng26H | pattern_so1 = _eng26Hl | leftarm1 = FFFFFF | body1 = FFFFFF | rightarm1 = FFFFFF | shorts1 = FFFFFF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _eng26A | pattern_b2 = _eng26A | pattern_ra2 = _eng26A | pattern_sh2 = _eng26A | pattern_so2 = _eng26Al | leftarm2 = fe080a | body2 = fe080a | rightarm2 = fe080a | shorts2 = 000040 | socks2 = fe080a | First game = {{fb|Scotland}} 0–0 Anglija {{ikonazastave|Anglija}}<br />([[Partick]], [[Škotska]]; 30. november 1872) | Largest win = {{ikonazastave|Irska}} Irska 0–13 Anglija {{ikonazastave|Anglija}}<br />([[Belfast]], [[Irska]]; 18. februar 1882) | Largest loss = {{fb|Hungary|1949}} 7–1 Anglija {{ikonazastave|Anglija}}<br />([[Budimpešta]], [[Madžarska]]; 23. maj 1954) | World cup apps = 13 | World cup first = 1950 | World cup best = Prvaki: [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]] | Regional name = [[Evropsko prvenstvo v nogometu|Evropsko prvenstvo]] | Regional cup apps = 7 | Regional cup first = [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1968|1968]] | Regional cup best = 3. mesto: [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1968|1968]]<br />Polfinale: [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1996|1996]] |Badge=Arms of The Football Association (include star).svg}} '''Angleška nogometna reprezentanca''' predstavlja [[Anglija|Anglijo]] v [[nogomet]]u. Njihov največji uspeh je osvojitev [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|Svetovnega prvenstva v nogometu 1966]]. == Trenutna ekipa == {{nat fs g start|background=#0B0B3F|color=#ffffff}} {{nat fs g player|no=1|pos=GK|name=[[Tom Heaton]]|age={{Birth date and age|1986|4|15|df=y}}|caps=3|goals=0|club=[[Burnley F.C.|Burnley]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=13|pos=GK|name=[[Jack Butland]]|age={{Birth date and age|1993|3|10|df=y}}|caps=5|goals=0|club=[[Stoke City F.C.|Stoke City]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=22|pos=GK|name=[[Fraser Forster]]|age={{Birth date and age|1988|3|17|df=y}}|caps=6|goals=0|club=[[Southampton F.C.|Southampton]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=23|pos=GK|name=[[Joe Hart]]|age={{Birth date and age|1987|4|19|df=y}}|caps=71|goals=0|club=[[Manchester City F.C.|Manchester City]]|clubnat=ENG}} {{nat fs break|background=#0B0B3F}} {{nat fs g player|no=2|pos=DF|name=[[Kieran Trippier]]|age={{Birth date and age|1990|9|19|df=y}}|caps=1|goals=0|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=3|pos=DF|name=[[Ryan Bertrand]]|age={{Birth date and age|1989|8|5|df=y}}|caps=14|goals=0|club=[[Southampton F.C.|Southampton]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=4|pos=DF|name=[[Phil Jones (footballer, born 1992)|Phil Jones]]|age={{Birth date and age|1992|2|21|df=y}}|caps=21|goals=0|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=5|pos=DF|name=[[Gary Cahill]]|age={{Birth date and age|1985|12|19|df=y}}|caps=55|goals=4|club=[[Chelsea F.C.|Chelsea]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=6|pos=DF|name=[[John Stones]]|age={{Birth date and age|1994|5|28|df=y}}|caps=18|goals=0|club=[[Manchester City F.C.|Manchester City]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=12|pos=DF|name=[[Kyle Walker]]|age={{Birth date and age|1990|5|28|df=y}}|caps=27|goals=0|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=14|pos=DF|name=[[Aaron Cresswell]]|age={{Birth date and age|1989|12|15|df=y}}|caps=2|goals=0|club=[[West Ham United F.C.|West Ham United]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=15|pos=DF|name=[[Ben Gibson]]|age={{Birth date and age|1993|1|15|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=16|pos=DF|name=[[Chris Smalling]]|age={{Birth date and age|1989|11|22|df=y}}|caps=31|goals=1|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=ENG}} {{nat fs break|background=#0B0B3F}} {{nat fs g player|no=7|pos=MF|name=[[Raheem Sterling]]|age={{Birth date and age|1994|12|8|df=y}}|caps=32|goals=2|club=[[Manchester City F.C.|Manchester City]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=8|pos=MF|name=[[Eric Dier]]|age={{Birth date and age|1994|1|15|df=y}}|caps=19|goals=2|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=10|pos=MF|name=[[Dele Alli]]|age={{Birth date and age|1996|4|11|df=y}}|caps=19|goals=2|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=11|pos=MF|name=[[Alex Oxlade-Chamberlain]]|age={{birth date and age|1993|8|15|df=y}}|caps=27|goals=6|club=[[Arsenal F.C.|Arsenal]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=17|pos=MF|name=[[Jake Livermore]]|age={{Birth date and age|1989|11|14|df=y}}|caps=3|goals=0|club=[[West Bromwich Albion F.C.|West Bromwich Albion]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=19|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|age=[[10. january 1999]] (23 let)|caps=34|goals=5|club=[[Chelsea]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=21|pos=MF|name=[[Jesse Lingard]]|age={{Birth date and age|1992|12|15|df=y}}|caps=4|goals=0|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=ENG}} {{nat fs break|background=#0B0B3F}} {{nat fs g player|no=9|pos=FW|name=[[Harry Kane]]|other=[[Temporary Captain]]|age={{Birth date and age|1993|7|28|df=y}}|caps=19|goals=8|club=[[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=18|pos=FW|name=[[Jermain Defoe]]|age={{Birth date and age|1982|10|7|df=y}}|caps=57|goals=20|club=[[AFC Bournemouth|Bournemouth]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=20|pos=FW|name=[[Marcus Rashford]]|age={{Birth date and age|1997|10|31|df=y}}|caps=9|goals=1|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=ENG}} {{nat fs end|background=#0B0B3F}} == Zunanje povezave == * {{Official|http://www.thefa.com/England/}} {{Kategorija v Zbirki|England national football team}} {{sport-stub}} [[Kategorija:Evropske nogometne reprezentance]] [[Kategorija:Angleška nogometna reprezentanca|*]] {{normativna kontrola}} meie29sjtzgv30x0dpn8c2onbey3djq 0 269396 6760021 6736682 2026-10-03T13:11:28Z ~2026-53211-09 266733 /* Življenjepis */ 6760021 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image= }} '''Vida Čadonič Špelič''', [[Slovenci|slovenska]] [[veterinar]]ka in [[političarka]], * [[16. julij]] [[1959]], [[Balkovci]]. == Življenjepis == Osnovno šolo je obiskovala v [[Vinica, Črnomelj|Vinici]] (1966–74), srednjo zdravstveno šolo pa v Novem mestu (1974–78). Leta 1978 se je vpisala na študij [[Veterinarska medicina|veterine]] na [[Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani|Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer je diplomirala 1983. Po študiju je eno leto službovala kot terenska veterinarka v Dolenjskem veterinarskem zavodu Novo mesto, med letoma 1985 in 1993 pa je delala kot medobčinska veterinarska inšpektorica pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto.<ref name=":0"> Cestnik, Vojteh: Čadonič Špelič, Vida (1959–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020890/#novi-slovenski-biografski-leksikon (25. marec 2026).</ref> Leta 1993 je doktorirala na [[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|Veterinarski fakulteti v Ljubljani]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P372|title=Dr. Vida Čadonič Špelič|accessdate=31. 3. 2026|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta [[1993]] je postala poslanka [[1. državni zbor Republike Slovenije|1. državnega zbora Republike Slovenije]], pri čemer je [[23. februar]]ja [[1993]] nadomestila [[Lojze Peterle|Lojzeta Peterleta]] (do [[31. oktober|31. oktobra]] [[1994]]); v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bila članica naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za vprašanja invalidov Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za vprašanja invalidov]], * [[Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj]], * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]] in * [[Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo]]. Med 8. decembrom 2000 in 31. avgustom 2004 je bila [[državni sekretar Republike Slovenije|državna sekretarka Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]]. Med letoma 2004 in 2013 je opravljala funkcijo generalne direktorice [[Veterinarska uprava Republike Slovenije|Veterinarske uprave RS]].<ref name=":0" /> Od leta 2015 je bila direktorica občinske uprave [[Mestna občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]]. Funkcijo je opravljala do leta 2022.<ref name=":1" /> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidirala na listi [[NSi]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah v državni zbor leta 2022]] je ponovno kandidirala na listi NSi in bila izvoljena za poslanko. Opravlja funkcijo predsednice Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na državnozborskih volitvah leta 2026 je nastopila na skupni listi [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], a se ni uvrstila med poslance.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/slovo-od-poslanskih-klopi-nekaterih-zelo-prepoznavnih-imen|title=Slovo od poslanskih klopi nekaterih zelo prepoznavnih imen|date=23. 3. 2026|accessdate=31. 3. 2026|website=www.delo.si}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Sklici == {{sklici}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Čadonič Špelič, Vida}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] [[Kategorija:Generalni direktorji Veterinarske uprave Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Doktorirali na Veterinarski fakulteti v Ljubljani]] mtj7fbiud55iwo0b3o5zm2rnkyvg314 0 286846 6760179 5932325 2026-10-04T06:06:16Z Engelbert 76895 pp 6760179 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis-Clitus-Honoré Delègue |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis-Clitus-Honoré Delègue''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[22. junij]] [[1878]], † [[6. maj]] [[1971]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/D%C3%A9l%C3%A9gu%C3%A9/Louis-Clitus-Honor%C3%A9/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Delègue, Louis-Clitus-Honoré}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 60z5d48ox65vtjelk7b6zqu519ff76s 0 286848 6759992 5928044 2026-10-03T12:01:11Z Engelbert 76895 pp 6759992 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Etienne-Charles-Ferdinand Delhomme |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1943 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Etienne-Charles-Ferdinand Delhomme''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[12. julij]] [[1884]], † [[5. september]] [[1944]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Delhomme/Etienne-Charles-Ferdinand/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Delhomme, Etienne-Charles-Ferdinand}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] a2njc1yl4kp4gsqa0qkh4349ume9y1m 0 286947 6760029 6098382 2026-10-03T13:42:26Z Engelbert 76895 pp, nk 6760029 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Agathon-Jules-Joseph Deligne |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1949]] |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Agathon-Jules-Joseph Deligne''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[17. januar]] [[1890]], † [[17. februar]] [[1961]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Deligne/Agathon-Jules-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Deligne, Agathon-Jules-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] owr30dtgh5gvoyiazk3agun1sdog3rx 0 286948 6760030 5931474 2026-10-03T13:47:23Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6760030 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jules-Marie-Victor Delmas |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1941<br>1945–1946 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jules-Marie-Victor Delmas''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[29. november]] [[1885]], † [[10. marec]] [[1955]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Delmas/Jules-Marie-Victor/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Delmas, Jules-Marie-Victor}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] kwa7zbsgb1sl1ubhc3815mj7i1yyc1d 0 286949 6760035 5931363 2026-10-03T13:56:33Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6760035 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Joseph-Dominique-Victor-Robert Delmotte |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1947 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Joseph-Dominique-Victor-Robert Delmotte''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[30. januar]] [[1888]], † [[25. julij]] [[1969]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Delmotte/Joseph-Dominique-Victor-Robert/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Delmotte, Joseph-Dominique-Victor-Robert}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vichyjska Francija]] 2fog34u8x6vd8877i65i31x8wmam88h 0 286950 6760176 5930194 2026-10-04T05:46:18Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6760176 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Hermann-Françis-Denis Delsuc |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1946 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Hermann-Françis-Denis Delsuc''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[31. julij]] [[1887]], † [[13. september]] [[1960]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Delsuc/Hermann-Frantz-Denis/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Delsuc, Hermann-Françis-Denis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] ignsfj8fu5htxas6k21ihthnbo9qbtd 0 286951 6760180 5932362 2026-10-04T06:09:28Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6760180 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis-Pierre-Henri Demain |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis-Pierre-Henri Demain''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[11. februar]] [[1874]], † [[22. november]] [[1957]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Demain/Louis-Pierre-Henri/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Demain, Louis-Pierre-Henri}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] dtse1mnog16zl79kypyo40kdeen81lh 0 286952 6760187 5930044 2026-10-04T06:26:19Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6760187 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri-Fernand Dentz |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1900–1943 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henri-Fernand Dentz''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[16. december]] [[1881]], † [[13. december]] [[1945]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Dentz/Henri-Fernand/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Dentz, Henri-Fernand}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1945]] [[Kategorija:Umrli v zaporu]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski kolaboracionisti]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Visoki komisarji Francije za Levant]] 9vpbpyugc5tzf41i7yclo6tjtu3pj0o 6760188 6760187 2026-10-04T06:31:54Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6760188 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri-Fernand Dentz |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1900–1943 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henri-Fernand Dentz''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[16. december]] [[1881]], † [[13. december]] [[1945]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Dentz/Henri-Fernand/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Dentz, Henri-Fernand}} [[Kategorija:Umrli v zaporu]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski kolaboracionisti]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Visoki komisarji Francije za Levant]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]] ii12b59zekn89fkahm6uplujxx1cfj2 0 302564 6760148 6502980 2026-10-03T23:33:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760148 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name = Doris Debenjak |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] }} '''Doris Debenjak''' (roj. Krisch/[[Doroteja Kosec]]/Doris Krisch)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gottscheer-gedenkstaette.at/Zeitung%20Oktober%2008.pdf |title=Gottscheer Gedenkstätte Graz Mariatrost, Jahrgang 45, Folge 5, August/September/Oktober 2008, S. 17 |access-date=2011-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131003090826/http://www.gottscheer-gedenkstaette.at/Zeitung%20Oktober%2008.pdf |archive-date=2013-10-03 |url-status=dead}}</ref> je bila [[Slovenija|slovenska]] [[jezikoslovec|jezikoslovka]] in [[prevajalec|prevajalka]], * [[5. avgust]] [[1936]], [[Ljubljana]], † [[21. september]] [[2013]]. == Življenje in delo == Doris Krisch se je rodila v Ljubljani staršem [[Kočevarji|Kočevarjem]]. Odraščala je s [[slovenščina|slovenščino]] in [[nemščina|nemščino]], ni se pa naučila [[Kočevarščina|kočevarskega narečja]]. Poročila se je s slovenskim filozofom in prevajalcem [[Božidar Debenjak|Božidarjem Debenjakom]], s katerim je bila poročena do smrti. [[Diploma|Diplomirala]] je leta 1959 iz nemščine in [[angleščina|angleščine]] s književnostjo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Potem je eno leto poučevala na učiteljišču v Novem mestu. Od leta 1960 je delala kot asistentka in potem kot lektorica za nemščino na oddelku za germanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1982 dalje je prevajala kot samostojna kulturna delavka iz nemščine v slovenščino in obratno. Od leta 1988 do leta 1991 je bila predsednica Zveze znanstvenih in tehničnih prevajalcev Jugoslavije. Med drugim je glavna avtorica največjega slovensko-nemškega ter nemško slovenskega slovarja, katera je izdala skupaj z možem ter s sinom [[Primož Debenjak|Primožem]]. Tudi monumentalno prevajanje [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjeve]] [[Slava vojvodine Kranjske|Slave vojvodine Kranjske]] je bil zastavljeno in izpeljano kot veliki projekt družine Debenjak, za kar so vsi trije prejeli odlikovanje Republike Slovenije - [[Red za zasluge (Slovenija)|Red za zasluge]]. Prof. Doris Debenjak ga je žal prejela šele posthumno. Doris Debenjak je bila članica [[Društvo Kočevarjev staroselcev|Društva Kočevarjev staroselcev]], ki so ga ustanovili leta 1992 v [[Kočevske Poljane|Kočevskih Poljanah]]. 8. decembra 2002 je bila na občnem zboru v [[Občice|Občicah]] izvoljena za članico upravnega odbora.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gottscheer.net/obcni.html |title=Društvo Kočevarjev staroselcev: Občni zbor 2001 |accessdate=2011-10-23 |archive-date=2013-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131017144611/http://www.gottscheer.net/obcni.html |url-status=dead }}</ref> Do konca 80. let je bila delegatka v Skupščini SRS. == Izbrana bibliografija == * Doris Debenjak, ''Nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar'', Ljubljana 1974, 1988(6); * [[Ivan Maček]] Matija, ''Erinnerungen eines jugoslawischen Freiheitskämpfers'', Köln 1984 (prevod iz slovenščine v nemščino); * [[Johann Gottlieb Fichte]], ''Izbrani spisi'', Ljubljana 1984 (prevod iz nemščine v slovenščino), * Doris Debenjak, Božidar Debenjak, Primož Debenjak, ''Veliki nemško-slovenski slovar'', Ljubljana 1993, 1998; ''Veliki slovensko-nemški slovar'', Ljubljana 1995 *''[[Janez Vajkard Valvasor]] - [[Slava vojvodine Kranjske]]'' : integralni prevod {{COBISS|ID=247151616}} (prevajalka) (Ljubljana, 2009-2012) *''[[Janez Vajkard Valvasor]] - [[Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške]]'' (prevajalka) (Ljubljana, 2014) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih prevajalcev]] == Reference == <references /> == Zunanje povezave == * [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/druzinske-zgodbe-druzina-debenjak/ava2.134040096/ RTVSLO, 2012/04/ Družinske zgodbe: Družina Debenjak] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140419013805/http://ava.rtvslo.si/predvajaj/druzinske-zgodbe-druzina-debenjak/ava2.134040096/ |date=2014-04-19 }} * [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/germanistika/slovensko/zgodovina-profesorji.htm Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za filozofijo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070129032738/http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/germanistika/Slovensko/zgodovina-profesorji.htm |date=2007-01-29 }} * [http://www.mladina.si/tednik/200036/clanek/kocevarji/ Mladina, 2000/36/ Urša Matos: Zmerjajo nas z nacisti. Društvo Kočevarjev staroselcev proti politizaciji zgodovine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080517174838/http://www.mladina.si/tednik/200036/clanek/kocevarji/ |date=2008-05-17 }} (s sliko s Kočevarji v Občicah: Henrik Dralka, Maridi Tscherne, Avgust Gril, Ferdinand Heferle in Doris Debenjak, foto: Borut Krajnc) * [http://www.s12.si/kultura-umetnost/izven-okvirja/1235-slava-vojvodine-kranjske-nastajanje-prevoda-v-slovenino.html Studio 12, 2011/02/ O prevajanju Slave vojvodine Kranjske] * [http://knjiga.dnevnik.si/sl/Premisleki/974/O+novem+prevodu+Slave+vojvodine+Kranjske%3A+Druga%C4%8Den+pogled+na+baro%C4%8Dno+mojstrovino/ Dnevnik, 2012/06/ O novem prevodu Slave vojvodine Kranjske: Drugačen pogled na baročno mojstrovino] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140419060922/http://knjiga.dnevnik.si/sl/Premisleki/974/O+novem+prevodu+Slave+vojvodine+Kranjske%3A+Druga%C4%8Den+pogled+na+baro%C4%8Dno+mojstrovino |date=2014-04-19 }} * [http://www.mladina.si/147123/sramota-dezele-kranjske/ Mladina, 2013/08/ Kultura: Sramota dežele Kranjske] * [http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/po-323-letih-je-ende-postal-konec.html/ Delo, 2012/06/ Po 323 letih je Ende postal konec] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141108093904/http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/po-323-letih-je-ende-postal-konec.html/ |date=2014-11-08 }} * [http://www.delo.si/kultura/razno/prevajalci-valvasorja-odlikovani-za-velik-podvig.html/ Delo, 2014/11/ Prevajalci Valvasorja odlikovani za velik podvig] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Debenjak, Doris}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Kočevarji]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] toef0w679z6un16m2haamfkqbjolab6 0 306951 6760243 6748227 2026-10-04T09:53:33Z Darkopet 88858 /* Priznanja za dobrodelnost */ 6760243 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |name = Svetlana Ražnatović - Ceca |image = Ceca koncert ljubljana 2009.jpeg |caption = Ceca na koncertu v Ljubljani |image_size = |background = solo_singer |birth_name = Svetlana Veličković |alias = »Ceca« |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = |death_place = |genre = [[folk]], [[Pop glasba|pop]], [[turbo folk]] |occupation = <!-- Wikidata --> |instrument = |years_active = 1987– |website = <!-- Wikidata --> }} '''Svetlana Ražnatović''' (rojena '''Veličković'''), bolj znana po vzdevku '''Ceca''', [[Srbi|srbska]] pevka [[Popularna glasba|popularne glasbe]], *&nbsp;[[14. junij]] [[1973]], [[Žitorađa]]. Pogosto je označena kot pomembna predstavnica in simbol [[turbo folk]]a.<ref name="Delo">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/pismo-iz-beograda-srbski-turbofolk-kot-opij-ljudskih-mnozic.html |title=Pismo iz Beograda: Srbski turbofolk kot opij ljudskih množic |accessdate= |date=4.8.2013 |format= |work=Delo d.d., Vili Einspieler |archive-date=2013-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130927100027/http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/pismo-iz-beograda-srbski-turbofolk-kot-opij-ljudskih-mnozic.html |url-status=dead }}</ref> Do sedaj je objavila 18 [[Glasbeni album|albumov]]. Je tudi lastnica [[Nogometni klub|nogometnega kluba]] »Obilić«, glasbenega studia in [[Založba|založbene]] hiše »Cecamusic« ter parfumske linije ''Illusion''.<ref name="Scandal">{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-na-licu-mesta-ceca-promovisala-parfem-illusion-by-ceca |title=Ceca promovisala parfem Illusion |accessdate= |date=1.12.2015 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg pevske kariere je v javnosti znana kot vdova srbskega paravojaškega vodje [[Arkan|Željka Ražnatovića - Arkana]] in je pogosto predmet političnih kontroverz.<ref name="Delo"/> == Biografija == Rodila se je 14. junija leta [[1973]] v Prokuplju. Svoje otroštvo je preživela v srbski vasici [[Žitorađa]]. Bila je odlična dijakinja, z enakim uspehom pa je končala tudi srednjo veterinarsko šolo. Prvič je stopila na oder s petimi leti, ko je prepevala na prireditvi ''Susreti sela''. Z večjimi nastopi je začela s 14. leti. Svetlana je podpisala pogodbo s tedaj največjo založbo v Jugoslaviji, [[PGP RTB]] in kmalu zatem na Ilidži v [[Sarajevo|Sarajevu]], tedaj enem največjih festivalov narodne glasbe, s pesmijo [[Cvetak zanovetak]] osvojila nagrado za najboljšo debitantko. Od takrat je objavila 18 albumov in prodala več deset milijonov albumov. Leta 1991 je prvič igrala tudi na [[Film|filmu]]. Z Radom Šerbedžijo je uprizorila zgodovinsko »Koštano«.<ref>{{Navedi splet |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2003/avgust/07/ST-02-06082003.shtml |title=arhivska kopija |accessdate=2011-12-17 |archive-date=2013-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928033028/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2003/avgust/07/ST-02-06082003.shtml |url-status=dead }}</ref> 11. oktobra leta 1993 je spoznala [[Željko Ražnatović|Željka Ražnatovića Arkana]], dve leti kasneje pa sta se poročila. V zakonu sta se rodila dva otroka – Veljko in Anastasija. 15. januarja 2000 je postala vdova, ko je Arkan umrl v atentatu.<ref>{{navedi splet |url=http://24ur.com/novice/svet/ubili-zeljka-raznjatovica-arkana.html |title=Ubili Željka Ražnjatovića Arkana |accessdate= |date= 17.1.2000 |format= |work=24.ur, STA }}</ref> Ceca je danes lastnica nogometnega kluba »Obilić«, glasbenega studia in založbene hiše »Cecamusic«. Ima svojo linijo parfumov in ročnih ur. Za sabo ima deset koncertnih turnej, od tega pet evropskih in dve svetovni. Podrla je več rekordov obiskanosti koncertov na Balkanu,<ref>{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/422182/Ceca-oborila-rekord-u-Novom-Sadu-Dve-veceri-za-redom-napunila-Spens |title=Ceca oborila rekord u Novom Sadu |accessdate= |date= 30.11.2013 |format= |work=Blic.rs }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/9976-ceca-raznatovic-u-prilepu-srusila-rekord-sa-usca.html |title=Ceca u Prilepu srušila rekord sa Ušća |accessdate= |date=30.11.2013 |format= |work=Story.rs |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924120741/http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/9976-ceca-raznatovic-u-prilepu-srusila-rekord-sa-usca.html |url-status=dead }}</ref> v Evropi<ref>{{navedi splet |url=http://www.scandal.rs/rekord-u-becu-ceca-bolja-i-od-dejvida-gete/ |title=Rekord i u Beču: Ceca bolja i od Dejvida Gete |accessdate= |date=30.11.2013 |format= |work=Scandal.rs |archive-date=2013-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202234539/http://www.scandal.rs/rekord-u-becu-ceca-bolja-i-od-dejvida-gete/ |url-status=dead }}</ref> in v Avstraliji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/12407-ceca-pred-12-000-ljudi-u-sidneju.html |title=Ceca pred 12.000 ljuci |accessdate= |date=30.11.2013 |format= |work=Story.rs |archive-date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315055254/http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/12407-ceca-pred-12-000-ljudi-u-sidneju.html |url-status=dead }}</ref> Pojavila se je na naslovnicah najbolj vplivnih evropskih in tudi svetovnih medijev (''The New York Times'', ''GQ magazine'', ''La Repubblica'', ''FHM magazine'', ''La Figaro'', ''Observer magazine'', ''CKM magazine'', ''Marie Claire'' …). Dobitnica je številnih [[Svetlana_Ražnatović#Festivali|glasbenih nagrad]], ne samo v Srbiji, temveč tudi v drugih državah Balkana. V letih 2014 in 2015 je bila članica žirije glasbeno-tekmovalnega šova ''Pinkove zvezde''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.pinkovezvezde.net/ziri-takmicenja/ |title=Žiri Zvezde Pinka |accessdate= |date=7.2.2015 |format= |work=Pinkovezvezde.net |archive-date=2015-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150207104646/http://www.pinkovezvezde.net/ziri-takmicenja/ |url-status=dead }}</ref> Pevka je prvega decembra 2015 promovirala drugo linijo parfumov, z naslovom ''Illusion''.<ref name="Scandal.rs">{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-na-licu-mesta-ceca-promovisala-parfem-illusion-by-ceca |title=Ceca promovisala parfem Illusion |accessdate= |date=1.12.2015 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ceca je v letu 2016 postala zaščitni obraz kozmetične linije ''Flormar''.<ref name="Blic.rs">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/tajna-njene-lepote-ceca-postala-zastitno-lice-kozmeticke-linije/78qfjs6 |title=Ceca postala zaštitno lice kozmetičke linije |accessdate= |date=5.8.2016 |format= |work= }}</ref> Pevka je v letu 2021 postala članica žirije glasbeno-tekmovalnega šova ''Zvezde Granda''.<ref>{{navedi splet |url=https://grand.online/zvezde-granda/news/ekskuzivno-svetlana-ceca-raznatovic-u-ziriju-zvezda-granda |title=Žiri Zvezda Granda |accessdate= |date=28.10.2021 |format= |work=Grand.online |archive-date=2021-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211028102023/https://grand.online/zvezde-granda/news/ekskuzivno-svetlana-ceca-raznatovic-u-ziriju-zvezda-granda |url-status=dead }}</ref> Oktobra 2022 se je začela predvajati pevkina resničnostna oddaja [[Ceca show (resničnostna oddaja)|Ceca show]]. === Javna podoba === Ceca je pogostokrat označena za največjo ali najbolj priljubljeno balkansko glasbeno zvezdo.<ref name="Najvećazvezda">{{navedi splet |url=http://www.kurir-info.rs/trijumf-ceca-u-restoranu-slavila-do-zore-clanak-1102403 |title=Ceca u restoranu slavila do zore |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.kurir-info.rs |archive-date=2013-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131128181923/http://www.kurir-info.rs/trijumf-ceca-u-restoranu-slavila-do-zore-clanak-1102403 |url-status=dead }}</ref><ref name="Najboljpriljubljena">{{navedi splet |url=http://www.story.rs/foto/foto-party/31781-ceca-slavila-uspeh-sa-decom.html |title=Ceca slavila uspeh sa decom |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.story.rs |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203061313/http://www.story.rs/foto/foto-party/31781-ceca-slavila-uspeh-sa-decom.html |url-status=dead }}</ref> Leta 2009 jo je portal ''Folk-estrada'' razglasil za najbolj priljubljeno pevko na Hrvaškem.<ref name="Priljubljena">{{navedi splet |url=http://vrbovec.org/vrbovec/hrvatska/ceca-je-najpopularnija-folk-pjevacica-u-hrvatskoj |title=Ceca najpopularnija folk pjevačica u Hrvatskoj |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.vrbovec.org |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203014425/http://vrbovec.org/vrbovec/hrvatska/ceca-je-najpopularnija-folk-pjevacica-u-hrvatskoj |url-status=dead }}</ref> Zaradi obtožb, da se je pojavila v [[Vukovar]]ju po njegovem padcu v [[Vojna na Hrvaškem|vojni na Hrvaškem]] (kar naj bi sicer bilo neresnično) in zaradi dejstva, da je bila žena paravojaškega vojskovodje Arkana, katerega enote so delovale tudi na hrvaških tleh, pa ima tam tudi številne nasprotnike.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dnevno.hr/vijesti/regija/108627-udovica-zlocinca-arkana-koja-je-u-cetnickoj-uniformi-marsirala-vukovarom-preko-noci-postala-humanitarka.html |title=Udovica zločinca Arkana koja je u četničkoj uniformi marširala Vukovarom, preko noći postala humanitarka |accessdate=24.3.2014 |date=14.12.2013 |format= |work=dnevno.hr |archive-date=2014-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140324111315/http://www.dnevno.hr/vijesti/regija/108627-udovica-zlocinca-arkana-koja-je-u-cetnickoj-uniformi-marsirala-vukovarom-preko-noci-postala-humanitarka.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.novine.ca/intervju//2010/i-1251a-Ceca_Svetlana_Raznatovic.asp |title=Dosije: Slučaj Svetlane Ražnatović/ CECA SASLUŠAVANA 3,5 SATA |accessdate=24.3.2014 |date=7.7.2010 |format= |work=novine.ca }}</ref> Zaradi domnevne nerecipročnosti pri gostovanju pevcev se pevka nastopom na Hrvaškem in v federativnemu delu Bosne in Hercegovine tudi javno odreka.<ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/tuja-scena/ceca-ne-boste-me-videli-peti-na-hrvaskem.html |title=Ceca: Ne boste me videli peti na Hrvaškem |accessdate=24.3.2012 |date=5.1.2013 |format= |work=[[24ur.com]] }}</ref> Ceca je [[pevka]], ki na območju Balkana ima največje število sledilcev na družbenem omrežju [[Facebook]]. Marca 2021 je na svoji uradni strani štela 1,1 milijona sledilcev.<ref name="Facebook">{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/svetlanacecaraznatovic/ |title=Ceca ima milion fanova na fejsbuku |accessdate=6.7.2016 |date= |format= |work=www.facebook.com }}</ref> Ceca je tudi na družbenem omrežju [[Twitter]] najbolj priljubljena glasbenica na Balkanu. Marca 2021 je štela 300 tisoč sledilcev.<ref name="Twitter">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/dominacija-ceca-obara-rekorde-i-na-tviteru/ndzcdf8 |title=Dominacija Ceca obara rekorde i na Tviteru |accessdate=24.8.2016 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> Ceca je tudi na portalu [[Youtube]] najbolj priljubljena balkanska pevka. Marca 2021 je štela 1,2 milijona sledilcev z 1,7 milijarde ogledov svojih video posnetkov.<ref name="CecaVipper">{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/user/CecaVIPPER/about |title=Svetlana Ceca Ražnatović na Youtube |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.youtube.com }}</ref><ref name="CecaVipperYoutube">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/rusi-sve-rekorde-ceca-ima-pola-milijarde-pregleda-na-jutjubu/0tqq7q8 |title=Ruši sve rekorde: Ceca ima pola milijarde pregleda |accessdate=6.7.2016 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> Televizijske oddaje, v katerih nastopa Ceca, so pogostokrat označene za najbolj spremljan program v Srbiji. <ref name="Gledanost">{{navedi splet |url=http://www.telegraf.rs/jetset/140127-rekord-ceca-specijal-najgledanija-emisija-dana |title=Rekord: Ceca specijal najgledanija emisija |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.telegraf.rs }}</ref> <ref name="Priljubljenost">{{navedi splet |url=http://www.alo.rs/stari-alo/Ceca_najgledanija_u_Juznoj_Srbiji/45216 |title=Ceca najgledanija u Južnoj Srbiji |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.alo.rs |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203044128/http://www.alo.rs/stari-alo/Ceca_najgledanija_u_Juznoj_Srbiji/45216 |url-status=dead }}</ref> Ceca je bila večkrat najbolj iskana oseba na spletu v Srbiji,<ref name="Iskana">{{navedi splet |url=http://www.danas.rs/dodaci/com_medi/ceca_najtrazenija.29.html?news_id=131479/ |title=Ceca najtraženija |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.tracara.com }}</ref><ref name="Iskanpojem">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/25808/Ceca-i-Britni-Spirs-najtrazenije-zvezde/komentari/hronoloski/desc |title=Ceca i Britni Spirs najtraženije zvezde |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> na Hrvaškem<ref name="Najboljiskana">{{navedi splet |url=http://tracara.com/ceca-najtrazenija-osoba-na-internetu-u-hrvatskoj/ |title=Ceca najtraženija osoba na internetu |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.tracara.com }}</ref><ref name="Tražena">{{navedi splet |url=http://www.croportal.net/showbiz/Ceca_najtrazenija_u_Hrvatskoj-511469 |title=Ceca najtraženija osoba u Hrvatskoj |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.croportal.net }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in v Sloveniji.<ref name="Najboljiskanpojem">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/1042233771 |title=Najbolj iskani Ceca in Saša Lendero |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.dnevnik.si |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203125710/http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/1042233771 |url-status=dead }}</ref><ref name="Najboljiskanapojma">{{navedi splet |url=http://dne.enaa.com/Internet-in-programi/Internet/Najbolj-iskana-sta-Murko-in-Dremljeva.html |title=Najbolj iskana sta Murko in Dremljeva |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.dne.enaa.com |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203022304/http://dne.enaa.com/Internet-in-programi/Internet/Najbolj-iskana-sta-Murko-in-Dremljeva.html |url-status=dead }}</ref> Na lestvicah najlepših ali najbolj seksi glasbenic je pogostokrat zasedla prva mesta.<ref name="najlepša">{{navedi splet |url=http://www.novosti.rs/vesti/spektakl.147.html:343922-Ceca---najlepsa-Srpkinja |title=Ceca najlepša Srpkinja |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}</ref><ref name="najlepšaglasbenica">{{navedi splet |url=http://www.scandal.rs/amerikanci-presudili-ceca-je-najlepsa-srpkinja/ |title=Amerikanci presudili: Ceca je najlepša Srpkinja |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.scandal.rs |archive-date=2013-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202234546/http://www.scandal.rs/amerikanci-presudili-ceca-je-najlepsa-srpkinja/ |url-status=dead }}</ref><ref name="najlepšafolkerka">{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/zabava/dzet-set/134844/ceca-najlepsa-srpska-folkerka.html |title=Ceca najlepša srpska folkerka! |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.pressonline.rs |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203014141/http://www.pressonline.rs/zabava/dzet-set/134844/ceca-najlepsa-srpska-folkerka.html |url-status=dead }}</ref><ref name="najlepšaoseba">{{navedi splet |url=http://lifestyle.enaa.com/Svet-slavnih/Domaca-estrada/Ceca-po-mnenju-Hrvatov-najlepsa-Srbkinja.html |title=Ceca je po mnenju Hrvatov najlepša Srbkinja |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.lifestyle.enaa.com }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ceca je bila v letu 2025 najbolj poslušana glasbenica na spletnem portalu ''YouTube'' na območju nekdanje skupne države.<ref>{{navedi splet |url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239249-ceca-zaradila-300000-evra-od-jutjuba-samo-u-2025-godini-ovo-je-razlog-zasto-sav-novac-ne-ostaje-njoj |title=Ceca zaradila 300000 evra od Jutjuba |accessdate=26.12.2025 |date=26.12.2025 |format= |work=[[Telegraf.rs]] }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://nportal.novosti.rs/sr/vest/124502/stars/poznati/ceca-raznatovic-jutjub-zarada |title=Ceca od Jutjuba zaradila 300000 evra |accessdate=26.12.2025 |date=26.12.2025 |format= |work=[[Novosti.rs]] }}</ref> Ima dva otroka – hčerko Anastasijo, ki se že nekaj časa ukvarja z glasbo in sina Veljka, ki je profesionalni [[bokser]]. Pevka je v letu [[2020]] prvič postala babica.<ref name="Novosti">{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:824581-CECA-POSTAJE-BAKA-Veljko-Raznatovic-ceka-bebu-sa-verenicom-Bogdanom-Rodic|title=Ceca postaje baka|accessdate=|date=3.11.2019|format=|work=Novosti.rs}}</ref> Čeprav je vse svoje studijske albume snemala izključno v srbskem jeziku, je pevka znana po tem, da na svojih koncertih poje tudi makedonsko narodno pesem ''Zajdi, zajdi'', v televizijske namene pa je posnela tudi pesem ''Bandido'' v španskem jeziku.<ref name="Zajdi">{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/vesti/estrada/regionalna-majka-kako-je-ceca-otpevala-zajdi-zajdi-u-skoplju |title=Regionalna majka: Kako je Ceca otpevala Zajdi zajdi u Skoplju! |accessdate=17.10.2017 |date= |format= |work=www.svet.rs }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Bandido">{{navedi splet |url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ovo-sigurno-niste-znali-ovako-ceca-u-duetu-peva-na-spanskom-video/1mbmjqb |title=Ceca u duetu na španskom jeziku! |accessdate=17.10.2017 |date= |format= |work=www.pulsonline.rs }}</ref> === Kontroverznost in težave z zakonom === Leta 2000 so se pojavile domneve o ponarejanju [[Oporoka|oporoke]] po možu, znanem srbskem paravojaškem vojskovodji in kriminalcu Željku Ražnatoviću - Arkanu.<ref name="Oporoka">{{navedi splet |url=http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/razvpita-ceca-ponaredila-oporoko-in-si-prilastila-ogromno-premozenje.html |title=Srbska zvezdnica ponaredila oporoko in otrokom ukradla premoženje? |accessdate=22.9.2013 |date= |format= |work=www.cekin.si |archive-date=2013-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130927135749/http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/razvpita-ceca-ponaredila-oporoko-in-si-prilastila-ogromno-premozenje.html |url-status=dead }}</ref> 17. marca 2003 so Ceco srbske oblasti spravile za rešetke, kjer je preživela štiri mesece. Obtožili so jo, da je sodelovala pri atentatu na premierja Zorana Đinđića in da je povezana z zemunsko mafijo.<ref name="Mladina">{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/96374/vojaski-in-politicni-turbo-folk/ |title=Vojaški in politični turbo folk |accessdate= |date=24. 3. 2003 |format= |work=Goran Tarlać; Mladina}}</ref> Obtožbe so kmalu umaknili, a so sledile nove. Tokrat za nezakonito posedovanje [[Orožje|orožja]]<ref name="Mladina"/> in utaje [[Davki|davkov]] pri preprodaji nogometašev nogometnega kluba Obilić. Epilog se je zgodil spomladi leta 2011, ko je Ceca priznala krivdo,<ref name="RTV SLO">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/svet/ceca-priznala-krivdo-za-zlorabo-polozaja/255228 |title=Ceca priznala krivdo za zlorabo položaja |accessdate= |date=12. april 2011 |format= |work=RTV Slovenija }}</ref><ref name="Delo"/><ref name="Cekin zapor">{{navedi splet |url=http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/zaprta-ceca-se-mora-drago-prodajati-pravkar-je-ostala-brez-500-000-evrov.html |title=Zaprta Ceca se MORA drago prodajati: Pravkar je ostala brez 500.000 evrov! |accessdate=22.9.2013 |date= |format= |work=www.cekin.si }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> za kar je dobila leto dni hišnega pripora in denarno kazen v višini 1,5 milijona evrov. Hišni pripor se ji je po osmih mesecih iztekel 22. februarja 2012.<ref>{{navedi splet |url=http://www.politikis.si/?p=51897 |title=Kraljica srbskega turbofolka Ceca znova na prostosti |accessdate= |date=22.2.2012 |format= |work=www.politikis.si }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ceci so leta [[2005]] prepovedali vstope v ZDA, Kanado in Avstralijo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/kultura/ceca-ne-sme-v-kanado-in-avstralijo.html?iskalnik=Foto:%20Nace%20Bizilj/ |title=Delo.si |accessdate=8. avgust 2016 |archive-date=2025-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250223115520/https://www.delo.si/kultura/ceca-ne-sme-v-kanado-in-avstralijo.html?iskalnik=Foto:%20Nace%20Bizilj/ |url-status=dead }}</ref> Mediji so v letu [[2006]] poročali, da so ji prepovedali tudi vstope na Kosovo, Hrvaško in v Bosno in Hercegovino.<ref>{{navedi splet|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/ceca-persona-non-grata-u-hrvatskoj-mogu-se-samo-nasmijati-na-njihove-zabrane-nisam-se-nimalo-potresla.-moja-brojna-publika-iz-rh-uvijek-nade-put-do-mene/3707481/ |title=Jutarnji.hr |accessdate=1. september 2019}}</ref> Avstralija ji je leta 2010. ukinila prepoved vstopa.<ref>{{navedi splet |url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/83396/Ceca-dobila-vizu-za-Australiju/ |title=Vesti-online.com |accessdate=1. september 2019 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Enako so leta 2011 storile tudi ZDA.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/ceca-moze-da-putuje-u-ameriku-clanak-107484/ |title=Kurir.rs |accessdate=11. avgust 2016}}</ref> Ceca brez težav nastopa v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3014125-vijore-se-srpske-trobojke-svi-pevaju-uglas-sa-cecom-a-ovim-recima-se-pevacica-obratila-hiljadama-ljudi-koji-su-dosli-na-koncert-foto-video |title=Telegraf.rs|accessdate=8. december 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-se-pojavila-na-bini-a-onda-se-ovim-recima-obratila-publici-na-kosovu-i-metohiji/r8v9p43 |title=Pulsonline.rs|accessdate=8. december 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/vesti/drustvo/ceca-je-ovom-pesmom-pocela-koncert-i-obradovala-narod-stotine-srba-peva-uglas/200569/vest|title=Alo.rs|accessdate=8. december 2018|archive-date=2018-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20181209032241/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/ceca-je-ovom-pesmom-pocela-koncert-i-obradovala-narod-stotine-srba-peva-uglas/200569/vest|url-status=dead}}</ref> Ceca je v letu 2019 napovedala koncerte v Kanadi. Leta 2007 je ena izmed prič na sojenju morilcem [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] povedala, da je Ceca z Dušanom Spasojevićem in Miletom Lukovićem načrtovala ugrabitev Željka Mitrovića, lastnika televizije Pink.<ref name="Načrtovanje">{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/5056/strah-od-cece.html |title=Strah od Cece |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=pressonline.rs }}</ref> Slednji jo je zaradi tega prepovedal na svoji [[Televizija|televiziji]], a se je po dveh letih premislil.<ref name="Ugrabitev">{{navedi splet |url=http://turbofolk.blog.siol.net/2009/05/14/ceca-po-dveh-letih-na-televiziji-pink.html |title=CECA: Po dveh letih na televiziji Pink! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=turbofolk.blog.siol.net }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Novembra 2011 se je Ceci in njenemu zetu Predragu Ocokoljiću pričelo sojenje zaradi domnevnega fizičnega in verbalnega napada na Aleksandra Olarevića, direktorja nogometnega kluba Mladi proleter. Gre za dogodke iz leta 2007.<ref name="Sojenje">{{navedi splet |url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/hollywood/razvpita-balkanska-zvezda-ceca-v-bolnisnici-ne-more-hoditi.html |title=Razvpita balkanska zvezda Ceca v bolnišnici: ne more hoditi |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.slovenskenovice.si }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ceca je bila 9. aprila 2014 spoznana za nedolžno.<ref name="BGSojenje">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/456524/Pogledajte-Pobegli-iz-skole-da-bi-sacekali-Cecu-ispred-suda |title=Ceca oslobođena krivice, đaci pobegli iz škole da bi sačekali Cecu ispred suda |accessdate=9.4.2014 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> Leta 2011 se je Ceci pričelo sojenje zaradi domnevnega dolga v višini 100.000 €, ki si ga je pevkin pokojni mož sposodil od poslovneža Vojislava Đurkovića. <ref name="Dolg">{{navedi splet |url=http://lifestyle.enaa.com/Svet-slavnih/Bogati-in-slavni/Ceca-zaradi-dolgov-prodaja-premozenje.html |title=Ceca zaradi dolgov prodaja premoženje! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=wwww.lifestyle.enaa.com |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103123317/http://lifestyle.enaa.com/Svet-slavnih/Bogati-in-slavni/Ceca-zaradi-dolgov-prodaja-premozenje.html |url-status=dead }}</ref> Pevko so tudi v tej zadevi spoznali za nedolžno. <ref name="Nidolga">{{navedi splet |url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:588421-Ceca-nista-ne-duguje |title=Ceca ništa ne duguje! |accessdate=28.1.2016 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}</ref> Leta 2013 se je končalo Cecino sojenje s pevko Jeleno Karleušo. Ceca je leta 2010 tožila Karleušo zaradi obrekovanja na spletu. Višje beograjsko sodišče je 27. septembra obsodilo Jeleno Karleušo na denarno kazen v višini 200 tisoč dinarjev (in dodatnih 70 tisoč dinarjev sodnih stroškov).<ref name="Epilog">{{navedi splet |url=http://turbofolk.blog.siol.net/2013/09/27/jeleno-karleuso-so-obsodili-ceci-raznatovic-bo-morala-placati-kar-200-tisoc-dinarjev.html |title=Jeleno Karleušo so obsodili: Ceci Ražnatović bo morala plačati kar 200 tisoč dinarjev! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.turbofolk.blog.siol.net }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Karleuša se je na obsodbo pritožila, a je bila februarja 2017 dokončno obsojena.<ref name="Epilogi">{{navedi splet |url=http://www.alo.rs/jk-mora-da-plati-ceci-80-000/96856 |title=Jelena Karleuša mora da plati Ceci 80 hiljada! |accessdate=23.2.2016 |date= |format= |work=www.alo.rs |archive-date=2017-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170223091338/http://www.alo.rs/jk-mora-da-plati-ceci-80-000/96856 |url-status=dead }}</ref> Ceca je maja 2017 ponovno tožila pevko Jeleno Karleušo. Ta je za časopis ''Telegraf'' dejala, da je Ceca sodelovala pri umoru na njenega takratnega fanta in znanega kriminalca Zorana Davidovića.<ref name="Telegraf">{{navedi splet |url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:667976-Ceca-opet-tuzi-Jecu |title= Ceca opet tuži Jelenu Karleušu! |accessdate=30.5.2017 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}</ref> Julija 2021 je ''N1 televizija'' predvajala dokumentarno oddajo ''Junaci doba zlog'', ki je govorila o pevkinem življenju in karieri. Cecina založba ''CecaMusic'' je nekaj dni kasneje oddajo umaknila s portala ''YouTube'', pevkini odvetniki pa so napovedali tožbo zoper ustvarjalcev oddaje.<ref name="Telegraf"/> === Dobrodelnost === Ceca je bila v obdobju med letoma 1997 in 2002<ref name="Fond">{{navedi splet |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2002/06/18/srpski/T02061702.shtml |title=Ugašen Fond |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2002/06/18/srpski/T02061702.shtml |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103065706/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2002/06/18/srpski/T02061702.shtml |url-status=dead }}</ref> predsednica humanitarnega fonda ''Treće dete'', ki je imel za cilj povečanje natalitete v Srbiji. Poleg tega je izpeljala več deset dobrodelnih koncertov, najbolj odmevni dogodki pa so: *Preureditev osnovne šole v rojstni vasi [[Žitorađa]]. *Sodelovanje v akciji ''Deca su nase najvece blago'' (pevka je posnela pesem Rađajte decu<ref name="Dobrodelnapesem">{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=NSBIPToT2CQ |title= Ceca Raznatovic Radjajte decu Official video |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.youtube.com }}</ref>). *Obnova apartmaja na Ginekološko-porodniškem oddelku Kliničnega centra v Beogradu.<ref name="Obnova">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/stara_arhiva/zabava/128097/Ginekolog-peva-folk.html |title= Ceca opremila apartman na klinici |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> *Obnovitev hiše družini Đusić iz Kruševca.<ref name="Dobrodelnost">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/396347/Srce-za-decu-Djusici-prvi-put-videli-more.html |title= Srce za decu: Đusići prvi put videli more |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> *Humanitarna akcija Srce za otroke.<ref name="Dobrodelo">{{navedi splet |url=http://www.svetplus.com/vesti/25749/ceca-lepa-brena-i-seka-aleksic-u-akciji-srce-za-decu-%28video%29.html |title= Ceca, Lepa Brena i Seka Aleksić u akciji Srce za decu |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.svetplus.com }}</ref> *Denarna pomoč za zdravljenje deklice.<ref name="Pomoč">{{navedi splet |url=http://www.telegraf.rs/vesti/809457-sakupljen-novac-za-operaciju-male-anastasije.html |title= Ceca i Bajatović dali 15.000 evra za lečenje bolesne devojčice! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.telegraf.rs }}</ref> *Pomoč Kraljevu po potresu.<ref name="Kraljevo">{{navedi splet |url=http://www.kurir-info.rs/ceca-dovezla-tri-slepera-pomoci-kraljevu-clanak-59842.html |title=Ceca dovezla tri šlepera pomoći Kraljevu |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.kurir-info.rs }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *Obisk Otroške vasi in podaritev zimskih oblačil.<ref name="Dečije selo">{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=u4-6csF2jJY |title= Ceca u poseti dečijem selu |accessdate=11.11.2013 |date= |format= |work=www.youtube.com }}</ref><ref name="Dečje selo">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/418819/Ceca-posetila-malisane-u-Decjem-selu |title= Ceca posetila mališane u dečjem selu |accessdate=11.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> *Pomoč prizadetim v poplavah, leta 2014<ref name="Poplave">{{navedi splet |url=http://svet24.si//clanek/537c94b2e6175/ceca-zrtvam-poplav-nakazala-dva-milijona |title=Ceca žrtvam poplav nakazala dva milijona |accessdate=23.5.2014 |date= |format= |work=www.svet24.si |archive-date=2014-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140525214405/http://svet24.si//clanek/537c94b2e6175/ceca-zrtvam-poplav-nakazala-dva-milijona |url-status=dead }}</ref> *Nakazilo fundaciji ALS.<ref name="FundacijaASL">{{navedi splet |url=http://novosti.rs/vesti/scena.147.html:507533-Ceca-uplatila-117000-dinara-za-obolele-od-ALS |title= Ceca uplatila 117.000 dinara za obolele od ALS |accessdate=27.8.2014 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}</ref> *Nabava računalniške opreme za OŠ ''Dr. Milan Petrović'' v Novem Sadu.<ref name="racunalniskaoprema">{{navedi splet |url=http://www.pink.rs/showbiz/docekana-uz-ovacije-ceca-poklonila-deci-racunare-foto/ |title= Ceca poklonila deci računare |accessdate=29.9.2016 |date= |format= |work=www.pink.rs }}</ref> *Denarna pomoč za zdravljenje 7-letnega fanta Nemanja Damčevića.<ref name="Humaniumetnik">{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/info/beograd/398453/goran-vesic-i-ceca-posetili-malog-farhada-norija-humanog-umetnika-iz-centra-za-azil-foto.html/ |title=Ceca posetila malog Farhada Norija, humanog umetnika iz Centra za azil |accessdate=12.8.2017 |date= |format= |work=www.pressonline.rs }}</ref><ref name="Humaniumetnika">{{navedi splet |url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2894577/kurir-tv-ceca-u-krnjaci-s-malim-azilantima-odusevljena-malim-slikarom-iz-avganistana-otkupila-mu-sva-dela/ |title=CECA U KRNJAČI S MALIM AZILANTIMA: Oduševljena malim slikarom iz Avganistana, otkupila mu sva dela |accessdate=12.8.2017 |date= |format= |work=www.kurir.rs }}</ref> *Denarna pomoč v višini 19.000€ za zdravljenje 5-letnega fanta Srđana Jovanovića.<ref name="Humanaumetnica">{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/sudbine/mali-heroj-srdan-ima-dijagnoze-cerebralna-paraliza-epilepsija-i-hidrocefalus-ceca-je/7beggc8 |title=Ceca obradovala Jovanoviće |accessdate=12.10.2023 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> *Dobrodelna akcija S ljubavlju hrabrim srcima (''v slovenščini: Z ljubeznijo pogumnih src''), december 2023<ref name="Humanost">{{navedi splet |url=https://srpskainfo.com/ogromna-cast-biti-dio-manifestacije-ceca-podrzala-akciju-s-ljubavlju-hrabrim-srcima-pa-zapjevala-na-trgu-krajine/ |title=Ceca podržala akciju |accessdate=31.12.2023 |date= |format= |work=www.srpskainfo.com }}</ref> * Denarna pomoč v višini 2.000€ za zdravljenje Despota.<ref name="ZdravljenjeDespota">{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/910289/ceca-uplatila-novac-za-lecenje-malog-despota/vest |title=Ceca uplatila novac |accessdate=23.5.2024 |date= |format= |work=www.alo.rs |archive-date=2024-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240523003210/https://www.alo.rs/vip/estrada/910289/ceca-uplatila-novac-za-lecenje-malog-despota/vest |url-status=dead }}</ref> * Januarja 2026 je družini iz Zrenjanina zagotovila nastanitev. <ref name="racunalniskaoprema"/> == Diskografija == === Albumi === * [[Cvetak zanovetak]], 1988 * [[Ludo srce]], 1989 * [[Ceca (glasbeni album)]], 1990 * [[Babaroga]], 1991 * [[Šta je to u tvojim venama]], 1993 * [[Kukavica_(zgoščenka)|Kukavica]], 1993 * [[Ja još spavam]], 1994 * [[Fatalna ljubav]], 1995 * [[Emotivna luda]], 1996 * [[Maskarada]], 1997 * [[Ceca 2000]], 1999 * [[Decenija]], 2001 * [[Gore od ljubavi]], 2004 * [[Idealno loša]], 2006 * [[Ljubav živi]], 2011 * [[Poziv]], 2013 * [[Autogram (album)|Autogram]], 2016 ==== Novi album ==== Ceca je za leto [[2020]] načrtovala izdajo novega studijskega albuma. Pevka je s pripravami začela v letu 2017.<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/11125/vraca-korenima-ceca-radi-nove-pesme-poput-kad-bio-ranjen |title=Republika.rs |accessdate=1. september 2019}}</ref> Marca 2019 je razkrila, da tudi na novih pesmih sodeluje z Marino Tucaković in Damirjem Handanovićem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:783943-Ceca-snima-album |title=Novosti.rs |accessdate=1. september 2019}}</ref> Avgusta 2019 je za banjaluško ''ATV'' razkrila, da je zbrala pet pesmi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CMmHqVo1_3M |title=YouTube.com |accessdate=1. september 2019}}</ref> Pevka je januarja 2020 napovedala, da bo album objavljen junija istega leta.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1267023/Ceca-koncert-Usce-tri.html |title=Mondo.rs |accessdate=5. januar 2019}}</ref> Objava albuma je prestavljena zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]]. Srbski skladatelj Damir Handanović je aprila 2021 dejal, da je za novi Cecin album pripravil 3 pesmi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=s_6P3x3vb7U |title=Telegraf.rs |accessdate=13. april 2021}}</ref> Ceca je junija 2022 razkrila, da ima pripravljene melodije za novi album, a da ji primanjkujejo besedila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5XA_MlToG8g&lc=Ugxby-tSEKz8F8cIUFZ4AaABAg |title=YouTube.com |accessdate=23. junij 2022}}</ref> Pevka je oktobra 2022 razkrila, da se je začelo snemanje novega albuma.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=iHtlYCzJpgg |title=YouTube.com |accessdate=7. oktober 2022}}</ref> Ceca je v oddaji ''Ceca show'' razkrila, da bo na novem albumu sodelovala z avtorjem Milošem Roganovićem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/severinin-veliki-hit-pisan-za-cecu/7hpnxcr |title=Blic.rs |accessdate=13. oktober 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/druga-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/30vrgnl |title=Blic.rs |accessdate=14. oktober 2022}}</ref> Ceca je aprila 2023 razkrila, da je eno izmed pesmi napisal glasbenik Dado Glišić.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dan.co.me/zabava/ceca-nova-pjesma-i-to-sa-dadom-glisicem-5171406 |title=Dan.co.me |accessdate=15. april 2023}}</ref> 7. septembra leta 2023 je revija ''Hello'' razkrila, da je Ceca začela sodelovanje s srbskim skladateljem Draganom Brajovićem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/vesti/234450/ceca-raznatovic-potpisala-ekskluzivan-ugovor-o-saradnji |title=Hellomagazin.rs |accessdate=22. september 2023}}</ref> 18. septembra je bilo razkrito, da se bo na novem Cecinem albumu znašel duet z [[Željko Joksimović|Željkom Joksimovićem]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-i-zeljko-joksimovic-snimaju-duet-mesecima-su-sve-drzali-u-tajnosti/dkbhv2z |title=Blic.rs |accessdate=18. september 2023}}</ref> Pevka je 26. oktobra 2024 razkrila, da bo avtor petih pesmi tudi skladatelj Darko Kostić.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1422911/ceca-ceca-raznatovic-dejan-kostic-pesma-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. oktober 2024}}</ref> Pevka je 15. septembra 2025 razkrila, da je zbrala 9 novih pesmi. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4180943-tu-dolazi-do-istinskih-varnicenjaceca-o-tenzijama-u-zvezdama-grtanda-ziriju-i-novom-albumu |title=Telegraf.rs |accessdate=15. september 2025}}</ref> Snemanje albuma se je začelo 2. oktobra 2025.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4190470-megaekskluzivno-telegraf-na-pocetku-snimanja-cecinog-novog-albuma |title=Telegraf.rs |accessdate=2. oktober 2025}}</ref> === Singli === * [[Cvetak zanovetak (singel)]], 1988 * [[Neću protiv druga svog (singel)]], 1992 * [[U snu ljubim medna usta (singel)]], 1992 * [[Vreme za ljubav ističe (singel)]], 2007 * [[Ne zanosim se ja (singel)]], 2014 * [[Lažov notorni (singel)]], 2017 * [[Ne računaj na mene (singel)]], 2023 * [[Za kraj (singel)]], 2024 * [[Više od sreće (singel)]], 2024 * [[Muškarčina (singel)]], 2024 === Kompilacije === * [[Pustite me da ga vidim (kompilacija)|Pustite me da ga vidim]], 1990 * [[Ceca hitovi (1994)|Ceca hitovi]], 1994 * [[Ceca Multimegamix xitovi (kompilacija)|Ceca Multimegamix xitovi]], 1996 * [[Ceca & Friends]], 1999 * [[Ceca hitovi 1]], 2000 * [[Ceca hitovi 2]], 2000 * [[Ceca hitovi 3]], 2003 * [[Ceca balade]], 2003 * [[Ceca hitovi]], 2005 * [[Ceca hitovi 1 (kompilacija)]], 2007 * [[Ceca hitovi 2 (kompilacija)]], 2007 * [[Ceca hitovi 3 (kompilacija)]], 2007 * [[Ceca Zlata kompilacija (kompilacija)]], 2025 === Ostale zgoščenke === * [[London Mix]], 2005 * [[C club]], 2012 === Sodelovanja === *"Ja tebe hoću", duet Ljuba Lukić ([[1988]]) * [[Neću protiv druga svog (singel)|"Neću protiv druga svog" (1992)]] *"U snu ljubim medna usta", duet Dragan Kojić Keba ([[1992]]) *"Ko na grani jabuka", duet Željko Šašić ([[1994]]) *"Ne računaj na mene", duet Mira Škorić ([[1994]]) *"Bandido", duet Ivana Žigon (''v španskem jeziku'') ([[1997]]) *"Crni sneg", duet Aca Lukas ([[1999]]) *"Drugarice", duet zasedba Luna ([[1999]]) *[[Deca su naše najveće blago (album)|"Rađajte decu" (2004)]] * [[Vreme za ljubav ističe (singel)|"Vreme za ljubav ističe" (2007)]] * [[Ne zanosim se ja (singel)|"Ne zanosim se ja" (2014)]] *"Metar odavde", duet zasedba Tropico bend ([[2016]]) * [[Lažov notorni (singel)|"Lažov notorni" (2017)]] === Video objave === * [[Ceca (videokaseta)]], 1990 * [[Babaroga (videokaseta)]], 1991 * [[Kukavica (videokaseta)]], 1993 * [[Ceca i Futa band (videokaseta)]], 1994 * [[Svetlana i Željko (videokaseta)]] / tudi »Ceca i Arkan«, 1995 * [[Sve najbolje... 20 (videokaseta)]], 1995 * [[Fatalna ljubav live (videokaseta)]], 1995 * [[Ušće 2006 live DVD]], 2006 == Filmografija == Ceca je svojo filmsko pot začela v filmu ''Nečista kri'', kjer je nastopila v vlogi Koštane. {| class="sortable wikitable" ! Ime filma/serije ! Zvrst ! Letnica izida ! Država ! Vloga v filmu/seriji |- | Nečista krv |rowspan="1"| Igrani film (drama) |rowspan="1"| April 1996 |rowspan="1"| [[Jugoslavija]] |rowspan="1"| Koštana <ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0189796/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- | Kako je rađen album Gore od ljubavi |rowspan="1"| Dokumentarni film |rowspan="1"| Maj 2004 |rowspan="1"| [[Srbija in Črna gora]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=yvWulZoTGg8/ |title=Youtube.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- | The Weight of Chains |rowspan="1"| Dokumentarni film |rowspan="1"| Februar 2011 |rowspan="1"| [[Kanada]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt1789083/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- | [[Tajna nečiste krvi]] |rowspan="1"| Dramska serija |rowspan="1"| Januar 2012 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Koštana <ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt7810408/?ref_=nm_knf_t2/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- | Godine Slatkog greha |rowspan="1"| Dokumentarni film |rowspan="1"| Januar 2018 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=https://www.srbijadanas.com/vip/vip/na-odusevljenje-mnogih-u-filmu-o-zivotu-popularne-pevacice-ceca-ce-imati-posebnu-ulogu-2017-12-21/ |title=Srbijadanas.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt7838380/?ref_=nv_sr_1/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- |[[Ceca show (resničnostna oddaja)|Ceca show]] |rowspan="1"| Resničnostna oddaja |rowspan="1"| 7. oktober 2022 - |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ekskluzivno-otkrivamo-kako-ce-izgledati-ceca-show-ko-ce-sve-ucestvovati-u-njemu-i/ltpyvwg/ |title=Blic.rs |accessdate=21. september 2022}}</ref> |- |Sale |rowspan="1"| Dokumentarni film |rowspan="1"| 28. februar 2026 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/ceca-otkrila-kakav-je-zaista-bio-sasa-popovic-dokumentarac/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=1. marec 2026}}</ref> |} Številne Cecine pesmi so bile uporabljene v srbskih in tujih televizijskih serijah in filmih. {| class="sortable wikitable" ! Ime filma/serije ! Zvrst ! Letnica izida ! Država ! Pesem |- | Everyday God Kisses Us on the Mouth |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2001 |rowspan="1"| [[Romunija]] |rowspan="1"| Nevaljala <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0309705 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- | Tata i zetovi |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2006 |rowspan="1"| [[Bosna in Hercegovina]] |rowspan="1"| Dragane moj <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0959548 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Obični ljudi |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2007 |rowspan="1"| [[Hrvaška]] |rowspan="1"| Lepi grome moj <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0875996 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Tegla puna vazduha |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2007 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Ja još spavam u tvojoj majici <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1144092/ |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Rođak sa sela |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2008 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Lepotan <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1311486 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Nijesmo od juče |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2008 |rowspan="1"| [[Črna gora]] |rowspan="1"| Kukavica <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt9702286 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Sestre |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2011 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Nije monotonija, Idealno loša <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1797491 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Clip |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2012 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Nevaljala, Tačno je <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1900908/ |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Tigermilch |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2017 |rowspan="1"| [[Nemčija]] |rowspan="1"| Anđeo drugog reda <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt6007398 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Teret |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2018 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Beograd, Ličiš na moga oca <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt7163824/ |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Močvara |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2020 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Volela sam te, Crveno, Ko na grani jabuka <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt11007190 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Crna svadba |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2021 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| 39,2 <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt11173328 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |} == Turneje in koncerti == * Prva jugoslovanska turneja, 1993 * Druga jugoslovanska turneja [[Ja još spavam_(turneja)|Ja još spavam]], 1994 * Tretja jugoslovanska turneja [[Fatalna ljubav_(turneja)|Fatalna ljubav]], 1995 * Prva evropska turneja [[Decenija_(turneja)|Decenija]], 2002 * Druga evropska turneja [[Ceca_2005_(turneja)|Ceca 2005]], 2005 * Prva svetovna [[Grom_(turneja)|turneja Grom]], 2006/2010 * Druga svetovna [[Ljubav živi_(turneja)|turneja Ljubav živi]], 2012/2013. * Tretja evropska [[Poziv_(turneja)|turneja Poziv]], 2013/2016. * Četrta evropska [[Autogram_(turneja)|turneja Autogram]], 2016/2020. * Peta evropska [[The best of Ceca_(turneja)|turneja The best of]], 2021/2026 == Festivali == Ceca je v dosedanji glasbeni karieri tekmovala na štirih festivalih: '''Poselu 202''', '''MESAM'''-u, '''Ilidža fest'''-u<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://depo.ba/clanak/177753/imala-je-samo-15-godina-kad-je-postala-senzacija-na-estradi-prepoznajete-li-ovu-pjevacicu |title=Depo.ba |accessdate=18. julij 2021}}</ref> ter '''Ktitor folk ligi'''. Na '''Ilidža festu''' je tekmovala enkrat in osvojila nagrado občinstva.<ref name="#1"/> Na '''Poselu 202''' je tekmovala šestkrat, zmago je odnesla trikrat. Skupaj s pevkami ''Vesno Zmijanac'' in [[Dragana Mirković|Dragano Mirković]] ima največ zmag na omenjenem festivalu. Na '''Ktitor folk ligi''' je tekmovala enkrat in odnesla nagrado za najboljšo pesem.<ref>{{navedi splet|url=https://vivstars.com/ovaj-cecin-spot-ne-postoji-na-jutjubu-fama-njenog-izgleda-iz-1993-godine-video/ |title=Vivstars.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Na '''MESAM'''-u je tekmovala dvakrat, leta 1991 je pobrala nagrado za pevko leta. {| class="sortable wikitable" ! Ime festivala ! Letnica nastopa ! Uvrstitev ! Nagrada ! Opomba |- | Festival Poselo 202<ref name="#2">{{navedi splet |url=http://www.tracarenje.com/Estrada/Milos-Bojanic-ponovo-laze.html?cpage=20%2F |title=Tracarenje.com |accessdate=13. januar 2018 |archive-date=2018-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180114020259/http://www.tracarenje.com/Estrada/Milos-Bojanic-ponovo-laze.html?cpage=20%2F |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ymX5xhPv_Vg |title=YouTube.com |accessdate=14. december 2020}}</ref> |rowspan="1"| 18. januar 1996 |rowspan="1"| Prvo mesto |rowspan="1"| Nagrada za najboljšo pesem ''Beograd'' |rowspan="1"| Tretja zaporedna zmaga |- | Festival Poselo 202<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bnSkI3sQP3A |title=YouTube.com |accessdate=14. december 2020}}</ref> |rowspan="1"| 29. januar 1995 |rowspan="1"| Prvo mesto |rowspan="1"| Nagrada za najboljšo pesem ''Volela sam te'' |rowspan="1"| Druga zaporedna zmaga |- | Festival Poselo 202<ref name="#2"/> |rowspan="1"| 30. januar 1994 |rowspan="1"| Prvo mesto |rowspan="1"| Nagrada za najboljšo pesem ''Kukavica'' |rowspan="1"| Prva zmaga na festivalu |- | Festival Ktitor folk liga<ref>{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/otkrivena-tajna-cecine-kukavice/139417/ |title=Alo.rs |accessdate=13. januar 2018}}</ref> |rowspan="1"| 24. julij 1993 |rowspan="1"| Prvo mesto |rowspan="1"| Nagrada za najboljšo pesem ''Kukavica'' |rowspan="1"| Pesem ''Kukavica'' je prejela tudi nagrado za najboljše besedilo. |- | Festival Poselo 202 |rowspan="1"| 25. januar 1992 |rowspan="1"| Četrto mesto |rowspan="1"| Nastop s pesmijo ''Volim te'' |rowspan="1"| Tretje pevkino tekmovanje na tem festivalu |- | Festival Poselo 202 |rowspan="1"| 26. januar 1991 |rowspan="1"| Peto mesto |rowspan="1"| Nastop s pesmijo ''To Miki, to'' |rowspan="1"| Drugo pevkino tekmovanje na tem festivalu |- | Festival Poselo 202 |rowspan="1"| 27. januar 1990 |rowspan="1"| Šesto mesto |rowspan="1"| Nastop s pesmijo ''Ludo srce'' |rowspan="1"| Prvo pevkino tekmovanje na tem festivalu |- | Festival narodne glasbe Ilidža<ref>{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/66985-rani-radovi-srpskih-folkera-ceca-raznatovic-video/ |title=Telegraf.rs |accessdate=13. januar 2018}}</ref> |rowspan="1"| 4. julij 1988 |rowspan="1"| |rowspan="1"| Nagrada za najboljšega debitanta |rowspan="1"| To je bil prvi pevkin javni in televizijski nastop. |} == Knjige o Ceci == O Ceci je bilo napisanih 28 knjig o njenem življenju in karieri. Nekatere so ji v celoti posvečene, v drugih pa je njej namenjenih le nekaj poglavij. Prva knjiga o njej je izšla leta 1992. <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/ceca-raznatovic-inspiracija-o-pevacici-napisano-28-knjiga/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=27. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sigurno-niste-znali-da-je-o-ceci-napisano-28-knjiga-evo-i-kojih/dx44d0b |title=Blic.rs|accessdate=27. januar 2026}}</ref> * 200 ličnosti koje su obeležile život u Beogradu (''200 osebnosti, ki so zaznamovale življenje v Beogradu''), 1992 * Ličnosti koje su obeležile godinu (''Osebnosti, ki so zaznamovale leto''), 1993 * Estradni umetnici Jugoslavije (''Glasbeni umetniki Jugoslavije''), 1994 * Monografija Nečista krv, 1995 * Džungla na estradi, Draško Aćimović, 1996 * Naličje estrade (''Druga plat estrade''), Verica Ilić, 1997 * Džungla na estradi II, Draško Aćimović, 1997 * Reprezentacija XX veka (''Reprezentanca XX. stoletja''), 1998 * Od trača do istine, Draško Aćimović (''Od trača do resnice''), 1998 * 75 godina FK Obilić (''75-obletnica NK Obilić''), 1999 * Ko peva zlo ne misli, Draško Aćimović (''Kdor poje, slabo ne misli''), 2001 * Komandant Arkan (''Poveljnik Arkan''), 2001 * [[Ceca između ljubavi i mržnje (knjiga)|Ceca - Između ljubavi i mržnje]], Marko Lopušina, 2003 * [[Ceca ikona srpskog folka (knjiga)|Ceca - Ikona srpskog folka]], Živko M. Bojanić, 2004 * Srpkinje o kojima se priča (Srbkinje, o katerih se govori), 2005 * Sa Evom u raj (Z Evo v nebesa), 2005 * [[Ceca idealno naša (knjiga)|Ceca - idealno naša]], Nebojša Vuković, 2006 * Estrada bez mikforona (''Estrada brez mikforona''), 2007 * Balkanski anđeo Toše Proeski (''Balkanski angel Toše Proeski''), 2008 * Turbo-folk zvijezda (''Turbofolk zvezda''), 2013 * Preko trnja do zvezda – monografija, Čeda Čvorak (''Preko trnja do zvezd''), 2015 * Moja mera sreće, Sanja Marinković, 2018 * La partita della vita, Siniša Mihailović (''Življenjska tekma''), 2020 * Ovo sam ja Aca Lukas (''To sem jaz Aca Lukas''), 2021 * Štrapke Žitorađe, Mirjana Vukić, 2022 * Lavirint zaborava, Dragan Ristić (''Labirint pozabe''), 2024 * Moj put, plavi čuperak – prvi deo — Halid Muslimović (''Moja pot, moder čopek – prvi del''), 2025 * Mos Dashuro Kurre Nje te Huaj, Harold Robbins (''Ne zavrzi me kot tujko''), 2025 == Posebne izdaje revij posvečene Ceci == [[Slika:Cecaspecialzurnal.jpg|alt=ceca|thumb|243x243px|Slovenska revija o Ceci]] * [[Ceca Svedok special (revija)]] (1. junij 2002) * [[Ceca Blic special (revija)]] (14. junij 2002) * [[Ceca Svet special (revija)]] (24. maj 2004) * [[Ceca special (revija)]] (14. marec 2005) * [[Ceca special limited (revija)]] (17. junij 2006) * [[Ceca specijal (revija)]] (25. junij 2012) == Nagrade, odlikovanja in priznanja == === Glasbene nagrade === {| class="sortable wikitable" ! Ime nagrade ! Leto prejema nagrade ! Organizacija ! Država |- | Nagrada najbolj priljubljene balkanske pevke (2026) |rowspan="1"| 30. maj 2026<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prekinut-koncert-cece-raznatovic-u-rumuniji-iz-organizacije-se-obratili-publici/sfsh83s |title=Blic.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4334894-ceca-prekinula-koncert-u-rumuniji-iz-organizacije-su-izasli-na-binu-pa-joj-urucili-prestiznu-nagradu |title=Telegraf.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> |rowspan="1"| Banaton fest |rowspan="1"| [[Romunija]] |- | Nagrada Zlata plaketa (2024) |rowspan="1"| 13. april 2024<ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/dula-drini-sasa-popovic-presudio-takmicarki-bacanjem-novcica/?utm_campaign=ug.contentexchange.me&utm_medium=referral&utm_source=ug.contentexchange.me&utm_content=pEvsCiiwMHFivdoDo&ref=referral_Nova&pv=5eb10e9e-7d29-4570-92ce-7724e46f2212 |title=Grand.nova.rs |accessdate=14. april 2024}}</ref> |rowspan="1"| United media |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada diplomiranega umetnika (2023) |rowspan="1"| 12. december 2023<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/1409586/semus-nagrade-za-poznate |title=Espreso.co.rs |accessdate=24. december 2023}}</ref> |rowspan="1"| SEMUS - združenje glasbenih umetnikov |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada za življenjsko delo (2023) |rowspan="1"| 27. april 2023<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3669587-ceca-raznatovic-dobila-nagradu-za-zivotno-delo |title=Telegraf.rs |accessdate=27. april 2023}}</ref> |rowspan="1"| SEMUS - združenje glasbenih umetnikov |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada za pesem leta 2017 (2017) |rowspan="1"| 31. december 2017<ref>{{navedi splet|url=http://pink.rs/domaci/52204/lazov-notorni-je-hit-portala-pink-rs-za-2017-godinu-ovo-su-rezultati-glasanja-foto-video/ |title=Pink.rs |accessdate=31. december 2017}}</ref> |rowspan="1"| RTV Pink |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada za izjemen uspeh na področju glasbe (2017) |rowspan="1"| 12. december 2017<ref>{{navedi splet|url=http://semus.org.rs/vesti.html#/ |title=Semus.org.rs |accessdate=12. december 2017}}</ref> |rowspan="1"| Sindikat muzičkih umetnika |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada televizije Pink (največja uspešnica leta 2016) |rowspan="1"| 1. januar 2017<ref>{{navedi splet|url=http://pink.rs/domaci/9653/ceci-uruena-nagrada-za-hit-godine-na-najbolji-mogui-nain-sam-ula-u-2017-godinu-foto/ |title=Pink.rs |accessdate=2. januar 2017}}</ref> |rowspan="1"| TV Pink, Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada časopisa Vesti (največja uspešnica leta 2016) |rowspan="1"| 15. december 2016<ref name="#1"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada časopisa Vesti (najboljša pevka leta 2016) |rowspan="1"| 15. december 2016<ref name="#1"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada Oskar popularnosti (najboljša pevka leta 2015) |rowspan="1"| 25. maj 2016<ref>{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-saznaje-ceca-dobila-oskar/ |title=Svet.rs |accessdate=13. maj 2016 }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |rowspan="1"| Bečki oskar popularnosti |rowspan="1"| [[Avstrija]] |- | Nagrada Zlatni gramofon (album leta 2013, koncert leta 2013) |rowspan="1"| 29. april, 2014<ref>{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/najnovije-vesti/sve-je-spremno-za-finale-pink-festivala-veceras-saznajemo-ko-ce-biti-prvi-pobednik/ |title=Svet.rs |accessdate=30. april 2014 |archive-date=2014-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140430030956/http://www.svet.rs/najnovije-vesti/sve-je-spremno-za-finale-pink-festivala-veceras-saznajemo-ko-ce-biti-prvi-pobednik |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| Televizija Pink, Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Story (pevka leta 2013, koncert leta 2013) |rowspan="1"| 13. januar, 2014<ref>{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/36434-story-top-20-2014-pobednici.html/ |title=Story.rs |accessdate=14. januar 2014 |archive-date=2014-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140223060256/http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/36434-story-top-20-2014-pobednici.html |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| Adria Media Srbija, Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Vesti (pevka leta 2013) |rowspan="1"| 16. december, 2013<ref>{{navedi splet |url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/368059/Priznanja-Vesti-za-Sabana-Cecu-Colu-i-Nedu/ |title=Vesti-online.com |accessdate=17. december 2013 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Oskar popularnosti (pevka leta 2012) |rowspan="1"| 25. februar 2013<ref>{{navedi splet |url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/295143/I-Ceca-dobila-Oskara/ |title=Vesti-online.com |accessdate=10. november 2013 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |rowspan="1"| Crnogorska kulturna mreža (CKM) |rowspan="1"| [[Črna gora]] |- | Nagrade časnika Vesti (pevka leta 2012) |rowspan="1"| 15. december 2012<ref name="#2"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Vesti (uspešnica leta 2012) |rowspan="1"| 15. december 2012<ref name="#2"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Pink nagrade (folk pevka leta 2002) |rowspan="1"| 11. marec 2003<ref name="#3">{{navedi splet |url=http://cecaraznatovic.blog.siol.net/files/2008/05/tv-pink-10.jpg/ |title=Cecaraznatovic.blog.siol.net |accessdate=10. november 2013 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="#4">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ae-2E2_EWXE/ |title=Youtube.com/Dodela pinkovih nagrada |accessdate=10. november 2013}}</ref> |rowspan="1"| Televizija Pink |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Pink nagrade (koncert leta 2002) |rowspan="1"| 11. marec, 2003<ref name="#3"/><ref name="#4"/> |rowspan="1"| Televizija Pink |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Vesti (pevka leta 2001) |rowspan="1"| 10. november 2001<ref name="#5">{{navedi splet |url=http://www.balkanmedia.com/ceca-raznatovic-pevacica-godine-cl1145.html/ |title=Balkanmedia.com |accessdate=10. november 2013 |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011247/https://www.balkanmedia.com/ceca-raznatovic-pevacica-godine-cl1145.html/ |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Vesti (uspešnica leta 2001) |rowspan="1"| 10. november 2001<ref name="#5"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada žirije (Folk pevka leta) |rowspan="1"| 15. januar 1991<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2021/08/26/cecin-zlatni-sabor-u-sarajevu/ |title=Blogger.ba |accessdate=28. oktober 2021}}</ref> |rowspan="1"| Radio Ilijaš |rowspan="1"| [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]] |- | Nagrada poslušalcev (debitant z največjimi uspešnicami) |rowspan="1"| 17. februar 1990<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2021/10/22/prva-nagrada-ceci-od-radija-ilijas/ |title=Blogger.ba |accessdate=28. oktober 2021}}</ref> |rowspan="1"| Radio Ilijaš |rowspan="1"| [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]] |- | Nagrada žirije (najuspešnejši debitant) |rowspan="1"| 4. julij 1988<ref>{{navedi splet|url=https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/130569/karijeru-je-pocela-kada-je-imala-samo-15-godina-ceca-objavila-fotografiju-od-pre-30-godina-koja-je-potresla-fanove-foto |title=Glossy.espreso.co.rs |accessdate=28. oktober 2021}}</ref> |rowspan="1"| Ilidža festival |rowspan="1"| [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]] |} === Priznanja za dobrodelnost === {| class="sortable wikitable" ! Ime priznanja ! Leto prejema priznanja ! Organizacija ! Država |- | Priznanje Uber Arene |rowspan="1"| 3. oktober 2026<ref>{{navedi splet |url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4408098-ceci-urucili-veliko-priznanje-nakon-spektakla-u-berlinu-dobila-drvo-u-sumi-slavnih-gde-su-svetske-zvezde/ |title=Telegraf.rs |accessdate=4. oktober 2026 }}</ref> |rowspan="1"| Berlin |rowspan="1"| [[Nemčija]] |- | Zahvalnica mesta Kraljevo |rowspan="1"| 29. november 2011<ref>{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/19423-ceca-raznatovic-dobila-pocasnu-zahvalnicu-grada-kraljeva.html/ |title=Story.rs |accessdate=10. november 2013 |archive-date=2012-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120502064241/http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/19423-ceca-raznatovic-dobila-pocasnu-zahvalnicu-grada-kraljeva.html |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| Občina Kraljevo |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Veliko srce |rowspan="1"| 19. januar 2010<ref>{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/zabava/dzet-set/97027/ceca-dobila-veliko-srce.html/ |title=Pressonline.rs |accessdate=10. november 2013 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |rowspan="1"| Organizacija "Veliko srce" |rowspan="1"| [[Srbija]] |} === Ostala odlikovanja === {| class="sortable wikitable" ! Naziv odlikovanja ! Leto prejema odlikovanja ! Organizacija ! Država |- | CecaVIPPER z milijon naročnikov |rowspan="1"| 19. april 2020<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-postavila-najveci-rekord-na-balkanu-prestizno-priznanje-za-pevacicu-jedina-ga/7gzmp52 |title=Blic.rs |accessdate=19. april 2020}}</ref> |rowspan="1"| [[YouTube]] |rowspan="1"| [[Združene države Amerike]] |- | CecaVIPPER s 100.000 naročnikov |rowspan="1"| 25. februar 2014<ref>{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/najnovije-vesti/kasni-pola-godine-sasa-kovacevic-nije-prvi-nas-pevac-kojeg-je-jutjub-nagradio/ |title=Svet.rs |accessdate=3. november 2014 |archive-date=2014-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141103195311/http://www.svet.rs/najnovije-vesti/kasni-pola-godine-sasa-kovacevic-nije-prvi-nas-pevac-kojeg-je-jutjub-nagradio |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| [[YouTube]] |rowspan="1"| [[Združene države Amerike]] |- | Osebnost leta 2012 (Serbia person of the year) |rowspan="1"| 29. november 2012<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CaqcoDUboyI/ |title=Youtube.com |accessdate=10. november 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/436630-kraljevski-ceca-seve-i-cola-glavne-zvezde-hello-nagrada-foto/ |title=Telegraf.rs |accessdate=10. november 2013}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.alo.rs/v-i-p/estrada/ceca-seve-i-cola-glavne-zvezde-hello-nagrada/5530/ |title=Alo.rs |accessdate=10. november 2013 |archive-date=2013-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110153834/http://www.alo.rs/v-i-p/estrada/ceca-seve-i-cola-glavne-zvezde-hello-nagrada/5530/ |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| Color Press Group |rowspan="1"| [[Srbija]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Ceca Ražnatović}} * [http://www.ceca-official.com/ Uradna spletna stran] * [http://www.playboy.si/branje/clanki/ceca-kot-zenska-pa-nisem-srecna/ Intervju za revijo Playboy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110922034507/http://www.playboy.si/branje/clanki/ceca-kot-zenska-pa-nisem-srecna/ |date=2011-09-22 }} * [http://www.imdb.com/name/nm0713652/?ref_=nv_sr_1/ IMDB profil] {{Svetlana Ražnatović}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski pevci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ceca| ]] j0ilt4xdrrc90xaiz9k8uj04ihbk7uc 6760244 6760243 2026-10-04T09:54:06Z Darkopet 88858 /* Priznanja za dobrodelnost */ 6760244 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |name = Svetlana Ražnatović - Ceca |image = Ceca koncert ljubljana 2009.jpeg |caption = Ceca na koncertu v Ljubljani |image_size = |background = solo_singer |birth_name = Svetlana Veličković |alias = »Ceca« |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = |death_place = |genre = [[folk]], [[Pop glasba|pop]], [[turbo folk]] |occupation = <!-- Wikidata --> |instrument = |years_active = 1987– |website = <!-- Wikidata --> }} '''Svetlana Ražnatović''' (rojena '''Veličković'''), bolj znana po vzdevku '''Ceca''', [[Srbi|srbska]] pevka [[Popularna glasba|popularne glasbe]], *&nbsp;[[14. junij]] [[1973]], [[Žitorađa]]. Pogosto je označena kot pomembna predstavnica in simbol [[turbo folk]]a.<ref name="Delo">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/pismo-iz-beograda-srbski-turbofolk-kot-opij-ljudskih-mnozic.html |title=Pismo iz Beograda: Srbski turbofolk kot opij ljudskih množic |accessdate= |date=4.8.2013 |format= |work=Delo d.d., Vili Einspieler |archive-date=2013-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130927100027/http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/pismo-iz-beograda-srbski-turbofolk-kot-opij-ljudskih-mnozic.html |url-status=dead }}</ref> Do sedaj je objavila 18 [[Glasbeni album|albumov]]. Je tudi lastnica [[Nogometni klub|nogometnega kluba]] »Obilić«, glasbenega studia in [[Založba|založbene]] hiše »Cecamusic« ter parfumske linije ''Illusion''.<ref name="Scandal">{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-na-licu-mesta-ceca-promovisala-parfem-illusion-by-ceca |title=Ceca promovisala parfem Illusion |accessdate= |date=1.12.2015 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg pevske kariere je v javnosti znana kot vdova srbskega paravojaškega vodje [[Arkan|Željka Ražnatovića - Arkana]] in je pogosto predmet političnih kontroverz.<ref name="Delo"/> == Biografija == Rodila se je 14. junija leta [[1973]] v Prokuplju. Svoje otroštvo je preživela v srbski vasici [[Žitorađa]]. Bila je odlična dijakinja, z enakim uspehom pa je končala tudi srednjo veterinarsko šolo. Prvič je stopila na oder s petimi leti, ko je prepevala na prireditvi ''Susreti sela''. Z večjimi nastopi je začela s 14. leti. Svetlana je podpisala pogodbo s tedaj največjo založbo v Jugoslaviji, [[PGP RTB]] in kmalu zatem na Ilidži v [[Sarajevo|Sarajevu]], tedaj enem največjih festivalov narodne glasbe, s pesmijo [[Cvetak zanovetak]] osvojila nagrado za najboljšo debitantko. Od takrat je objavila 18 albumov in prodala več deset milijonov albumov. Leta 1991 je prvič igrala tudi na [[Film|filmu]]. Z Radom Šerbedžijo je uprizorila zgodovinsko »Koštano«.<ref>{{Navedi splet |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2003/avgust/07/ST-02-06082003.shtml |title=arhivska kopija |accessdate=2011-12-17 |archive-date=2013-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928033028/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2003/avgust/07/ST-02-06082003.shtml |url-status=dead }}</ref> 11. oktobra leta 1993 je spoznala [[Željko Ražnatović|Željka Ražnatovića Arkana]], dve leti kasneje pa sta se poročila. V zakonu sta se rodila dva otroka – Veljko in Anastasija. 15. januarja 2000 je postala vdova, ko je Arkan umrl v atentatu.<ref>{{navedi splet |url=http://24ur.com/novice/svet/ubili-zeljka-raznjatovica-arkana.html |title=Ubili Željka Ražnjatovića Arkana |accessdate= |date= 17.1.2000 |format= |work=24.ur, STA }}</ref> Ceca je danes lastnica nogometnega kluba »Obilić«, glasbenega studia in založbene hiše »Cecamusic«. Ima svojo linijo parfumov in ročnih ur. Za sabo ima deset koncertnih turnej, od tega pet evropskih in dve svetovni. Podrla je več rekordov obiskanosti koncertov na Balkanu,<ref>{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/422182/Ceca-oborila-rekord-u-Novom-Sadu-Dve-veceri-za-redom-napunila-Spens |title=Ceca oborila rekord u Novom Sadu |accessdate= |date= 30.11.2013 |format= |work=Blic.rs }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/9976-ceca-raznatovic-u-prilepu-srusila-rekord-sa-usca.html |title=Ceca u Prilepu srušila rekord sa Ušća |accessdate= |date=30.11.2013 |format= |work=Story.rs |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924120741/http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/9976-ceca-raznatovic-u-prilepu-srusila-rekord-sa-usca.html |url-status=dead }}</ref> v Evropi<ref>{{navedi splet |url=http://www.scandal.rs/rekord-u-becu-ceca-bolja-i-od-dejvida-gete/ |title=Rekord i u Beču: Ceca bolja i od Dejvida Gete |accessdate= |date=30.11.2013 |format= |work=Scandal.rs |archive-date=2013-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202234539/http://www.scandal.rs/rekord-u-becu-ceca-bolja-i-od-dejvida-gete/ |url-status=dead }}</ref> in v Avstraliji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/12407-ceca-pred-12-000-ljudi-u-sidneju.html |title=Ceca pred 12.000 ljuci |accessdate= |date=30.11.2013 |format= |work=Story.rs |archive-date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315055254/http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/12407-ceca-pred-12-000-ljudi-u-sidneju.html |url-status=dead }}</ref> Pojavila se je na naslovnicah najbolj vplivnih evropskih in tudi svetovnih medijev (''The New York Times'', ''GQ magazine'', ''La Repubblica'', ''FHM magazine'', ''La Figaro'', ''Observer magazine'', ''CKM magazine'', ''Marie Claire'' …). Dobitnica je številnih [[Svetlana_Ražnatović#Festivali|glasbenih nagrad]], ne samo v Srbiji, temveč tudi v drugih državah Balkana. V letih 2014 in 2015 je bila članica žirije glasbeno-tekmovalnega šova ''Pinkove zvezde''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.pinkovezvezde.net/ziri-takmicenja/ |title=Žiri Zvezde Pinka |accessdate= |date=7.2.2015 |format= |work=Pinkovezvezde.net |archive-date=2015-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150207104646/http://www.pinkovezvezde.net/ziri-takmicenja/ |url-status=dead }}</ref> Pevka je prvega decembra 2015 promovirala drugo linijo parfumov, z naslovom ''Illusion''.<ref name="Scandal.rs">{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-na-licu-mesta-ceca-promovisala-parfem-illusion-by-ceca |title=Ceca promovisala parfem Illusion |accessdate= |date=1.12.2015 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ceca je v letu 2016 postala zaščitni obraz kozmetične linije ''Flormar''.<ref name="Blic.rs">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/tajna-njene-lepote-ceca-postala-zastitno-lice-kozmeticke-linije/78qfjs6 |title=Ceca postala zaštitno lice kozmetičke linije |accessdate= |date=5.8.2016 |format= |work= }}</ref> Pevka je v letu 2021 postala članica žirije glasbeno-tekmovalnega šova ''Zvezde Granda''.<ref>{{navedi splet |url=https://grand.online/zvezde-granda/news/ekskuzivno-svetlana-ceca-raznatovic-u-ziriju-zvezda-granda |title=Žiri Zvezda Granda |accessdate= |date=28.10.2021 |format= |work=Grand.online |archive-date=2021-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211028102023/https://grand.online/zvezde-granda/news/ekskuzivno-svetlana-ceca-raznatovic-u-ziriju-zvezda-granda |url-status=dead }}</ref> Oktobra 2022 se je začela predvajati pevkina resničnostna oddaja [[Ceca show (resničnostna oddaja)|Ceca show]]. === Javna podoba === Ceca je pogostokrat označena za največjo ali najbolj priljubljeno balkansko glasbeno zvezdo.<ref name="Najvećazvezda">{{navedi splet |url=http://www.kurir-info.rs/trijumf-ceca-u-restoranu-slavila-do-zore-clanak-1102403 |title=Ceca u restoranu slavila do zore |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.kurir-info.rs |archive-date=2013-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131128181923/http://www.kurir-info.rs/trijumf-ceca-u-restoranu-slavila-do-zore-clanak-1102403 |url-status=dead }}</ref><ref name="Najboljpriljubljena">{{navedi splet |url=http://www.story.rs/foto/foto-party/31781-ceca-slavila-uspeh-sa-decom.html |title=Ceca slavila uspeh sa decom |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.story.rs |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203061313/http://www.story.rs/foto/foto-party/31781-ceca-slavila-uspeh-sa-decom.html |url-status=dead }}</ref> Leta 2009 jo je portal ''Folk-estrada'' razglasil za najbolj priljubljeno pevko na Hrvaškem.<ref name="Priljubljena">{{navedi splet |url=http://vrbovec.org/vrbovec/hrvatska/ceca-je-najpopularnija-folk-pjevacica-u-hrvatskoj |title=Ceca najpopularnija folk pjevačica u Hrvatskoj |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.vrbovec.org |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203014425/http://vrbovec.org/vrbovec/hrvatska/ceca-je-najpopularnija-folk-pjevacica-u-hrvatskoj |url-status=dead }}</ref> Zaradi obtožb, da se je pojavila v [[Vukovar]]ju po njegovem padcu v [[Vojna na Hrvaškem|vojni na Hrvaškem]] (kar naj bi sicer bilo neresnično) in zaradi dejstva, da je bila žena paravojaškega vojskovodje Arkana, katerega enote so delovale tudi na hrvaških tleh, pa ima tam tudi številne nasprotnike.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dnevno.hr/vijesti/regija/108627-udovica-zlocinca-arkana-koja-je-u-cetnickoj-uniformi-marsirala-vukovarom-preko-noci-postala-humanitarka.html |title=Udovica zločinca Arkana koja je u četničkoj uniformi marširala Vukovarom, preko noći postala humanitarka |accessdate=24.3.2014 |date=14.12.2013 |format= |work=dnevno.hr |archive-date=2014-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140324111315/http://www.dnevno.hr/vijesti/regija/108627-udovica-zlocinca-arkana-koja-je-u-cetnickoj-uniformi-marsirala-vukovarom-preko-noci-postala-humanitarka.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.novine.ca/intervju//2010/i-1251a-Ceca_Svetlana_Raznatovic.asp |title=Dosije: Slučaj Svetlane Ražnatović/ CECA SASLUŠAVANA 3,5 SATA |accessdate=24.3.2014 |date=7.7.2010 |format= |work=novine.ca }}</ref> Zaradi domnevne nerecipročnosti pri gostovanju pevcev se pevka nastopom na Hrvaškem in v federativnemu delu Bosne in Hercegovine tudi javno odreka.<ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/tuja-scena/ceca-ne-boste-me-videli-peti-na-hrvaskem.html |title=Ceca: Ne boste me videli peti na Hrvaškem |accessdate=24.3.2012 |date=5.1.2013 |format= |work=[[24ur.com]] }}</ref> Ceca je [[pevka]], ki na območju Balkana ima največje število sledilcev na družbenem omrežju [[Facebook]]. Marca 2021 je na svoji uradni strani štela 1,1 milijona sledilcev.<ref name="Facebook">{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/svetlanacecaraznatovic/ |title=Ceca ima milion fanova na fejsbuku |accessdate=6.7.2016 |date= |format= |work=www.facebook.com }}</ref> Ceca je tudi na družbenem omrežju [[Twitter]] najbolj priljubljena glasbenica na Balkanu. Marca 2021 je štela 300 tisoč sledilcev.<ref name="Twitter">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/dominacija-ceca-obara-rekorde-i-na-tviteru/ndzcdf8 |title=Dominacija Ceca obara rekorde i na Tviteru |accessdate=24.8.2016 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> Ceca je tudi na portalu [[Youtube]] najbolj priljubljena balkanska pevka. Marca 2021 je štela 1,2 milijona sledilcev z 1,7 milijarde ogledov svojih video posnetkov.<ref name="CecaVipper">{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/user/CecaVIPPER/about |title=Svetlana Ceca Ražnatović na Youtube |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.youtube.com }}</ref><ref name="CecaVipperYoutube">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/rusi-sve-rekorde-ceca-ima-pola-milijarde-pregleda-na-jutjubu/0tqq7q8 |title=Ruši sve rekorde: Ceca ima pola milijarde pregleda |accessdate=6.7.2016 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> Televizijske oddaje, v katerih nastopa Ceca, so pogostokrat označene za najbolj spremljan program v Srbiji. <ref name="Gledanost">{{navedi splet |url=http://www.telegraf.rs/jetset/140127-rekord-ceca-specijal-najgledanija-emisija-dana |title=Rekord: Ceca specijal najgledanija emisija |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.telegraf.rs }}</ref> <ref name="Priljubljenost">{{navedi splet |url=http://www.alo.rs/stari-alo/Ceca_najgledanija_u_Juznoj_Srbiji/45216 |title=Ceca najgledanija u Južnoj Srbiji |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.alo.rs |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203044128/http://www.alo.rs/stari-alo/Ceca_najgledanija_u_Juznoj_Srbiji/45216 |url-status=dead }}</ref> Ceca je bila večkrat najbolj iskana oseba na spletu v Srbiji,<ref name="Iskana">{{navedi splet |url=http://www.danas.rs/dodaci/com_medi/ceca_najtrazenija.29.html?news_id=131479/ |title=Ceca najtraženija |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.tracara.com }}</ref><ref name="Iskanpojem">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/25808/Ceca-i-Britni-Spirs-najtrazenije-zvezde/komentari/hronoloski/desc |title=Ceca i Britni Spirs najtraženije zvezde |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> na Hrvaškem<ref name="Najboljiskana">{{navedi splet |url=http://tracara.com/ceca-najtrazenija-osoba-na-internetu-u-hrvatskoj/ |title=Ceca najtraženija osoba na internetu |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.tracara.com }}</ref><ref name="Tražena">{{navedi splet |url=http://www.croportal.net/showbiz/Ceca_najtrazenija_u_Hrvatskoj-511469 |title=Ceca najtraženija osoba u Hrvatskoj |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.croportal.net }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in v Sloveniji.<ref name="Najboljiskanpojem">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/1042233771 |title=Najbolj iskani Ceca in Saša Lendero |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.dnevnik.si |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203125710/http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/1042233771 |url-status=dead }}</ref><ref name="Najboljiskanapojma">{{navedi splet |url=http://dne.enaa.com/Internet-in-programi/Internet/Najbolj-iskana-sta-Murko-in-Dremljeva.html |title=Najbolj iskana sta Murko in Dremljeva |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.dne.enaa.com |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203022304/http://dne.enaa.com/Internet-in-programi/Internet/Najbolj-iskana-sta-Murko-in-Dremljeva.html |url-status=dead }}</ref> Na lestvicah najlepših ali najbolj seksi glasbenic je pogostokrat zasedla prva mesta.<ref name="najlepša">{{navedi splet |url=http://www.novosti.rs/vesti/spektakl.147.html:343922-Ceca---najlepsa-Srpkinja |title=Ceca najlepša Srpkinja |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}</ref><ref name="najlepšaglasbenica">{{navedi splet |url=http://www.scandal.rs/amerikanci-presudili-ceca-je-najlepsa-srpkinja/ |title=Amerikanci presudili: Ceca je najlepša Srpkinja |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.scandal.rs |archive-date=2013-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202234546/http://www.scandal.rs/amerikanci-presudili-ceca-je-najlepsa-srpkinja/ |url-status=dead }}</ref><ref name="najlepšafolkerka">{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/zabava/dzet-set/134844/ceca-najlepsa-srpska-folkerka.html |title=Ceca najlepša srpska folkerka! |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.pressonline.rs |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203014141/http://www.pressonline.rs/zabava/dzet-set/134844/ceca-najlepsa-srpska-folkerka.html |url-status=dead }}</ref><ref name="najlepšaoseba">{{navedi splet |url=http://lifestyle.enaa.com/Svet-slavnih/Domaca-estrada/Ceca-po-mnenju-Hrvatov-najlepsa-Srbkinja.html |title=Ceca je po mnenju Hrvatov najlepša Srbkinja |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.lifestyle.enaa.com }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ceca je bila v letu 2025 najbolj poslušana glasbenica na spletnem portalu ''YouTube'' na območju nekdanje skupne države.<ref>{{navedi splet |url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239249-ceca-zaradila-300000-evra-od-jutjuba-samo-u-2025-godini-ovo-je-razlog-zasto-sav-novac-ne-ostaje-njoj |title=Ceca zaradila 300000 evra od Jutjuba |accessdate=26.12.2025 |date=26.12.2025 |format= |work=[[Telegraf.rs]] }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://nportal.novosti.rs/sr/vest/124502/stars/poznati/ceca-raznatovic-jutjub-zarada |title=Ceca od Jutjuba zaradila 300000 evra |accessdate=26.12.2025 |date=26.12.2025 |format= |work=[[Novosti.rs]] }}</ref> Ima dva otroka – hčerko Anastasijo, ki se že nekaj časa ukvarja z glasbo in sina Veljka, ki je profesionalni [[bokser]]. Pevka je v letu [[2020]] prvič postala babica.<ref name="Novosti">{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:824581-CECA-POSTAJE-BAKA-Veljko-Raznatovic-ceka-bebu-sa-verenicom-Bogdanom-Rodic|title=Ceca postaje baka|accessdate=|date=3.11.2019|format=|work=Novosti.rs}}</ref> Čeprav je vse svoje studijske albume snemala izključno v srbskem jeziku, je pevka znana po tem, da na svojih koncertih poje tudi makedonsko narodno pesem ''Zajdi, zajdi'', v televizijske namene pa je posnela tudi pesem ''Bandido'' v španskem jeziku.<ref name="Zajdi">{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/vesti/estrada/regionalna-majka-kako-je-ceca-otpevala-zajdi-zajdi-u-skoplju |title=Regionalna majka: Kako je Ceca otpevala Zajdi zajdi u Skoplju! |accessdate=17.10.2017 |date= |format= |work=www.svet.rs }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Bandido">{{navedi splet |url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ovo-sigurno-niste-znali-ovako-ceca-u-duetu-peva-na-spanskom-video/1mbmjqb |title=Ceca u duetu na španskom jeziku! |accessdate=17.10.2017 |date= |format= |work=www.pulsonline.rs }}</ref> === Kontroverznost in težave z zakonom === Leta 2000 so se pojavile domneve o ponarejanju [[Oporoka|oporoke]] po možu, znanem srbskem paravojaškem vojskovodji in kriminalcu Željku Ražnatoviću - Arkanu.<ref name="Oporoka">{{navedi splet |url=http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/razvpita-ceca-ponaredila-oporoko-in-si-prilastila-ogromno-premozenje.html |title=Srbska zvezdnica ponaredila oporoko in otrokom ukradla premoženje? |accessdate=22.9.2013 |date= |format= |work=www.cekin.si |archive-date=2013-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130927135749/http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/razvpita-ceca-ponaredila-oporoko-in-si-prilastila-ogromno-premozenje.html |url-status=dead }}</ref> 17. marca 2003 so Ceco srbske oblasti spravile za rešetke, kjer je preživela štiri mesece. Obtožili so jo, da je sodelovala pri atentatu na premierja Zorana Đinđića in da je povezana z zemunsko mafijo.<ref name="Mladina">{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/96374/vojaski-in-politicni-turbo-folk/ |title=Vojaški in politični turbo folk |accessdate= |date=24. 3. 2003 |format= |work=Goran Tarlać; Mladina}}</ref> Obtožbe so kmalu umaknili, a so sledile nove. Tokrat za nezakonito posedovanje [[Orožje|orožja]]<ref name="Mladina"/> in utaje [[Davki|davkov]] pri preprodaji nogometašev nogometnega kluba Obilić. Epilog se je zgodil spomladi leta 2011, ko je Ceca priznala krivdo,<ref name="RTV SLO">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/svet/ceca-priznala-krivdo-za-zlorabo-polozaja/255228 |title=Ceca priznala krivdo za zlorabo položaja |accessdate= |date=12. april 2011 |format= |work=RTV Slovenija }}</ref><ref name="Delo"/><ref name="Cekin zapor">{{navedi splet |url=http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/zaprta-ceca-se-mora-drago-prodajati-pravkar-je-ostala-brez-500-000-evrov.html |title=Zaprta Ceca se MORA drago prodajati: Pravkar je ostala brez 500.000 evrov! |accessdate=22.9.2013 |date= |format= |work=www.cekin.si }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> za kar je dobila leto dni hišnega pripora in denarno kazen v višini 1,5 milijona evrov. Hišni pripor se ji je po osmih mesecih iztekel 22. februarja 2012.<ref>{{navedi splet |url=http://www.politikis.si/?p=51897 |title=Kraljica srbskega turbofolka Ceca znova na prostosti |accessdate= |date=22.2.2012 |format= |work=www.politikis.si }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ceci so leta [[2005]] prepovedali vstope v ZDA, Kanado in Avstralijo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/kultura/ceca-ne-sme-v-kanado-in-avstralijo.html?iskalnik=Foto:%20Nace%20Bizilj/ |title=Delo.si |accessdate=8. avgust 2016 |archive-date=2025-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250223115520/https://www.delo.si/kultura/ceca-ne-sme-v-kanado-in-avstralijo.html?iskalnik=Foto:%20Nace%20Bizilj/ |url-status=dead }}</ref> Mediji so v letu [[2006]] poročali, da so ji prepovedali tudi vstope na Kosovo, Hrvaško in v Bosno in Hercegovino.<ref>{{navedi splet|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/ceca-persona-non-grata-u-hrvatskoj-mogu-se-samo-nasmijati-na-njihove-zabrane-nisam-se-nimalo-potresla.-moja-brojna-publika-iz-rh-uvijek-nade-put-do-mene/3707481/ |title=Jutarnji.hr |accessdate=1. september 2019}}</ref> Avstralija ji je leta 2010. ukinila prepoved vstopa.<ref>{{navedi splet |url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/83396/Ceca-dobila-vizu-za-Australiju/ |title=Vesti-online.com |accessdate=1. september 2019 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Enako so leta 2011 storile tudi ZDA.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/ceca-moze-da-putuje-u-ameriku-clanak-107484/ |title=Kurir.rs |accessdate=11. avgust 2016}}</ref> Ceca brez težav nastopa v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3014125-vijore-se-srpske-trobojke-svi-pevaju-uglas-sa-cecom-a-ovim-recima-se-pevacica-obratila-hiljadama-ljudi-koji-su-dosli-na-koncert-foto-video |title=Telegraf.rs|accessdate=8. december 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-se-pojavila-na-bini-a-onda-se-ovim-recima-obratila-publici-na-kosovu-i-metohiji/r8v9p43 |title=Pulsonline.rs|accessdate=8. december 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/vesti/drustvo/ceca-je-ovom-pesmom-pocela-koncert-i-obradovala-narod-stotine-srba-peva-uglas/200569/vest|title=Alo.rs|accessdate=8. december 2018|archive-date=2018-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20181209032241/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/ceca-je-ovom-pesmom-pocela-koncert-i-obradovala-narod-stotine-srba-peva-uglas/200569/vest|url-status=dead}}</ref> Ceca je v letu 2019 napovedala koncerte v Kanadi. Leta 2007 je ena izmed prič na sojenju morilcem [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] povedala, da je Ceca z Dušanom Spasojevićem in Miletom Lukovićem načrtovala ugrabitev Željka Mitrovića, lastnika televizije Pink.<ref name="Načrtovanje">{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/5056/strah-od-cece.html |title=Strah od Cece |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=pressonline.rs }}</ref> Slednji jo je zaradi tega prepovedal na svoji [[Televizija|televiziji]], a se je po dveh letih premislil.<ref name="Ugrabitev">{{navedi splet |url=http://turbofolk.blog.siol.net/2009/05/14/ceca-po-dveh-letih-na-televiziji-pink.html |title=CECA: Po dveh letih na televiziji Pink! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=turbofolk.blog.siol.net }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Novembra 2011 se je Ceci in njenemu zetu Predragu Ocokoljiću pričelo sojenje zaradi domnevnega fizičnega in verbalnega napada na Aleksandra Olarevića, direktorja nogometnega kluba Mladi proleter. Gre za dogodke iz leta 2007.<ref name="Sojenje">{{navedi splet |url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/hollywood/razvpita-balkanska-zvezda-ceca-v-bolnisnici-ne-more-hoditi.html |title=Razvpita balkanska zvezda Ceca v bolnišnici: ne more hoditi |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.slovenskenovice.si }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ceca je bila 9. aprila 2014 spoznana za nedolžno.<ref name="BGSojenje">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/456524/Pogledajte-Pobegli-iz-skole-da-bi-sacekali-Cecu-ispred-suda |title=Ceca oslobođena krivice, đaci pobegli iz škole da bi sačekali Cecu ispred suda |accessdate=9.4.2014 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> Leta 2011 se je Ceci pričelo sojenje zaradi domnevnega dolga v višini 100.000 €, ki si ga je pevkin pokojni mož sposodil od poslovneža Vojislava Đurkovića. <ref name="Dolg">{{navedi splet |url=http://lifestyle.enaa.com/Svet-slavnih/Bogati-in-slavni/Ceca-zaradi-dolgov-prodaja-premozenje.html |title=Ceca zaradi dolgov prodaja premoženje! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=wwww.lifestyle.enaa.com |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103123317/http://lifestyle.enaa.com/Svet-slavnih/Bogati-in-slavni/Ceca-zaradi-dolgov-prodaja-premozenje.html |url-status=dead }}</ref> Pevko so tudi v tej zadevi spoznali za nedolžno. <ref name="Nidolga">{{navedi splet |url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:588421-Ceca-nista-ne-duguje |title=Ceca ništa ne duguje! |accessdate=28.1.2016 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}</ref> Leta 2013 se je končalo Cecino sojenje s pevko Jeleno Karleušo. Ceca je leta 2010 tožila Karleušo zaradi obrekovanja na spletu. Višje beograjsko sodišče je 27. septembra obsodilo Jeleno Karleušo na denarno kazen v višini 200 tisoč dinarjev (in dodatnih 70 tisoč dinarjev sodnih stroškov).<ref name="Epilog">{{navedi splet |url=http://turbofolk.blog.siol.net/2013/09/27/jeleno-karleuso-so-obsodili-ceci-raznatovic-bo-morala-placati-kar-200-tisoc-dinarjev.html |title=Jeleno Karleušo so obsodili: Ceci Ražnatović bo morala plačati kar 200 tisoč dinarjev! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.turbofolk.blog.siol.net }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Karleuša se je na obsodbo pritožila, a je bila februarja 2017 dokončno obsojena.<ref name="Epilogi">{{navedi splet |url=http://www.alo.rs/jk-mora-da-plati-ceci-80-000/96856 |title=Jelena Karleuša mora da plati Ceci 80 hiljada! |accessdate=23.2.2016 |date= |format= |work=www.alo.rs |archive-date=2017-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170223091338/http://www.alo.rs/jk-mora-da-plati-ceci-80-000/96856 |url-status=dead }}</ref> Ceca je maja 2017 ponovno tožila pevko Jeleno Karleušo. Ta je za časopis ''Telegraf'' dejala, da je Ceca sodelovala pri umoru na njenega takratnega fanta in znanega kriminalca Zorana Davidovića.<ref name="Telegraf">{{navedi splet |url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:667976-Ceca-opet-tuzi-Jecu |title= Ceca opet tuži Jelenu Karleušu! |accessdate=30.5.2017 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}</ref> Julija 2021 je ''N1 televizija'' predvajala dokumentarno oddajo ''Junaci doba zlog'', ki je govorila o pevkinem življenju in karieri. Cecina založba ''CecaMusic'' je nekaj dni kasneje oddajo umaknila s portala ''YouTube'', pevkini odvetniki pa so napovedali tožbo zoper ustvarjalcev oddaje.<ref name="Telegraf"/> === Dobrodelnost === Ceca je bila v obdobju med letoma 1997 in 2002<ref name="Fond">{{navedi splet |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2002/06/18/srpski/T02061702.shtml |title=Ugašen Fond |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2002/06/18/srpski/T02061702.shtml |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103065706/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2002/06/18/srpski/T02061702.shtml |url-status=dead }}</ref> predsednica humanitarnega fonda ''Treće dete'', ki je imel za cilj povečanje natalitete v Srbiji. Poleg tega je izpeljala več deset dobrodelnih koncertov, najbolj odmevni dogodki pa so: *Preureditev osnovne šole v rojstni vasi [[Žitorađa]]. *Sodelovanje v akciji ''Deca su nase najvece blago'' (pevka je posnela pesem Rađajte decu<ref name="Dobrodelnapesem">{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=NSBIPToT2CQ |title= Ceca Raznatovic Radjajte decu Official video |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.youtube.com }}</ref>). *Obnova apartmaja na Ginekološko-porodniškem oddelku Kliničnega centra v Beogradu.<ref name="Obnova">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/stara_arhiva/zabava/128097/Ginekolog-peva-folk.html |title= Ceca opremila apartman na klinici |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> *Obnovitev hiše družini Đusić iz Kruševca.<ref name="Dobrodelnost">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/396347/Srce-za-decu-Djusici-prvi-put-videli-more.html |title= Srce za decu: Đusići prvi put videli more |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> *Humanitarna akcija Srce za otroke.<ref name="Dobrodelo">{{navedi splet |url=http://www.svetplus.com/vesti/25749/ceca-lepa-brena-i-seka-aleksic-u-akciji-srce-za-decu-%28video%29.html |title= Ceca, Lepa Brena i Seka Aleksić u akciji Srce za decu |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.svetplus.com }}</ref> *Denarna pomoč za zdravljenje deklice.<ref name="Pomoč">{{navedi splet |url=http://www.telegraf.rs/vesti/809457-sakupljen-novac-za-operaciju-male-anastasije.html |title= Ceca i Bajatović dali 15.000 evra za lečenje bolesne devojčice! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.telegraf.rs }}</ref> *Pomoč Kraljevu po potresu.<ref name="Kraljevo">{{navedi splet |url=http://www.kurir-info.rs/ceca-dovezla-tri-slepera-pomoci-kraljevu-clanak-59842.html |title=Ceca dovezla tri šlepera pomoći Kraljevu |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.kurir-info.rs }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *Obisk Otroške vasi in podaritev zimskih oblačil.<ref name="Dečije selo">{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=u4-6csF2jJY |title= Ceca u poseti dečijem selu |accessdate=11.11.2013 |date= |format= |work=www.youtube.com }}</ref><ref name="Dečje selo">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/418819/Ceca-posetila-malisane-u-Decjem-selu |title= Ceca posetila mališane u dečjem selu |accessdate=11.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> *Pomoč prizadetim v poplavah, leta 2014<ref name="Poplave">{{navedi splet |url=http://svet24.si//clanek/537c94b2e6175/ceca-zrtvam-poplav-nakazala-dva-milijona |title=Ceca žrtvam poplav nakazala dva milijona |accessdate=23.5.2014 |date= |format= |work=www.svet24.si |archive-date=2014-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140525214405/http://svet24.si//clanek/537c94b2e6175/ceca-zrtvam-poplav-nakazala-dva-milijona |url-status=dead }}</ref> *Nakazilo fundaciji ALS.<ref name="FundacijaASL">{{navedi splet |url=http://novosti.rs/vesti/scena.147.html:507533-Ceca-uplatila-117000-dinara-za-obolele-od-ALS |title= Ceca uplatila 117.000 dinara za obolele od ALS |accessdate=27.8.2014 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}</ref> *Nabava računalniške opreme za OŠ ''Dr. Milan Petrović'' v Novem Sadu.<ref name="racunalniskaoprema">{{navedi splet |url=http://www.pink.rs/showbiz/docekana-uz-ovacije-ceca-poklonila-deci-racunare-foto/ |title= Ceca poklonila deci računare |accessdate=29.9.2016 |date= |format= |work=www.pink.rs }}</ref> *Denarna pomoč za zdravljenje 7-letnega fanta Nemanja Damčevića.<ref name="Humaniumetnik">{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/info/beograd/398453/goran-vesic-i-ceca-posetili-malog-farhada-norija-humanog-umetnika-iz-centra-za-azil-foto.html/ |title=Ceca posetila malog Farhada Norija, humanog umetnika iz Centra za azil |accessdate=12.8.2017 |date= |format= |work=www.pressonline.rs }}</ref><ref name="Humaniumetnika">{{navedi splet |url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2894577/kurir-tv-ceca-u-krnjaci-s-malim-azilantima-odusevljena-malim-slikarom-iz-avganistana-otkupila-mu-sva-dela/ |title=CECA U KRNJAČI S MALIM AZILANTIMA: Oduševljena malim slikarom iz Avganistana, otkupila mu sva dela |accessdate=12.8.2017 |date= |format= |work=www.kurir.rs }}</ref> *Denarna pomoč v višini 19.000€ za zdravljenje 5-letnega fanta Srđana Jovanovića.<ref name="Humanaumetnica">{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/sudbine/mali-heroj-srdan-ima-dijagnoze-cerebralna-paraliza-epilepsija-i-hidrocefalus-ceca-je/7beggc8 |title=Ceca obradovala Jovanoviće |accessdate=12.10.2023 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> *Dobrodelna akcija S ljubavlju hrabrim srcima (''v slovenščini: Z ljubeznijo pogumnih src''), december 2023<ref name="Humanost">{{navedi splet |url=https://srpskainfo.com/ogromna-cast-biti-dio-manifestacije-ceca-podrzala-akciju-s-ljubavlju-hrabrim-srcima-pa-zapjevala-na-trgu-krajine/ |title=Ceca podržala akciju |accessdate=31.12.2023 |date= |format= |work=www.srpskainfo.com }}</ref> * Denarna pomoč v višini 2.000€ za zdravljenje Despota.<ref name="ZdravljenjeDespota">{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/910289/ceca-uplatila-novac-za-lecenje-malog-despota/vest |title=Ceca uplatila novac |accessdate=23.5.2024 |date= |format= |work=www.alo.rs |archive-date=2024-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240523003210/https://www.alo.rs/vip/estrada/910289/ceca-uplatila-novac-za-lecenje-malog-despota/vest |url-status=dead }}</ref> * Januarja 2026 je družini iz Zrenjanina zagotovila nastanitev. <ref name="racunalniskaoprema"/> == Diskografija == === Albumi === * [[Cvetak zanovetak]], 1988 * [[Ludo srce]], 1989 * [[Ceca (glasbeni album)]], 1990 * [[Babaroga]], 1991 * [[Šta je to u tvojim venama]], 1993 * [[Kukavica_(zgoščenka)|Kukavica]], 1993 * [[Ja još spavam]], 1994 * [[Fatalna ljubav]], 1995 * [[Emotivna luda]], 1996 * [[Maskarada]], 1997 * [[Ceca 2000]], 1999 * [[Decenija]], 2001 * [[Gore od ljubavi]], 2004 * [[Idealno loša]], 2006 * [[Ljubav živi]], 2011 * [[Poziv]], 2013 * [[Autogram (album)|Autogram]], 2016 ==== Novi album ==== Ceca je za leto [[2020]] načrtovala izdajo novega studijskega albuma. Pevka je s pripravami začela v letu 2017.<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/11125/vraca-korenima-ceca-radi-nove-pesme-poput-kad-bio-ranjen |title=Republika.rs |accessdate=1. september 2019}}</ref> Marca 2019 je razkrila, da tudi na novih pesmih sodeluje z Marino Tucaković in Damirjem Handanovićem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:783943-Ceca-snima-album |title=Novosti.rs |accessdate=1. september 2019}}</ref> Avgusta 2019 je za banjaluško ''ATV'' razkrila, da je zbrala pet pesmi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CMmHqVo1_3M |title=YouTube.com |accessdate=1. september 2019}}</ref> Pevka je januarja 2020 napovedala, da bo album objavljen junija istega leta.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1267023/Ceca-koncert-Usce-tri.html |title=Mondo.rs |accessdate=5. januar 2019}}</ref> Objava albuma je prestavljena zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]]. Srbski skladatelj Damir Handanović je aprila 2021 dejal, da je za novi Cecin album pripravil 3 pesmi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=s_6P3x3vb7U |title=Telegraf.rs |accessdate=13. april 2021}}</ref> Ceca je junija 2022 razkrila, da ima pripravljene melodije za novi album, a da ji primanjkujejo besedila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5XA_MlToG8g&lc=Ugxby-tSEKz8F8cIUFZ4AaABAg |title=YouTube.com |accessdate=23. junij 2022}}</ref> Pevka je oktobra 2022 razkrila, da se je začelo snemanje novega albuma.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=iHtlYCzJpgg |title=YouTube.com |accessdate=7. oktober 2022}}</ref> Ceca je v oddaji ''Ceca show'' razkrila, da bo na novem albumu sodelovala z avtorjem Milošem Roganovićem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/severinin-veliki-hit-pisan-za-cecu/7hpnxcr |title=Blic.rs |accessdate=13. oktober 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/druga-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/30vrgnl |title=Blic.rs |accessdate=14. oktober 2022}}</ref> Ceca je aprila 2023 razkrila, da je eno izmed pesmi napisal glasbenik Dado Glišić.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dan.co.me/zabava/ceca-nova-pjesma-i-to-sa-dadom-glisicem-5171406 |title=Dan.co.me |accessdate=15. april 2023}}</ref> 7. septembra leta 2023 je revija ''Hello'' razkrila, da je Ceca začela sodelovanje s srbskim skladateljem Draganom Brajovićem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/vesti/234450/ceca-raznatovic-potpisala-ekskluzivan-ugovor-o-saradnji |title=Hellomagazin.rs |accessdate=22. september 2023}}</ref> 18. septembra je bilo razkrito, da se bo na novem Cecinem albumu znašel duet z [[Željko Joksimović|Željkom Joksimovićem]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-i-zeljko-joksimovic-snimaju-duet-mesecima-su-sve-drzali-u-tajnosti/dkbhv2z |title=Blic.rs |accessdate=18. september 2023}}</ref> Pevka je 26. oktobra 2024 razkrila, da bo avtor petih pesmi tudi skladatelj Darko Kostić.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1422911/ceca-ceca-raznatovic-dejan-kostic-pesma-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. oktober 2024}}</ref> Pevka je 15. septembra 2025 razkrila, da je zbrala 9 novih pesmi. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4180943-tu-dolazi-do-istinskih-varnicenjaceca-o-tenzijama-u-zvezdama-grtanda-ziriju-i-novom-albumu |title=Telegraf.rs |accessdate=15. september 2025}}</ref> Snemanje albuma se je začelo 2. oktobra 2025.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4190470-megaekskluzivno-telegraf-na-pocetku-snimanja-cecinog-novog-albuma |title=Telegraf.rs |accessdate=2. oktober 2025}}</ref> === Singli === * [[Cvetak zanovetak (singel)]], 1988 * [[Neću protiv druga svog (singel)]], 1992 * [[U snu ljubim medna usta (singel)]], 1992 * [[Vreme za ljubav ističe (singel)]], 2007 * [[Ne zanosim se ja (singel)]], 2014 * [[Lažov notorni (singel)]], 2017 * [[Ne računaj na mene (singel)]], 2023 * [[Za kraj (singel)]], 2024 * [[Više od sreće (singel)]], 2024 * [[Muškarčina (singel)]], 2024 === Kompilacije === * [[Pustite me da ga vidim (kompilacija)|Pustite me da ga vidim]], 1990 * [[Ceca hitovi (1994)|Ceca hitovi]], 1994 * [[Ceca Multimegamix xitovi (kompilacija)|Ceca Multimegamix xitovi]], 1996 * [[Ceca & Friends]], 1999 * [[Ceca hitovi 1]], 2000 * [[Ceca hitovi 2]], 2000 * [[Ceca hitovi 3]], 2003 * [[Ceca balade]], 2003 * [[Ceca hitovi]], 2005 * [[Ceca hitovi 1 (kompilacija)]], 2007 * [[Ceca hitovi 2 (kompilacija)]], 2007 * [[Ceca hitovi 3 (kompilacija)]], 2007 * [[Ceca Zlata kompilacija (kompilacija)]], 2025 === Ostale zgoščenke === * [[London Mix]], 2005 * [[C club]], 2012 === Sodelovanja === *"Ja tebe hoću", duet Ljuba Lukić ([[1988]]) * [[Neću protiv druga svog (singel)|"Neću protiv druga svog" (1992)]] *"U snu ljubim medna usta", duet Dragan Kojić Keba ([[1992]]) *"Ko na grani jabuka", duet Željko Šašić ([[1994]]) *"Ne računaj na mene", duet Mira Škorić ([[1994]]) *"Bandido", duet Ivana Žigon (''v španskem jeziku'') ([[1997]]) *"Crni sneg", duet Aca Lukas ([[1999]]) *"Drugarice", duet zasedba Luna ([[1999]]) *[[Deca su naše najveće blago (album)|"Rađajte decu" (2004)]] * [[Vreme za ljubav ističe (singel)|"Vreme za ljubav ističe" (2007)]] * [[Ne zanosim se ja (singel)|"Ne zanosim se ja" (2014)]] *"Metar odavde", duet zasedba Tropico bend ([[2016]]) * [[Lažov notorni (singel)|"Lažov notorni" (2017)]] === Video objave === * [[Ceca (videokaseta)]], 1990 * [[Babaroga (videokaseta)]], 1991 * [[Kukavica (videokaseta)]], 1993 * [[Ceca i Futa band (videokaseta)]], 1994 * [[Svetlana i Željko (videokaseta)]] / tudi »Ceca i Arkan«, 1995 * [[Sve najbolje... 20 (videokaseta)]], 1995 * [[Fatalna ljubav live (videokaseta)]], 1995 * [[Ušće 2006 live DVD]], 2006 == Filmografija == Ceca je svojo filmsko pot začela v filmu ''Nečista kri'', kjer je nastopila v vlogi Koštane. {| class="sortable wikitable" ! Ime filma/serije ! Zvrst ! Letnica izida ! Država ! Vloga v filmu/seriji |- | Nečista krv |rowspan="1"| Igrani film (drama) |rowspan="1"| April 1996 |rowspan="1"| [[Jugoslavija]] |rowspan="1"| Koštana <ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0189796/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- | Kako je rađen album Gore od ljubavi |rowspan="1"| Dokumentarni film |rowspan="1"| Maj 2004 |rowspan="1"| [[Srbija in Črna gora]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=yvWulZoTGg8/ |title=Youtube.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- | The Weight of Chains |rowspan="1"| Dokumentarni film |rowspan="1"| Februar 2011 |rowspan="1"| [[Kanada]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt1789083/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- | [[Tajna nečiste krvi]] |rowspan="1"| Dramska serija |rowspan="1"| Januar 2012 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Koštana <ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt7810408/?ref_=nm_knf_t2/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- | Godine Slatkog greha |rowspan="1"| Dokumentarni film |rowspan="1"| Januar 2018 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=https://www.srbijadanas.com/vip/vip/na-odusevljenje-mnogih-u-filmu-o-zivotu-popularne-pevacice-ceca-ce-imati-posebnu-ulogu-2017-12-21/ |title=Srbijadanas.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt7838380/?ref_=nv_sr_1/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- |[[Ceca show (resničnostna oddaja)|Ceca show]] |rowspan="1"| Resničnostna oddaja |rowspan="1"| 7. oktober 2022 - |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ekskluzivno-otkrivamo-kako-ce-izgledati-ceca-show-ko-ce-sve-ucestvovati-u-njemu-i/ltpyvwg/ |title=Blic.rs |accessdate=21. september 2022}}</ref> |- |Sale |rowspan="1"| Dokumentarni film |rowspan="1"| 28. februar 2026 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/ceca-otkrila-kakav-je-zaista-bio-sasa-popovic-dokumentarac/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=1. marec 2026}}</ref> |} Številne Cecine pesmi so bile uporabljene v srbskih in tujih televizijskih serijah in filmih. {| class="sortable wikitable" ! Ime filma/serije ! Zvrst ! Letnica izida ! Država ! Pesem |- | Everyday God Kisses Us on the Mouth |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2001 |rowspan="1"| [[Romunija]] |rowspan="1"| Nevaljala <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0309705 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- | Tata i zetovi |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2006 |rowspan="1"| [[Bosna in Hercegovina]] |rowspan="1"| Dragane moj <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0959548 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Obični ljudi |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2007 |rowspan="1"| [[Hrvaška]] |rowspan="1"| Lepi grome moj <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0875996 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Tegla puna vazduha |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2007 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Ja još spavam u tvojoj majici <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1144092/ |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Rođak sa sela |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2008 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Lepotan <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1311486 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Nijesmo od juče |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2008 |rowspan="1"| [[Črna gora]] |rowspan="1"| Kukavica <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt9702286 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Sestre |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2011 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Nije monotonija, Idealno loša <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1797491 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Clip |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2012 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Nevaljala, Tačno je <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1900908/ |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Tigermilch |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2017 |rowspan="1"| [[Nemčija]] |rowspan="1"| Anđeo drugog reda <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt6007398 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Teret |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2018 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Beograd, Ličiš na moga oca <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt7163824/ |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Močvara |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2020 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Volela sam te, Crveno, Ko na grani jabuka <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt11007190 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Crna svadba |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2021 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| 39,2 <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt11173328 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |} == Turneje in koncerti == * Prva jugoslovanska turneja, 1993 * Druga jugoslovanska turneja [[Ja još spavam_(turneja)|Ja još spavam]], 1994 * Tretja jugoslovanska turneja [[Fatalna ljubav_(turneja)|Fatalna ljubav]], 1995 * Prva evropska turneja [[Decenija_(turneja)|Decenija]], 2002 * Druga evropska turneja [[Ceca_2005_(turneja)|Ceca 2005]], 2005 * Prva svetovna [[Grom_(turneja)|turneja Grom]], 2006/2010 * Druga svetovna [[Ljubav živi_(turneja)|turneja Ljubav živi]], 2012/2013. * Tretja evropska [[Poziv_(turneja)|turneja Poziv]], 2013/2016. * Četrta evropska [[Autogram_(turneja)|turneja Autogram]], 2016/2020. * Peta evropska [[The best of Ceca_(turneja)|turneja The best of]], 2021/2026 == Festivali == Ceca je v dosedanji glasbeni karieri tekmovala na štirih festivalih: '''Poselu 202''', '''MESAM'''-u, '''Ilidža fest'''-u<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://depo.ba/clanak/177753/imala-je-samo-15-godina-kad-je-postala-senzacija-na-estradi-prepoznajete-li-ovu-pjevacicu |title=Depo.ba |accessdate=18. julij 2021}}</ref> ter '''Ktitor folk ligi'''. Na '''Ilidža festu''' je tekmovala enkrat in osvojila nagrado občinstva.<ref name="#1"/> Na '''Poselu 202''' je tekmovala šestkrat, zmago je odnesla trikrat. Skupaj s pevkami ''Vesno Zmijanac'' in [[Dragana Mirković|Dragano Mirković]] ima največ zmag na omenjenem festivalu. Na '''Ktitor folk ligi''' je tekmovala enkrat in odnesla nagrado za najboljšo pesem.<ref>{{navedi splet|url=https://vivstars.com/ovaj-cecin-spot-ne-postoji-na-jutjubu-fama-njenog-izgleda-iz-1993-godine-video/ |title=Vivstars.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Na '''MESAM'''-u je tekmovala dvakrat, leta 1991 je pobrala nagrado za pevko leta. {| class="sortable wikitable" ! Ime festivala ! Letnica nastopa ! Uvrstitev ! Nagrada ! Opomba |- | Festival Poselo 202<ref name="#2">{{navedi splet |url=http://www.tracarenje.com/Estrada/Milos-Bojanic-ponovo-laze.html?cpage=20%2F |title=Tracarenje.com |accessdate=13. januar 2018 |archive-date=2018-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180114020259/http://www.tracarenje.com/Estrada/Milos-Bojanic-ponovo-laze.html?cpage=20%2F |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ymX5xhPv_Vg |title=YouTube.com |accessdate=14. december 2020}}</ref> |rowspan="1"| 18. januar 1996 |rowspan="1"| Prvo mesto |rowspan="1"| Nagrada za najboljšo pesem ''Beograd'' |rowspan="1"| Tretja zaporedna zmaga |- | Festival Poselo 202<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bnSkI3sQP3A |title=YouTube.com |accessdate=14. december 2020}}</ref> |rowspan="1"| 29. januar 1995 |rowspan="1"| Prvo mesto |rowspan="1"| Nagrada za najboljšo pesem ''Volela sam te'' |rowspan="1"| Druga zaporedna zmaga |- | Festival Poselo 202<ref name="#2"/> |rowspan="1"| 30. januar 1994 |rowspan="1"| Prvo mesto |rowspan="1"| Nagrada za najboljšo pesem ''Kukavica'' |rowspan="1"| Prva zmaga na festivalu |- | Festival Ktitor folk liga<ref>{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/otkrivena-tajna-cecine-kukavice/139417/ |title=Alo.rs |accessdate=13. januar 2018}}</ref> |rowspan="1"| 24. julij 1993 |rowspan="1"| Prvo mesto |rowspan="1"| Nagrada za najboljšo pesem ''Kukavica'' |rowspan="1"| Pesem ''Kukavica'' je prejela tudi nagrado za najboljše besedilo. |- | Festival Poselo 202 |rowspan="1"| 25. januar 1992 |rowspan="1"| Četrto mesto |rowspan="1"| Nastop s pesmijo ''Volim te'' |rowspan="1"| Tretje pevkino tekmovanje na tem festivalu |- | Festival Poselo 202 |rowspan="1"| 26. januar 1991 |rowspan="1"| Peto mesto |rowspan="1"| Nastop s pesmijo ''To Miki, to'' |rowspan="1"| Drugo pevkino tekmovanje na tem festivalu |- | Festival Poselo 202 |rowspan="1"| 27. januar 1990 |rowspan="1"| Šesto mesto |rowspan="1"| Nastop s pesmijo ''Ludo srce'' |rowspan="1"| Prvo pevkino tekmovanje na tem festivalu |- | Festival narodne glasbe Ilidža<ref>{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/66985-rani-radovi-srpskih-folkera-ceca-raznatovic-video/ |title=Telegraf.rs |accessdate=13. januar 2018}}</ref> |rowspan="1"| 4. julij 1988 |rowspan="1"| |rowspan="1"| Nagrada za najboljšega debitanta |rowspan="1"| To je bil prvi pevkin javni in televizijski nastop. |} == Knjige o Ceci == O Ceci je bilo napisanih 28 knjig o njenem življenju in karieri. Nekatere so ji v celoti posvečene, v drugih pa je njej namenjenih le nekaj poglavij. Prva knjiga o njej je izšla leta 1992. <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/ceca-raznatovic-inspiracija-o-pevacici-napisano-28-knjiga/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=27. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sigurno-niste-znali-da-je-o-ceci-napisano-28-knjiga-evo-i-kojih/dx44d0b |title=Blic.rs|accessdate=27. januar 2026}}</ref> * 200 ličnosti koje su obeležile život u Beogradu (''200 osebnosti, ki so zaznamovale življenje v Beogradu''), 1992 * Ličnosti koje su obeležile godinu (''Osebnosti, ki so zaznamovale leto''), 1993 * Estradni umetnici Jugoslavije (''Glasbeni umetniki Jugoslavije''), 1994 * Monografija Nečista krv, 1995 * Džungla na estradi, Draško Aćimović, 1996 * Naličje estrade (''Druga plat estrade''), Verica Ilić, 1997 * Džungla na estradi II, Draško Aćimović, 1997 * Reprezentacija XX veka (''Reprezentanca XX. stoletja''), 1998 * Od trača do istine, Draško Aćimović (''Od trača do resnice''), 1998 * 75 godina FK Obilić (''75-obletnica NK Obilić''), 1999 * Ko peva zlo ne misli, Draško Aćimović (''Kdor poje, slabo ne misli''), 2001 * Komandant Arkan (''Poveljnik Arkan''), 2001 * [[Ceca između ljubavi i mržnje (knjiga)|Ceca - Između ljubavi i mržnje]], Marko Lopušina, 2003 * [[Ceca ikona srpskog folka (knjiga)|Ceca - Ikona srpskog folka]], Živko M. Bojanić, 2004 * Srpkinje o kojima se priča (Srbkinje, o katerih se govori), 2005 * Sa Evom u raj (Z Evo v nebesa), 2005 * [[Ceca idealno naša (knjiga)|Ceca - idealno naša]], Nebojša Vuković, 2006 * Estrada bez mikforona (''Estrada brez mikforona''), 2007 * Balkanski anđeo Toše Proeski (''Balkanski angel Toše Proeski''), 2008 * Turbo-folk zvijezda (''Turbofolk zvezda''), 2013 * Preko trnja do zvezda – monografija, Čeda Čvorak (''Preko trnja do zvezd''), 2015 * Moja mera sreće, Sanja Marinković, 2018 * La partita della vita, Siniša Mihailović (''Življenjska tekma''), 2020 * Ovo sam ja Aca Lukas (''To sem jaz Aca Lukas''), 2021 * Štrapke Žitorađe, Mirjana Vukić, 2022 * Lavirint zaborava, Dragan Ristić (''Labirint pozabe''), 2024 * Moj put, plavi čuperak – prvi deo — Halid Muslimović (''Moja pot, moder čopek – prvi del''), 2025 * Mos Dashuro Kurre Nje te Huaj, Harold Robbins (''Ne zavrzi me kot tujko''), 2025 == Posebne izdaje revij posvečene Ceci == [[Slika:Cecaspecialzurnal.jpg|alt=ceca|thumb|243x243px|Slovenska revija o Ceci]] * [[Ceca Svedok special (revija)]] (1. junij 2002) * [[Ceca Blic special (revija)]] (14. junij 2002) * [[Ceca Svet special (revija)]] (24. maj 2004) * [[Ceca special (revija)]] (14. marec 2005) * [[Ceca special limited (revija)]] (17. junij 2006) * [[Ceca specijal (revija)]] (25. junij 2012) == Nagrade, odlikovanja in priznanja == === Glasbene nagrade === {| class="sortable wikitable" ! Ime nagrade ! Leto prejema nagrade ! Organizacija ! Država |- | Nagrada najbolj priljubljene balkanske pevke (2026) |rowspan="1"| 30. maj 2026<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prekinut-koncert-cece-raznatovic-u-rumuniji-iz-organizacije-se-obratili-publici/sfsh83s |title=Blic.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4334894-ceca-prekinula-koncert-u-rumuniji-iz-organizacije-su-izasli-na-binu-pa-joj-urucili-prestiznu-nagradu |title=Telegraf.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> |rowspan="1"| Banaton fest |rowspan="1"| [[Romunija]] |- | Nagrada Zlata plaketa (2024) |rowspan="1"| 13. april 2024<ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/dula-drini-sasa-popovic-presudio-takmicarki-bacanjem-novcica/?utm_campaign=ug.contentexchange.me&utm_medium=referral&utm_source=ug.contentexchange.me&utm_content=pEvsCiiwMHFivdoDo&ref=referral_Nova&pv=5eb10e9e-7d29-4570-92ce-7724e46f2212 |title=Grand.nova.rs |accessdate=14. april 2024}}</ref> |rowspan="1"| United media |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada diplomiranega umetnika (2023) |rowspan="1"| 12. december 2023<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/1409586/semus-nagrade-za-poznate |title=Espreso.co.rs |accessdate=24. december 2023}}</ref> |rowspan="1"| SEMUS - združenje glasbenih umetnikov |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada za življenjsko delo (2023) |rowspan="1"| 27. april 2023<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3669587-ceca-raznatovic-dobila-nagradu-za-zivotno-delo |title=Telegraf.rs |accessdate=27. april 2023}}</ref> |rowspan="1"| SEMUS - združenje glasbenih umetnikov |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada za pesem leta 2017 (2017) |rowspan="1"| 31. december 2017<ref>{{navedi splet|url=http://pink.rs/domaci/52204/lazov-notorni-je-hit-portala-pink-rs-za-2017-godinu-ovo-su-rezultati-glasanja-foto-video/ |title=Pink.rs |accessdate=31. december 2017}}</ref> |rowspan="1"| RTV Pink |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada za izjemen uspeh na področju glasbe (2017) |rowspan="1"| 12. december 2017<ref>{{navedi splet|url=http://semus.org.rs/vesti.html#/ |title=Semus.org.rs |accessdate=12. december 2017}}</ref> |rowspan="1"| Sindikat muzičkih umetnika |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada televizije Pink (največja uspešnica leta 2016) |rowspan="1"| 1. januar 2017<ref>{{navedi splet|url=http://pink.rs/domaci/9653/ceci-uruena-nagrada-za-hit-godine-na-najbolji-mogui-nain-sam-ula-u-2017-godinu-foto/ |title=Pink.rs |accessdate=2. januar 2017}}</ref> |rowspan="1"| TV Pink, Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada časopisa Vesti (največja uspešnica leta 2016) |rowspan="1"| 15. december 2016<ref name="#1"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada časopisa Vesti (najboljša pevka leta 2016) |rowspan="1"| 15. december 2016<ref name="#1"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada Oskar popularnosti (najboljša pevka leta 2015) |rowspan="1"| 25. maj 2016<ref>{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-saznaje-ceca-dobila-oskar/ |title=Svet.rs |accessdate=13. maj 2016 }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |rowspan="1"| Bečki oskar popularnosti |rowspan="1"| [[Avstrija]] |- | Nagrada Zlatni gramofon (album leta 2013, koncert leta 2013) |rowspan="1"| 29. april, 2014<ref>{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/najnovije-vesti/sve-je-spremno-za-finale-pink-festivala-veceras-saznajemo-ko-ce-biti-prvi-pobednik/ |title=Svet.rs |accessdate=30. april 2014 |archive-date=2014-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140430030956/http://www.svet.rs/najnovije-vesti/sve-je-spremno-za-finale-pink-festivala-veceras-saznajemo-ko-ce-biti-prvi-pobednik |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| Televizija Pink, Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Story (pevka leta 2013, koncert leta 2013) |rowspan="1"| 13. januar, 2014<ref>{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/36434-story-top-20-2014-pobednici.html/ |title=Story.rs |accessdate=14. januar 2014 |archive-date=2014-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140223060256/http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/36434-story-top-20-2014-pobednici.html |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| Adria Media Srbija, Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Vesti (pevka leta 2013) |rowspan="1"| 16. december, 2013<ref>{{navedi splet |url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/368059/Priznanja-Vesti-za-Sabana-Cecu-Colu-i-Nedu/ |title=Vesti-online.com |accessdate=17. december 2013 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Oskar popularnosti (pevka leta 2012) |rowspan="1"| 25. februar 2013<ref>{{navedi splet |url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/295143/I-Ceca-dobila-Oskara/ |title=Vesti-online.com |accessdate=10. november 2013 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |rowspan="1"| Crnogorska kulturna mreža (CKM) |rowspan="1"| [[Črna gora]] |- | Nagrade časnika Vesti (pevka leta 2012) |rowspan="1"| 15. december 2012<ref name="#2"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Vesti (uspešnica leta 2012) |rowspan="1"| 15. december 2012<ref name="#2"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Pink nagrade (folk pevka leta 2002) |rowspan="1"| 11. marec 2003<ref name="#3">{{navedi splet |url=http://cecaraznatovic.blog.siol.net/files/2008/05/tv-pink-10.jpg/ |title=Cecaraznatovic.blog.siol.net |accessdate=10. november 2013 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="#4">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ae-2E2_EWXE/ |title=Youtube.com/Dodela pinkovih nagrada |accessdate=10. november 2013}}</ref> |rowspan="1"| Televizija Pink |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Pink nagrade (koncert leta 2002) |rowspan="1"| 11. marec, 2003<ref name="#3"/><ref name="#4"/> |rowspan="1"| Televizija Pink |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Vesti (pevka leta 2001) |rowspan="1"| 10. november 2001<ref name="#5">{{navedi splet |url=http://www.balkanmedia.com/ceca-raznatovic-pevacica-godine-cl1145.html/ |title=Balkanmedia.com |accessdate=10. november 2013 |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011247/https://www.balkanmedia.com/ceca-raznatovic-pevacica-godine-cl1145.html/ |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Vesti (uspešnica leta 2001) |rowspan="1"| 10. november 2001<ref name="#5"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada žirije (Folk pevka leta) |rowspan="1"| 15. januar 1991<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2021/08/26/cecin-zlatni-sabor-u-sarajevu/ |title=Blogger.ba |accessdate=28. oktober 2021}}</ref> |rowspan="1"| Radio Ilijaš |rowspan="1"| [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]] |- | Nagrada poslušalcev (debitant z največjimi uspešnicami) |rowspan="1"| 17. februar 1990<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2021/10/22/prva-nagrada-ceci-od-radija-ilijas/ |title=Blogger.ba |accessdate=28. oktober 2021}}</ref> |rowspan="1"| Radio Ilijaš |rowspan="1"| [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]] |- | Nagrada žirije (najuspešnejši debitant) |rowspan="1"| 4. julij 1988<ref>{{navedi splet|url=https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/130569/karijeru-je-pocela-kada-je-imala-samo-15-godina-ceca-objavila-fotografiju-od-pre-30-godina-koja-je-potresla-fanove-foto |title=Glossy.espreso.co.rs |accessdate=28. oktober 2021}}</ref> |rowspan="1"| Ilidža festival |rowspan="1"| [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]] |} === Priznanja za dobrodelnost === {| class="sortable wikitable" ! Ime priznanja ! Leto prejema priznanja ! Organizacija ! Država |- | Priznanje Uber Arene |rowspan="1"| 3. oktober 2026<ref>{{navedi splet |url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4408098-ceci-urucili-veliko-priznanje-nakon-spektakla-u-berlinu-dobila-drvo-u-sumi-slavnih-gde-su-svetske-zvezde/ |title=Telegraf.rs |accessdate=4. oktober 2026 }}</ref> |rowspan="1"| Uber Arena Berlin |rowspan="1"| [[Nemčija]] |- | Zahvalnica mesta Kraljevo |rowspan="1"| 29. november 2011<ref>{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/19423-ceca-raznatovic-dobila-pocasnu-zahvalnicu-grada-kraljeva.html/ |title=Story.rs |accessdate=10. november 2013 |archive-date=2012-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120502064241/http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/19423-ceca-raznatovic-dobila-pocasnu-zahvalnicu-grada-kraljeva.html |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| Občina Kraljevo |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Veliko srce |rowspan="1"| 19. januar 2010<ref>{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/zabava/dzet-set/97027/ceca-dobila-veliko-srce.html/ |title=Pressonline.rs |accessdate=10. november 2013 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |rowspan="1"| Organizacija "Veliko srce" |rowspan="1"| [[Srbija]] |} === Ostala odlikovanja === {| class="sortable wikitable" ! Naziv odlikovanja ! Leto prejema odlikovanja ! Organizacija ! Država |- | CecaVIPPER z milijon naročnikov |rowspan="1"| 19. april 2020<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-postavila-najveci-rekord-na-balkanu-prestizno-priznanje-za-pevacicu-jedina-ga/7gzmp52 |title=Blic.rs |accessdate=19. april 2020}}</ref> |rowspan="1"| [[YouTube]] |rowspan="1"| [[Združene države Amerike]] |- | CecaVIPPER s 100.000 naročnikov |rowspan="1"| 25. februar 2014<ref>{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/najnovije-vesti/kasni-pola-godine-sasa-kovacevic-nije-prvi-nas-pevac-kojeg-je-jutjub-nagradio/ |title=Svet.rs |accessdate=3. november 2014 |archive-date=2014-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141103195311/http://www.svet.rs/najnovije-vesti/kasni-pola-godine-sasa-kovacevic-nije-prvi-nas-pevac-kojeg-je-jutjub-nagradio |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| [[YouTube]] |rowspan="1"| [[Združene države Amerike]] |- | Osebnost leta 2012 (Serbia person of the year) |rowspan="1"| 29. november 2012<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CaqcoDUboyI/ |title=Youtube.com |accessdate=10. november 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/436630-kraljevski-ceca-seve-i-cola-glavne-zvezde-hello-nagrada-foto/ |title=Telegraf.rs |accessdate=10. november 2013}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.alo.rs/v-i-p/estrada/ceca-seve-i-cola-glavne-zvezde-hello-nagrada/5530/ |title=Alo.rs |accessdate=10. november 2013 |archive-date=2013-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110153834/http://www.alo.rs/v-i-p/estrada/ceca-seve-i-cola-glavne-zvezde-hello-nagrada/5530/ |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| Color Press Group |rowspan="1"| [[Srbija]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Ceca Ražnatović}} * [http://www.ceca-official.com/ Uradna spletna stran] * [http://www.playboy.si/branje/clanki/ceca-kot-zenska-pa-nisem-srecna/ Intervju za revijo Playboy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110922034507/http://www.playboy.si/branje/clanki/ceca-kot-zenska-pa-nisem-srecna/ |date=2011-09-22 }} * [http://www.imdb.com/name/nm0713652/?ref_=nv_sr_1/ IMDB profil] {{Svetlana Ražnatović}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski pevci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ceca| ]] fp45f24mgk0pxnlbfchh6ns1wikw3uo 0 364102 6760155 6610151 2026-10-04T01:59:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760155 wikitext text/x-wiki '''e-Turist''' je mobilna ([[Android (operacijski sistem)|Android]], [[iOS|iOS]], [[Windows Phone OS|Windows Phone OS]], [[BlackBerry OS|BlackBerry OS]]) in spletna aplikacija za načrtovanje prilagojenih poti v [[Slovenija|Sloveniji]].<ref name="Val202eTurist">{{navedi splet |url=http://www.val202.si/2013/10/odbita-do-bita-e-turist/ |title=e-Turist na Valu 202}}</ref> <ref name="24ureTurist">{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/z-aplikacijo-e-turist-na-potep-po-sloveniji.html |title=e-Turist na 24ur}}</ref> <ref name="djseTurist">{{navedi splet |url=http://www.dj-slovenija.si/zanimivo/mobilna-aplikacija-za-nacrtovanje-izletov-po-slovenski-istri-in-srcu-slovenije |title=e-Turist na Dobro jutro Slovenija |accessdate=2013-11-07 |archive-date=2020-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200809020447/http://www.dj-slovenija.si/zanimivo/mobilna-aplikacija-za-nacrtovanje-izletov-po-slovenski-istri-in-srcu-slovenije |url-status=dead }}</ref> <ref name="mpeTurist">{{navedi splet |url=http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/video-na-pot-z-aplikacijo-e-turist |title=e-Turist na Mladem podjetniku |access-date=2013-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140328183839/http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/video-na-pot-z-aplikacijo-e-turist |archive-date=2014-03-28 |url-status=dead}}</ref> == Delovanje aplikacije == Uporabnik načrtuje ogled po naslednjih korakih: # izbere eno ali več destinacij, ki jih želi obiskati, # označi namen obiska (aktivni turizem, gastronomija, kulturna in naravna dediščina, zabava), # označi začetek in trajanje ogleda (v dnevih in urah), # označi način potovanja (z avtomobilom ali peš), # označi, ali želi med izletom na kosilo in kdaj. Podatki se nato procesirajo, uporabnik pa dobi na voljo nekaj možnih ogledov, ki najbolj ustrezajo njegovemu okusu in upoštevajo njegove omejitve glede časa in prevoza. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == [http://www.e-turist.si/ e-Turist], uradna spletna stran aplikacije e-Turist [[Kategorija:Mobilna telefonija]] 1ncrynq6oo3zl4c81mjpfen0bkehl59 0 378879 6760248 6637081 2026-10-04T10:18:28Z Nareto 77605 /* Prednosti praznovoznik pnevmatik: */ 6760248 wikitext text/x-wiki [[File:Michelin Pax Rad Mercedes-Benz S600 Guard BR 220.JPG|thumb|Praznovozna pnevmatika [[Michelin PAX System|Michelin PAX]]]] '''Praznovozna pnevamtika''' ([[Angleščina|ang]]. RFT run-flat tire) je [[pnevmatika]], ki v primeru prebitja vzdržuje obliko in omogoča nadaljnjo vožnjo. Sicer je hitrost vožnje manjša (do 90 km/h), doseg je nekje 160-320 kilometrov in jo je potrebno kljub temu servisirati po prebitju. Nekatere gume imajo možnost samozakrpanja (self sealing). [[Slika:Front_Tire_(run-flat_flat_tire)-_2014_BMW_X5_xDrive_35i_(15043065452).jpg|sličica|Praznovozna pnevmatika 2014 BMW X5M xDrive - prvovgradnja BMW standard]] Praznovozne gume so po navadi težje, dražje in po navadi težavnejše za zamejavo pri vulkanizerju. Prednost je, da vozilo ne potrebuje rezervne gume, tako se prihrani na ceni rezervne pnevmatike in [[platišče|platišča]]. BMW od leta 2009 tovarniško vgrajuje praznovozne pnevmatike v vsa vozila, ker ima serijsko opremljene avtomobile od leta 2008 z TPMS (ang. tire-pressure monitoring system) sistemom za merjenje tlaka v pnevmatikah. {| class="wikitable" |+Oznake praznovoznih pnevmatik !Znamka !Oznaka |- |[[Michelin]] |ZP |- |[[Pirelli]] |RFT |- |[[Bridgestone]] |RFT |- |[[Continental]] |SSR, CSR |- |[[Goodyear]] |ROF |- |[[Dunlop]] |DSST |} ==== Prednosti praznovoznik pnevmatik: ==== * Poškodovane pnevmatike run-flat ni treba takoj zamenjati na kraju samem, * Po predrtju pnevmatike prepreči potrebo po ustavljanju avtomobila na nevarnem mestu: avtocesta, tuneli, nevarne po kriminalu poznane soseske (geto), * Boljši oprijem in krajša zaviralna pot na pram navadnim pnevmatikam, * Ojačani boki gume z jeklom, pnevmatika se bistveno težje poškoduje, * Voznik se lahko pelje naprej v primeru predrtja vseh pnevmatik, * Vozilo ostane vozno z omejitvami tudi v primeru izredno težkih poškodb pnevmatik, * Zmanjšanje tveganja izgube nadzora v primeru predrtja, * Zelo dobra rešitev za ljudi, ki morejo priti na cilj (intervencije, dežurni, VIP), * Več prostora v prtljažniku avtomobila, ni treba nositi rezervne pnevmatike, * Večja logistična vrednost takšnega vozila, * Bolj luksuzna pnevmatika dviguje vrednost vozila, * Primerna rešitev za manj tehnično podkovane voznike ==== Slabosti praznovoznik pnevmatik: ==== * Avtomobil mora biti opremljen s senzorjem tlaka v pnevmatikah, * Pnevmatike imajo nekoliko večjo težo in kotalni upor, * Pnevmatik Run-flat je težje popraviti, če se predrejo, * Višja cena praznovoznih pnevmatik kot klasičnih pnevmatik, * Nekoliko slabše udobje vožnje na neravnih površinah v primerjavi s konvencionalno pnevmatiko ==Glej tudi== * [[Tweel]] - Michelinova brezzračna guma * [[Brezračna guma]] * [[Direct TPMS]] * [[Ponovno oplaščenje gum]] ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Deli vozil]] 55qqwzuit8f58m3t0z4x35kslebvlls 6760250 6760248 2026-10-04T10:30:05Z Nareto 77605 /* */ 6760250 wikitext text/x-wiki [[File:Michelin Pax Rad Mercedes-Benz S600 Guard BR 220.JPG|thumb|Praznovozna pnevmatika [[Michelin PAX System|Michelin PAX]]]] '''Praznovozna pnevamtika''' ([[Angleščina|ang]]. RFT run-flat tire) je [[pnevmatika]], ki v primeru prebitja vzdržuje obliko in omogoča nadaljnjo vožnjo. Sicer je hitrost vožnje manjša (do 90 km/h), doseg je nekje 160-320 kilometrov in jo je potrebno kljub temu servisirati po prebitju. Nekatere gume imajo možnost samozakrpanja (self sealing). [[Slika:Front_Tire_(run-flat_flat_tire)-_2014_BMW_X5_xDrive_35i_(15043065452).jpg|sličica|Praznovozna pnevmatika 2014 BMW X5M xDrive - prvovgradnja BMW standard]] Praznovozne gume so po navadi težje, dražje in po navadi težavnejše za zamejavo pri vulkanizerju. Prednost je, da vozilo ne potrebuje rezervne gume, tako se prihrani na ceni rezervne pnevmatike in [[platišče|platišča]]. BMW od leta 2009 tovarniško vgrajuje praznovozne pnevmatike v vsa vozila, ker ima serijsko opremljene avtomobile od leta 2008 z TPMS (ang. tire-pressure monitoring system) sistemom za merjenje tlaka v pnevmatikah. {| class="wikitable" |+Oznake praznovoznih pnevmatik !Znamka !Oznaka !Pomen |- |[[Michelin]] |ZP |Zero Pressure |- |[[Pirelli]] |RFT |Run Flat Tyre |- |[[Bridgestone]] |RFT |Run Flat Tire |- |[[Continental]] |SSR, CSR |Self-Supporting Runflat, ContiSupportRing |- |[[Goodyear]] |ROF |RunOnFlat |- |[[Dunlop]] |DSST |Dunlop Self-Supporting Technology |} ==== Prednosti praznovoznik pnevmatik: ==== * Poškodovane pnevmatike run-flat ni treba takoj zamenjati na kraju samem, * Po predrtju pnevmatike prepreči potrebo po ustavljanju avtomobila na nevarnem mestu: avtocesta, tuneli, nevarne po kriminalu poznane soseske (geto), * Boljši oprijem in krajša zaviralna pot na pram navadnim pnevmatikam, * Ojačani boki gume z jeklom, pnevmatika se bistveno težje poškoduje, * Voznik se lahko pelje naprej v primeru predrtja vseh pnevmatik, * Vozilo ostane vozno z omejitvami tudi v primeru izredno težkih poškodb pnevmatik, * Zmanjšanje tveganja izgube nadzora v primeru predrtja, * Zelo dobra rešitev za ljudi, ki morejo priti na cilj (intervencije, dežurni, VIP), * Več prostora v prtljažniku avtomobila, ni treba nositi rezervne pnevmatike, * Večja logistična vrednost takšnega vozila, * Bolj luksuzna pnevmatika dviguje vrednost vozila, * Primerna rešitev za manj tehnično podkovane voznike ==== Slabosti praznovoznik pnevmatik: ==== * Avtomobil mora biti opremljen s senzorjem tlaka v pnevmatikah, * Pnevmatike imajo nekoliko večjo težo in kotalni upor, * Pnevmatik Run-flat je težje popraviti, če se predrejo, * Višja cena praznovoznih pnevmatik kot klasičnih pnevmatik, * Nekoliko slabše udobje vožnje na neravnih površinah v primerjavi s konvencionalno pnevmatiko ==Glej tudi== * [[Tweel]] - Michelinova brezzračna guma * [[Brezračna guma]] * [[Direct TPMS]] * [[Ponovno oplaščenje gum]] ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Deli vozil]] dafn1rnx4j3pv79j4g9k6nd9rvoreaa 0 386938 6760245 6490277 2026-10-04T10:02:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760245 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Glauberit | boxwidth = 300px | boxbgcolor = | image = Glauberite-172284.jpg | imagesize = | alt = | caption = Skupek kristalov glauberita (depozit Bertram Siding Sulfate, [[Kalifornija]] | category = VI. razred: Sulfati | formula = Na₂Ca(SO₄)₂ | strunz = 07.AD.25 (sulfati) | dana = 28.04.02.01 (brezvodne kisline in sulfati) | symmetry = monoklinska prizmatična, <br>[[Hermann–Mauguinova notacija|H-M simbol]]: (2/m), <br>[[prostorska skupina]]: C 2/c | unit cell = a = 10,129 Å, b = 8,306 Å,<br> c = 8,533 Å; β = 112,19°; Z = 4 | molweight = 278,18 g/mol | color = siv ali bledo rumen, brezbarven | habit = ploščati prizmatični kristali | system = [[Monoklinski kristalni sistem|monoklinski]] | twinning = | cleavage = popolna na {001}, nepopolna na {110} | fracture = školjkast | tenacity = krhek | mohs = 2,5 - 3 | luster = steklast do voščen, na razkolih bisern | streak = bela | diaphaneity = prozoren do prosojen | gravity = 2,75 – 2,85 | density = | polish = | opticalprop = dvoosen (-) | refractive = n_α = 1,507 - 1,515<br>n_β = 1,527 - 1,535<br> n_γ = 1,529 - 1,536 | birefringence = δ = 0,022 | pleochroism = | 2V = 24° - 34° | dispersion = močna, r > v | extinction = | length fast/slow = | fluorescence = | absorption = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility =klorovodikova kislina in voda | impurities = | alteration = zlahka preperi v [[Sadra|CaSO₄]] | other = pogosto psevdomorf | prop1 = | prop1text = | references = <ref name=Mindat>[http://www.mindat.org/min-1706.html Glauberite on Mindat]</ref><ref name=Webmin>[http://webmineral.com/data/Glauberite.shtml Glauberite data on Webmineral]</ref><ref name=HBM>{{Navedi splet |url=http://rruff.info/doclib/hom/glauberite.pdf |title=Glauberite in the Handbook of Mineralogy |access-date=2015-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303204418/http://rruff.info/doclib/hom/glauberite.pdf |archive-date=2016-03-03 |url-status=dead}}</ref> }} '''Glauberit''' je [[sulfat]]ni [[mineral]] s [[Kemijska formula|formulo]] Na₂Ca(SO₄)₂. Kristalizira v [[Monoklinski kristalni sistem|monoklinskem]] [[kristalni sistem|kristalnem sistemu]]. Mineral so prvič opisali leta 1808 v rudniku El Castellar v španski pokrajini Kastilija - Manča in ga imenovali po nemško/nizozemskem alkimistu in kemiku [[Johann Rudolf Glauber|Johannu Rudolfu Glauberju]] (1604–1668).<ref name=Mindat/> [[Slika:Gypsum-Glauberite-178641.jpg|thumb|left|150px|Kristal sadre, ki je nastala iz glauberita]] Mineral je pogosta sestavina celinskih in morskih evaporitnih skladov. Nastaja tudi v hidrotermalnih depozitih, [[Sublimacija|sublimatih]] v okolici [[fumarola|fumarol]], [[amigdula]]h v [[bazalt]]u in nitratnih depozitih v suhih klimatskih okoljih. Spremljajoči minerali so [[halit]], [[polihalit]], [[anhidrit]], [[sadra]], [[tenardit]], [[mirabilit]], [[sasolit]] in [[bledit]].<ref name=HBM/> Zaradi dobre topnosti ga voda pogosto spere z netopne matrice, v kateri ostane značilno oblikovana votlina. Zaradi kemijske sestave zlahka preperi v druge minerale kot psevdomorf. V vlažnih okoljih so pogosti psevdomorfi sadre. Kristali glauberita in njegovi psevdomorfi so običajno zlahka prepoznavni zaradi [[Dvojčičenje|dvojčičenja]] in [[Kristalni habit|kristalnega habita]], ki se kaže v edinstveno oblikovanih sploščenih, pogosto navidezno romboedričnih posameznih kristalih. ==Sklici== {{sklici|1}} [[Kategorija:Natrijevi minerali]] [[Kategorija:Kalcijevi minerali]] [[Kategorija:Sulfatni minerali]] 5qpsvt2a0clmypbk22tzwq4vclcm8v3 0 400920 6760038 6571014 2026-10-03T15:04:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760038 wikitext text/x-wiki {{Infobox company | name = Carnival Cruise Lines | logo = [[File:Carnival_funnel_logo.jpg|250px]] | type = Podružnica | foundation = 1972 (ustanovitelj Ted Arison) | location = [[Doral]], [[Florida]], ZDA | key_people = Christine Duffy <br>Jim Berra<br>[[John Heald]]<br>Ruben Rodriguez | area_served = Globalno | industry = Turizem | products = Potniška križarjenja | revenue = {{Profit}} [[Ameriški dolar|$]] 10.9 milijard (''2011'') | operating_income = {{Profit}} $2.3 milijard (''2011'') | net_income = {{Profit}} $1.9 milijard (''2011'') | assets = {{Increase}} $35 milijard (''2011'') | equity = {{Increase}} $13.4 milijard (''2011'') | Profit of FUN = {{Increase}} ∞ | num_employees = <ref name="CARNIVAL" /><br />33500 - na ladjah, 3900 - na kopnem<ref name="CARNIVAL">[http://carnivalpressroom.wordpress.com/2009/07/08/carnival-cruise-lines-fact-sheet/ Carnival Cruise Lines Fact Sheet]. ''Carnival Cruise Lines''. Retrieved 31 May 2010</ref> | parent = [[Carnival Corporation & plc]] | subsid = | homepage = [http://www.Carnival.com/ www.carnival.com] | footnotes = Največja križarska linija na svetu po številu prepeljanih potnikov, prihodku in številu ladij [[File:Carnival Corporation house flag.svg|thumb|center|Zastava družbe Carnival Cruise Lines]] }} '''Carnival Cruise Lines''' je britanskoameriška [[ladijska družba]], ki operira s [[potniška križarka|potniškimi križarkami]]. Družbo je ustanovil [[Ted Arison]] leta [[1972]]. Krovno podjetje [[Carnival Corporation & plc]] ima v lasti poleg Carnival Cruise Lines še devet drugih križarskih ladijskih družb. Carnival Cruise Lines ima v floti 24 ladij in ima 21,1% tržni delež svetovnega trga. <ref>{{navedi splet |url=http://www.cruisemarketwatch.com/blog1/market-share/|title=2012 World Wide Market Share|date=2011-11-20 |publisher=Cruise Market Watch}}</ref> ==Flota== ===Razred ''Dream''=== {| class="wikitable" ! Ladja || Leto izgradnje || Uporaba || Gros tonaža (GT) || Domače pristanišče || Zastava || Opombe || Slika |- | ''[[Carnival Dream]]'' || style="text-align:Center;" | 2009 || style="text-align:Center;" | 2009–Danes || style="text-align:Center;" | 128 250<ref>{{navedi splet |url=http://www.fincantieri.it/cms/data/prodotti/000282.aspx |title=Carnival Dream |publisher=Fincantieri |accessdate=20 July 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303212341/http://www.fincantieri.it/cms/data/prodotti/000282.aspx |archive-date=2016-03-03 |url-status=dead}}</ref> || style="text-align:Center;" | [[New Orleans]], [[Louisiana]] || {{flag|Panama}} || Zgradilo podjetje [[Fincantieri]] || [[File:Carnival Dream departing Port Canaveral (2010) – Bow.png|200px]] |- | ''[[Carnival Magic]]'' || 2011 || style="text-align:Center;" | 2011–Danes || style="text-align:Center;" | 128 500<ref>{{navedi splet |url=http://www.fincantieri.it/CMS/Data/prodotti/000285.aspx |title=Carnival Magic |publisher=Fincantieri |accessdate=20 July 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303213238/http://www.fincantieri.it/CMS/Data/prodotti/000285.aspx |archive-date=2016-03-03 |url-status=dead}}</ref> || style="text-align:Center;" | [[Galveston]], [[Texas]] || {{flag|Panama}} ||Zgradilo podjetje [[Fincantieri]] || [[File:Carnival Magic in Venedig.JPG|200px]] |- | ''[[Carnival Breeze]]'' || 2012 || style="text-align:Center;" | 2012–Danes || style="text-align:Center;" | 128 500<ref>{{navedi splet |url=http://www.fincantieri.it/CMS/Data/prodotti/000478.aspx |title=Carnival Breeze |publisher=Fincantieri |accessdate=20 July 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602213121/https://www.fincantieri.com/en/ |archive-date=2021-06-02 |url-status=dead}}</ref> || style="text-align:Center;" | [[Miami]], [[Florida]] [[Galveston, Texas]] || {{flag|Panama}} ||Največja ladja družbe Carnival Cruise Lines || [[File:Carnival Breeze.jpg|200px]] |} ===Razred ''Splendor''=== {| class="wikitable" |- ! Ladja || Leto izgradnje || Uporaba || Gros tonaža (GT) || Domače pristanišče || Zastava || Opombe || Slika |- | ''[[Carnival Splendor]]'' || style="text-align:Center;"| 2008 || style="text-align:Center;"| 2008–Danes || style="text-align:Center;"| 113 323 || style="text-align:Center;"| [[New York]]<br />Sept-Oct 2014 and May-Oct 2015<br /><ref name="usatoday1" /> <br />[[Norfolk]], [[Virginia]]<br />[[Miami]], Florida]] | {{flag|Panama}} || Ladja je bil sprva namenjena družbi [[Costa Cruises]] || [[File:Carnival Splendor 2009.jpg|200px]] |} ===Razred ''Conquest''=== {| class="wikitable" |- ! Ladja || Leto izgradnje || Uporaba || Gros tonaža (GT) || Domače pristanišče || Zastava || Opombe || Slika |- | ''[[Carnival Conquest]]'' || style="text-align:Center;"| 2002 || style="text-align:Center;"| 2002–Danes || style="text-align:Center;"| 110 239 || style="text-align:Center;"| <br> [[Ft. Lauderdale]], [[Florida]] || {{flag|Panama}} || ||[[File:Carnival Conquest cruiseship.jpg|200px]] |- | ''[[Carnival Glory]]'' || style="text-align:Center;"| 2003 || style="text-align:Center;"| 2003–Danes || style="text-align:Center;"| 110 239 || style="text-align:Center;"| [[Miami]], [[Florida]] || {{flag|Panama}} || || [[File:Carnival Glory.jpg|200px]] |- | ''[[Carnival Valor]]'' || style="text-align:Center;"| 2004 || style="text-align:Center;"| 2004–Danes || style="text-align:Center;"| 110 239 || style="text-align:Center;"| [[San Juan]], [[Puerto Rico]]<br>[[Port Canaveral]], [[Florida]] || {{flag|Panama}} || || [[File:CarnivalValor052010.jpg|200px]] |- | ''[[Carnival Liberty]]'' || style="text-align:Center;"| 2005 || style="text-align:Center;"| 2005–Danes || style="text-align:Center;"| 110 320 || style="text-align:Center;"| [[Port Canaveral]], [[Florida]]<br />[[San Juan]], [[Puerto Rico]]<br />[[Galveston]], [[Texas]] || {{flag|Panama}} || ||[[File:Carnival-Liberty.JPG|200px]] |- | ''[[Carnival Freedom]]'' || style="text-align:Center;"| 2007 || style="text-align:Center;"| 2007–Danes || style="text-align:Center;"| {{GT|110,320}} || style="text-align:Center;"| [[Galveston]], [[Texas]] || {{flag|Panama}} || ||[[File:Carnival-Freedom-Cruise-Ship.jpg|200px]] |} ===Razred ''Spirit''=== {| class="wikitable" |- ! Ladja || Leto izgradnje || Uporaba || Gros tonaža (GT) || Domače pristanišče || Zastava || Opombe || Slika |- | ''[[Carnival Spirit]]'' || style="text-align:Center;"| 2001 || style="text-align:Center;"| 2001–Danes || style="text-align:Center;"| 85 920 || style="text-align:Center;"| [[Sydney]], [[Avstralija]] || {{flag|Malta}} || Zgrajena v [[Panamax]] velikosti || [[File:Carnival Spirit at the Overseas Passenger Terminal Sydney July 27, 2013 2.jpg|200px]] |- | ''[[Carnival Pride]]'' || style="text-align:Center;"| 2001 || style="text-align:Center;"| 2002–Danes || style="text-align:Center;"| 88 500 || style="text-align:Center;"|[[Tampa]], [[Florida]]<br>[[Baltimore]], [[Maryland]]<ref name="baltimore sun">{{navedi splet |author=Kevin Rector |url=http://www.baltimoresun.com/business/bs-bz-carnival-returns-20140130,0,3388439.story |title=Carnival reverses plan to depart Baltimore port |date=2014-01-30 |accessdate=2014-01-30 |archive-date=2014-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140405043915/http://www.baltimoresun.com/business/bs-bz-carnival-returns-20140130,0,3388439.story |url-status=dead }}</ref> || {{flag|Panama}} || Zgrajena v [[Panamax]] velikosti ||[[File:Carnival Pride at Mazatlan 3.jpg|200px]] |- | ''[[Carnival Legend]]'' || style="text-align:Center;"| 2002 || style="text-align:Center;"| 2002–Danes || style="text-align:Center;"| 85 942 || style="text-align:Center;"| [[Sydney]], [[Australia]]<br />[[Seattle]], [[Washington]] || {{flag|Panama}} || Zgrajena v [[Panamax]] velikosti || [[File:Carnival Legend 3.jpg|200px]] |- | ''[[Carnival Miracle]]'' || style="text-align:Center;"| 2004 || style="text-align:Center;"| 2004–Danes || style="text-align:Center;"| 85 942 || style="text-align:Center;"| [[Long Beach, California]] <ref name="usatoday1">{{navedi novice|author=Gene Sloan |url=http://travel.usatoday.com/cruises/post/2012/02/carnival-cruise-lines-new-york-/623692/1 |title=Carnival Cruise Lines to expand capacity in New York - USA Today |date=2012-02-09 |accessdate=2012-03-05}}</ref> <ref name="usatoday1" /> || {{flag|Panama}} || Zgrajena v [[Panamax]] velikosti || [[File:Carnival Miracle July 2011.jpg|200px]] |} ===Razred |''Triumph / Sunshine''=== {| class="wikitable" |- ! Ladja || Leto izgradnje || Uporaba || Gros tonaža (GT) || Domače pristanišče || Zastava || Opombe || Slika |- | ''[[Carnival Sunshine]]'' || style="text-align:Center;"| 1996 (kot ''Carnival Destiny'') <br> 2013 (obnovljena in preimenovana v ''Carnival Sunshine'') || style="text-align:Center;"| 1996–Danes || style="text-align:Center;"| 102 853 || style="text-align:Center;"| [[Port Canaveral]], [[Florida]] || {{flag|Bahamas|civil}} || align="Left" | Sprva ''Carnival Destiny'' (1996 - 2013) Največja ladja na svetu po gros tonaži ob času izgradnje in prva čez 100 000 GT || [[File:Carnival Sunshine 02.JPG|200px]] |- | ''[[Carnival Triumph]]'' || style="text-align:Center;"| 1999 || style="text-align:Center;"| 1999-Danes || style="text-align:Center;"| 101 509 || style="text-align:Center;"| [[Galveston]], [[Texas]]<br />[[New Orleans]], [[Louisiana]] || style="text-align:Center;"| {{flag|Bahamas|civil}} || align="Left" | || [[File:Carnival Triumph Half Moon Cay.jpg|200px]] |- | ''[[Carnival Victory]]'' || style="text-align:Center;"| 2000 || style="text-align:Center;"| 2000–Dabnes || style="text-align:Center;"| 101 509 || style="text-align:Center;"| [[Miami]], [[Florida]] || {{flag|Panama}} || Identična ladji ''Carnival Triumph''. || [[File:Carnival Victory2.jpg|200px]] |} ===Razred ''Fantasy''=== {| class="wikitable" |- ! Ladja || Leto izgradnje || Uporaba || Gros tonaža (GT) || Domače pristanišče || Zastava || Opombe || Slika |- | ''[[Carnival Fantasy]]'' || style="text-align:Center;"| 1990 || style="text-align:Center;"| 1990–Danes || style="text-align:Center;"| 70 367 || style="text-align:Center;"| [[Charleston]], [[South Carolina]] || style="text-align:Center;"| {{flag|Panama}} ||align="Left" | Sprva ''Fantasy'' || [[File:Cruise ship in New Orleans.jpg|200px]] |- | ''[[Carnival Ecstasy]]'' || style="text-align:Center;"| 1991 || style="text-align:Center;"| 1991–Danes || style="text-align:Center;"| 70 526 || style="text-align:Center;"| [[Miami]], [[Florida]] || {{flag|Panama}} || style="text-align:Left;"| sprva ''Ecstasy'' || [[File:Carnival Ecstasy docked in Port Canaveral, Florida.jpg|200px]] |- | ''[[Carnival Sensation]]'' || style="text-align:Center;"| 1993 || style="text-align:Center;"| 1993–Danes || style="text-align:Center;"| {{GT|70,538}} || style="text-align:Center;"| [[Port Canaveral]],<br>[[Florida]] || style="text-align:Center;"| {{flag|Bahamas|civil}} || style="text-align:Left;"|sprva ''Sensation'' || [[File:Carnival Sensation Nassau 12-23-11.jpg|200px]] |- | ''[[Carnival Fascination]]'' || style="text-align:Center;"| 1994 || style="text-align:Center;"| 1994–Danes || style="text-align:Center;"| {{GT|70,538}} || style="text-align:Center;"| [[Jacksonville]], [[Florida]]<br />[[San Juan]], [[Puerto Rico]]|| style="text-align:Center;"| {{flag|Bahamas|civil}} || style="text-align:Left;"| Sprva ''Fascination'' || [[File:CarnivalFascination2009.jpg|200px]] |- | ''[[Carnival Imagination]]'' || style="text-align:Center;"| 1995 || style="text-align:Center;"| 1995–Danes || style="text-align:Center;"| 70 367 || style="text-align:Center;"| [[Long Beach]], [[California]] || {{flag|Bahamas|civil}} || style="text-align:Left;"| sprva, ''Imagination'' || [[File:Carnival Imagination.JPG|200px]] |- | ''[[Carnival Inspiration]]'' || style="text-align:Center;"| 1996 || style="text-align:Center;"| 1996–Danes || style="text-align:Center;"| {{GT|70,367}} || style="text-align:Center;"| [[Long Beach]], [[California]] || style="text-align:Center;"| {{flag|Bahamas|civil}} || style="text-align:Left;"| Sprva ''Inspiration'' || [[File:Carnival Inspiration 01.jpg|200px]] |- | ''[[Carnival Elation]]'' || style="text-align:Center;"| 1998 || style="text-align:Center;"| 1998–Danes || style="text-align:Center;"| {{GT|70,390}} || style="text-align:Center;"| [[New Orleans]], [[Louisiana]]<br />[[Jacksonville]], [[Florida]] || style="text-align:Center;"| {{flag|Panama}} || style="text-align:Left;"| Sprva ''Elation'' || [[File:Elation---Carnival-Lines.jpg|200px]] |- | ''[[Carnival Paradise]]'' || style="text-align:Center;"| 1998 || style="text-align:Center;"| 1998–Danes || style="text-align:Center;"| 70 390 || style="text-align:Center;"| [[Tampa]], [[Florida]] || style="text-align:Center;"| {{flag|Panama}} || style="text-align:Left;"| sprva, ''Paradise'' || [[File:Ms-paradise-catalina-sm.JPG|200px]] |} ===Bodoče ladje=== {| class="wikitable" ! Ladja ||Leto izgradnje || Vstop v uporabo || Gros tonaža (GT) || Domače pristanišče || Zastava || Opombe || Slika |- | ''[[Carnival Vista]]'' || style="text-align:Center;" | 2016 || style="text-align:Center;" | 2016 || style="text-align:Center;" | 135 000 || style="text-align:Center;" | [[Barcelona]], Španija/[[Atene]], Grčija/[[Trst]], Italija || {{flag|Panama}} || Največja ladja ladjedelnice [[Fincantieri]] za Carnival Cruise Lines || |- | ''[[TBA]]'' || style="text-align:Center;" | 2018 || style="text-align:Center;" | 2018 || style="text-align:Center;" | 139 000 || style="text-align:Center;" | || {{flag|Panama}} || || |} ==Glej tudi== *[[Carnival Air Lines]] *[[Costa Crociere]] (podružnica) *[[Carnival Cruise Lines Tycoon]] *[[Fiesta Marina Cruises]] *[[Royal Caribbean International]] ==Reference== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} *[http://www.carnival.com/ Carnival Cruise Lines Uradna stran] *[http://www.cleancruising.com.au/cruiseline.asp?id=CAR#tab-3 Carnival Cruise Lines lokacije ladij] na Google Maps {{Ladjarji}} [[Kategorija:Ladjarji]] [[Kategorija:Podjetja Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1972]] {{normativna kontrola}} ffjny06ki8xxog5o5iqpz1yk4vr759t 0 403030 6760076 5960092 2026-10-03T17:58:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760076 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Corinne Alison Manogue | native_name = | native_name_lang = | image = | imagesize = | alt = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | death_cause = | resting_place = | resting_place_coordinates = | other_names = | residence = {{USA}} | citizenship = | nationality = {{ikonazastave|ZDA}} [[Američani|ameriška]] | fields = [[fizika]] | workplaces = [[Državna univerza Ohia]] | patrons = | alma_mater = [[Kolidž Mount Holyoke]] <br /> {{small|diploma 1977}} <br /> [[Univerza Teksasa v Austinu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1984}} | thesis_title = The Vacuum in the Presence of Electromagnetic Fields and Rotating Boundaries | thesis_url = | thesis_year = 1984 | doctoral_advisor = [[Bryce Seligman DeWitt]] | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = | influences = | influenced = | awards = | spouse = [[Tevian Dray]] | partner = | children = | signature = | signature_alt = | website = | footnotes = }} '''Corrine Alison Manogue''', [[Američani|ameriška]] [[fizičarka]], * [[3. marec]] [[1955]], [[Cincinnati, Ohio|Cincinnati]], [[Ohio]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Manogue raziskuje na področju [[splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]], [[matematična fizika|matematične fizike]] ter deluje na področju [[poučevanje fizike|poučevanja fizike]]. == Življenje in delo == Njena zgodnja raziskovanja vsebujejo [[kvantna teorija polja|kvantno teorijo polja]] v [[ukrivljenost|ukrivljenem]] [[prostor]]u in obravnavo [[vrtenje|vrtečih se]] [[opazovalni sistem|opazovalnih sistemov]]. V novejšem času se osredotoča na uporabo [[oktonion]]ov v [[fizika osnovnih delcev|teoriji]] [[osnovni delec|osnovnih delcev]]. [[doktorat|Doktorirala]] je leta 1984 na [[Univerza Teksasa v Austinu|Univerzi Teksasa]] pod [[Bryce Seligman DeWitt|DeWittovim]] mentorstvom. Njena disertacija ''Vakuum v prisotnosti elektromagnetnih polj in meje vrtenj'' (''The Vacuum in the Presence of Electromagnetic Fields and Rotating Boundaries'') je vsebovala dva ločena rezultata: obravnavo gravitacijskega [[Casimirjev pojav|Casimirjevega pojava]] v vrtečih se opazovalnih sistemih in razpravo o [[supersevanje|supersevanju]] v gravitacijskih in elektromagnetnih kontekstih.<ref>{{sktxt|Manogue|1987}}.</ref><ref>{{sktxt|Manogue|1988}}.</ref> Kasneje se je pokazala fizikalno pomembna napaka predznaka pri obravnavi elektromagnetnega primera v standardnih učbenikih. Trenutno je profesorica fizike na [[Državna univerza Oregona|Državni univerzi Oregona]]. Poleg njenega dela na področju matematične fizike je veliko prispevala k poučevanju fizike. Od leta 1997 vodi Paradigms in Physics Project, popolno prestruktuiranje dodiplomske fizike kot glavnega predmeta okrog več bistvenih »paradigem«.<ref>{{navedi splet|url=http://physics.oregonstate.edu/portfolioswiki|title=start - Portfolios Wiki|date= 2014-04-10|publisher=Physics.oregonstate.edu|accessdate= 2015-02-15|language=en}}</ref> Je tudi soavtorica knjige o oktonionih.<ref>{{navedi splet|url=http://physics.oregonstate.edu/coursewikis/GO/bookinfo|title=bookinfo - Geometry of the Octonions|date=2014-12-04|publisher=Physics.oregonstate.edu|accessdate=2015-02-15|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20150128132353/http://physics.oregonstate.edu/coursewikis/GO/bookinfo|archive-date=2015-01-28|url-status=dead}}</ref> == Izbrana dela == * {{navedi revijo|doi= 10.1103/PhysRevD.36.475|last1= Fairlie|first1= David B.|last2= Manogue|first2= Corinne A.|title= A Parameterization of the Covariant Superstring|journal= [[Phys. Rev. D]]|year= 1987|volume= 36|issue= 2|pages= 475&ndash;479}} * {{navedi revijo|doi=10.1103/PhysRevD.40.4073|last1= Manogue|first1= Corinne A.|last2= Sudbery|first2= Anthony|title= General Solutions of Covariant Superstring Equations of Motion|journal= Phys. Rev. D|year= 1989 |volume= 40|issue= 12|pages= 4073&ndash;4077}} * {{navedi revijo|doi= 10.1063/1.530056|last1= Manogue|first1= Corinne A.Manogue|last2= Schray|first2= J&ouml;rg|title= Finite Lorentz Transformations, Automorphisms, and Division Algebras|journal= [[J. Math. Phys.]]|year= 1993|volume= 34|issue= 8|pages= 3746&ndash;3767|arxiv= hep-th/9302044}} * {{navedi revijo|doi= 10.1103/PhysRevD.53.4382|last1= Davies|first1= Paul C. W. Davies|authorlink1= Paul Charles William Davies|last2= Dray|first2= Tevian|authorlink2= Tevian Dray|last3= Manogue|first3= Corinne A.|title= Detecting the Rotating Quantum Vacuum|journal= Phys. Rev. D|year= 1996|volume= 53|issue= 8|pages= 4382&ndash;4387|arxiv= gr-qc/9601034|bibcode= 1996PhRvD..53.4382D}} * (2015) Tevian Dray; Corinne A. Manogue, ''The Geometry of the Octonions'' ([[World Scientific]]) ISBN 978-9814401814<ref name=GO>{{navedi splet|title=The Geometry of the Octonions| url=http://www.worldscientific.com/worldscibooks/10.1142/8456| publisher=World Scientific| accessdate=2015-01-04}}</ref> == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * {{navedi revijo|last1= Manogue|first1= Corinne A.|title= Vacuum Stability in Rotating Spacetimes|journal= [[Physical Review D]]|date= 1987|volume=35|issue= |pages= 3783-3795}} * {{navedi revijo|last1= Manogue|first1= Corinne A.|title= The Klein Paradox and Superradiance|journal= [[Annals of Physics]]|date= 1988|volume= 181|issue= |pages= 261-283}} == Zunanje povezave == * [http://physics.oregonstate.edu/~corinne Domača stran Corinne Manogue] {{ikona en}} * [http://physics.oregonstate.edu/portfolioswiki Paradigms Project] {{ikona en}} * [http://math.oregonstate.edu/bridge Vector Calculus Bridge Project] {{ikona en}} {{physicist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Manogue, Corinne Alison}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški fiziki]] [[Kategorija:Fizičarke]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Mount Holyoke]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Teksasa v Austinu]] [[Kategorija:Predavatelji na Državni univerzi Oregona]] m3xdlkkhxbaty2vfh68ghvgczi3ch28 0 404438 6760133 6758347 2026-10-03T20:56:02Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Viri */ 6760133 wikitext text/x-wiki [[Slika:Pogled na območje mestne četrti iz Kalvarije.jpg|thumb|Pogled na območje mestne četrti s Kalvarije]] '''Koroška vrata''' (včasih imenovana tudi '''Koroško predmestje''') je pretežno urbani predel na levem bregu [[Drava|Drave]] in severozahodna [[četrtna skupnost|mestna četrt]] v [[Maribor]]u ter tudi oznaka katastrske občine. [[Slika:2022_07_30_Maribor_-_Koroška_vrata_-_ed.jpg|sličica|Fotografija prikazuje del obdravskega predela Mestne četrti Koroška vrata.]] == Prebivalstvo == V mestni četrti je bilo leta 2025 skupaj 9.833 prebivalcev (s stalnim in začasnim prebivališčem)<ref name=":1">{{Navedi splet|url=hhttps://maribor.si/wp-content/uploads/2026/02/GMS-742-V-CELOTI.pdf|title=Strategija razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti v Mestni občini Maribor|accessdate=2026-09-16|archive-date=2026-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20260917152013/https://maribor.si/wp-content/uploads/2026/02/GMS-742-V-CELOTI.pdf|url-status=bot: unknown|last=Mestna občina Maribor|date=19.1.2026}}</ref>, kar predstavlja 9 % vsega prebivalstva Mestne občine [[Maribor]]. Mestna četrt Koroška vrata ima več prebivalcev kot tri četrtine slovenskih lokalnih skupnosti. Leta 2025 je bilo v mestni četrti 6.901 oseb s stalnim prebivališčem, kar predstavlja 7 % vseh oseb s stalnim bivališčem v mestni občini in 2.932 oseb z začasnim prebivališčem, kar predstavlja 27 % vseh oseb z začasnim bivališčem v Mestni občini Maribor. V primerjavi z letom 2021 se je število prebivalcev v mestni četrti zmanjšalo za 38, kar predstavlja razen Razvanja najmanjše zmanjšanje v mestni občini.<ref name=":1" /> Prebivalstvo (osebe s stalnim in začasnim prebivališčem) mestne četrti ima najvišji delež oseb v starostni skupini do 44 let med vsemi mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi v Mariboru ter tudi najvišji delež oseb z višjo in visokošolsko izobrazbo.<ref name=":1" /> == Geografija == ==== Območje mestne četrti ==== Mestna četrt Koroška vrata je najbolj severozahodna mestna četrt v Mestni občini Maribor. Na vzhodu sega mestna četrt do Pristaniške ulice, Vodnikovega trga, Strossmayerjeve, Mladinske in Trubarjeve ulice, severno do grebena Kalvarije in Samotnega bora, vzhodno do Vinarskega potoka, na jugu pa meji na reko Dravo. Območje mestne četrti, površine 2,82 km² in obsega 8,2 km, vključuje površine s stanovanjskimi zgradbami, izobraževalnimi in raziskovalnimi ter družbenimi in poslovnimi institucijami, objekte in površine za šport, kulturo in rekreacijo, ter sorazmerno obsežne zelene površine, travnike, sadovnjake, vinograde in tudi gozdove. Precejšen del območja mestne četrti na Vrbanskem platoju predstavlja najožje in ožje vodovarstveno območje<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4242|title=Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja}}</ref> z najstrožjim in strožjim vodovarstvenim režimom.[[Slika:Pogled na Maribor - predel Koroška vrata - Mladinska ulica 1961.jpg|thumb|Mladinska ulica v Koroških vratih leta 1961, v ozadju desno [[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]]]]Površina mestne četrti predstavlja 2 % površine Mestne občine Maribor. Pretežni del mestne četrti je del mestnega jedra, ki je na zahodu zamejeno s Tomanovo ulico in na severu z Vinarsko in Marčičevo ulico, na jugu pa z reko Dravo. <ref>{{Navedi splet |date=31. 3. 1992 |title=Medobčinski uradni vestnik občin Dravograd, Maribor, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Ruše |url=https://ised.gov.si/statika/Predpisi/p0667_1.pdf |url-status=live}}</ref> ==== Prostorski okoliši ==== Mestna četrt Koroška vrata je del Mestne občine Maribor in obsega dela dveh naselij, naselja Maribor in naselja [[Vinarje, Maribor|Vinarje]]: * naselje Maribor, del prostorskega okoliša 3, * naselje Maribor, prostorski okoliši od 4 do 6 v celoti, * naselje Maribor, prostorski okoliši od 51 do 77 v celoti, * naselje Maribor, prostorski okoliši od 92 do 98 v celoti, * naselje Maribor, prostorski okoliši od 479 do 481, * naselje Vinarje, del prostorskega okoliša 489. ==== Seznam ulic ==== Na območju Mestne četrti Koroška vrata je 48 ulic oziroma cest s 966 hišnimi številkami. Največ, in sicer 108, jih je na Koroški cesti, na Gosposvetski cesti jih je 76 in na Bezenškovi ulici jih je 74. Najmanj hišnih številk, in sicer 2, pa imajo Koprivnikova ulica, Krajnčičeva ulica, Pristaniška ulica in Vegova ulica. == Infrastruktura == Na območju mestne četrti je razvejana javna infrastruktura. Večji objekti: * Elektrodistribucijska razdelilna transformatorska postaja RTP Koroška vrata 110/10(20) kV 2 × 31,5 MVA, * Kotlovnica Pristan s soproizvodnjo toplote in elektrike, * Plinska merilno reducirna postaja MRP Koroška vrata, * Črpališče pitne vode Vrbanski plato, * Kanalizacijska črpalna postaja ČP Koblarjev zaliv, * [[Koroški most, Maribor|Koroški most]], * [[Studenška brv]]. Elektroenergetska infrastruktura vključuje razdelilno transformatorsko postajo RTP Koroška vrata 110/10(20) kV 2 × 31,5 MVA, številne transformatorske postaje ter srednje in nizkonapetostno omrežje. RTP Koroška vrata je vzankana v mariborsko visokonapetostno mestno zanko. Kotlovnica Pristan s soproizvodnjo toplote in električne energije predstavlja vir energije za sistem vročevodnega distribucijskega omrežja na levem bregu Drave, ki je preko Koroškega mostu povezan z desnobrežnim sistemom. Infrastruktura zemeljskega plina vključuje plinsko merilno reducirno postajo MRP Koroška vrata in distribucijsko plinovodno omrežje s plinovodi in priključki različnih premerov in tlakov. Črpališče pitne vode Vrbanski plato je najpomembnejši vodni vir v Mariboru, ki pokriva približno 70 % vseh potreb po pitni vodi za Maribor in za okoliške občine. Zaradi prevladujočega napajanja iz reke Drave je vir izdaten tudi v siceršnjih sušnih razmerah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mb-vodovod.si/obvestila/vrbanski-plato/|title=Mariborski vodovod, Vrbanski plato}}</ref> [[Slika:Pogled iz Studenške brvi na jugovzgodni del mestne četrti.jpg|sličica|400x400_pik|Pogled iz Studenške brvi na jugovzhodni del mestne četrti]] Koroški most predstavlja začetek sistema mariborske obvoznice, ki je povezan z izgrajenim zahodnim delom obvoznice na desnem bregu, na levem bregu Drave pa je izgradnja obvoznice zastala. == Gospodarstvo == Na področju mestne četrti delujejo številni poslovni subjekti, vključno s storitvenimi in tehnološkimi dejavnostmi. === Trgovina === V neposredni bližini mestne četrti je več nakupovalnih središč, med drugim pa so na območju mestne četrti naslednji trgovinski objekti: * Lidl Koroška cesta, Koroška cesta 173, * Spar trgovina, Koroška cesta 53 b, * Mercator market Maja, Vrbanska cesta 3, * Vrtnarija Urbanek, Kralja Matjaža ulica 7, * Biotehnična šola, Šolska prodajalna, Vinarska ulica 18. === Gostinski lokali in hotel === Na območju mestne četrti je hotel in več lokalov, med njimi: * S hotel, Smetanova ulica 20, * Gostilna Zlati lev, Vodnikov trg 4, * Jack & Joe Steak and burger club, Ob bregu 20, * Baščaršija, Gosposvetska cesta 43a, * Veganska restavracija Loving Hut, Gosposvetska cesta 43a, * Fast food pri Štuku, Gosposvetska cesta 84, * Hiša kruha, Vodnikov trg 6, * Sladolednica Lastovka, Smetanova ulica 6. == Družbene dejavnosti == Na območju mestne četrti je razvejana mreža družbenih dejavnosti. === Vzgoja, izobraževanje in znanost === Za predšolske otroke so na območju mestne četrti: * Vrtec Ivana Glinška, enota Kosarjeva, Kosarjeva ulica 41, * Vrtec Ivana Glinška, enota Ribiška, Ribiška ulica 11, * Vrtec Ivana Glinška, enota Smetanova, Smetanova ulica 34, * Zasebni vrtec Želvica, Strossmayerjeva ulica 34a, * Vrtec Montessori, Vrbanska cesta 30. Osnovno šolstvo na območju mestne četrti: &nbsp; * Osnovna šola Prežihovega Voranca, Gosposvetska cesta 10, * Osnovna šola Montessori, Vrbanska cesta 30. Na območju mestne četrti so številne srednje šole: * Srednja elektro-računalniška šola in tehnična gimnazija, Smetanova ulica 6 in Gosposvetska cesta 9, * Srednja gradbena šola in gimnazija, Smetanova ulica 35, * Biotehniška šola, Vrbanska cesta 30, * III. gimnazija, Gosposvetska cesta 4, * Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30. Na območju mestne četrti so dijaški domovi: * Dijaški dom Drava Maribor, Smetanova ulica 67, * Dijaški dom Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30. Na območju mestne četrti so številne fakultete Univerze v Mariboru: * Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Koroška cesta 46, * Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Smetanova ulica 17, * Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Smetanova ulica 17, * Fakulteta za strojništvo, Smetanova ulica 17, * Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška cesta 160, * Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, * Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160. Na območju mestne četrti so študentski domovi: * Študentski dom 4, Gosposvetska cesta 87, * Študentski dom 5, Gosposvetska cesta 85, * Študentski dom 6, Gosposvetska cesta 87a, * Študentski dom 7, Gosposvetska cesta 83a, * Študentski dom 8, Koroška cesta 35, * Študentski dom 9, Koroška cesta 35, * Študentski dom 10, Koroška cesta 35, * Študentski dom 11, Ob bregu 22, * Študentski dom 12, Ob bregu 24, * Študentski dom 13, Smetanova ulica 71, * Študentski dom 15, Koroška cesta 158, * Študentski dom 16, Gosposvetska cesta 89, * [[Slika:Pogled iz Koroškega mostu ja jugozahodni del mestne četrti.jpg|sličica|450x450_pik|Pogled iz Koroškega mosta na jugozahodni del mestne četrti]]Študentski dom sv. Elizabete, Strossmayerjeva ulica 17. === Zdravstvene ustanove === V mestni četrti so številne dejavnosti s področja zdravstva. S področja javnega zdravstva sta dve enoti: * Enota Zdravstvenega doma Maribor na Gosposvetski cest 41, * Center za sluh in govor na Vinarski ulici 6 in na Gosposvetski cesti 89. S področja zasebnega zdravstva je več institucij: * Medicinski in wellness center Fontana, Koroška cesta 172, * MDT&T specialistične ambulante in medicinska diagnostika, Lavričeva ulica 1, * številne druge specialistične zdravstvene in zobozdravstvene ambulante, * Rtg-Klik radiološka dejavnost, Koroška cesta 76, * Ambulanta za osebe brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico, Strossmayerjeva ulica 15. Na območju mestne četrti sta lekarni: * Lekarne Maribor, lekarna Gosposvetska, Gosposvetska cesta 41, * Lekarna Lent, Lavričeva ulica 1. === Športni in prireditveni objekti === V mestni četrti so številni športni in prireditveni objekti: * Stadion [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] – Šport Maribor, Mladinska ulica 29, * [[Kopališče Pristan]] – Šport Maribor, Koroška cesta 33, * Dvorana Lukna, Mladinska ulica 26, * Pomožna igrišča Ljudski vrt med Kamniško in Mladinsko ulico, * Univerzitetni športni center Leona Štuklja, Koroška cesta 130, * Teniški park Ljudski vrt, Kajuhova ulica 6a, * Balinarska igrišča, Mladinska ulica 29, * Urbano košarkarsko igrišče Iva Daneua ob križišču Mladinske in Strossmayerjeve ulice, * Športno rekreacijski center Fontana, Gosposvetska cesta 114, * Športna dvorana Vrbanska, Vrbanska cesta 30, * Koncertna dvorana Štuk, Gosposvetska cesta 83. == Institucije == Na območju mestne četrti delujejo številne organizacije oziroma institucije, med njimi: * Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor, Lavričeva ulica 5, * Študentska organizacija Univerze Maribor, Gosposvetska cesta 83, * Center za pomoč na domu, Trubarjeva ulica 27, * Dom invalidskih društev Maribor, Trubarjeva ulica 15, * Dnevni center, Ozara, nacionalno združenje za kakovost življenja, Strossmayerjeva ulica 3 * Kmetijsko gozdarski zavod, Vinarska ulica 14, * Policijska uprava Maribor, Marčičeva ulica 1 in Trubarjeva ulica 19, * Zavod PIP - Pravni in informacijski center Maribor, Gosposvetska cesta 83, * PZS - Popotniško združenje Slovenije, Gosposvetska cesta 86, * Zavod za založniško in kulturno dejavnost Litera, Turnerjeva ulica 17, * Nadškofijska karitas Maribor, Strossmayerjeva ulica 15, * Glasbena in baletna šola Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30, * Medgeneracijska akademija Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30, * Samostan šolskih sester Sv. Frančiška Kristusa kralja, Strossmayerjeva ulica 17, * Sončna vila, Kamniška ulica 22a, * Ljudska kuhinja Betlehem, Strossmayerjeva ulica 15, * Konzulat Republike Litve, Kosarjeva ulica 2, * Veterinarski center Pika, Smetanova ulica 78. [[Slika:Pogled iz Kalvarije na del vzhodnega območja Mestne četrti Koroška vrata.jpg|sličica|400x400_pik|Pogled iz Kalvarije na del vzhodnega območja mestne četrti]] [[Slika:Pogled iz Kalvarije na del zahodnega območja mestne četrti.jpg|sličica|400x400_pik|Pogled iz Kalvarije na del zahodnega območja mestne četrti]] == Sprehajalno rekreacijske poti == Na območju mestne četrti je več sprehajalno - rekreacijskih poti, med njimi: * sprehajalna pot [[Lent]] – [[Mariborski otok]], * pot po Vrbanski cesti do Kamniškega drevoreda, mimo Račjega dvora do Vinarij, * sprehajalne poti ob vznožju Kalvarije in po pobočju Kalvarije, * pot na Urban, * stopnice na Kalvarijo, * pot štirih gričev, * fitnes na prostem pri UŠC Leona Štuklja. == Uprava == === Svet mestne četrti === Volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju mestne četrti za štiri leta izvolijo petnajstčlanski svet mestne četrti. Redne volitve v svete mestnih četrti se opravijo istočasno z rednimi volitvami v mestni svet. Svet mestne četrti z večino glasov navzočih članov izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika. Predsednik sveta mestne četrti predstavlja in zastopa mestno četrt. Funkcije predsednika, podpredsednika in članov sveta mestne četrti so neprofesionalne. Svet mestne četrti za mandatno obdobje 2022-2026 sestavljajo: Boris Munišič, predsednik, [[Boris Sovič]], podpredsednik, Barbara Bratina, podpredsednica, ter članice in člani Liviana Borko, Ivan Bračko, Nina Gutić Slana, Zora Aurelija Jurič, Marko Kamenjev, Simona Koželj, Zdenka Križanič, Vid Lešnik, Dušanka Medved, Miodrag Petrovič, Ines Poštrak in Ernest Sagadinj. Svet mestne četrti Koroška vrata je imenoval stalna delovna telesa: * komisija za komunalne zadeve, promet in okolje, * komisija za informiranje in obveščanje, * komisija za socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo, * komisija za mladino in šport, * komisija za kulturo in družbene dejavnosti, * varnostni kolegij. Sedež MČ Koroška vrata je uradno na Mladinski ulici 29, začasno pa pod južno tribuno Ljudskega vrta ob Gregorčičevi ulici. Podatki za stik: * telefon: 02 220 18 45, * elektronski naslov: koroska.vrata@maribor.si * Facebook: Mestna četrt Koroška vrata === Društvene dejavnosti === V mestni četrti aktivno delujejo številna društva. V prostorih sveta mestne četrti se med drugim sestajajo društva in skupine: * Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB ZZB Prežihov Voranc, * ročnodelski krožek Taščice, * likovne skupine Aurora, Pro anima in Optimisti s svojimi ustvarjalnimi delavnicami, * organizirane skupine občanov, ki skrbijo za zdravo življenje.[SN1] === Iniciativa mestni zbor === Leta 2013 je bil za prebivalce mestne četrti Koroška vrata izveden prvi zbor Samoorganizirane mestne četrti Koroška vrata.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.imz-maribor.org/KoroskaVrataAktualno.html|title=Iniciativa mestni zbor}}</ref> Samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti delujejo v okviru Iniciative mestni zbor. == Znamenitosti == Poleg že omenjenih so na območju mestne četrti tudi druge zanimivosti, med njimi: * Dvorec [[Račji dvor]] (cca 1200, 1803), Raški dol 1, * Skala pod cerkvijo na Kalvariji - 375 m nadmorske višine, * Langerjeva vila (1843), Mladinska ulica 29, * Mitnica ob Vrbanski cesti (1847), Vrbanska cesta 47, * Kostanjev drevored (tudi Kamniški drevored) (1895), Vrbanska cesta, * Baroničina hiša (1903), Prežihova ulica 8 in Smetanova ulica 25, * Vila Transilvanija (1910), Mladinska ulica 45, * Ulični niz Smetanova ulica 30-38 a (1926-1927), * [[Josip Hutter|Hutter]]<nowiki/>jeva vila (1927), Marčičeva ulica 1, * Perhavčeva vila, prva moderna stavba v Mariboru (1929-1930), Rosinova ulica 22, * Ulični niz Smetanova ulica 45-54 (1944), * Spominska plošča Lovro Kuhar - [[Prežihov Voranc]] (1952), Gosposvetska cesta 14, * Spominska plošča narodni heroj ing. [[Jože Hermanko]] (1953), Smetanova ulica 52, * Stanovanjska četrt ob Gosposvetski cesti (1954-1961), * Drevored kavkaškega krilatega oreškarja (1960), Vrbanska cesta, * Stopnice na Kalvarijo, * Skulptura »[[Forma viva|Forma Viva]]« (1967), Gosposvetska cesta 44, * Spomenik Prežihov Voranc (1968), Gosposvetska cesta 10, * Dom [[Josip Priol|Josipa Priola]], Marčičeva ulica 9, * Skulptura »[[Forma viva|Forma Viva]]« (1970), Gosposvetska cesta 9, * Spomenik štirim učiteljem - narodnim herojem: [[Silvira Tomasini|Silviri Tomasini]], [[Miha Pintar|Mihi Pintarju - Toledu]], [[Jože Kerenčič|Jožetu Kerenčiču]], [[Franjo Vrunč|Franju Vrunču]], (1980), Koroška cesta 160, * Spomenik žrtvam za svobodo 1941 1945 prvega slovenskega športnega kluba Maribor (1983), Mladinska ulica 29, * Skulptura (1993), Koroška cesta 109 d, * Razgledni stolp na severozahodni strani Koroškega mostu (1996), * Pristan za splave v Koblerjevem zalivu, * Muzej na prostem Račji dvor, * Spominska plošča Jan Šedivy, Kamniška ulica 26, * Doprsni kip [[Pavel Turner]] (2002), Vinarska ulica 20, * Lawsonova pacipresa, posajena ob 15. obletnici pobratenja Maribora in Gradca (2002), ob križišču Vrbanske in Medvedove ulice, * Skulpture Trije angeli (2004), travnik ob Vrbanskem drevoredu (2004), * Splavarska učna pot ob Dravi, * [[Studenška brv]] (2008), * Žametna črnina, potomka stare trte (2014), Vinarska ulica 14, * Spomenik [[Josip Primožič]] Tošo (2021) v bližini Dvorane Lukna. Številne zanimivosti so tudi zavarovane kot kulturni spomeniki oziroma naravne znamenitosti<ref>{{Navedi splet|url=https://okolje.maribor.si/data/user_upload/okolje/Odlok_o_razglasitvi_naravnih_znamenitosti.pdf|title=Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor}}</ref> na območju Mestne občine Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor.si/javni_razpisi/javna-razgrnitev-predloga-odloka-o-razglasitvi-kulturnih-spomenikov-lokalnega-pomena-v-mestni-obcini-maribor/|title=Predlog odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Maribor|website=|accessdate=2024-05-27|archive-date=2024-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20240527100543/https://maribor.si/javni_razpisi/javna-razgrnitev-predloga-odloka-o-razglasitvi-kulturnih-spomenikov-lokalnega-pomena-v-mestni-obcini-maribor/|url-status=dead}}</ref> == Znane osebnosti == Znane osebnosti, prebivalke oziroma prebivalci območja današnje mestne četrti: * [[Marjan Bačko]], gledališki igralec, * [[Matej Brešar]], matematik, redni član SAZU, * [[Andrej Brvar]], pesnik in urednik, * [[Vladimir Bračič]], prvi rektor Univerze v Mariboru, * [[Ivan Čobal]], slikar, * [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]], pevec in pedagog, * [[Friderik Degen]], pedagog in častni občan Maribora, * [[Branko Elsner]], nogometaš, * [[Vlado Emeršič]], arhitekt, * [[Živa Emeršič]], kulturna urednica, * [[Bojan Golija]], slikar in grafik, * [[Ivan (Anti) Gorjup]], odvetnik, * [[Bruno Hartman]], bibliotekar in publicist, * [[Jože Hermanko]], narodni heroj, * [[Josip Hutter]], podjetnik, * [[Mima Jaušovec]], tenisačica, * [[Saša Jerković]], športni novinar, * [[Alojzij Juvan]], župan občine Maribor, * [[Alojz Kajin]] Lojze, general, * [[Igor Kenda]], oglaševalec in pisatelj, * [[Ondina Otta Klasinc]], operna pevka in pedagoginja, * [[Janez Klasinc]], gledališki igralec, * [[Fritz Knaus]], nadžupan Maribora, * [[Ivan Kocmut]], arhitekt, * [[Boris Kočevar]], gledališki igralec, * [[Božidar Krajnčič]], botanik, častni občan Maribora, * [[Tone Kropušek]], gospodarstvenik in častni občan Maribora, * [[Lovro Kuhar]] - [[Prežihov Voranc]], pisatelj, * [[Janez Lombergar]], urednik in direktor RTV, * [[Eva Lovše]], zdravnica, * [[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]], politik in diplomat, * [[Albina Mali Hočevar]], narodna herojinja, * [[Dušan Mevlja]], gledališki igralec, * [[Ivo Mojzer]], pevec, * [[Iko Otrin]], baletni plesalec in koreograf, * [[Rado Pavalec]], gledališki igralec, * [[Alenka Pinterič]], pevka, * [[Mirko Pleiweis]], kapitan bojne ladje, * [[Bojan Požar]], novinar, * [[Cvetana Priol]], svetniška kandidatka, * [[Josip Priol]], sadjar in pedagog, * [[Breda Pugelj]], gledališka igralka, * [[Vitja Rode]], politik in gospodarstvenik, * [[Drago Senica]], arhitekt in ilustrator, * [[Emil Šarkanj]], galerist, * [[Jan Šedivy]], zgodovinar in publicist, * [[Smiljan Škarica]], frizer, * [[Ilka Štuhec]], smučarka, * [[Ivan Štuhec]], teolog, * [[Peter Ternovšek]], gledališki igralec, * [[Igor Tičar]], rektor Univerze v Mariboru, * [[Emil Tomažič]], sindikalist in predsednik Skupščine občine Maribor, * [[Pavel Turner]], pedagog in publicist, * [[Tone Vogrinec]], športni funkcionar, * [[Frančiška Stanislava Voh]], generalna predstojnica kongregacije, * [[Jože Zupan (1921)|Jože Zupan]], gledališki igralec, * [[Dejan Židan]], veterinar in politik, * [[Mirko Žlender]], predsednik skupščine občine Maribor in diplomat. == Katastrska občina == Koroška vrata so ena od 2.716 katastrskih občin v Sloveniji. Številčna oznaka katastrske občine Koroška vrata je 658. Vse parcele katastrske občine 658 Koroška vrata so na območju Mestne četrti Koroška vrata. Območje mestne četrti Koroška vrata pa poleg katastrske občine 658 Koroška vrata obsega tudi del katastrske občine 638 Krčevina in del katastrske občine 657 Maribor-grad. == Zgodovina<ref>{{Navedi knjigo |last=Jože Curk; Bruno Hartman; Jože Koropec |title=Maribor skozi stoletja, Razprave I |date=1991 |publisher=Založba Obzorja Maribor |year=1991 |isbn=86-377-0586-3 |location=Maribor |pages= |language=slovenščini}}</ref><ref>{{Navedi knjigo |last=Hartman |first=Bruno |title=Maribor: vodnik po mestu |publisher=Založba Obzorja Maribor |year=1986 |isbn=86-377-0529-4 |location=Maribor |publication-date=1986 |language=slovenščini}}</ref><ref>{{Navedi knjigo |last=Curk |first=Jože |title=Maribor: vodnik po mestu in bližnji okolici |date=2000 |publisher=Umetniški kabinet Primož Premzl, Maribor |year=2000 |isbn=961-6055-14-3 |location=Maribor |language=slovenščini}}</ref> == === Prve poselitve območja === Prvi sledovi poseljenosti na današnjem območju mestne četrti kažejo na poselitev pod Kalvarijo okrog leta 1000 p.n.š. O tem pričajo številna žarna grobišča. Z rimsko naselitvijo je bila po ustanovitvi mestne naselbine Flavia Solva okrog leta 70 tja zgrajena cesta, ki je potekala čez območje današnje mestne četrti. Ta poldnevniška prometnica je pomembno vplivala na razvoj. [[Slika:Skodela na nogi - Grobna najdba ob Mladinski ulici - cca 1000 p n š - 20230714 111328.jpg|sličica|268x268_pik|Skodela na nogi iz grobne najdbe iz obdobja cca 1000 p.n.š. ob Mladinski ulici]] Na današnjem območju mestne četrti je bilo prvotno agrarno naselje srednjeveškega Maribora. Mariborski griči od Vinarskega brega do Meljskega hriba so bili že v 11. stoletju posajeni z vinsko trto. Kalvarija se kot vinorodni kraj omenja že v Habsburškem urbarju, ki je nastal pred letom 1295. Na Račjem dvoru je v 12. oziroma 13. stoletju nastalo središče za okoliško posest nemškega viteškega reda, kasneje pa benediktincev iz Admonta na Zgornjem Štajerskem. Prvi omenjeni prebivalec območja je iz leta 1288 Friderik iz Račjega dvora. === Koroška vrata === [[Slika:Maribor - Grb iz leta 1552 ob nekdanjih koroških vratih.jpg|Grb iz leta 1552 ob nekdanjih koroških mestnih vratih|alt=Grb iz leta 1552 ob nekdanjih koroških mestnih vratih|sličica|274x274_pik]] Maribor je v letih med 1255 in 1275 dobil rombasto obzidje. Zahodna vrata v obzidju so bila poimenovana koroška vrata, prvič so bila omenjena leta 1428 kot koroška gospejna grajska mestna vrata, leta 1438 pa, da so na koncu Koroške ulice blizu spodnjega mariborskega gradu in blizu Marijine cerkve. Prometna smer skozi koroška vrata mestnega obzidja (čez današnji Vojašniški trg, po Pipuševi ulici in Vrbanski cesti) je bila v 13. stoletju najpomembnejša ter se je delila v pot na zahod proti Koroški in na pot na sever prek Rošpoha. Vsaj od začetka 14. stoletja naprej se je na zahodni strani mesta pred koroškimi mestnimi vrati razvijalo Koroško predmestje, v katerem je bilo okoli leta 1450 skupaj z Graškim predmestjem nad 50 hiš z nad dvesto prebivalci. V okviru obsežnejše prenove mestne utrditve med leti 1548 in 1562 je bila med drugim verjetno leta 1552 zgrajena koroška bastija, ki je zaščitila koroška mestna vrata. === Občina Koroška vrata === V drugi polovici 18. stoletja se je za območja pred mestnimi vrati začel uporabljati izraz predmestje, za svet zunaj koroških mestnih vrat torej Koroško predmestje. Ob vojaški konskripciji leta 1770 so oštevilčili hiše, območje pa označili kot števni oddelek Koroška vrata. Leta 1770 so v tem oddelku našteli 474 prebivalcev, leta 1810 pa 636 prebivalcev. Kasneje so števni oddelki iz konskripcij postali katastrske ali davčne občine, tako tudi davčna občina Koroška vrata. Leta 1822 je v tudi Koroškem predmestju divjal velik požar. [[Slika:Karl Haas - Maribor 1876 - po sliki iz okoli leta 1657 - izrez - 20230714 105651.jpg|sličica|500x500_pik|Maribor okoli leta 1657. Sliko je leta 1876 izdelal Karl Haas. Na zahodni strani obzidja je nad sodnim stolpom lepo vidna nekdanja bastija koroških mestnih vrat.]] V letih 1824 in 1825 je bila občina Koroško predmestje mapirana (narisana). Pri obhodu meja občine je bil za občino Kroška vrata prisoten kajžar in čevljar Anton Lubitz. V letih 1825 do 1829 so bila v okviru posodabljanja mesta odstranjena graška in koroška mestna vrata. Leta 1850 se je občina Koroška vrata pritožila proti načrtovani združitvi z mestom, leta 1857 je &nbsp;mestu očitala prilaščanje in preobremenjevanje njihovih prihodkov, leta 1859 pa je napovedala, da njeni davčni zavezanci ne bodo plačevali občinske doklade na direktne davke. Leta 1861 pa je župan [[Andreas Tappeiner]] razglasil konstituiranje občine mesto Maribor s tremi predmestji (Koroška vrata, Magdalena, Graško predmestje) in vasjo Melje, kar je spodbudilo pozidavo v priključenih predmestjih. === Stanovanjska gradnja === Leta 1925 je občina začela veliko gradbeno akcijo, da bi zadostila velike potrebe po stanovanjih. Iz tega obdobja so velike pozidave ob Smetanovi ulici in ob Vrtni ulici (sedaj Prežihovi ulici). V okviru okoli leta 1952 začete organizirane stanovanjske gradnje je bila zgrajena soseska z bloki in stolpnicami ter objekti za centralne funkcije ob Gosposvetski cesti (Stanovanjska četrt ob Gosposvetski cesti je v registru kulturne dediščine), po letu 1965 pa je začela nastajati soseska ob Lavričevi ulici in v letih 1975-1978 soseska na južni strani Koroške ceste, leta 2005 pa na severni strani Koroške ceste. === Izobraževalni objekti === Leta 1872 je bila ustanovljena deželna sadjarska in vinarska šola. Olepševalno društvo je leta 1895 na Vrbanski cesti zasadilo kostanjev drevored, zanj je zemljišče podarila škofija. Leta 1908 je bila v neobaročnem stilu zgrajena IV. deška osnovna šola na Gosposvetski cesti. V letih 1885-1908 je bil ob južni strani začetka Gosposvetske ceste zgrajen Samostan šolskih sester. Ob severni strani začetka Gosposvetske ceste je bila &nbsp;leta 1888 sprva zgrajena manjša stavba za potrebe ženskega učiteljišča, nato pa je bil leta 1908 zgrajen večji objekt, ki velja za enega lepših primerov šolske arhitekture v mestu, v katerem je najprej delovalo moško učiteljišče. V letih 1957-1959 je bil zgrajen kompleks tehniških šol med Smetanovo ulico, Prežihovo ulico in Gosposvetsko cesto, ki je vključeval poklicne, srednje in višje šole. Leta 1978 je bila zgrajena zgradba Pedagoške fakultete, leta 2006 pa zgradba Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Leta 1978 je bil zgrajen prvi študentski dom v študentskem naselju ob Gosposvetski cesti, leta 2005 pa sta bila zgrajena študentska doma ob Lentu. === Športni objekti === Leta 1901 sta bili zgrajeni prvi dve teniški igrišči na območju današnjega Ljudskega vrta, ki je bil kot športni park odprt leta 1952. Leta 1962 je bila zgrajena zahodna tribuna stadiona z znamenito ločno konstrukcijo, ostale tribune pa so bile zgrajene v letih 2006-2011. Leta 1972 je bilo ob Dravi zgrajeno kopališče Pristan, ki je bilo leta 2003 razširjeno z olimpijskim bazenom in sodobno kotlovnico za daljinsko ogrevanje okoliških stanovanjskih objektov. [[Slika:Športna dvorana Lukna - 20230625 100648.jpg|sličica|450x450_pik|Športna dvorana Lukna v Ljudskem vrtu]] Leta 1995 je bil odprt Univerzitetni športni center Leona Štuklja. Leta 2006 je bila zgrajena športna dvorana Lukna, ki velja za dvorano z največjo pokrito športno površino v državi. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Koroška Vrata District|Koroška vrata}} * {{official|https://maribor.si/mestna-obcina/mestne-cetrti-in-krajevne-skupnosti/mestna-cetrt-korska-vrata/}} * Facebook stran Mestna četrt Koroška vrata<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile.php?id=100089313283996|title=Facebook stran|website=Mestna četrt Koroška vrata}}</ref> * [https://maribor.si/wp-content/uploads/2022/03/Kovratnik-2021-glasilo-MC-Koroska-vrata-4.pdf Kovratnik 2021], glasilo Mestne četrti Koroška vrata * [https://maribor.si/wp-content/uploads/2023/04/2023-04-20-Glasilo-Mestne-cetrti-Koroska-vrata-Letnik-III-1.pdf Glasilo Mestne četrti Koroška vrata, april 2023] == Sklici == [[Kategorija:Maribor]] bxat5tmbsm74szbpi6u50mozpc302ee 0 417530 6760006 6010876 2026-10-03T12:22:33Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6760006 wikitext text/x-wiki {{infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Sergej Vjačeslavovič Lazarjev | image = ESC2016 - Russia Meet & Greet 08 (crop).jpg | caption = Lazarev leta 2016 | background = solo_singer | birth_name = <!-- Wikidata --> | origin = | occupation = <!-- Wikidata --> | genre = [[pop glasba|pop]] | associated_acts = [[Smash!!]], [[Vlad Topalov]], [[Neposedi]], [[Yulia Volkova]], [[Lena Katina]] | label = [[Sony Music Entertainment|Sony Music]] | website = <!-- Wikidata --> }} [[Slika:ESC2016 - Russia 04.jpg|sličica|264x264_pik|Slika z nastopa na [[Pesem Evrovizije 2016|Pesmi Evrovizije 2016]].]] '''Sergej Vjačeslavovič Lazarjev''' ({{jezik-ru|Серге́й Вячеславович Лазарев}}), [[Rusi|ruski]] [[pevec]], * [[1. april]] [[1983]] Lazarjev je svojo glasbeno kariero začel v skupini [[Smash!!]]. Po razpadu skupine leta 2006 se je odločil za samostojno kariero. V svoji karieri je izdal štiri albume. Na [[Pesem Evrovizije 2016|Evroviziji leta 2016]] je predstavljal [[Rusija na Pesmi Evrovizije|Rusijo]] s skladbo »You are the only one«, kjer je v finalu s 491 točkami zasedel tretje mesto, kljub temu, da je dobil največ glasov občinstva.<ref>http://www.eurovision.tv/page/stockholm-2016/grand-final, vpogled: 15. 5. 2016.</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Povezave== {{kategorija v Zbirki|Sergey Lazarev}} * {{official|http://www.sergeylazarev.ru}} (v ruščini in angleščini) {{s-start}} {{s-ach}} {{succession box|before=[[Polina Gagarina]]<br>"A Million Voices"|title=[[Rusija na Pesmi Evrovizije ]]|years=[[Pesem Evrovizije 2016|2016]]|after=ni znan}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lazarjev, Sergej Vjačeslavovič}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ruski pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Rusije na Pesmi Evrovizije]] 6uou0nyjfnw95iws49nnpkax5wqfa2r 0 418675 6760242 6713036 2026-10-04T09:50:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760242 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Girls' Generation | image = Girls' Generation at DMC Festival 2015 MBC Radio DJ Concert 02.jpg | caption = Girls' Generation leta 2015<br />Od leve proti desni stojijo: Sunny, Yuri, Yoona, Seohyun in Taeyeon.<br />Od leve proti desni klečijo: Sooyoung, Tiffany in Hyoyeon. | image_size = 300 | background = group_or_band | origin = [[Seul]], [[Južna Koreja]] | genre = {{flatlist| *[[K-pop]] *[[Synthpop|Elektropop]] *Bubblegum pop }} | years_active = 2007–danes | label = {{flatlist| *S.M. Entertainment *EMI Japan *Interscope}} | associated_acts = {{flatlist| *SM Town *Girls'&nbsp;Generation-TTS}} | current_members = {{plainlist| *Taeyeon *Sunny *Tiffany *Hyoyeon *Yuri *Sooyoung *Yoona *Seohyun}} | past_members = Jessica (2007–2014) | website = }} '''Girls' Generation''' ([[Hangul]]: 소녀시대; ''Sonyeo Sidae''), znana tudi kot '''SNSD''', je [[Južna Koreja|južnokorejska]] dekliška [[Glasbena skupina|skupina]], ki jo je ustanovilo podjetje S.M. Entertainment leta 2007. Skupina je sestavljena iz osmih članic: Taeyeon, Sunny, Tiffany, Hyoyeon, Yuri, Sooyoung, Yoona, in Seohyun. Prvotno kot devetčlanska skupina (Jessica je skupino zapustila septembra 2014) so Girls' Generation leta 2007 debitirale z istoimenskim albumom. Čeprav je album pritegnil pozornost, je skupina zaslovela šele leta 2009 s skladbo ''Gee'', ki je končala na prvem mestu glasbene oddaje ''Music Bank'' rekordnih devet zaporednih tednov in je bila izbrana za južnokorejsko skladbo desetletja za obdobje med letoma 2000 in 2010. Girls' Generation so še bolj utrdile svojo priljubljenost na korejski glasbeni sceni s [[Singl|singli]] ''Tell Me Your Wish (Genie)'', ''Oh!'', in ''Run Devil Run'', ki so izšli med letoma 2009 in 2010. Leta 2010 so Girls' Generation podpisale z Nayutawave Records (današnji EMI Records Japan) in vstopile na [[Japonska|japonsko]] glasbeno sceno. Njihov prvi japonski album, ''Girls' Generation'', ki je izšel junija 2011, je dosegel milijonsko prodajo in je postal prvi japonski album dekliških skupin izven Japonske, ki mu je to uspelo. Tretji korejski studijski album ''The Boys'' je izšel oktobra 2011 in je postal najbolje prodajan album leta 2011 v Južni Koreji z več kot 380.000 prodanimi izvodi. Posneta je bila tudi [[angleščina|angleška]] različica singla ''The Boys'', izdana pri Interscope Records, v želji razširitve na globalno glasbeno sceno. Četrti korejski studijski album je izšel leta 2013, imenovan ''I Got a Boy'', z istoimenskim singlom, ki je osvojil prestižno nagrado za video leta na prvih [[YouTube]] glasbenih nagradah novembra 2013. Njihov peti korejski studijski album, ''Lion Heart'', je izšel leta 2015. Leta 2017, ob desetletnici nastanka skupine, so Girls' Generation izdale šest korejski studijski album, ''Holiday Night''. Velika priljubljenost skupine v njihovi domači državi jim je prinesla številna priznanja in nazive, kot so »državna dekliška skupina« in »državne pevke«. Girls' Generation so prva dekliška skupina na svetu, ki so dosegle več kot 100 milijonov ogledov na YouTube s petimi različnimi skladbami. Na Japonskem so prva tuja dekliška skupina, ki je na japonski glasbeni lestvici Oricon Albums Chart imela tri prvouvrščene albume. Njihove tri japonske koncertne turneje so privabile rekordnih 550.000 gledalcev, kar je več od katerekoli druge korejske dekliške skupine. ==Ime== Izvirno [[Korejščina|korejsko]] ime skupine je '''So-nyuh Shi-dae''' ([[hangul]]: 소녀시대; dobesedno ''Generacija deklet''); znane so tudi kot ''SoShi'' (소시) ali ''SNSD'', oboje kot okrajšava njihovega korejskega imena.<ref name="fan-soshified">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6670426/girls-generation-fan-essay|title=Girls' Generation Fans Explain the 'Optimism & Hope' of the K-Pop Girl Group|work=Billboard|date=19 avgust 2015|accessdate=20 maj 2016}}</ref> Na [[Japonska|Japonskem]] je skupina znana kot ''Shōjo Jidai'' ([[Japonščina|japonsko]]: 少女時代),<ref name="JapaneseName">{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2012/09/02/national/will-the-takeshima-dispute-break-the-korean-wave/#.UVj-Sb9RpfQ|title=Will the Takeshima dispute break the Korean wave?|first=Mark|last=Schreiber|date=2 september 2012|accessdate=20 maj 2016|work=The Japan Times|archive-date=2013-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20130922170753/http://www.japantimes.co.jp/news/2012/09/02/national/will-the-takeshima-dispute-break-the-korean-wave/#.UVj-Sb9RpfQ|url-status=dead}}</ref> na [[Kitajska|Kitajskem]] pa kot ''Shàonǚ Shídài'' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 少女时代).<ref>{{navedi splet|url=http://gb.cri.cn/27564/2014/09/30/7791s4713264.htm|publisher=China Radio International|language=zh |title=SM娱乐官方声明确认郑秀妍退团 少女时代将由8人活动|trans-title=SM je objavil, da bo SNSD imel 8 članic po odhodu Jessice|date=30 september 2014|accessdate=20 maj 2016|archive-date=2014-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20141105150821/http://gb.cri.cn/27564/2014/09/30/7791s4713264.htm|url-status=dead}}</ref> ==Zgodovina== ===2000–2008: Nastanek in prvenec=== Nekatere članice so bile vključene v zabavno industrijo že pred nastankom skupine. Yoona je šla skozi 200 avdicij za glasbene spote, drame, in filme preden je postala pevka.<ref>{{navedi splet|url=http://news.nate.com/view/20131201n03442|title=윤아 '연기 오디션 200번, 자신감 있는 태도 중요'|trans-title=Yoona '200 acting auditions, confident attitude is important'|publisher=Nate News|language=ko|date=1 december 2013|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Sooyoung je bila dejavna na japonski glasbeni sceni kot članica pop dueta Route θ, ki je leta 2003 po enem letu delovanja razpadel.<ref name="route0 profile">{{navedi splet|url=http://www.randc.jp/route0/profile.html|title=Route 0 – profile|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060216220007/http://randc.jp/route0/profile.html|archivedate=16 februar 2006|language=ja |publisher=R&C Japan Ltd.}}</ref><ref>{{navedi novice|author1=Song Hye-jin|title=데뷔 7년차 중견가수, '소녀시대' 멤버가 되다|trans-title=7 singers debut mid-year, 'Girls' Generation' ranked|url=http://choen.chosun.com/site/data/html_dir/2009/02/12/2009021201374.html|accessdate=23 maj 2016|date=12 februar 2009|language=ko|work=The Chosun Ilbo|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304104325/http://choen.chosun.com/site/data/html_dir/2009/02/12/2009021201374.html|url-status=dead}}</ref> Prva članica, ki se je pridružila agenciji S.M. Entertainment, je bila Jessica Jung leta 2000, potem ko so njo in njeno mlajšo sestro Krystal Jung med družinskimi počitnicami v Južni Koreji med nakupovanjem opazili zaposleni v agenciji in ji ponudili nastop na avdiciji.<ref>{{navedi splet|url=http://choen.chosun.com/site/data/html_dir/2009/02/18/2009021800465.html|title="제시카, '관객 앞에서의 제 목소리에 감동했어요' (Jessica 'the audience was impressed with the voice')|language= ko|publisher=The Chosun Ilbo|date=18 februar 2009|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Istega leta sta bili agenciji priključeni Sooyoung in Hyoyeon preko natečaja 2000 S.M. Open Audition. Naslednjega leta se je agenciji priključila Yuri kot drugouvrščena na tekmovanju 2001 S.M. Youth Best Dancer. Yoona je bila priključena leta 2002 preko S.M. Saturday Open Casting Audition.<ref name=iam>{{cite AV media | people = SM Town | title = I AM: SMTOWN Live World Tour in Madison Square Garden | medium = Blu-Ray | publisher = S.M. Entertainment | location = New York, U.S. | date = 2012 }}</ref> Seohyun, najmlajšo članico skupine, so skavti agencije opazili na podzemni železnici leta 2003 in ji ponudili nastop na avdiciji.<ref>{{navedi splet|url=http://article.joins.com/news/article/article.asp?total_id=4336165&ctg=15|title=SNSD's Seohyun-f(x)'s Sulli past auditions 'Infinite Challenge' surprise audience|language=ko|date=24 julij 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150103072035/http://article.joins.com/news/article/article.asp?total_id=4336165&ctg=15|archivedate=2015-01-03|work=JoongAng Ilbo|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> [[File:Girls' Generation at the 2008 beach volleyball competition in Jamsil 2.jpg|thumb|right|Girls' Generation leta 2008 med izvajanjem sklade ''Kissing You''.]] Vodja skupine, Taeyeon, se je pridružila leta 2004 kot zmagovalka S.M. Youth Singing Competition.<ref>{{navedi novice|author1=Kim Soe-jung|title=Schools for stardom groom pop wannabes|url=http://koreajoongangdaily.joins.com/news/article/article.aspx?aid=2885219|accessdate=23 maj 2016|work=JoongAng Ilbo|date=18 januar 2008|archive-date=2015-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20150208012644/http://koreajoongangdaily.joins.com/news/article/article.aspx?aid=2885219|url-status=dead}}</ref><ref name="BB_Korea_Dream">{{navedi novice|work=Billboard Korea|title=Girls' Generation Making Its American Dream Come True|url=http://www.billboard.com/articles/news/465158/girls-generation-making-its-american-dream-come-true|accessdate=23 maj 2016|date=13 november 2011}}</ref> Istega leta se je Tiffany udeležila S.M.-jeve avdicije v [[Los Angeles|Los Angelesu]]. Agenciji se je pridružila oktobra 2004.<ref>{{navedi novice|url=http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200708011017271002|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131029201027/http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200708011017271002|title=소녀시대 티파니 'LA 축제서 캐스팅'|trans-title=SNSD's Tiffany 'LA festival casting'|date=1 avgust 2007|publisher=Newsen|language=ko|accessdate=23 maj 2016|archivedate=29 oktober 2013}}</ref> Kot zadnja je bila dodana Sunny, ki se je sprva agenciji pridružila že leta 1998. Po petih letih se je preselila k agenciji Starworld. Leta 2007 se je na priporočilo japonske pevke Ayumi Hamasaki vrnila k S.M. in postala članica Girls' Generation.<ref name="Sugar">{{navedi splet|url=http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?idxno=2007113015350222567&nvr=|title=소녀시대 써니 SM 이수만 친조카 '슈가 후속 그룹 멤버 될 뻔'|date=30 november 2007|accessdate=23 maj 2016|language=ko|work=[[:ko:아시아경제신문|The Asia Economy Daily]]|archive-date=2011-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20110904123255/http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?idxno=2007113015350222567&nvr=|url-status=dead}}</ref> Julija 2007 so Girls' Generation imele prvi oderski nastop na televizijski oddaji ''School of Rock'', kjer so nastopile z njihovim prvim [[Singl|singlom]], ''Into the New World''.<ref>{{navedi novice|url=http://joynews.inews24.com/php/news_view.php?g_menu=700100&g_serial=272410|title=소녀시대, 19일 데뷔곡 '다시 만난 세계' 공개|trans-title=Girls' Generation debut song released on the 19th|language=ko|publisher=iNews24|date=17 julij 2007|accessdate=23 maj 2016}}</ref> V začetku avgusta je imela skupina prvi uraden nastop na glasbeni oddaji ''Inkigayo''.<ref>{{navedi novice|url=http://www.hankyung.com/news/app/newsview.php?aid=2007073079777|title=소녀시대, 8월 5일 '인기가요'서 데뷔식 치른다|trans-title=Girls' Generation debut on 'Inkigayo' on August 5|date=30 julij 2007|work=Korea Economic Daily|language=ko|accessdate=23 maj 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305051403/http://hei.hankyung.com/news/app/newsview.php?aid=2007073079777|archive-date=2016-03-05|url-status=dead}}</ref> Novembra so izdale svoj prvi album, imenovan ''Girls' Geneartion''. Album je postal 12. najbolje prodajan korejski album leta 2007 s prodanimi 56.804 kopijami.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090228004543/http://miak.or.kr/stat/kpop_2007_2.htm|url=http://miak.or.kr/stat/kpop_2007_2.htm|title=2007.총결산 판매량|trans-title=2007 Statistics|publisher=Music Industry Association of Korea|archivedate=28 februar 2009|language=ko}}</ref> Do leta 2009 je številka presegla 120.000 prodanih kopij.<ref name="100kSales">{{navedi splet|url=http://star.mt.co.kr/view/stview.php?no=2009031710540748246|title=소녀시대, 올 첫 10만장 돌파..2연속 10만장 판매|trans-title=Girls' Generation, two albums exceeding 100 thousand sales mark|language=ko|publisher=Star News|date=17 marec 2009|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Marca 2008 je bil album ponovno izdan pod imenom ''Baby Baby''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.melon.com/album/detail.htm?albumId=373315|title=Baby Baby (소녀시대 Repackage)|language=ko|publisher=Melon|accessdate=23 maj 2016}}</ref> ===2009–2010: Preboj in japonski prvenec=== Čeprav so Girls' Generation pritegnile nekaj pozornosti z njihovim prvim albumom, je skupina postala slavna šele leta 2009. 9 januarja 2009 je skupina izdala njihov prvi [[extended play]] ''Gee'', ki je prodal preko 100.000 kopij v Južni Koreji.<ref name="100kSales"/> Istoimenski naslovni singel je postal številka ena na glasbenem programu ''Music Bank'' samo teden dni po izdaji, in se je obdržal na vrhu rekordnih devet zaporednih tednov, kar je bil rekord vse do leta 2012, ko je PSY s svojo uspešnico ''Gangnam Style'' bil številka ena deset zaporednih tednov.<ref>{{navedi novice|author=Lee Jeong-hyeok|url=http://sports.chosun.com/news/news.htm?name=/news/entertainment/200901/20090117/91q22202.htm|title=소녀시대', KBS와 갈등?...2주 연속 출연 안해|work=The Chosun Ilbo|language=ko|date=16 januar 2009|trans-title=Girls' Generation Claim No.1 Position on KBS|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2009-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090415090954/http://sports.chosun.com/news/news.htm?name=%2Fnews%2Fentertainment%2F200901%2F20090117%2F91q22202.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://koreatimes.co.kr/www/news/culture/2009/06/135_46836.html|title= Girls Generation to Return With New Album|work=The Korea Times|date=15 junij 2009|accessdate=23 maj 2016}}</ref> ''Gee'' je postal tudi najbolje prodajan singel leta 2009.<ref>{{navedi novice|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100804044458/http://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2010/06/201_61266.html|url=http://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2010/06/201_61266.html|title=Korea Launches First Official Music Charts Gaon|author=Han Sang-hee|work=The Korea Times|archivedate=4 avgust 2010|date=23 februar 2010}}</ref> Drugi extended play skupine, imenovan ''Tell Me Your Wish (Genie)'', je bil izdan junija 2009.<ref name="Genie release">{{navedi novice|author=Kim Hyeong-u|url=http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200906231509181002|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141006100009/http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200906231509181002|title=소녀시대 제로센 논란에 음반 발매일 29일로 연기 '문제 부분 삭제'|trans-title=Girls' Generation's New Mini Album Titled 'Tell Me Your Wish'|publisher=Newsen|date=23 junij 2009|archivedate=6 oktober 2014|language=ko}}</ref> EP je prodal rekordnih 50.000 kopij v prvem tednu izdaje.<ref>{{navedi novice|url=http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200907071134541002|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131216093346/http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200907071134541002 |title=ko:소녀시대 가요계 올킬 '음반 음원 벨 방송횟수 모두 1위 싹쓸이'|trans-title=Girls' Generation's New Mini Album Claim the Top Spot on Music Websites|publisher=Newsen|language=ko|date=7 julij 2009|archivedate=16 december 2013}}</ref> Novembra 2009 je S.M. Entertainment najavil prvo koncertno turnejo, imenovano Into The New World. Vstopnice za korejske koncerte so bile razprodane v treh minutah.<ref name="announce1">{{navedi novice|url=http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?sec=ent9&idxno=2009111110054389701|title=Girls' Generation to embark on Asia tour next month|last=Lynn|first=Kim|date=11 november 2009|work=The Asia Economy Daily|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref name="Sellout 3 min">{{navedi novice|url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2009/11/25/2009112500702.html|title=Girls' Generation Gig Sells Out in 3 Minutes|date=24 november 2009|work=The Chosun Ilbo|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Koncerta turneja je vsebovala koncerte v domačem [[Seul]]u decembra 2009, v [[Šanghaj]]u aprila 2010, in [[Tajpej]]u oktobra 2010.<ref>{{navedi novice|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/special/2009/11/178_55332.html|title=Girls' Generation to Hold Asian Tour|last=Han Sang Hee|date=11 november 2009|work=The Korea Times|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?sec=ent9&idxno=2009111110054389701|date=11 november 2009|accessdate=23 maj 2016|title=Girls' Generation to embark on Asia tour next month|work=The Asia Economy Daily}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://contents.innolife.net/news/list.php?ac_id=7&ai_id=121912|title=少女時代、台湾コンサート最多観客記録|trans-title=Girls' Generation To Visit Taiwan|publisher=Innolife|language=zh|date=18 oktober 2010|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2015-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150705052238/http://contents.innolife.net/news/list.php?ac_id=7&ai_id=121912|url-status=dead}}</ref> [[File:Girls' Generation in 2010 Golden Disk Awards.jpg|thumb|left|Girls' Generation na podelitvi Golden Disc Awards leta 2010.]] Drugi studijski album ''Oh!'' je bil izdan januarja 2010;<ref name="OH/ANNOUNCE">{{navedi novice|url=http://www.koreaherald.co.kr/NEWKHSITE/data/html_dir/2010/01/22/201001220013.asp|title=Girls Generation to release 2nd album|date=21 januar 2010|work=The Korea Herald|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100209025537/http://www.koreaherald.co.kr/NEWKHSITE/data/html_dir/2010/01/22/201001220013.asp|archivedate=9 februar 2010}}</ref> do leta 2014 je bilo prodanih 234.500 kopij.<ref name="SalesGG">{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150116120626/http://www.instiz.net/pt?no=2637866&page=1|url=http://www.instiz.net/pt?no=2637866&page=1|title=가온 차트 역대 음반판매량 Top 100 (2010~2014)|trans-title=Top 100 Albums on Gaon Chart (2011~2014)|publisher=Korea Music Content Industry Association|language=ko|archivedate=16 januar 2015}}</ref> Istoimenski naslovni singel je bil drugi najbolje prodajan singel leta 2010 v Južni Koreji, z 3.3 miljone prodanimi kopijami.<ref name="2010_YE">{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140228230722/http://gaonchart.co.kr/digital_chart/download.php?nationGbn=K&current_year=2010&chart_Time=year|url=http://gaonchart.co.kr/digital_chart/download.php?nationGbn=K&current_year=2010&chart_Time=year|title=Gaon Download Chart – 2010|publisher=Gaon Download Chart. Gaon Music Chart|language=ko|archivedate=28 februar 2014}}</ref> Album ''Oh!'' je bil marca 2010 ponovno izdan pod imenom ''Run Devil Run''.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120707193014/https://itunes.apple.com/us/album/run-devil-run/id417705435|url=https://itunes.apple.com/us/album/run-devil-run/id417705435|title=Run Devil Run by Girls' Generation|publisher=iTunes Store US. Apple Inc|archivedate=7 julij 2012}}</ref> Sredi leta 2010 so Girls' Generation podpisale z Nayutawave Records (današnji EMI Records Japan) v želji vstopiti na japonski glasbeni trg.<ref>{{navedi novice|title=Girls' Generation Poised for Big Time in Japan|url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2010/08/07/2010080700247.html|accessdate=23 maj 2016|work=The Chosun Ilbo|date=7 avgust 2010}}</ref> Prva japonska izdaja je bil DVD, imenovan ''New Beginning of Girls' Generation'', ki je izšel avgusta 2011 in je vseboval sedem glasbenih spotov in posebne bonus posnetke.<ref>{{navedi novice|author1=Han Sang-hee|title=Girls' Generation to debut in Japan|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2010/06/143_67507.html|accessdate=23 maj 2016|work=The Korea Times|date=11 junij 2010}}</ref> Prodanih je bilo 60.000 kopij, Recording Industry Association of Japan (RIAJ) pa mu je dodelil zlat certifikat.<ref name="StormJP">{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/news/949769/koreas-girls-generationsnsd-ready-to-storm-japan|title=Korea's Girls' Generation/SNSD Ready To Storm Japan|work=Billboard|first=Rob|last=Schwartz |date=3 december 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140116045040/http://www.billboard.com/articles/news/949769/koreas-girls-generationsnsd-ready-to-storm-japan|archivedate=16 januar 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201101.html|title=February 2011 Report|language=ja|publisher=Recording Industry Association of Japan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217140714/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201101.html|archivedate=2011-02-17|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> Septembra 2010 so Girls' Generation izdale japonsko različico singla ''Genie''.<ref name="StormJP"/> Singel je dosegel četrto mesto na japonskem Oricon Singles Chart in je prejel platinasti certifikat za digitalno prodajo, ki je presegla 100.000 prodanih enot.<ref name="Oricon">{{navedi splet|url=http://www.oricon.co.jp/prof/464186/products/|title=少女時代の作品|language=ja|publisher=Oricon|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/chart/w120420.html|language=ja|publisher=Recording Industry Association of Japan|title=March 2012 Report|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120627054427/http://www.riaj.or.jp/data/others/chart/w120420.html|archivedate=2012-06-27|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> Naslednji mesec je skupina izdala njihov drugi japonski singel, ''Gee'', ki je dosegel drugo mesto na Oricon Singles Chart.<ref name="StormJP"/> ''Gee'' je postal prvi singel po letu 1980 kakšne dekliške skupine izven Japonske, ki je končal na enem izmed prvih treh mest na Oricon Chart.<ref>{{navedi novice|url=http://www.mtvk.com/2010/10/26/girls-generation-breaks-a-30-year-old-oricon-record-and-releases-hoot/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101203221647/http://www.mtvk.com/2010/10/26/girls-generation-breaks-a-30-year-old-oricon-record-and-releases-hoot/|title=Girls' Generation Breaks a 30-Year-Old Oricon record and release 'Hoot'|publisher=MTV K|archivedate=2010-12-03|first=Sunny|last=Kim|date=26 oktober 2010|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> ''Gee'' je najuspešnejši singel skupine na japonskem z 207.000 prodanimi kopijami. Pridobil je tudi miljonski certifikat, ki ga podeljuje RIAJ.<ref name="JP_Domination">{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/news/481799/girls-generation-push-japanese-domination-with-paparazzi-1-million-albums-sold|title=Girls' Generation Push Japanese Domination With 'Paparazzi,' 1 Million Albums Sold|first=Jeff|last=Benjamin|date=12 julij 2012|accessdate=23 maj 2016|work=Billboard}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/chart/w140228.html|title=February 2014 Report|publisher=Recording Industry Association of Japan|language=ja|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140305015635/http://www.riaj.or.jp/data/others/chart/w140228.html|archivedate=2014-03-05|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> Tretji korejski EP ''Hoot'' je izšel oktobra 2010.<ref name="mtvk">{{navedi novice|first=Sunny|last=Kim|url=http://www.mtvk.com/2010/10/27/super-juniors-siwon-to-make-a-special-appearance-in-girls-generations-hoot-mv|title=Super Junior's Siwon To Make A Special Appearance In Girls Generation's 'Hoot' MV!|publisher=MTV K|date=27 oktober 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109044140/http://www.mtvk.com/2010/10/27/super-juniors-siwon-to-make-a-special-appearance-in-girls-generations-hoot-mv/|archivedate=2010-11-09|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> ===2011–2012: Japonski uspeh, ''The Boys'', in mednarodna razširitev=== [[File:SNSD at LG Cinema 3D World Festival (4).jpg|thumb|right|Girls' Generation izvajajo skladbo ''The Boys'' na LG Cinema 3D World festivalu leta 2012.]] Girls' Generation so nadaljevale svoj uspeh na Japonskem s singlom ''Mr. Taxi / Run Devil Run'', ki je izšel aprila 2011. Singel se je ustavil na drugem mestu Oricon Singles Chart in je prejel zlat certifikat RIAJ.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oricon.co.jp/rank/js/w/2011-05-09/|title=Oricon's Weekly Chart April 25-May 1, 2011|publisher=Oricon|date=maj 2011|accessdate=23 maj 2016|language=ja}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201104.html|title=April 2011 Report|publisher=Recording Industry Association of Japan|language=ja|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110623054607/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201104.html|archivedate=2011-06-23|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> Po izdanih treh japonskih singlih so junija 2011 izdale svoj prvi japonski album, imenovan ''Girls' Generation''.<ref name="japdebut">{{navedi novice|url=http://english.yonhapnews.co.kr/culturesports/2011/06/07/86/0701000000AEN20110607002200315F.HTML|title= South Korean girl group Girls' Generation tops Japanese chart|publisher=Yonhap|date=7 junij 2011|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Za promocijo albuma so se lotile koncertne turneje, imenovane The 1st Japan Arena Tour, ki se je začela v [[Osaka|Osaki]] 31 maja 2011.<ref name="japdebut"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20110724000337|title=Girl's Generation happy with broadening fan base|author=Kim Yoon-mi|date=24 julij 2011|accessdate=23 maj 2016|work=The Korea Herald}}</ref> Album je požel ogromen uspeh na Japonskem, saj je dosegel prvo mesto na Oricon Albums Chart in je tako postal prvi album tuje dekliške skupine, ki mu je to uspelo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oricon.co.jp/news/88386/|publisher=Oricon|title=少女時代、オリジナルアルバムで初の週間1位を狙う|trans-title=Girls' Generation Score A No.1 Album|date=2 junij 2010|accessdate=23 maj 2016|language=ja}}</ref> V prvih mesecih prodaje je album ''Girls' Generation'' prodal 500.000 kopij in si prislužil dvojni platinasti certifikat.<ref name="Atlantic">{{navedi splet|url=http://www.theatlantic.com/entertainment/archive/2011/09/how-korean-pop-conquered-japan/244712/|title=How Korean Pop Conquered Japan|work=The Atlantic|date=13 september 2011|first=Patrick|last=St. Michel|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Tretji korejski studijski album, ''The Boys'', je izšel oktobra 2011.<ref>{{navedi splet|url=http://music.naver.com/album/index.nhn?albumId=207992|title=3집 The Boys|publisher=Naver|language=ko|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Album je bil izdan tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] pod okriljem Interscope Records.<ref name="Interscope">{{navedi splet|url=http://www.complex.com/music/2011/10/watch-the-new-music-video-from-the-9-girl-korean-pop-group-girls-generation|title=Watch the New Music Video From the 9-Girl Korean Pop Group 'Girls' Generation'|work=Complex|first=Anthony|last=Osei|date=19 oktober 2011|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2015-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150307092548/http://www.complex.com/music/2011/10/watch-the-new-music-video-from-the-9-girl-korean-pop-group-girls-generation|url-status=dead}}</ref> V želji po globalni promociji so nastopile na ameriških televizijskih oddajah ''Late Show with David Letterman'' 31 januarja 2012 in ''Live! with Kelly'' 1 februarja 2012.<ref>{{navedi novice|first1=Samantha|last1=Edussuriya|url=http://www.mtviggy.com/blog-posts/snsd-hits-us-media-bullseye-with-letterman-and-live-with-kelly-appearances|title=SNSD Hits US Media Bullseye with 'Letterman' and 'Live With Kelly' Appearances|publisher=MTV|date=31 januar 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120913014101/http://www.mtviggy.com/blog-posts/snsd-hits-us-media-bullseye-with-letterman-and-live-with-kelly-appearances/|archivedate=13 september 2012}}</ref> ''The Boys'' je postal najbolje prodajan album leta 2011 v Južni Koreji z 385.348 prodanimi kopijami.<ref name=g2011>{{navedi splet|url=http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/album.gaon?nationGbn=T&serviceGbn=&targetTime=2011&hitYear=2011&termGbn=year|title=2011 Year-End Chart|publisher=Gaon Album Chart|language=ko|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Do leta 2015 je bilo prodanih 460.959 kopij, album pa je postal drugi najbolje prodajan album v Južni Koreji v obdobju 2010–2015.<ref name="SalesUpdate">{{navedi splet|url=http://theqoo.net/square/199544391|title=Top 100 Albums (2010-2015)|publisher=Korean Music Content Industry Association|language=ko|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Junija 2012 so Girls' Generation izdale svoj četrti japonski singel, imenovan ''Paparazzi''. Singel je dosegel drugo mesto na Oricon Singles Chart, RIAJ pa mu je dodelil zlat certifikat.<ref name="Oricon"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201206.html|title=June 2012 Report|language=ja|publisher=Recording Industry Association of Japan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120813170633/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201206.html|archivedate=2012-08-13|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> Girls' Generation so nato novembra 2012 izdale svoj drugi japonski album, ''Girls & Peace'', ki je prodal 116.963 kopij v prvem tednu prodaje in je dosegel drugo mesto Oricon Albums Chart.<ref>{{navedi novice|last1=Jackson|first1=Julie|title=M-Flo DJ gives SNSD a new spin|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20130320000735|accessdate=23 maj 2016|work=The Korea Herald|date=20 marec 2013}}</ref> Pozneje mu je RIAJ podelil platinast certifikat, album pa je postal 41. najbolje prodajan na Japonskem v letu 2012 z 141.259 prodanimi kopijami.<ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201211.html|title=November 2012 Report|publisher=Recording Industry Association of Japan|language=ja|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121213025429/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201211.html|archivedate=2012-12-13|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.oricon.co.jp/music/special/2012/musicrank1220/index06.html#topphoto|title=2012 Oricon Year-End Chart|publisher=Oricon|language=ja|accessdate=23 maj 2016}}</ref> ===2012–2014: ''I Got a Boy'', globalna prepoznavnost, in odhod Jessice=== Decembra 2012 so Girls' Generation izdale singel ''Dancing Queen''—priredba skladbe ''Mercy'', ki jo je leta 2008 izdala britanska pevka [[Duffy]]—kot glavni singel njihovega prihajajočega studijskega albuma.<ref name="BB_Dancing_Queen">{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/news/1481272/girls-generation-drop-dancing-queen-set-date-for-album-release|title=Girls' Generation Drop 'Dancing Queen'|work=Billboard|first=Jeff|last=Benjamin|date=21 december 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130528003010/http://www.billboard.com/articles/news/1481272/girls-generation-drop-dancing-queen-set-date-for-album-release|archivedate=23 maj 2016}}</ref> Na novoletni dan leta 2013 je skupina izdala četrti korejski studijski album ''I Got a Boy''.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140209050100/https://itunes.apple.com/us/album/i-got-a-boy/id585172966|url=https://itunes.apple.com/us/album/i-got-a-boy/id585172966|title=I Got a Boy by Girls' Generation|publisher=iTunes Store US. Apple Inc|archivedate=9 februar 2014}}</ref> Istoimenski naslovni singel je v letu 2013 prodal 1.354.672 digitalnih kopij.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140228230611/http://gaonchart.co.kr/digital_chart/download.php?nationGbn=K&current_year=2013&chart_Time=year|url=http://gaonchart.co.kr/digital_chart/download.php?nationGbn=K&current_year=2013&chart_Time=year|title=Download Chart: 2013 (Year-End)|publisher=Gaon Download Chart. Gaon Music Chart|language=ko|archivedate=28. februar 2014}}</ref> Videospot ''I Got a Boy'' je osvoji nagrado za video leta na prvih [[YouTube]] glasbenih nagradah novembra 2013. Girls' Generation so premagale izvajalce kot so Psy, [[Justin Bieber]], [[Lady Gaga]], [[Miley Cyrus]] in [[One Direction]], kar je veljajo za veliko presenečenje.<ref name="youtube">{{navedi novice|url=http://edition.cnn.com/2013/11/04/showbiz/youtube-awards-girls-generation/|title=K-pop group Girls' Generation beats Miley, Lady Gaga at first YouTube award|accessdate=20 maj 2016|date=4 november 2013|publisher=CNN.com}}</ref><ref name="TIME_YouTube">{{navedi novice|url=http://entertainment.time.com/2013/11/04/who-is-girls-generation-the-group-that-beat-bieber-for-video-of-the-year/|title=Who Is Girls Generation, the Group That Beat Bieber for Video of the Year?|date=4 november 2013|first=Lily|last=Rothman|work=Time|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2015-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150705133614/http://entertainment.time.com/2013/11/04/who-is-girls-generation-the-group-that-beat-bieber-for-video-of-the-year/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://siol.net/trendi/glasba/eminem-in-swiftova-med-prvimi-dobitniki-glasbene-nagrade-youtube-75934|title=Eminem in Swiftova med prvimi dobitniki glasbene nagrade youtube|publisher=[[Siol]]|date=4 november 2013|accessdate=23 maj 2016|author=I. Đ.}}</ref> [[File:LG 시네마 3D TV 새 모델 ‘소녀시대’ 영입.jpg|thumb|left|250px|Girls' Generation med snemanjem oglasa za [[LG]] televizijo leta 2012.]] Februarja 2013 so Girls' Generation odšle na drugo japonsko turnejo, imenovano ''Girls & Peace: 2nd Japan Tour'', ki se je začel v mestu [[Kobe]] 9 februarja.<ref>{{navedi splet|url=http://natalie.mu/music/news/76597|title=少女時代「Oh!」日本版ビジュアル公開＆アリーナツアー|trans-title=Girls' Generation's music video 'Oh!' for visual public and arena tour|date=15. september 2012|accessdate=23 maj 2016|publisher=Natalie|language=ja|archive-date=2012-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20121128091633/http://natalie.mu/music/news/76597|url-status=dead}}</ref> Prva svetovna turneja, imenovana Girls' Generation World Tour Girls & Peace, se je odvijala med junijem 2013 in februarjem 2014 in je vsebovala deset koncertov v sedmih azijskih državah.<ref name="chosunsports">{{navedi novice|url=http://sports.chosun.com/news/ntype.htm?id=201304270100212130016566&servicedate=20130426|title=소녀시대, 드디어 월드투어 나선다. 6월 8, 9일에는 서울서 2년 만에 단독 콘서 트|trans-title=Girls' Generation to hold concerts in Seoul on June 8 and 9, the first in two years|work=The Chosun Ilbo|date=26 april 2013|accessdate=23 maj 2016|language=ko}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20130605000793|title=Girls' Generation to embark on first world tour|first=Julie|last=Jackson|publisher=Korea Herald|date=5 junij 2013|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Četrti korejski EP z imenom ''Mr.Mr'' je izšel februarja 2014.<ref>{{navedi novice|url=http://www.globalpost.com/dispatch/news/yonhap-news-agency/140224/girls-generation-unveils-new-album-itunes|title=Girls' Generation unveils new album on iTunes|date=24 februar 2014|publisher=GlobalPost|accessdate=23 maj 2016}}</ref> EP je bil peti najbolje prodajan album leta 2014 v Južni Koreji, z 163.209 prodanimi kopijami.<ref name=g2014>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150114120032/http://gaonchart.co.kr/chart/album.php?f_chart_kind_cd=T&nationGbn=&f_month=3&f_year=2014&f_type=year|url=http://gaonchart.co.kr/chart/album.php?f_chart_kind_cd=T&nationGbn=&f_month=3&f_year=2014&f_type=year|title=Gaon Album Chart: 2014 (Year-End)|language=ko|publisher=Gaon Album Chart. Gaon Music Chart|archivedate=14 januar 2015}}</ref> Naslovna skladba, ''Mr.Mr.'', je prodala 906.962 digitalnih kopij v letu 2014.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140724165213/http://gaonchart.co.kr/chart/digital.php?f_chart_kind_cd=T&f_week=10&f_year=2014&f_type=week|url=http://gaonchart.co.kr/chart/digital.php?f_chart_kind_cd=T&f_week=10&f_year=2014&f_type=week|title=Gaon Digital Chart: Week 10, 2014|publisher=Gaon Digital Chart. Gaon Music Chart|language=ko|archivedate=24 julij 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/total.gaon?serviceGbn=S1020|title=Gaon Digital Chart: 2014|publisher=Gaon Digital Chart. Gaon Music Chart|language=ko|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Julija 2014 je skupina izdala svoj prvi japonski ''greatest hits'' album, imenovan ''The Best'', ki je vseboval prejšne single in štiri nove: ''Indestructible'', ''Divine'', ''Show Girls'', in ''Chain Reaction''. Album je bil dva tedna na prvem mestu Oricon Albums Chart in je prodal 175.000 kopij na Japonskem.<ref name=3albums>{{navedi splet|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/culture/2014/08/517_162354.html|title= Girls' Generation tops Japanese chart for second week|work=The Korea Times|date=5 avgust 2014|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141220041816/http://www.oricon.co.jp/special/47530/4/|url=http://www.oricon.co.jp/special/47530/4/|title=2014年 年間音楽＆映像ランキング発表|trans-title=2014 Year-End Album Chart|publisher=Oricon|language=ja|archivedate=23 maj 2016}}</ref> Istočasno je skupina imela tudi tretjo japonsko turnejo, znano pod imenom Love & Peace. Začetek turneje je bil v mestu [[Fukuoka]] aprila 2014; skupno je skupina nastopila 17-krat v sedmih japonskih mestih. S tremi japonskimi koncerti med 2011 in 2014 so Girls' Generation privabile skupno 550.000 gledalcev, kar je rekord korejskih dekliških skupin.<ref name="3rd_Japan_Tour">{{navedi novice|title=SNSD draws 200,000 fans to 3rd Japan concert tour|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20140714000903|accessdate=23 maj 2016|work=The Korea Herald|date=14 julij 2014}}</ref> 29 septembra 2014 je Jessica na svojem družbenem omrežju objavila, da je bila izključena iz skupine. S.M. Entertainment je v izjavi potrdil govorice in naznanil, da Jessica ni več članica skupine zaradi neusklajenega osebnega in skupinskega urnika. Girls' Generation so tako nadaljevale kot osemčlanska skupina.<ref>{{navedi novice|url=http://blogs.wsj.com/korearealtime/2014/09/30/k-pop-earthquake-girls-generation-member-kicked-out/|title=K-Pop Earthquake: Girls’ Generation Member Jessica Jung Ousted|work=The Wall Street Journal|accessdate=23 maj 2016|date=30 september 2014}}</ref> Preostalih osem članic je nadaljevalo z aktivnostmi; 9 decembra 2014 so imele koncert v japonski prestolnici, imenovan ''The Best Live at Tokyo Dome''; koncert je bil razprodan in je privabil 50.000 gledalcev.<ref>{{navedi novice|url=http://news.kbs.co.kr/news/view.do?ncd=2982183|title=소녀시대, 도쿄 첫 단독 공연 '매진'|trans-title=Girls' Generation's first solo concert sold out|publisher=[orean Broadcasting System|date=11 december 2014|accessdate=23 maj 2016|language=ko}}</ref> DVD koncerta je izšel aprila 2015.<ref>{{navedi novice|url=http://www.oricon.co.jp/news/2051279/|title=【オリコン】少女時代、東京ドーム公演DVD&BD1位 海外歌手歴代トップに|trans-title=Girls' Generation's DVD top both Oricon DVD and Blu-ray charts|language=ja|date=9 april 2015|accessdate=23 maj 2016|publisher=Oricon}}</ref> ===2015–2016: ''Lion Heart''=== [[File:Girls' Generation at KBS Gayo Daechukje 2015 06.jpg|thumb|right|Girls' Generation izvajajo skladbo ''Lion Heart'' decembra 2015.]] Girls' Generation so marca 2015 napovedale singel ''Catch Me If You Can''; njihov prvi izdelek kot osemčlanska skupina.<ref>{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6509501/girls-generation-8-members-new-music-jessica-jung|title=Girls' Generation Announce First New Music Without Jessica Jung|first=Jeff|last=Benjamin|work=Billboard|date=23 marec 2015|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Izdana je bila tako korejska kot japonska različica; korejska različica je izšla 10 aprila 2015,<ref>{{navedi splet|url=http://www.hanteo.com/search/nalbum_info2.asp?mcode=045400753|title=South Korean release: 소녀시대 – Catch Me If You Can|publisher=Hanteo|language=ko|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2015-04-18|archive-url=https://archive.today/20150418145824/http://www.hanteo.com/search/nalbum_info2.asp?mcode=045400753|url-status=dead}}</ref> japonska pa dva tedna kasneje, 22 aprila 2015.<ref>{{navedi splet|url=http://www.universal-music.co.jp/girlsgeneration/products/upjh-20001/|title=Girls' Generation Discography – Catch Me If You Can|language=ja|publisher=Universal Music Japan|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Skupina je napovedala svoj peti studijski album ''Lion Heart'' 12 avgusta 2015.<ref>{{navedi novice| url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6663165/girls-generation-lion-heart-album-release-date-cover| title=Girls' Generation Reveal Retro 'Lion Heart' Album Cover, Unconventional Release Strategy| first=Jeff| last=Benjamin| date=12 avgust 2015| work=Billboard| accessdate=23 maj 2016}}</ref> S.M. Entertainment je album izdal teden dni kasneje, 19 avgusta.<ref>{{navedi splet| url=http://girlsgeneration.smtown.com/Discography/?albumID=10193| title=Girls' Generation Discography: Lion Heart| publisher=S.M. Entertainment| language=ko| accessdate=23 maj 2016| archive-date=2016-04-24| archive-url=https://web.archive.org/web/20160424111457/http://girlsgeneration.smtown.com/Discography/?albumID=10193| url-status=dead}}</ref> Album je osvojil vrh na lestvici Gaon Album Chart,<ref>{{navedi splet| archiveurl=https://web.archive.org/web/20150827134421/http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/album.gaon?nationGbn=T| url=http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/album.gaon?nationGbn=T| title=Album Chart: Week of August 16, 2015| publisher=Gaon Album Chart| language=ko| archivedate=2015-08-27| accessdate=2016-05-23| url-status=live}}</ref> in enajsto mesto na japonskem Oricon Albums Chart.<ref>{{navedi splet| archiveurl=https://web.archive.org/web/20150826071412/http://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2015-08-31/p/2/| url=http://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2015-08-31/p/2/| title=Oricon Albums Chart: August 31, 2015| publisher=Oricon| language=ja| archivedate=2015-08-26| accessdate=2016-05-23| url-status=live}}</ref> ''Lion Heart'' je vseboval tri single—prvi singel ''Party'' je izšel julija 2015.<ref>{{navedi splet| url=http://www.themalaymailonline.com/showbiz/article/girls-generations-party-is-pure-summer-fun-video| title=Girls’ Generation’s ‘Party’ tops music charts in Asia | date=8 julij 2015| work=The Malay Mail| accessdate=23 maj 2016}}</ref> Sledila sta ''Lion Heart'' in ''You Think'', ki sta končala na četrtem in 30. mestu na lestvici Gaon Digital Chart.<ref>{{navedi splet| url=http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/online.gaon?nationGbn=T&serviceGbn=ALL&targetTime=35&hitYear=2015&termGbn=week|title=Gaon Digital Chart: August 16–22, 2015| archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304205528/http://www.gaonchart.co.kr/main/section/chart/online.gaon?nationGbn=T&serviceGbn=ALL&targetTime=35&hitYear=2015&termGbn=week| archivedate=4 marec 2016| language=ko}}</ref> Za promocijo albuma je skupina ustvarila svoj resničnosti televizijski program, imenovan ''Channel Girls' Generation''.<ref>{{navedi novice|url=http://kpopherald.koreaherald.com/view.php?ud=201507201339589986612_2|title=SNSD members to produce their own shows|date=20 julij 2015|author=Ko Ji-seon|work=The Korea Herald| accessdate=23 maj 2016}}</ref> Četrta koncertna turneja, ''Girls' Generation's Phantasia'', se je začela 21 novembra 2015 v Seulu. S tem so Girls' Generation postale prva korejska dekliška skupina, ki je imela štiri koncertne turneje.<ref>{{navedi novice|title=Girls Generation Marked as 1st S.K Girl Group Holding 4th Concert|url=http://english.cri.cn/12394/2015/11/23/4001s905346.htm|accessdate=23 maj 2016|publisher=China Radio International|date=23 november 2015|archive-date=2015-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222144119/http://english.cri.cn/12394/2015/11/23/4001s905346.htm|url-status=dead}}</ref> Skupina je hkrati začela tudi svojo četrto japonsko turnejo, ki se je začela 12 decembra 2015 v [[Nagoja|Nagoji]].<ref>{{navedi novice|url=http://star.mt.co.kr/view/stview.php?no=2015121309485749936&type=1&outlink=1|title=Girls' Generation Embark on '4th Japan Tour'|publisher=Star News|date=13 december 2015|accessdate=23 maj 2016|language=ko}}</ref> Decembra 2015 je Gaon Music Chart oznanil, da so Girls' Generation najuspešnejša dekliška skupina leta v Južni Koreji, s prodanimi več kot 398.000 albumi.<ref>{{navedi novice|url=http://www.koreatimes.co.kr/www/news/culture/2015/12/201_193850.html|title=Girls' Generation gets 'A+' for their work|date=23 december 2015|work=The Korea Times|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Leta 2016 je bila skupina večino časa na premoru. Za deveto obletnico nastanka skupine so avgusta izdale singl z naslovom "Sailing (0805)". Besedilo je napisala članica Sooyoung s poudarkom na odnosu med skupino in oboževalci.<ref>{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/7461795/girls-generation-9th-anniversary-sailing|title=Girls' Generation Celebrates 9th Anniversary With 'Sailing'|work=Billboard|first=Tamar|last=Herman|date=5 avgust 2016|access-date=26 september 2017}}</ref> ===2017: ''Holiday Night''=== V začetku avgusta 2017, natanko deset let po prvencu, je skupina izdala njihov šesti korejski studijski album, imenovan ''Holiday Night''.<ref>{{navedi novice|url=http://english.yonhapnews.co.kr/news/2017/07/27/0200000000AEN20170727003900315.html|title=Girls' Generation to release sixth full-length album next month|website=Yonhap News|date=27 julij 2017|accessdate=26 september 2017}}</ref> Za promocijo albuma je skupina 5. avgusta izvedla koncert, imenovan ''Holiday to Remember'', v olimpijski dvorani v Seulu.<ref name="holidaynightannouncement">{{navedi novice|title=Girls’ Generation celebrates 10-year anniversary with new album|url=http://kpopherald.koreaherald.com/view.php?ud=201707041612079392176_2|website=The Korea Herald|author=Yoon Min-sik|date=4 julij 2017|accessdate=26 september 2017}}</ref> Album je pristal na prvem mestu Billboardove World Album Chart lestvice, in na drugem mestu na korejskem Gaon Chart.<ref>{{navedi splet|title=Gaon Album Chart – Week 32, 2017|url=http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/album.gaon?nationGbn=T&serviceGbn=&targetTime=32&hitYear=2017&termGbn=week|website=Gaon Chart |language=ko |accessdate=26 september 2017}}</ref> Album je pravtako presegel njihov album ''The Boys'' kot najhitreje prodajan album skupine.<ref>{{navedi novice|url=http://www.sportsworldi.com/common/view.jsp?newsId=20170816000409|title=소녀시대, 아직 은퇴는 이르다|website=Sports World|language=ko|author=Lee Moon-won|date=16 avgust 2017|accessdate=26 september 2017|archive-date=2017-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170816150144/http://www.sportsworldi.com/common/view.jsp?newsId=20170816000409|url-status=dead}}</ref> ==Podskupina in samostojna dela== Aprila 2012 je S.M. Entertainment oblikoval podskupino, imenovano TTS (znano tudi kot TaeTiSeo), sestavljeno iz treh članic: Taeyeon, Tiffany, in Seohyun.<ref>{{navedi splet|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/6382/taetiseo-twinkles-in-live-wide-entertainment-news-broadcast|title=Taetiseo Twinkles in Live ‘Wide Entertainment News’ Broadcast|first=Erika|last=Kim|publisher=CJ E&M|date=8 maj 2012|accessdate=21 maj 2016|archive-date=2016-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20160402142804/http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/6382/taetiseo-twinkles-in-live-wide-entertainment-news-broadcast|url-status=dead}}</ref> TTS so izdale tri [[extended play|EP]]-je: ''Twinkle'' (maj 2012),<ref>{{navedi splet|url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2012/05/01/2012050100720.html|title=Taetiseo's 'Twinkle' Soars Up Charts as Girls' Generation Branches Out|work=The Chosun Ilbo|date=1 maj 2012|accessdate=21 maj 2016}}</ref> ''Holler'' (september 2014),<ref>{{navedi splet|url=https://itunes.apple.com/us/album/holler-the-2nd-mini-album-ep/id919008422|title=Holler – EP by Girls' Generation-TTS|publisher=iTunes Store US. Apple Inc|accessdate=21 maj 2016}}</ref> in ''Dear Santa'' (december 2015).<ref>{{navedi splet| url=https://itunes.apple.com/us/album/dear-santa-x-mas-special-ep/id1064320554| title=Dear Santa – X-Mas Special – EP by Girls' Generation-TTS|publisher=iTunes Store US. Apple Inc|accessdate=21 maj 2016}}</ref> Leta 2015 je S.M. Entertainment najavil, da bo Taeyeon prva članica, ki bo nastopila kot samostojen izvajalec.<ref>{{navedi splet|url=http://stoo.asiae.co.kr/news/naver_view.htm?idxno=2015093010333504753|title=ko:태연, 소녀시대 첫 솔로 데뷔 10월7일 음원 대공개|work=The Asia Economic Daily|date=30 september 2015|accessdate=21 maj 2016|language=ko|archive-date=2016-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160415173337/http://stoo.asiae.co.kr/news/naver_view.htm?idxno=2015093010333504753|url-status=dead}}</ref> Njen prvi EP, imenovan ''I'', je izšel 7 oktobra 2015.<ref>{{navedi splet|url=http://www.melon.com/album/detail.htm?albumId=2643740|title=I – The 1st Mini Album|publisher=Melon|language=ko|accessdate=15. maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160404024558/http://world.kbs.co.kr/english/program/program_musicplaylist.htm?interactive_date=2015-10-09|url=http://world.kbs.co.kr/english/program/program_musicplaylist.htm?interactive_date=2015-10-09|title=Playlist: October 9, 2015|publisher=KBS International Radio|archivedate=2016-04-04|accessdate=2016-05-21|url-status=dead}}</ref> Najvišja uvrstitev EP-ja na Gaon Album Chart je bila drugo mesto, hkrati pa je bil tudi 16. najbolje prodajan album leta 2015 v Južni Koreji z več kot 119.500 prodanimi kopijami. Maja 2016 je kot samostojen izvajalec debitirala še Tiffany z EP-jem ''I Just Wanna Dance''.<ref>{{navedi splet|url=http://kpopherald.koreaherald.com/view.php?ud=201605041316137494363_2|title=Tiffany to drop solo album next week|date=4 maj 2016|author=Ahn Sung-mi|work=The Korea Herald|accessdate=21 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://itunes.apple.com/us/album/i-just-wanna-dance-1st-mini/id1111017682|title=I Just Wanna Dance – The 1st Mini Album|publisher=iTunes Store (US)|accessdate=21 maj 2016}}</ref> ==Umetnost== ===Glasbeni slog=== {{Listen | format = [[Ogg]] | filename = Gee-SNSD.ogg | title = ''Gee'' (2009) | description = ''Gee'' je bubblegum pop in elektropop skladba, ki je splošno priznana kot največja med korejskimi skladbami v bubblegum slogu.<ref name="A.V._Club">{{navedi splet|url=http://www.avclub.com/article/navigating-through-excessive-world-k-pop-204421|title=Navigating through the excessive world of K-pop|first= Abigail|last= Covington|work=The AV Club|date=15 maj 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140518023040/http://www.avclub.com/article/navigating-through-excessive-world-k-pop-204421|archivedate=18 maj 2014}}</ref><ref name="PitchforkGee"/> | filename2 = Girls' Generation - I Got a Boy (primer).ogg | title2 = ''I Got a Boy'' (2013) | description2 = Singel ''I Got a Boy'' je električna mešanica različnih slogov, kot so elektropop in drum and bass.<ref name="BB_IGAB1">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/list/5840365/20-best-k-pop-songs-of-2013-k-town-picks?list_page=1|title=20 Best K-Pop Songs of 2013|work=Billboard|date=23 december 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131228222113/http://www.billboard.com/articles/list/5840365/20-best-k-pop-songs-of-2013-k-town-picks?list_page=1|archivedate=18 december 2013}}</ref> }} Glasbeni slog Girls' Generation je pretežno bubblegum pop in [[elektropop]].<ref name="BB_Dancing_Queen"/><ref name="A.V._Club"/> Zgodnji singli, kot so ''Gee'', ''Tell Me Your Wish (Genie)'' (2009), in ''Oh!'' (2010) so opisani kot »ljubek« bubblegum pop;<ref name=PitchforkIGAB>{{navedi splet|url=http://pitchfork.com/features/starter/9475-20-essential-k-pop-songs/2/|title=20 Essential K-Pop Songs: page 2|publisher=Pitchfork Media|first=Jakob|last=Dorob|date=7 avgust 2014|accessdate=25 maj 2016|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303232647/http://pitchfork.com/features/starter/9475-20-essential-k-pop-songs/2/|url-status=dead}}</ref><ref name="complex"/><ref name="eunyoung">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com.vn/books?id=LwsVAgAAQBAJ&pg=PT153|title=The Korean Wave: Korean Media Go Global|chapter=K-pop female idols in the West|first=Eun-Young|last=Jung|publisher=Routledge|pages=114–15|date=12 oktober 2013}}</ref> ''Gee'' vsebuje tudi elemente [[Techno|techna]] in [[Hip-hop|hip-hopa]].<ref name="A.V._Club"/> Kljub temu se je glasbeni stil skupine skozi leta močno razlikoval; Anzhe Zhang iz [[Univerza v New Yorku|univerze v New Yorku]] je zapisala, da kljub dejstvu, da se slog skupine šteje kot »mainstream« v Južni Koreji, je skupina »zrasla kot zvočno bolj eksperimentalna«.<ref>{{navedi splet|url=http://vergecampus.com/2015/04/mainstream-experimental-mean-k-pop/|title=What Do 'Mainstream' and 'Experimental' Mean in K-Pop?|publisher=[[Univerza v New Yorku]]|first=Anzhe|last=Zhang|date=april 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160507105454/http://vergecampus.com/2015/04/mainstream-experimental-mean-k-pop/|archivedate=7 maj 2016}}</ref> Glasbeni menedžer Robert Poole je glasbo Girls' Generation opisal kot »nalezljiv pop«.<ref name=rtvslo>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/video-devet-deklet-iz-juzne-koreje-napada-svet/296085|title=Video: Devet deklet iz Južne Koreje napada svet|date=18 november 2012|accessdate=25 maj 2016|publisher=[[RTV Slovenija]]|author=P.S.}}</ref> Njihov singel iz leta 2011, ''The Boys'', je slogovno bolj »zrel« in odstopa od »ljubkega« sloga, po katerem je skupina znana;<ref name="complex">{{navedi splet|url=http://www.complex.com/music/2011/11/interview-girls-generation-talk-fame-k-pop-and-world-domination|title=Girls Generation Talk Fame, K-Pop, and World Domination|first=Jaeki|last=Cho|work=Complex|date=13 november 2011|accessdate=25 maj 2016|archive-date=2015-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20150514142636/http://www.complex.com/music/2011/11/interview-girls-generation-talk-fame-k-pop-and-world-domination|url-status=dead}}</ref> vsebuje elemente hip-hopa, zvrsti, ki je skupina pred tem še ni izvajala.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130131134125/http://www.mtvk.com/lists/mtv-k-picks-best-of-girls-generation/|url=http://www.mtvk.com/lists/mtv-k-picks-best-of-girls-generation/|title=Best of Girls' Generation|publisher=MTV|archivedate=2013-01-31|accessdate=2016-05-25|url-status=live}}</ref> Njihov singel iz leta 2012, ''Dancing Queen'' (priredba skladbe ''Mercy'' britanske pevke [[Duffy]]), vsebuje elemente [[funk|funka]].<ref name="BB_Dancing_Queen"/> Singel ''I Got a Boy'' iz leta 2013 vsebuje različne zvrsti električnega glasbenega sloga, vse od bubblegum popa, elektropopa in drum and bass, pa vse do pop rapa, [[elektronska plesna glasba|elektronske plesne glasbe]] in dubstepa.<ref name="BB_IGAB">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/i-got-a-boy-mw0002474902|title=I Got a Boy – Review|publisher=AllMusic|first=David|last=Jefferies|accessdate=25 maj 2016}}</ref> [[Extended play]] ''Mr.Mr.'', ki je izšel leta 2014, vsebuje elemente [[Ritem in blues|R&B]]-ja z ''kul in preprostimi'' melodijami.<ref name="Vice_Mr">{{navedi splet|url=http://noisey.vice.com/blog/k-pop-phenomenon-girls-generation-want-to-make-insecure-men-feel-better|title=K-Pop Phenomenon Girls' Generation Want to Make Insecure Men Feel Better|work=Vice magazin|first=Jakob|last=Dorof|accessdate=25 maj 2016|archive-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160601080649/http://noisey.vice.com/blog/k-pop-phenomenon-girls-generation-want-to-make-insecure-men-feel-better|url-status=dead}}</ref> Heather Phares iz ''AllMusic'' je EP opisal kot tradicionalno K-pop skladbo z elementi hip-hopa, elektronske plesne glasbe, in evropopa iz poznih osemdesetih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/mrmr-mw0002629076|title=Mr.Mr. – Review|first=Heather|last=Phares|publisher=AllMusic|accessdate=25 maj 2016}}</ref> Album ''Lion Heart'', ki je izšel leta 2015, je prinesel povratek bubblegum popa, ki je zaščitni znak skupine;<ref>{{navedi splet| url=http://www.star2.com/entertainment/music/music-reviews/2015/10/21/review-lion-heart-by-girls-generation/| title=Review: Lion Heart by Girls' Generation| work=The Star| location=Malezija| first=Chester| last=Chin| date=21 oktober 2015| accessdate=25 maj 2016| archive-date=2016-03-31| archive-url=https://web.archive.org/web/20160331143501/http://www.star2.com/entertainment/music/music-reviews/2015/10/21/review-lion-heart-by-girls-generation/| url-status=dead}}</ref> izjema je njihov tretji singel ''You Think'', ki je hip-hop skladba in vključuje elemente trapa.<ref>{{navedi splet| url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6664104/girls-generation-you-think-mv| date=18 avgust 2015| title=Girls' Generation Showcase Their Mature & Sexy Dancer Sides in 'You Think' Video| first=Jeff| last=Benjamin| work=Billboard| accessdate=25 maj 2016}}</ref> ===Besedila in teme=== Čeprav so večino besedil za skladbe napisali tekstopisci po naročilu agencije S.M. Entertainment, so nekatere članice občasno sodelovale pri besedilih. Yuri je napisala besedilo za skladbo ''Mistake'' iz njihovega EP-ja ''Hoot''.<ref>{{cite AV media notes|title=Hoot|year=2010|publisher=S.M. Entertainment|language=ko|others=Girls' Generation|type=CD opombe}}</ref> Sooyoung je napisala besedilo za ''How Great Is Your Love'' iz albuma ''The Boys''.<ref>{{cite AV media notes|title=The Boys|year=2011|publisher=S.M. Entertainment|language=ko|others=Girls' Generation|id=SMK0076|type=CD opombe}}</ref><ref>{{cite AV media| title=MTV K Presents 'Girls' Generation in New York'| others=Girls' Generation| publisher=MTV K| date=december 2011}}</ref> Sooyoung, Yuri, in Seohyun so napisale besedili za skladbi ''Baby Maybe'' in ''XYZ'' iz albuma ''I Got a Boy''.<ref>{{cite AV media notes|title=I Got a Boy|year=2013|publisher=S.M. Entertainment|language=ko|others=Girls' Generation|id=SMK0263|type=CD opombe}}</ref> Glavne besedilne teme skupine, kot je povzel Chris True iz spletne strani »AllMusic«, so »dance party« in »girls night out«.<ref>{{navedi splet| url=http://www.allmusic.com/artist/girls-generation-mn0001687279| title=Girls' Generation {{!}} Overview| publisher=AllMusic| first=Chris| last=True| accessdate=25 maj 2016}}</ref> Nekatere skladbe so bile kritizirane s strani zahodnih medijev, saj ne predstavljajo ženske enakopravnosti, ampak spodbujajo ravno nasprotno. Ceejay Lee iz feminističnega magazina ''Fem'' je označila teme korejskih dekliških skupin, kot sta [[Wonder Girls]] ali Girls' Generation, kot generične in seksistične.<ref name="fem">{{navedi splet|url=http://femmagazine.com/2014/11/28/venturing-into-enemys-territory-k-pop-and-feminism/|title=Venturing into Enemy's Territory? K-Pop and Feminism|work=Fem magazin|date=28 november 2014|first=Ceejay|last=Lee|accessdate=25 maj 2016|archive-date=2016-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160418185745/http://femmagazine.com/2014/11/28/venturing-into-enemys-territory-k-pop-and-feminism/|url-status=dead}}</ref> Soyoung Kim, urednik pri ''The Harvard Crimson'', je oznanil, da je »prikaz žensk v K-popu problematičen« in hkrati izpostavil sladbo ''Gee'' kot primer; ponavljajoče se besedilo »어떻게? (kaj naj storim?)«, »바보 (tepka)«, ali »몰라 (ne vem)« nakazujejo na to, da so dekleta »otroci brez pameti«, ki »same sebe poneumljajo« samo zato, da bi pritegnile partnerja. Dodatno je navedel skladbo ''I Got a Boy'' kot primer ženske neenakopravnosti, z verzi kot so »Imam fanta, on je super / Imam fanta, ki je prijazen / Imam fanta, čednega fanta, ukradel mi je srce [...] Moj princ! / Kdaj me boš rešil?«; Kim je prišel do zaključka, da se »ženski K-pop izvajalci orientirajo okoli moških v želji pridobiti pozornost.«<ref name="crimson">{{navedi splet|url=http://www.thecrimson.com/column/k-pop-generation/article/2013/10/8/Female_Empowerment_Exploitation_Kpop/|title=Female Empowerment or Exploitation?|first=Soyoung|last=Kim|work=The Harvard Crimson|date=8 oktober 2013|accessdate=25 maj 2016}}</ref> Kljub kritikam pa so nekatere skladbe, kot so ''Run Devil Run'', ''Hoot'', in ''Bad Girl'' bile pohvaljene za prikaz »mladih samozavestnih žensk s svojim lastnim mnenjem«, v nasprotju z njihovimi starejšimi singli.<ref name="Asia_Sentinel">{{navedi splet|url=http://www.asiasentinel.com/society/girls-generation-and-the-new-korean-wave/|title=Girls' Generation and the New Korean Wave|date=21 oktober 2011|work=Asia Sentinel|accessdate=25 maj 2016}}</ref> Njihov singel ''The Boys'' vsebuje feministično tematiko in je primerljiv s singlom ''Run the World (Girls)'' ameriške pevke [[Beyoncé]].<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111020105910/http://ryanseacrest.com/2011/10/18/k-pop-group-girls-generation-release-english-version-of-the-boys-video/|url=http://ryanseacrest.com/2011/10/18/k-pop-group-girls-generation-release-english-version-of-the-boys-video/|title=K-Pop Group ‘Girls’ Generation’ Release English Version Of ‘The Boys’|first=Jen|last=Erenza|archivedate=2011-10-20|publisher=Ryan Seacrest|date=18 oktober 2011|accessdate=2016-05-25|url-status=live}}</ref> ===Podoba=== {{Multiple image | align=right | image1=Girls' Generation in 2010 (2).jpg | width1=220 | image2=Girls' Generation in 2012 K-Pop Collection.jpg | width2=220 | footer=V zgodnjih letih je bila skupina znana po usklajenih plesnih koreografijah v uniformah (''levo'': singel ''Oh!'' iz leta 2010). Kasneje se je skupina odločila za bolj odraslo podobo, z lastno izbiro oprave (''desno'': singel ''The Boys'' iz leta 2011).}} Girls' Generation so znane po spreminjanju njihovega modnega stila in odrskih nastopov skozi kariero. V zgodnjih letih je skupina nastopala v uniformah; v njihovem prvem singlu ''Into the New World'' so se predstavile kot srednješolke.<ref name="notlittlegirls"/> Leta 2009 je skupina postavila modne trende z oprijetimi kavbojkami med nastopi za skladbo ''Gee''.<ref>{{navedi novice|url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2009/03/25/2009032561008.html|title=Garish Skinny Jeans Are All the Rage|date=29 marec 2009|work=The Chosun Ilbo|accessdate=25 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2009/03/21/2009032161001.html|title=How to Wear Trendy Acid Colors with Style|date=21 marec 2009|work=The Chosun Ilbo|accessdate=25 maj 2016}}</ref> Kasneje so se odločile za podobo z mornariškim pridihom, ki je vsebovala mornariško uniformo in kratke hlače, ki so poudarile njihove noge v skladbi ''Tell Me Your Wish (Genie)''.<ref>{{navedi novice|title=Mixed Reactions on Genie|url=http://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2014/09/135_47553.html|accessdate=25 maj 2016|work=The Korea Times|date=26 junij 2009}}</ref> Leta 2010 je podoba skupine postala bolj raznolika; za skladbo ''Oh!'' so uporabile koncept navijačic,<ref name="notlittlegirls">{{navedi novice|author1=Song Ji-hye|title=Not just little girls anymore|url=http://koreajoongangdaily.joins.com/news/article/Article.aspx?aid=2945730|accessdate=25 maj 2016|work=Korea JoongAng Daily|date=19 december 2011}}</ref> medtem ko je njihova podoba za skladbo ''Run Devil Run'' presedlala na temačen koncept.<ref name="Evolution of SNSD">{{navedi novice|last1=Lee|first1=Nancy|title=The Evolution of SNSD: From School Girl Crushes to Getting the Boy|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/25615/star-of-the-week-the-evolution-of-snsd-from-school-girl-crushes-to-getting-the-boy|accessdate=25 maj 2016|publisher=CJ E&M|date=6 januar 2013}}</ref> Pozneje istega leta se je skupina preoblikovala v »[[James Bond|Bondova dekleta]]« za njihovo skladbo ''Hoot''.<ref name="concepts">{{navedi splet|url=http://article.joinsmsn.com/news/article/article.asp?total_id=6819071|title=소녀티 벗을래 … 복고풍 잊어줘|work=Korea JoongAng Daily|language=ko|date=5 december 2011|accessdate=25 maj 2016}}</ref> Leta 2011 je skupina predstavila podobo »junakinj«, s katero si je vsaka članica lahko sama izbrala podobo po svojem okusu namesto nastopanja v uniformah.<ref name="concepts" /> Podoba za skladbo ''I Got a Boy'' leta 2013 je vsebovala uporabo ravnih čevljev namesto čevljev z visoko peto za lažjo izvedbo plesne koreografije.<ref>{{navedi novice|author=Lee KyungNam|title=SNSD Says It Demanded a No-Heel Performance for ′I Got a Boy′|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/26089/snsd-talks-about-its-new-look|publisher=CJ E&M|accessdate=25 maj 2016|date=10 januar 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&mid=sec&sid1=106&oid=109&aid=0002461705|title=소녀시대, 하이힐 벗는다... 퍼포먼스 난이도↑|date=27 december 2012|accessdate=25 maj 2016|publisher=Naver|language=ko}}</ref> Njihova singla iz leta 2015, ''Catch Me If You Can'' in ''You Think'', sta vsebovala bolj zapleteno koreografijo in bolj »močno« in »seksi« podobo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6531160/girls-generation-catch-me-if-you-can-video|title=Girls' Generation Show Mind-Blowing Dance Routine in 'Catch Me If You Can' Video|first=Jeff|last=Benjamin|date=10 april 2015|work=Billboard|accessdate=26 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6664104/girls-generation-you-think-mv| title=Girls' Generation Showcase Their Mature & Sexy Dancer Sides in 'You Think' Video| author=Benjamin, Jeff| date=18 avgust 2015| work=Billboard| accessdate=26 maj 2016}}</ref> Podoba Girls' Generation je pogosto poimenovana kot »nedolžna«, njihovi odrski nastopi pa so opisani kot »mladostni« in »barviti«. Ceejay Lee iz feministične revije ''Fem'' je oznanila, da skupinska oprava pogosto razkriva njihove noge, in ne »dekolteje ali zadnjice«.<ref name="fem"/> Eun-Young Jung je v knjigi ''The Korean Wave'' razčlenila skupinsko podobo v dve glavni kategoriji, in sicer »nedolžna, ljubka, vesela« (zgodnji singli, kot so ''Gee'', ''Genie'', in ''Oh!'') in »bolj odrasla, vendar ne preveč seksi, ženstvena« (kasnejši singli, kot so ''Run Devil Run'' in ''Hoot'').<ref name="eunyoung"/> Pisec za ''Korejsko kulturno in informacijsko službo'' je skupinsko podobo opisal kot »seksi« in »dekliško«, in jih poimenoval kot »boginje, ki se jim je težko približati«.<ref name="KCIS">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com.vn/books?id=-kJvBgAAQBAJ&pg=PA100|title=The Korea Collection: Selected Cover Stories from Years Past|chapter=K-Pop as the New Korean Wave|publisher=Južnokorejsko ministrstvo za kulturo, šport in turizem|page=100|year=2012|accessdate=26 maj 2016}}</ref> ==Vpliv na kulturo in zapuščina== Girls' Generation se obravnavajo kot pomemben lik v kulturi Južne Koreje in razširitvi t.i. »korejskega vala«.<ref>{{navedi novice|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/10193/snsd-becomes-korean-culture-representatives|title=SNSD Becomes Korean Culture Representatives|first=Stewart|last=Ho|publisher=CJ E&M|date=19 julij 2012|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2016-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160505171338/http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/10193/snsd-becomes-korean-culture-representatives|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://theseoultimes.com/ST/?url=%2FST%2Fdb%2Fread.php%3Fidx%3D11469|title=K-Pop Expands the Hallyu Wave|first=Kristy|last=M|work=The Seoul Times|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304003350/http://theseoultimes.com/ST/?url=%2FST%2Fdb%2Fread.php%3Fidx%3D11469|archivedate=2016-03-04|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://english.yonhapnews.co.kr/n_editorials/2011/01/22/78/5500000000AEN20110122000600315F.HTML|title=Protecting Korean entertainers|publisher=Yonhap|date=22 januar 2011|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://news.donga.com/3/all/20100128/25752219/1|title=서태지와 소녀시대|date=26 april 2010|accessdate=23 maj 2016|work=DongA Ilbo|language=ko}}</ref> V Južni Koreji se obravnavajo kot vodilna dekliška skupina, ki so preusmerile pozornost nazaj na dekliške idole, potem ko je bil med letoma 2002 in 2007 ogromen priliv fantovskih skupin.<ref>{{navedi splet|title=뉴스 인용|url=http://www.mediaus.co.kr/news/articleView.html?idxno=14626|language=ko|publisher=Mediaus|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130525123148/http://www.mediaus.co.kr/news/articleView.html?idxno=14626|archivedate=25 maj 2013|date=13. november 2010}}</ref> Caroline Sullivan, urednica britanskega časnika ''The Guardian'', je skupino označila kot »številko ena med dekliškimi skupinami v Aziji«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.theguardian.com/music/musicblog/2013/nov/04/girls-generation-youtube-awards-best-video-k-pop|title=Girls' Generation: just who are the YouTube awards best video winners?|first=Caroline|last=Sullivan|work=The Guardian|date=4. november 2013|accessdate=16. april 2016}}</ref> Pri CNN so skupino poimenovali kot »državni fenomen« in jih označili kot azijsko različico britanske skupine [[Spice Girls]],<ref name=cnn>{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2013/11/04/showbiz/youtube-awards-girls-generation/|title=K-pop group Girls' Generation beats Miley, Lady Gaga at first YouTube awards|publisher=CNN|date=4 november 2013|accessdate=23 maj 2016}}</ref> medtem ko je modni strokovnjak David Yi skupino opisal kot edini dejavnik, zaradi katerega je [[K-pop]] postal ogromen fenomen.<ref>{{navedi novice|url=http://www.harpersbazaar.com/culture/art-books-music/a10772/k-pop-for-beginners/|title=The Beginner's Guide To K-pop|first=Julie|last=Kosin|date=4 maj 2015|accessdate=23 maj 2016|work=Harper's Bazaar}}</ref> Tyler Brûlé iz britanskega časnika ''Financial Times'' je skupino izbral kot sedmi najbolj prepoznaven lik korejske kulture, edini glasbeni akt ki je prišel na seznam.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ft.com/cms/s/2/ca8b7760-19e0-11e0-b921-00144feab49a.html|title=The secrets of my brilliant Korea|first=Tyler|last=Brûlé|date=7 januar 2011|accessdate=23 maj 2016|work=Financial Times}}</ref> [[File:Korea President Park KPOP cONCERT 20130628 01.jpg|thumb|right|Južnokorejska predsednica [[Park Geun-hye]] in Girls' Generation leta 2013 na Kitajskem]] Njihova neizmerna priljubljenost v Južni Koreji je skupini prinesla nazive kot so »državne pevke« in »državna dekliška skupina«.<ref name=nationGG>{{navedi splet|url=http://www.gallup.co.kr/gallupdb/reportContent.asp?seqNo=228&pagePos=1&selectYear=&search=&searchKeyword=|title=2010년 올해의 10대 가수와 가요|date=17 november 2010|accessdate=23 maj 2016|publisher=Gallup Korea|language=ko}}</ref> ''New York Daily News'' jih je izbral kot eno izmed treh najpomembnejših dekliških skupin zadnjega obdobja, skupaj z Fifth Harmony in Little Mix, kot edino južnokorejsko skupino.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nydailynews.com/girl-groups-rebound-article-1.1486490|title=After a decade of drought, girl groups are on the rebound|first=Jim|last=Farber|work=New York Daily News|date=20 oktober 2013|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2013-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020100845/http://www.nydailynews.com/girl-groups-rebound-article-1.1486490|url-status=dead}}</ref> Njihov uspešen singel ''Gee'' je bil ključna točka v njihovi karieri. Melon Music je singel označil za »pesem desetletja« in kot eno izmed prvih K-Pop skladb, ki je pridobila mednarodno pozornost; študentje na univerzi [[Univerza Harvard|Harvard]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] so skladbo posebej poudarili med njihovim študijem korejske kulture.<ref>{{navedi novice|author=Kim Do-yeon|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2011/11/135_97862.html|title=Girls' Generation featured on Yale School of Art website|date=2 november 2011|accessdate=23 maj 2016|work=The Korea Times}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&mid=sec&sid1=106&oid=108&aid=0001978524|date=21 marec 2009|accessdate=23 maj 2016|publisher=Naver|title=[단독]소녀시대,하버드大로스쿨 학생들에 '지' 가르친다|language=ko}}</ref> Skladba je bila tudi ključen dejavnik, zaradi katere se je povečalo poizvedovanje za K-pop na spletnem iskalniku [[Google]] od leta 2009 naprej.<ref>{{navedi splet|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20130813000905|title=Then & Now: A look back at the changing tides of K-pop|work=The Korea Herald|date=13 avgust 2013|accessdate=23 maj 2016|first=Julie|last=Jackson}}</ref> Skupina se tudi redno uvršča na ''Forbes''-ov seznam najvplivnejših korejskih zvezdnikov; v letih 2011, 2012, in 2014 so končale na prvem mestu, v letih 2010 in 2013 pa na drugem.<ref name="forbes11">{{navedi novice|url=http://www.forbes.com/global/2011/0411/life-park-ji-sung-yuna-kim-2pm-korea-top-celebrities.html|title=Korea's Top Celebrities in 2011|work=Forbes|date=31 marec 2011|accessdate=23 maj 2016}} *{{navedi novice|url=https://ph.news.yahoo.com/forbes-koreas-top-power-celebrity-40-ranking-035615921.html|title=Forbes Korea's Top 'Power Celebrity 40' ranking|publisher=Yahoo!|date=28 februar 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130820214913/http://ph.news.yahoo.com/forbes-koreas-top-power-celebrity-40-ranking-035615921.html|archivedate=2013-08-20|accessdate=2016-05-23|url-status=live}} *{{navedi splet|url=http://www.forbes.com/sites/forbesasia/2013/04/03/forbes-koreas-top-10-celebs|title=Forbes Korea's Top 10 Celebs|work=Forbes|date=3 april 2013|accessdate=23 maj 2016}} *{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/5923104/girls-generation-bigbang-top-psy-tumbles-down-forbes-koreas|title=Girls' Generation & BIGBANG Top, PSY Tumbles Down Forbes Korea's Celebrity List|work=Billboard|date=4 marec 2014|accessdate=23 maj 2016}}</ref> V obdobju 2009–2011 je skupina ustvarila 68.8 milijard južnkorejskih wonov prihodkov (51 milijonov [[evro]]v), od tega je imela 21.7 milijard wonov (16 milijonov evrov) čistega dobička.<ref>{{navedi novice|url=http://koreatimes.co.kr/www/news/biz/2012/03/602_107914.html|title=SM sells treasury stocks to own performers|author=Kwon Mee-yoo|date=28 marec 2012|work=The Korea Times|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/4461/how-much-did-sms-top-groups-earn-for-sm|title=Who Generates the Most Profit for SM?|first=Stewart|last=Ho|publisher=CJ E&M|date=19 marec 2012|accessdate=23 maj 2016}}</ref> V prvi polovici leta 2014 je skupina imela 30.3 milijard wonov dobička (23 milijonov evrov).<ref>{{navedi novice|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20150112000858|title=K-pop stars see earnings rocket|first=Julie|last=Jackson|publisher=The Korea Herald|date=12 januar 2015|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Na Japonskem je skupina v letih 2010, 2011, in 2012 pridelala 12 milijard, 71 milijard oz. 55 milijard wonov.<ref>{{navedi novice|url=http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?idxno=2010122011452509617|title=Kara, Girls' Generation most successful new artists in Japan this year|first=Jessica|last=Kim|date=20 december 2010|work=The Asian Economic|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://koreatimes.co.kr/www/news/biz/2012/03/602_106756.html|title=Japan presence affects agencies‘ shares|author=Kwon Mee-yoo|date=12 marec 2012|work=The Korea Times|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://enews24.interest.me/news/article.asp?nsID=86308|title=소녀시대, 日 오리콘 연간매출 '550억' 종합 7위·한국가수 1위|date=20 december 2012|publisher=CJ E&M|accessdate=23 maj 2016|language=ko|archive-date=2016-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20161021051819/http://enews24.interest.me/news/article.asp?nsID=86308|url-status=dead}}</ref> Girls' Generation so nabrale številne nagrade in dosežke. Do leta 2012 so prodale preko 30 milijonov digitalnih singlov in 4.4 milijone albumov.<ref name="Sales_Guardian">{{navedi splet|last=McCurry|first=Justin|title=After Psy's Gangnam Style, here come Korea pop princesses Girls' Generation|url=http://www.guardian.co.uk/music/2012/nov/17/girls-generation-psy-gangnam-k-pop|work=The Guardian|date=17 november 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140317114036/http://www.theguardian.com/music/2012/nov/17/girls-generation-psy-gangnam-k-pop|archivedate=17 marec 2014}}</ref> Njihove K-pop skladbe so splošno priznane kot najprepoznavnejše: ''Pitchfork Media'' je skladbi ''I Got a Boy'' in ''Gee'' uvrstil na seznam dvajsetih ključnih K-pop skladb.<ref name="PitchforkGee">{{navedi splet|url=http://pitchfork.com/features/starter/9475-20-essential-k-pop-songs/3/|title=20 Essential K-Pop Songs: page 3|publisher=Pitchfork Media|first=Jakob|last=Dorof|date=7 avgust 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141011135250/http://pitchfork.com/features/starter/9475-20-essential-k-pop-songs/3/|archivedate=11 oktober 2014}}</ref><ref name=PitchforkIGAB/> ''Spin Magazine'' je skladbi ''Run Devil Run'' in ''Gee'' označil kot enajsto oz. peto najpomembnejšo K-pop skladbo,<ref>{{navedi splet|url=http://www.spin.com/2012/06/21-greatest-k-pop-songs-all-time/4/|title=The 21 Greatest K-Pop Songs of All Time|work=Spin|accessdate=24 maj 2016|date=1 junij 2012|first=Chuck|last=Eddy|first2=David|last2=Bevan|archive-date=2016-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160505192302/http://www.spin.com/2012/06/21-greatest-k-pop-songs-all-time/4/|url-status=dead}}</ref> medtem ko je ''WatchMojo.com'' skladbo ''Gee'' uvrstil na drugo mesto na seznamu desetih najbolj ikoničnih K-pop skladb.<ref>{{cite video|title=Top 10 Iconic K-Pop Songs|publisher=WatchMojo.com|url=http://www.watchmojo.com/video/id/14395/|first=Matt|last=Campbell|accessdate=24 maj 2016|archive-date=2015-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20151126042459/http://www.watchmojo.com/video/id/14395/|url-status=dead}}</ref> Girls' Generation so edina dekliška skupina na svetu, ki je prejela več kot 100 milijonov ogledov za štiri različne videospote na [[YouTube]].<ref>{{navedi novice|author1=Lee Sung-eun|title=GG’s ‘The Boys’ hits 100M on YouTube|url=http://koreajoongangdaily.joins.com/news/article/Article.aspx?aid=2995418|accessdate=24 maj 2016|work=Korea JoongAng Daily|date=29 september 2014}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://star.mt.co.kr/foreign/starViewEng.html?no=2014072811100837679|title=‘Girls Generation’s 'I Got a Boy' MV Passes 100 million views on Youtube|author=Yun Seong Yeol|date=29 julij 2014|accessdate=24 maj 2016|publisher=Star News}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://news.donga.com/rel/3/all/20150413/70663900/4|work=DongA Ilbo|title=100,000,000뷰×4…‘유튜브의 여왕’ 소녀시대|date=13 april 2015|trans-title=Girls' Generation achieve four videos with over 100,000,000 views|accessdate=24 maj 2016|language=ko}}</ref> Po ''Billboardovi'' statistiki so Girls' Generation dekliška skupina z največ nastopi na koncertnih turnejah; med leti 2013 in 2016 so imele 65 nastopov, njihova druga japonska turneja pa je prinesla največji dobiček med vsemi korejskimi dekliškimi skupinami.<ref>{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/7350481/international-k-pop-concerts-growth-infographic|title=K-Pop Concerts Continue to Grow Outside Asia: Exclusive Infographic|first=Jeff|last=Benjamin|work=Billboard|date=3 maj 2016|accessdate=24 maj 2016}}</ref> Skupina je dvakrat osvojila nagrado Digital Daesang in enkrat Disk Daesang na podelitvi ''Golden Disc Awards''; s tem so postale edina dekliška skupina, ki je glavno nagrado osvojila tri leta zapovrstjo.<ref>{{navedi novice|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/2751/girls-generation-wins-digital-grand-prize-at-golden-disk-awards|title=Girls’ Generation Wins Digital Grand Prize at Golden Disk Awards|first=Nancy|last=Lee|date=13 januar 2012|accessdate=24 maj 2016|publisher=CJ E&M|archive-date=2016-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506155401/http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/2751/girls-generation-wins-digital-grand-prize-at-golden-disk-awards|url-status=dead}}</ref> Dvakrat so osvojile tudi nagrado Daesang na ''Seoul Music Awards'', leta 2011 pa so bile izbrane za azijskega izvajalca leta na ''Asian Music Awards''.<ref>{{navedi novice|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20160115000536|title=EXO wins third consecutive Grand Prize at Seoul Music Awards|work=The Korea Herald|date=15 januar 2016|accessdate=24 maj 2016}}</ref><ref name=mama2011>{{navedi novice|url=http://koreatimes.co.kr/www/news/culture/2012/11/135_125189.html|title=MAMA loses Asian touch|first=Rachel|last=Lee|work=The Korea Times|date=21 november 2012|accessdate=24 maj 2016}}</ref> ==Članice== {|class="wikitable" |- style="color:#fcf;"| ! colspan="2" style="text-align:center;"|Umetniško ime ! colspan="2" style="text-align:center;"|Polno ime ! rowspan="2" style="text-align:center;"|Datum rojstva ! rowspan="2" style="text-align:center;"|Kraj rojstva |- ! style="text-align:center;"|Romanizirano ! style="text-align:center;"|Hangul ! style="text-align:center;"|Romanizirano ! style="text-align:center;"|Hangul |- |style="text-align:center;"|Taeyeon ||style="text-align:center;"|태연 |style="text-align:center;"|Kim Tae-yeon ||style="text-align:center;"|김태연 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|3|9}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} Džeondžu |- |style="text-align:center;"|Sunny ||style="text-align:center;"|써니 |style="text-align:center;"|Lee Soon-kyu<ref>{{navedi novice|url=http://www.allkpop.com/article/2007/12/girls-generations-sunny-lee-is-talented|title=Girls' Generation's Sunny Lee is Talented|publisher=allkpop.com|accessdate=21 maj 2016|date=30 december 2007}}</ref> ||style="text-align:center;"|이순규 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|5|15}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|USA}} Orange County |- |style="text-align:center;"|Tiffany ||style="text-align:center;"|티파니 |style="text-align:center;"|Stephanie Young Hwang<ref name="r1">{{navedi splet | title = [Past And Present] Bright Like A Diamond, Tiffany | last = Ahn | first = Woorim | work = BNT News | date = 18 november 2014 | accessdate = 21 maj 2016 | url = http://www.bntnews.co.uk/app/news.php?nid=14870 | archive-date = 2016-08-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160828164503/http://www.bntnews.co.uk/app/news.php?nid=14870 | url-status = dead }} *{{navedi splet|title=Person details for Stephanie Young Hwang, 'California, Birth Index, 1905-1995'|url=https://familysearch.org/ark:/61903/1:1:VLTB-6LV|publisher=FamilySearch|accessdate=21 maj 2016}} * {{navedi splet|title=Stephanie Young Hwang (@xolovestephi)|url=https://instagram.com/xolovestephi/|publisher=Instagram|accessdate=21 maj 2016}}</ref><br />Hwang Mi-young<ref name=r2>{{navedi novice|url=http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200902282024551001|title=Tiffany's Korean name: Hwang Mi-young|language=ko|publisher=Newsen.com|date=1 marec 2009|accessdate=21 maj 2016}}</ref> ||style="text-align:center;"|스테파니 황<br />황미영<ref name=r2/> |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|8|1}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|USA}} [[San Francisco]] |- |style="text-align:center;"|Hyoyeon ||style="text-align:center;"|효연 |style="text-align:center;"|Kim Hyo-yeon ||style="text-align:center;"|김효연 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|9|22}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} Inčeon |- |style="text-align:center;"|Yuri ||style="text-align:center;"|유리 |style="text-align:center;"|Kwon Yu-ri ||style="text-align:center;"|권유리 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|12|5}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} Gojang |- |style="text-align:center;"|Sooyoung ||style="text-align:center;"|수영 |style="text-align:center;"|Choi Soo-young ||style="text-align:center;"|최수영 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1990|2|10}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} Gvangdžu |- |style="text-align:center;"|Yoona ||style="text-align:center;"|윤아 |style="text-align:center;"|Im Yoon-ah ||style="text-align:center;"|임윤아 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1990|5|30}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} [[Seul]] |- |style="text-align:center;"|Seohyun ||style="text-align:center;"|서현 |style="text-align:center;"|Seo Joo-hyun ||style="text-align:center;"|서주현 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1991|6|28}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} [[Seul]] |} === Nekdanje članice === [[File:Sunny and Jessica Jung at the Yakult Korea Festival 01.jpg|thumb|right|Jessica (desno) je skupino zapustila leta 2014.]] {|class="wikitable" |- style="color:#fcf;"| ! colspan="2" style="text-align:center;"|Umetniško ime ! colspan="2" style="text-align:center;"|Polno ime ! rowspan="2" style="text-align:center;"|Datum rojstva ! rowspan="2" style="text-align:center;"|Kraj rojstva |- ! style="text-align:center;"|Romanizirano ! style="text-align:center;"|Hangul ! style="text-align:center;"|Romanizirano ! style="text-align:center;"|Hangul |- |style="text-align:center;"|Jessica ||style="text-align:center;"|제시카 |style="text-align:center;"|Jessica Sooyoun Jung<ref>{{navedi splet|title=Person details for Jessica Sooyoun Jung, 'California, Birth Index, 1905–1995'|url=https://familysearch.org/ark:/61903/1:1:VGHX-FNS|publisher=FamilySearch|accessdate=6 junij 2016}}</ref><br />Jung Soo-yeon<ref name="sica_name">{{navedi novice|url=http://www.ibtimes.co.in/jessica-jung-turns-27-fun-facts-photos-ice-princess-former-girls-generation-member-teases-675138|title=Jessica Jung turns 27: Fun facts, photos of Ice Princess; former Girls' Generation member teases going solo with pop covers|author=Mangala Dilip|accessdate=23 maj 2016|date=18 april 2016|publisher=ibtimes.co.in}}</ref>||style="text-align:center;"|정수연 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|4|18}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|USA}} [[San Francisco]]<ref name="sica_name"/> |} ===Kronologija=== <timeline> ImageSize = width:500 height:275 PlotArea = width:405 height:200 left:70 bottom:65 Alignbars = justify DateFormat = mm/dd/yyyy Period = from:2007 till:2016 TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy #Colors = ScaleMajor = unit:year increment:1 start:2007 gridcolor:black PlotData = color:blue width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Taeyeon from:start till:end color:red width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Jessica from:start till:09/30/2014 color:blue width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Sunny from:start till:end bar:Tiffany from:start till:end color:blue width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Hyoyeon from:start till:end bar:Yuri from:start till:end color:blue width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Sooyoung from:start till:end bar:Yoona from:start till:end color:blue width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Seohyun from:start till:end </timeline> ==Diskografija== {{col-begin}} {{col-2}} ;Korejski studijski albumi * ''Girls' Generation'' (2007) * ''Oh!'' (2010) * ''The Boys'' (2011) * ''I Got a Boy'' (2013) * ''Lion Heart'' (2015) * ''Holiday Night'' (2017) ;[[Extended play]] (EP-ji) * ''Gee'' (2009) * ''Tell Me Your Wish (Genie)'' (2009) * ''Hoot'' (2010) * ''Mr.Mr.'' (2014) {{col-2}} ;Japonski studijski albumi * ''Girls' Generation'' (2011) * ''Girls & Peace'' (2012) * ''Love & Peace'' (2013) ;Greatest hits albuma * ''Best Selection Non Stop Mix'' (2013) * ''The Best'' (2014) {{col-end}} ==Koncertne turneje== {{col-begin}} {{col-2}} ====Azijske turneje==== * Into the New World (2009–2010)<ref>{{navedi splet|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2009/12/143_57662.html|title=Girls' Generation Impresses Fans With First Concert|author=Han Sang-hee|work=The Korea Times|date=21 december 2009|accessdate=20 maj 2016}}</ref> * 2011 Girls' Generation Asia Tour (2011–2012)<ref>{{navedi splet|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2011/07/143_91680.html|title=Girls' Generation ― it's the girls' time!|work=The Korea Times|date=26 julij 2011|author=Kwon Mee-yoo|accessdate=20 maj 2016}}</ref> * Girls' Generation World Tour Girls & Peace (2013–2014)<ref>{{navedi splet|url=http://entertainment.xin.msn.com/en/hallyu/girls%E2%80%99-generation-to-rock-singapore-on-october-12-1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131212215158/http://entertainment.xin.msn.com/en/hallyu/girls%E2%80%99-generation-to-rock-singapore-on-october-12-1|title=Girls' Generation to rock Singapore on October 12|publisher=MSN|date=15 avgust 2013|archivedate=12 december 2013}}</ref> * Girls' Generation's Phantasia (2015–2016)<ref>{{navedi splet|url=http://kpopherald.koreaherald.com/view.php?ud=201602011526598767646_2|title=Girls' Generation concert in Bangkok|date=1 februar 2016|work=The Korea Herald|accessdate=20 maj 2016|author=Kim Soo-hyang}}</ref> ====Japonske turneje==== * The First Japan Arena Tour (2011)<ref name="GG_JP_Tour">{{navedi splet|url=http://www.girls-generation.jp/gg/category/live/page/3|title=Girls' Generation Events|publisher=Girls' Generation uradna japonska spletna stran|language=ja|accessdate=20 maj 2016}}</ref> * Girls & Peace: 2nd Japan Tour (2013)<ref>{{navedi splet|url=http://www.girls-generation.jp/gg/category/live/page/2|title=Events: Page 2|publisher=Girls' Generation uradna japonska spletna stran|language=ja|accessdate=20 maj 2016}}</ref> * Girls' Generation Japan 3rd Tour 2014 (2014)<ref name="3rd_Japan_Tour"/> ====Posebni koncerti==== * Girls' Generation "The Best Live" at Tokyo Dome (2014)<ref>{{navedi splet|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20140825000777|title=SNSD holding first Tokyo Dome concert in December|date=25 avgust 2014|work=The Korea Herald|accessdate=20 maj 2016}}</ref> == Nagrade == Seznam glavnih nagrad, ki jih je prejela skupina Girls' Generation. {| Class = "wikitable" ! Leto ! Nagrada ! Kategorija ! Delo |- | 2008 | rowspan="3"|Asia Song Festival | The Best Asian Artist Award | rowspan="3"| Girls' Generation |- | 2009 | Asian Best Group |- | 2011 | Asian Best Group |- | 2007 | rowspan="10"|Golden Disc Awards | Rookie Award | Girls' Generation |- | rowspan="2"| 2009 | Digital Daesang Award<ref name=24golden>{{navedi splet|url=http://isplus.joins.com/goldendisk/winner/winner_2009.html|title=Golden Disk Awards: 수상자 (''Golden Disk Awards Winners List'')|publisher=Golden Disk Awards|accessdate=21 maj 2016|language=ko|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303172841/http://isplus.joins.com/goldendisk/winner/winner_2009.html|url-status=dead}}</ref><ref name=goldendisk>{{navedi novice|url=http://koreatimes.co.kr/www/news/people/2009/12/178_57143.html|title=Super Junior, Girls’ Generation Shine|publisher=The Korea Times|date=11 december 2009|accessdate=21 maj 2016}}</ref> | rowspan="2"| ''Gee'' |- | Digital Bonsang Award<ref name="24golden"/><ref name=goldendisk/> |- | rowspan="2"| 2010 | Disk Bonsang Award<ref name=25golden>{{navedi novice|url=http://sports.chosun.com/news/news.htm?id=201012100100082300005093&ServiceDate=20101209|title=소녀시대-2AM, 골든디스크 대상 수상에 폭풍눈물|date=9 december 2010|accessdate=21 maj 2016|language=ko}}</ref> | rowspan="2"| ''Oh!'' |- | Disk Daesang Award<ref name="25golden"/> |- | rowspan="2"| 2012 | Digital Bonsang Award<ref name=26thGDA>{{navedi novice|url=http://www.soompi.com/2011/11/29/the-26th-golden-disk-awards-announces-its-nominees/|title=The 26th Golden Disk Awards Announces Its Nominees|publisher=Soompi|date=29 november 2011|accessdate=21 maj 2016|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303205647/http://www.soompi.com/2011/11/29/the-26th-golden-disk-awards-announces-its-nominees/|url-status=dead}}</ref> | rowspan="2"| ''The Boys'' |- | Digital Daesang Award<ref name=26thGDA/> |- | 2014 | Disk Bonsang Award<ref>{{navedi novice|title=Girls' Generation wins "Disk Bonsang Award" at the 28th Golden Disk Awards |publisher=Star News (Korean) |url=http://star.mt.co.kr/stview.php?no=2014011614155492431&type=3 |accessdate=21 maj 2016|date=16 januar 2014|language=ko}}</ref> | ''I Got a Boy'' |- | 2015 | Disk Bonsang Award<ref name=29thGDA>{{navedi splet|url=http://isplus.live.joins.com/award/29goldendisc/en/winner29.aspx#main_menu|title=''29th Golden Disk Awards'' Winners List|date=januar 2015|accessdate=21 maj 2016|archive-date=2015-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150207091527/http://isplus.live.joins.com/award/29goldendisc/en/winner29.aspx#main_menu|url-status=dead}}</ref> | ''Mr.Mr.'' |- | 2016 | Digital Bonsang Award | ''Lion Heart'' |- | rowspan="2"|2011 | rowspan="4"|Mnet Asian Music Awards | Artist of the Year<ref name=mama2011/><ref name=mama2011v2>{{navedi novice|url=http://www.asiatoday.co.kr/view.php?key=562746|title=소녀시대, 올해의 가수상 비롯 ‘2관왕’…지금은 소녀시대|publisher=Asia Today|language=ko|date=29 november 2011|accessdate=21 maj 2016}}</ref> | rowspan="4"|Girls' Generation |- | Best Female Group<ref name=mama2011/><ref name=mama2011v2/> |- | 2013 | Best Female Group<ref>{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2013/12/10/business/gallery/k-pop-business/index.html|title=The stars of K-pop|publisher=CNN|date=10 december 2013|accessdate=21 maj 2016}}</ref> |- | 2015 | Best Female Group<ref name=mama2015>{{navedi splet|title=Big Bang, EXO top 2015 Mnet Asian Music Awards |last=Hicap | first=Jonathan M. |website=Manila Bulletin |url=http://www.mb.com.ph/big-bang-exo-top-2015-mnet-asian-music-awards/ |accessdate=21 maj 2016 |date=3 december 2015}}</ref> |- | rowspan="3"|2009 | rowspan="7"|Melon Music Awards | Artist of the Year<ref name="Melon 2009">{{navedi novice|url=http://star.mt.co.kr/stview.php?no=2009121613353601250&type=3 |title=Girls' Generation wins 6 awards at the Melon Music Awards |language=ko |publisher=Star News |date=16 december 2009|accessdate=21 maj 2016}}</ref> | rowspan="2"|Girls' Generation |- | 2009 Top 10 Artists<ref name="Melon 2009"/> |- | 2009 Song of the Year<ref name="Melon 2009"/> | ''Gee'' |- | rowspan="2"|2010 | Artist of the Year<ref name=melon2010>{{navedi splet |url=http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?idxno=2010121611070930916|title=Girls' Generation wins best artist at 2010 MelOn MUSIC AWARDS |publisher=Asia Economic Today|date=16 december 2010|accessdate=21 maj 2016}}</ref> | rowspan="2"|Girls' Generation |- | 2010 Top 10 Artists<ref name=melon2010/> |- | 2011 | Global Star Award<ref>{{navedi novice|title=Girls' Generation wins the "Global Artist Award" at the 2011 Melon Music Awards |publisher=Star News (Korean) |url=http://star.mt.co.kr/stview.php?no=2011112416092600338&type=3 |accessdate=21 maj 2016 |date=24 november 2011}}</ref> | Girls' Generation |- | 2015 | 2015 Top 10 Artists<ref>{{navedi splet |title=2015 Melon Music Awards: BIGBANG, EXO Take Home The Big Prizes |website=Soompi |url=http://www.soompi.com/2015/11/07/live-2015-melon-music-awards/ |accessdate=21 maj 2016 |date=7 november 2015 |archive-date=2017-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170701124000/https://www.soompi.com/2015/11/07/live-2015-melon-music-awards/ |url-status=dead }}</ref> | Girls' Generation |- | 2013 | YouTube Music Awards | Video of the Year<ref name="youtube"/> | ''I Got a Boy'' |} ==Sklici== {{sklici|30em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * {{Allmusic|class=artist|id=girls-generation-mn0001687279|label=Girls' Generation}} [[Kategorija:K-pop skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2007]] [[Kategorija:Južnokorejske glasbene skupine]] {{normativna kontrola}} 7vs6v2bqxy1xjsow6rvkrrands068pe 0 418826 6760113 6276409 2026-10-03T20:02:03Z TadejM 738 dodano infopolje; +klasifikacija in zunanji viri 6760113 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Sepsa | image = sepsis-Mikrothomben1.JPG | caption = Lise na koži in vnetje, ki jih povzroča sepse | field = [[infektologija]], [[intenzivna medicina]], [[urgentna medicina]] | symptoms = {{Hlist|[[vročina]]|[[tahikardija|povečna srčna frekvenca]]|[[hipotenzija|nizek krvni tlak]]|[[hiperventilacija|povečana frekvenca dihanja]]|[[oligurija|majhno]] ali [[anurija|odsotno izločanje urina]]|[[bolečina|huda bolečina]]|[[zmedenost]]<ref name=CDC2014Q>{{cite web |title= Sepsis Questions and Answers |url= https://www.cdc.gov/sepsis/basic/qa.html |website= cdc.gov |publisher= [[Centers for Disease Control and Prevention]] (CDC) |access-date= 28 November 2014 |date= 22 May 2014 |url-status=live |archive-url= https://web.archive.org/web/20141204083832/http://www.cdc.gov/sepsis/basic/qa.html |archive-date= 4 December 2014 }}</ref>}} | complications = {{Hlist|[[sindrom multiple organske disfunkcije]]|[[organska odpoved|začasna, prehodna ali trajna okvara organov]]}} | onset = lahko je hiter (manj kot tri ure) ali dolgotrajen (več dni) | duration = | causes = [[imunski sistem|imunski odziv]], ki ga sproži okužba<ref name=Tint2011/><ref name=Deutschman2014/> | risks = {{Hlist|mladost ali starost|[[rak (bolezen)|rak]]|[[sladkorna bolezen]]|[[obsežna poškodba]]|[[opeklina|opekline]]}}<ref name=CDC2014Q/> | diagnosis = [[ocena SOFA]]<ref name= "Sepsis–3_2016">{{cite journal | vauthors = Singer M, Deutschman CS, Seymour CW, Shankar-Hari M, Annane D, Bauer M, Bellomo R, Bernard GR, Chiche JD, Coopersmith CM, Hotchkiss RS, Levy MM, Marshall JC, Martin GS, Opal SM, Rubenfeld GD, van der Poll T, Vincent JL, Angus DC | display-authors = 6 | title = The Third International Consensus Definitions for Sepsis and Septic Shock (Sepsis-3) | journal = JAMA | volume = 315 | issue = 8 | pages = 801–810 | date = February 2016 | pmid = 26903338 | pmc = 4968574 | doi = 10.1001/jama.2016.0287 }}</ref>, kriteriji [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindroma sistemskega vnetnega odziva]] (SIRS)<ref name=Tint2011/> | differential = | prevention = [[cepljenje]] | treatment = [[intravenske tekočine]], [[antimikrobno zdravilo|antimikrobna zdravila]], [[vazopresorji]],<ref name=CDC2014Q/><ref name= "SSC–G2016">{{cite journal | vauthors = Rhodes A, Evans LE, Alhazzani W, Levy MM, Antonelli M, Ferrer R, Kumar A, Sevransky JE, Sprung CL, Nunnally ME, Rochwerg B, Rubenfeld GD, Angus DC, Annane D, Beale RJ, Bellinghan GJ, Bernard GR, Chiche JD, Coopersmith C, De Backer DP, French CJ, Fujishima S, Gerlach H, Hidalgo JL, Hollenberg SM, Jones AE, Karnad DR, Kleinpell RM, Koh Y, Lisboa TC, Machado FR, Marini JJ, Marshall JC, Mazuski JE, McIntyre LA, McLean AS, Mehta S, Moreno RP, Myburgh J, Navalesi P, Nishida O, Osborn TM, Perner A, Plunkett CM, Ranieri M, Schorr CA, Seckel MA, Seymour CW, Shieh L, Shukri KA, Simpson SQ, Singer M, Thompson BT, Townsend SR, Van der Poll T, Vincent JL, Wiersinga WJ, Zimmerman JL, Dellinger RP | display-authors = 6 | title = Surviving Sepsis Campaign: International Guidelines for Management of Sepsis and Septic Shock: 2016 | journal = Intensive Care Medicine | volume = 43 | issue = 3 | pages = 304–377 | date = March 2017 | pmid = 28101605 | doi = 10.1007/s00134-017-4683-6 | doi-access = free }}</ref> [[hemodializa|filtracija krvi ali dializa]] | medication = | prognosis = ~30-% stopnja smrtnosti; ~80-% stopnja smrtnosti v primeru [[septični šok|septičnega šoka]] | frequency = 48,9 milijona primerov (2017, WHO) | deaths = 11 milijonov (2017, WHO) }} '''Sepsa''' je [[sindrom]] sistemskega [[vnetje|vnetnega odziva]], ki ga povzročajo [[patogen]]i [[mikroorganizem|mikroorganizmi]] in njihovi [[toksin]]i v krvi in drugih tkivih ter izzivajo odziv [[imunski sistem|imunskega sistema]] z [[levkocitoza|levkocitozo]] ali [[levkopenija|levkopenijo]] ter s kliničnimi znaki, kot so [[hipertermija]], [[tahikardija]] in [[tahipneja]].<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538207/sepsa?query=sepsa&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 5. 2016.</ref> Brez ustreznega zdravljenja se lahko stopnjuje do nevarnega [[septični šok|septičnega šoka]], ki se lahko konča s smrtnim izidom.<ref name=Jereb/> == Opredelitev == Leta 1992 so na konferenci ameriškega Združenja za intenzivno medicino sprejeli enotne definicije [[sindrom sistemskega vnetnega odgovora|sindroma sistemskega vnetnega odgovora]], sepse, hude sepse in septičnega šoka:<ref name=Jereb>Jereb, Matjaž, Trampuž, Andrej (2003). Novosti v patogenezi in zdravljenju sepse. Zdravniški vestnik, letnik 72, številka 12, str. 675-680. </ref> * sindrom sistemskega vnetnega odgovora (angl. ''Systemic Inflammatory Response Syndrome'', SIRS) so opredelili s prisotnostjo vsaj dveh od naštetih sistemskih vnetnih znakov: zvišana ali znižana [[telesna temperatura]] (nad 38 °C ali pod 36 °C), povišana [[srčna frekvenca]] (več 90 utripov na minuto), pospešena frekvenca dihanja (več kot 20 vdihov na minuto ali delni tlak ogljikovega dioksida v arterijski krvi manj od 32&nbsp;mmHg) in spremembe v krvni sliki (povečano število [[levkocit]]ov), * za sepso gre, kadar sindrom sistemskega vnetnega odgovora povzroči okužba, * pri hudi sepsi se pojavijo simptomi in znaki motnje v delovanju posameznih organov ter znaki zmanjšane prekrvljenosti ali [[hipotenzija]], * če se hudi sepsi pridruži [[arterijska hipotenzija]], neodzivna na nadomeščanje tekočine, gre za [[septični šok]]. Pogosto enačimo sepso z [[bakteriemija|bakteriemijo]], vendar je tako enačenje zavajajoče. Bakteriemija pomeni prisotnost bakterij v krvi, sepsa pa je klinično izražena bolezen.<ref name=Jereb_2014/> == Znaki in simptomi == Poleg simptomov, ki jo povzroča okužba sama, sepso pogosto spremljajo [[vročina]] ali [[znižana telesna temperatura]], pospešeno dihanje ([[tahipneja]]), pospešeno bitje srca ([[tahikardija]]), zmedenost in [[edem]]i.<ref name= "pmid12682500">{{cite journal |last2= Levy |first2= MM |title= 2001 SCCM/ESICM/ACCP/ATS/SIS International Sepsis Definitions Conference |journal= [[Critical Care Medicine (journal)|Critical Care Medicine]] |volume= 31 |issue= 4 |pages= 1250–6 |date= April 2003 |pmid= 12682500 |doi= 10.1097/01.CCM.0000050454.01978.3B |last3= Fink |first3= MP |last4= Marshall |first4= JC |last5= Abraham |first5= E |last6= Angus |first6= D |last7= Cook |first7= D |last8= Cohen |first8= J |last9= Opal |first9= SM |last10= Vincent |first10= JL |last11= Ramsay |first11= G |last1= SCCM/ESICM/ACCP/ATS/SIS |display-authors= 4 |url= http://www.esicm.org/upload/file4.pdf |via= European Society of Intensive Care Medicine (ESICM) |access-date= 2016-05-23 |archive-date= 2015-09-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150924002142/http://www.esicm.org/upload/file4.pdf |url-status= dead }}</ref> Med zgodnjimi bolezenskimi znaki se pokažejo hitro bitje srca, zmanjšana količina seča ([[oligurija]]) in [[povišan krvni sladkor]]. Značilni kasnejši znaki so zmedenost, [[presnovna acidoza]] (ki jo lahko zaradi pospešenega dihanja spremlja še [[respiratorna alkaloza]]), [[znižan krvni tlak]], povečan [[minutni volumen srca]] ter [[motnje strjevanja krvi]], ki lahko vodijo v odpoved različnih organov.<ref name=Hospital2012>{{navedi knjigo |editor-first1= Sylvia |editor-last1= McKean |editor-first2= John J. |editor-last2= Ross |editor-first3= Daniel D. |editor-last3= Dressler |editor-first4= Daniel J. |editor-last4= Brotman |editor-first5= Jeffrey S. |editor-last5= Ginsberg |display-editors= 4 |title= Principles and Practice of Hospital Medicine |url= https://archive.org/details/principlespracti0000unse_e2k2 |year= 2012 |publisher= [[McGraw-Hill Education|McGraw-Hill]] |location= New York |isbn= 0071603891 |chapter= Ch. 138: Sepsis |last1= Felner |first1= Kevin |last2= Smith |first2= Robert L. |pages= [https://archive.org/details/principlespracti0000unse_e2k2/page/1099 1099]–109}}</ref> Znatno znižanje krvnega tlaka lahko vodi v [[šok]], ki lahko povzroči [[omotičnost]]. Pojavijo se lahko tudi nastajanje [[podplutba|podplutb]] in obsežne krvavitve.<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|000666|Sepsis}}{{Accessdate|29. 11. 2014}}</ref> == Vzrok == Sepso povzroči burni odziv [[imunski sistem|imunskega sistema]] na okužbo z [[mikroorganizem|mikroorganizmom]].<ref name=Tint2011>{{navedi knjigo |last= Jui |first= Jonathan |chapter= Ch. 146: Septic Shock |editor-last1= Tintinalli |editor-first1= Judith E. |editor-last2= Stapczynski |editor-first2= J. Stephan |editor-last4= Cline |editor-first4= David M. |editor-last3= Ma |editor-first3= O. John |editor-last5= Cydulka |editor-first5= Rita K. |editor-last6= Meckler |editor-first6= Garth D. |editor7= American College of Emergency Physicians |display-editors= 4 |title= Tintinalli's Emergency Medicine: A Comprehensive Study Guide |edition= 7th |location= New York |publisher= [[McGraw-Hill Education|McGraw-Hill]] |pages=1003–14|year= 2011 |chapter-url= http://www.accessmedicine.com/content.aspx?aID=6364928 |url= http://accessmedicine.mhmedical.com/book.aspx?bookid=348 |accessdate= 11. 12. 2012 |via= AccessMedicine |url-access=subscription}}</ref><ref name="Deutschman2014">{{cite journal|last=Deutschman|first=CS|last2=Tracey|first2=KJ|title=Sepsis: Current dogma and new perspectives|journal= [[Immunity (journal)|Immunity]] |volume=40|issue=4|pages=463–475|date=april 2014|pmid=24745331|doi=10.1016/j.immuni.2014.04.001}}</ref> Povzročitelji so najpogosteje [[bakterije]] ([[grampozitivne bakterije|grampozitivne]] in [[gramnegativne bakterije|gramnegativne]]), redkeje [[glive]]. Gramnegativne bakterije, ki najpogosteje povzročijo sepso, so [[enterobakterije]] (npr. ''[[Escherichia coli]]'' in ''[[Klebsiella]]'' spp.), med grampozitivnimi bakterijami pa ''[[Staphylococcus aureus]]'', [[koagulazno negativni stafilokok]] in [[streptokok]]i.<ref name=Jereb_2014>Jereb M. s sod. Sepsa. V: Tomažič J., Franc Strle. s sod. Infekcijske bolezni. Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo, Ljubljana 2014/2015: 142–146.</ref> Glive povzročijo sepso v okoli 5 % primerov; najpogosteje jo povzročijo [[kvasovke]] iz rodu [[kandida|kandid]].<ref name="Delalove2014">{{cite journal |last= Delaloye|first=J|last2=Calandra|first2=T|title=Invasive candidiasis as a cause of sepsis in the critically ill patient|journal=[[Virulence (journal)|Virulence]]|date=January 2014|volume=5|issue= 1 |pages=161–169|pmid=24157707|pmc=3916370|doi=10.4161/viru.26187}}</ref> Primarni vir okužbe so običajno [[pljuča]], [[trebuh]] in [[sečila]].<ref name= "Mandell2014">{{navedi knjigo |editor-first1= John E. |editor-last1= Bennett |editor-first2= Raphael |editor-last2= Dolin |editor-first3= Martin J. |editor-last3= Blaser |year= 2014 |title= Mandell, Douglas, and Bennett's Principles and Practice of Infectious Diseases |location= Philadelphia |publisher= [[Elsevier|Elsevier Health Sciences]] |isbn= 9780323263733 |first1= Robert S. |last1= Munford |first2= Anthony F. |last2= Suffredini |chapter= Ch. 75: Sepsis, Severe Sepsis and Septic Shock |chapter-url= https://books.google.com/books?id=73pYBAAAQBAJ&pg=PA914 |pages= 914–34 |edition= 8th}}</ref> V okoli 50 % primerov okužba izvira iz pljuč, v eni tretjini primerov pa izvora ne morejo opredeliti.<ref name= "Mandell2014"/> == Epidemiologija == V zadnjih desetletjih se je [[pojavnost]] sepse podvojila, in sicer zaradi staranja prebivalstva in večjega števila kroničnih bolnikov (s [[sladkorna bolezen|sladkorno boleznijo]], z [[rak (bolezen)|rakavimi boleznimi]], s končnim stadijem [[ledvična odpoved|ledvične odpovedi]], z žilnimi katetri, vsadki itd.) V ZDA opisujejo incidenco sepse na 240 primerov/100.000 prebivalcev. V Sloveniji incidenco hude sepse pri odraslih ocenjujejo na 118 primerov/100.000 prebivalcev. [[Smrtnost]] bolnikov s sepso se glede na stopnjo (sepsa, huda sepsa, septični šok) giblje med 25 in 60 %.<ref>Müller-Premru, Manica, Beović, Bojana, Špik, Vesna (2013). Mikrobiološke preiskave v diagnostiki sepse. Zdravniški vestnik, letnik 82, številka 7/8, str. 445-451.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources |DiseasesDB = 11960 |ICD11 = {{ICD11| 1G40}}, {{ICD11| 1G41}} |ICD10 = {{ICD10|A|40| |a|30}}, {{ICD10|A|41||a|30}}, {{ICD10|T81.4}}, {{ICD10|T|88.0||a|30}} |ICD9 = {{ICD9|995.91}} |MedlinePlus = 000666 |eMedicineSubj = |eMedicineTopic = |MeshID = D018805 |Scholia = Q183134 }} [[Kategorija:Infektologija]] [[Kategorija:Intenzivna medicina]] [[Kategorija:Pediatrija]] {{normativna kontrola}} 2w0pj5qz44jfwrj36se8sa7cwavsnif 6760196 6760113 2026-10-04T07:33:50Z Yerpo 8417 tn 6760196 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Sepsa | image = sepsis-Mikrothomben1.JPG | caption = Lise na koži in vnetje, ki jih povzroča sepsa | field = [[infektologija]], [[intenzivna medicina]], [[urgentna medicina]] | symptoms = {{Hlist|[[vročina]]|[[tahikardija|povečna srčna frekvenca]]|[[hipotenzija|nizek krvni tlak]]|[[hiperventilacija|povečana frekvenca dihanja]]|[[oligurija|majhno]] ali [[anurija|odsotno izločanje urina]]|[[bolečina|huda bolečina]]|[[zmedenost]]<ref name=CDC2014Q>{{cite web |title= Sepsis Questions and Answers |url= https://www.cdc.gov/sepsis/basic/qa.html |website= cdc.gov |publisher= [[Centers for Disease Control and Prevention]] (CDC) |access-date= 28 November 2014 |date= 22 May 2014 |url-status=live |archive-url= https://web.archive.org/web/20141204083832/http://www.cdc.gov/sepsis/basic/qa.html |archive-date= 4 December 2014 }}</ref>}} | complications = {{Hlist|[[sindrom multiple organske disfunkcije]]|[[organska odpoved|začasna, prehodna ali trajna okvara organov]]}} | onset = lahko je hiter (manj kot tri ure) ali dolgotrajen (več dni) | duration = | causes = [[imunski sistem|imunski odziv]], ki ga sproži okužba<ref name=Tint2011/><ref name=Deutschman2014/> | risks = {{Hlist|mladost ali starost|[[rak (bolezen)|rak]]|[[sladkorna bolezen]]|[[obsežna poškodba]]|[[opeklina|opekline]]}}<ref name=CDC2014Q/> | diagnosis = [[ocena SOFA]]<ref name= "Sepsis–3_2016">{{cite journal | vauthors = Singer M, Deutschman CS, Seymour CW, Shankar-Hari M, Annane D, Bauer M, Bellomo R, Bernard GR, Chiche JD, Coopersmith CM, Hotchkiss RS, Levy MM, Marshall JC, Martin GS, Opal SM, Rubenfeld GD, van der Poll T, Vincent JL, Angus DC | display-authors = 6 | title = The Third International Consensus Definitions for Sepsis and Septic Shock (Sepsis-3) | journal = JAMA | volume = 315 | issue = 8 | pages = 801–810 | date = February 2016 | pmid = 26903338 | pmc = 4968574 | doi = 10.1001/jama.2016.0287 }}</ref>, kriteriji [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindroma sistemskega vnetnega odziva]] (SIRS)<ref name=Tint2011/> | differential = | prevention = [[cepljenje]] | treatment = [[intravenske tekočine]], [[antimikrobno zdravilo|antimikrobna zdravila]], [[vazopresorji]],<ref name=CDC2014Q/><ref name= "SSC–G2016">{{cite journal | vauthors = Rhodes A, Evans LE, Alhazzani W, Levy MM, Antonelli M, Ferrer R, Kumar A, Sevransky JE, Sprung CL, Nunnally ME, Rochwerg B, Rubenfeld GD, Angus DC, Annane D, Beale RJ, Bellinghan GJ, Bernard GR, Chiche JD, Coopersmith C, De Backer DP, French CJ, Fujishima S, Gerlach H, Hidalgo JL, Hollenberg SM, Jones AE, Karnad DR, Kleinpell RM, Koh Y, Lisboa TC, Machado FR, Marini JJ, Marshall JC, Mazuski JE, McIntyre LA, McLean AS, Mehta S, Moreno RP, Myburgh J, Navalesi P, Nishida O, Osborn TM, Perner A, Plunkett CM, Ranieri M, Schorr CA, Seckel MA, Seymour CW, Shieh L, Shukri KA, Simpson SQ, Singer M, Thompson BT, Townsend SR, Van der Poll T, Vincent JL, Wiersinga WJ, Zimmerman JL, Dellinger RP | display-authors = 6 | title = Surviving Sepsis Campaign: International Guidelines for Management of Sepsis and Septic Shock: 2016 | journal = Intensive Care Medicine | volume = 43 | issue = 3 | pages = 304–377 | date = March 2017 | pmid = 28101605 | doi = 10.1007/s00134-017-4683-6 | doi-access = free }}</ref> [[hemodializa|filtracija krvi ali dializa]] | medication = | prognosis = ~30-% stopnja smrtnosti; ~80-% stopnja smrtnosti v primeru [[septični šok|septičnega šoka]] | frequency = 48,9 milijona primerov (2017, WHO) | deaths = 11 milijonov (2017, WHO) }} '''Sepsa''' je [[sindrom]] sistemskega [[vnetje|vnetnega odziva]], ki ga povzročajo [[patogen]]i [[mikroorganizem|mikroorganizmi]] in njihovi [[toksin]]i v krvi in drugih tkivih ter izzivajo odziv [[imunski sistem|imunskega sistema]] z [[levkocitoza|levkocitozo]] ali [[levkopenija|levkopenijo]] ter s kliničnimi znaki, kot so [[hipertermija]], [[tahikardija]] in [[tahipneja]].<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538207/sepsa?query=sepsa&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 5. 2016.</ref> Brez ustreznega zdravljenja se lahko stopnjuje do nevarnega [[septični šok|septičnega šoka]], ki se lahko konča s smrtnim izidom.<ref name=Jereb/> == Opredelitev == Leta 1992 so na konferenci ameriškega Združenja za intenzivno medicino sprejeli enotne definicije [[sindrom sistemskega vnetnega odgovora|sindroma sistemskega vnetnega odgovora]], sepse, hude sepse in septičnega šoka:<ref name=Jereb>Jereb, Matjaž, Trampuž, Andrej (2003). Novosti v patogenezi in zdravljenju sepse. Zdravniški vestnik, letnik 72, številka 12, str. 675-680. </ref> * sindrom sistemskega vnetnega odgovora (angl. ''Systemic Inflammatory Response Syndrome'', SIRS) so opredelili s prisotnostjo vsaj dveh od naštetih sistemskih vnetnih znakov: zvišana ali znižana [[telesna temperatura]] (nad 38 °C ali pod 36 °C), povišana [[srčna frekvenca]] (več 90 utripov na minuto), pospešena frekvenca dihanja (več kot 20 vdihov na minuto ali delni tlak ogljikovega dioksida v arterijski krvi manj od 32&nbsp;mmHg) in spremembe v krvni sliki (povečano število [[levkocit]]ov), * za sepso gre, kadar sindrom sistemskega vnetnega odgovora povzroči okužba, * pri hudi sepsi se pojavijo simptomi in znaki motnje v delovanju posameznih organov ter znaki zmanjšane prekrvljenosti ali [[hipotenzija]], * če se hudi sepsi pridruži [[arterijska hipotenzija]], neodzivna na nadomeščanje tekočine, gre za [[septični šok]]. Pogosto enačimo sepso z [[bakteriemija|bakteriemijo]], vendar je tako enačenje zavajajoče. Bakteriemija pomeni prisotnost bakterij v krvi, sepsa pa je klinično izražena bolezen.<ref name=Jereb_2014/> == Znaki in simptomi == Poleg simptomov, ki jo povzroča okužba sama, sepso pogosto spremljajo [[vročina]] ali [[znižana telesna temperatura]], pospešeno dihanje ([[tahipneja]]), pospešeno bitje srca ([[tahikardija]]), zmedenost in [[edem]]i.<ref name= "pmid12682500">{{cite journal |last2= Levy |first2= MM |title= 2001 SCCM/ESICM/ACCP/ATS/SIS International Sepsis Definitions Conference |journal= [[Critical Care Medicine (journal)|Critical Care Medicine]] |volume= 31 |issue= 4 |pages= 1250–6 |date= April 2003 |pmid= 12682500 |doi= 10.1097/01.CCM.0000050454.01978.3B |last3= Fink |first3= MP |last4= Marshall |first4= JC |last5= Abraham |first5= E |last6= Angus |first6= D |last7= Cook |first7= D |last8= Cohen |first8= J |last9= Opal |first9= SM |last10= Vincent |first10= JL |last11= Ramsay |first11= G |last1= SCCM/ESICM/ACCP/ATS/SIS |display-authors= 4 |url= http://www.esicm.org/upload/file4.pdf |via= European Society of Intensive Care Medicine (ESICM) |access-date= 2016-05-23 |archive-date= 2015-09-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150924002142/http://www.esicm.org/upload/file4.pdf |url-status= dead }}</ref> Med zgodnjimi bolezenskimi znaki se pokažejo hitro bitje srca, zmanjšana količina seča ([[oligurija]]) in [[povišan krvni sladkor]]. Značilni kasnejši znaki so zmedenost, [[presnovna acidoza]] (ki jo lahko zaradi pospešenega dihanja spremlja še [[respiratorna alkaloza]]), [[znižan krvni tlak]], povečan [[minutni volumen srca]] ter [[motnje strjevanja krvi]], ki lahko vodijo v odpoved različnih organov.<ref name=Hospital2012>{{navedi knjigo |editor-first1= Sylvia |editor-last1= McKean |editor-first2= John J. |editor-last2= Ross |editor-first3= Daniel D. |editor-last3= Dressler |editor-first4= Daniel J. |editor-last4= Brotman |editor-first5= Jeffrey S. |editor-last5= Ginsberg |display-editors= 4 |title= Principles and Practice of Hospital Medicine |url= https://archive.org/details/principlespracti0000unse_e2k2 |year= 2012 |publisher= [[McGraw-Hill Education|McGraw-Hill]] |location= New York |isbn= 0071603891 |chapter= Ch. 138: Sepsis |last1= Felner |first1= Kevin |last2= Smith |first2= Robert L. |pages= [https://archive.org/details/principlespracti0000unse_e2k2/page/1099 1099]–109}}</ref> Znatno znižanje krvnega tlaka lahko vodi v [[šok]], ki lahko povzroči [[omotičnost]]. Pojavijo se lahko tudi nastajanje [[podplutba|podplutb]] in obsežne krvavitve.<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|000666|Sepsis}}{{Accessdate|29. 11. 2014}}</ref> == Vzrok == Sepso povzroči burni odziv [[imunski sistem|imunskega sistema]] na okužbo z [[mikroorganizem|mikroorganizmom]].<ref name=Tint2011>{{navedi knjigo |last= Jui |first= Jonathan |chapter= Ch. 146: Septic Shock |editor-last1= Tintinalli |editor-first1= Judith E. |editor-last2= Stapczynski |editor-first2= J. Stephan |editor-last4= Cline |editor-first4= David M. |editor-last3= Ma |editor-first3= O. John |editor-last5= Cydulka |editor-first5= Rita K. |editor-last6= Meckler |editor-first6= Garth D. |editor7= American College of Emergency Physicians |display-editors= 4 |title= Tintinalli's Emergency Medicine: A Comprehensive Study Guide |edition= 7th |location= New York |publisher= [[McGraw-Hill Education|McGraw-Hill]] |pages=1003–14|year= 2011 |chapter-url= http://www.accessmedicine.com/content.aspx?aID=6364928 |url= http://accessmedicine.mhmedical.com/book.aspx?bookid=348 |accessdate= 11. 12. 2012 |via= AccessMedicine |url-access=subscription}}</ref><ref name="Deutschman2014">{{cite journal|last=Deutschman|first=CS|last2=Tracey|first2=KJ|title=Sepsis: Current dogma and new perspectives|journal= [[Immunity (journal)|Immunity]] |volume=40|issue=4|pages=463–475|date=april 2014|pmid=24745331|doi=10.1016/j.immuni.2014.04.001}}</ref> Povzročitelji so najpogosteje [[bakterije]] ([[grampozitivne bakterije|grampozitivne]] in [[gramnegativne bakterije|gramnegativne]]), redkeje [[glive]]. Gramnegativne bakterije, ki najpogosteje povzročijo sepso, so [[enterobakterije]] (npr. ''[[Escherichia coli]]'' in ''[[Klebsiella]]'' spp.), med grampozitivnimi bakterijami pa ''[[Staphylococcus aureus]]'', [[koagulazno negativni stafilokok]] in [[streptokok]]i.<ref name=Jereb_2014>Jereb M. s sod. Sepsa. V: Tomažič J., Franc Strle. s sod. Infekcijske bolezni. Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo, Ljubljana 2014/2015: 142–146.</ref> Glive povzročijo sepso v okoli 5 % primerov; najpogosteje jo povzročijo [[kvasovke]] iz rodu [[kandida|kandid]].<ref name="Delalove2014">{{cite journal |last= Delaloye|first=J|last2=Calandra|first2=T|title=Invasive candidiasis as a cause of sepsis in the critically ill patient|journal=[[Virulence (journal)|Virulence]]|date=January 2014|volume=5|issue= 1 |pages=161–169|pmid=24157707|pmc=3916370|doi=10.4161/viru.26187}}</ref> Primarni vir okužbe so običajno [[pljuča]], [[trebuh]] in [[sečila]].<ref name= "Mandell2014">{{navedi knjigo |editor-first1= John E. |editor-last1= Bennett |editor-first2= Raphael |editor-last2= Dolin |editor-first3= Martin J. |editor-last3= Blaser |year= 2014 |title= Mandell, Douglas, and Bennett's Principles and Practice of Infectious Diseases |location= Philadelphia |publisher= [[Elsevier|Elsevier Health Sciences]] |isbn= 9780323263733 |first1= Robert S. |last1= Munford |first2= Anthony F. |last2= Suffredini |chapter= Ch. 75: Sepsis, Severe Sepsis and Septic Shock |chapter-url= https://books.google.com/books?id=73pYBAAAQBAJ&pg=PA914 |pages= 914–34 |edition= 8th}}</ref> V okoli 50 % primerov okužba izvira iz pljuč, v eni tretjini primerov pa izvora ne morejo opredeliti.<ref name= "Mandell2014"/> == Epidemiologija == V zadnjih desetletjih se je [[pojavnost]] sepse podvojila, in sicer zaradi staranja prebivalstva in večjega števila kroničnih bolnikov (s [[sladkorna bolezen|sladkorno boleznijo]], z [[rak (bolezen)|rakavimi boleznimi]], s končnim stadijem [[ledvična odpoved|ledvične odpovedi]], z žilnimi katetri, vsadki itd.) V ZDA opisujejo incidenco sepse na 240 primerov/100.000 prebivalcev. V Sloveniji incidenco hude sepse pri odraslih ocenjujejo na 118 primerov/100.000 prebivalcev. [[Smrtnost]] bolnikov s sepso se glede na stopnjo (sepsa, huda sepsa, septični šok) giblje med 25 in 60 %.<ref>Müller-Premru, Manica, Beović, Bojana, Špik, Vesna (2013). Mikrobiološke preiskave v diagnostiki sepse. Zdravniški vestnik, letnik 82, številka 7/8, str. 445-451.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources |DiseasesDB = 11960 |ICD11 = {{ICD11| 1G40}}, {{ICD11| 1G41}} |ICD10 = {{ICD10|A|40| |a|30}}, {{ICD10|A|41||a|30}}, {{ICD10|T81.4}}, {{ICD10|T|88.0||a|30}} |ICD9 = {{ICD9|995.91}} |MedlinePlus = 000666 |eMedicineSubj = |eMedicineTopic = |MeshID = D018805 |Scholia = Q183134 }} [[Kategorija:Infektologija]] [[Kategorija:Intenzivna medicina]] [[Kategorija:Pediatrija]] {{normativna kontrola}} 106or196lht7bkxeo1b8bgjajn1gava 6760197 6760196 2026-10-04T07:34:02Z Yerpo 8417 tn 6760197 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Sepsa | image = sepsis-Mikrothomben1.JPG | caption = Lise na koži in vnetje, ki jih povzroča sepsa | field = [[infektologija]], [[intenzivna medicina]], [[urgentna medicina]] | symptoms = {{Hlist|[[vročina]]|[[tahikardija|povečana srčna frekvenca]]|[[hipotenzija|nizek krvni tlak]]|[[hiperventilacija|povečana frekvenca dihanja]]|[[oligurija|majhno]] ali [[anurija|odsotno izločanje urina]]|[[bolečina|huda bolečina]]|[[zmedenost]]<ref name=CDC2014Q>{{cite web |title= Sepsis Questions and Answers |url= https://www.cdc.gov/sepsis/basic/qa.html |website= cdc.gov |publisher= [[Centers for Disease Control and Prevention]] (CDC) |access-date= 28 November 2014 |date= 22 May 2014 |url-status=live |archive-url= https://web.archive.org/web/20141204083832/http://www.cdc.gov/sepsis/basic/qa.html |archive-date= 4 December 2014 }}</ref>}} | complications = {{Hlist|[[sindrom multiple organske disfunkcije]]|[[organska odpoved|začasna, prehodna ali trajna okvara organov]]}} | onset = lahko je hiter (manj kot tri ure) ali dolgotrajen (več dni) | duration = | causes = [[imunski sistem|imunski odziv]], ki ga sproži okužba<ref name=Tint2011/><ref name=Deutschman2014/> | risks = {{Hlist|mladost ali starost|[[rak (bolezen)|rak]]|[[sladkorna bolezen]]|[[obsežna poškodba]]|[[opeklina|opekline]]}}<ref name=CDC2014Q/> | diagnosis = [[ocena SOFA]]<ref name= "Sepsis–3_2016">{{cite journal | vauthors = Singer M, Deutschman CS, Seymour CW, Shankar-Hari M, Annane D, Bauer M, Bellomo R, Bernard GR, Chiche JD, Coopersmith CM, Hotchkiss RS, Levy MM, Marshall JC, Martin GS, Opal SM, Rubenfeld GD, van der Poll T, Vincent JL, Angus DC | display-authors = 6 | title = The Third International Consensus Definitions for Sepsis and Septic Shock (Sepsis-3) | journal = JAMA | volume = 315 | issue = 8 | pages = 801–810 | date = February 2016 | pmid = 26903338 | pmc = 4968574 | doi = 10.1001/jama.2016.0287 }}</ref>, kriteriji [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindroma sistemskega vnetnega odziva]] (SIRS)<ref name=Tint2011/> | differential = | prevention = [[cepljenje]] | treatment = [[intravenske tekočine]], [[antimikrobno zdravilo|antimikrobna zdravila]], [[vazopresorji]],<ref name=CDC2014Q/><ref name= "SSC–G2016">{{cite journal | vauthors = Rhodes A, Evans LE, Alhazzani W, Levy MM, Antonelli M, Ferrer R, Kumar A, Sevransky JE, Sprung CL, Nunnally ME, Rochwerg B, Rubenfeld GD, Angus DC, Annane D, Beale RJ, Bellinghan GJ, Bernard GR, Chiche JD, Coopersmith C, De Backer DP, French CJ, Fujishima S, Gerlach H, Hidalgo JL, Hollenberg SM, Jones AE, Karnad DR, Kleinpell RM, Koh Y, Lisboa TC, Machado FR, Marini JJ, Marshall JC, Mazuski JE, McIntyre LA, McLean AS, Mehta S, Moreno RP, Myburgh J, Navalesi P, Nishida O, Osborn TM, Perner A, Plunkett CM, Ranieri M, Schorr CA, Seckel MA, Seymour CW, Shieh L, Shukri KA, Simpson SQ, Singer M, Thompson BT, Townsend SR, Van der Poll T, Vincent JL, Wiersinga WJ, Zimmerman JL, Dellinger RP | display-authors = 6 | title = Surviving Sepsis Campaign: International Guidelines for Management of Sepsis and Septic Shock: 2016 | journal = Intensive Care Medicine | volume = 43 | issue = 3 | pages = 304–377 | date = March 2017 | pmid = 28101605 | doi = 10.1007/s00134-017-4683-6 | doi-access = free }}</ref> [[hemodializa|filtracija krvi ali dializa]] | medication = | prognosis = ~30-% stopnja smrtnosti; ~80-% stopnja smrtnosti v primeru [[septični šok|septičnega šoka]] | frequency = 48,9 milijona primerov (2017, WHO) | deaths = 11 milijonov (2017, WHO) }} '''Sepsa''' je [[sindrom]] sistemskega [[vnetje|vnetnega odziva]], ki ga povzročajo [[patogen]]i [[mikroorganizem|mikroorganizmi]] in njihovi [[toksin]]i v krvi in drugih tkivih ter izzivajo odziv [[imunski sistem|imunskega sistema]] z [[levkocitoza|levkocitozo]] ali [[levkopenija|levkopenijo]] ter s kliničnimi znaki, kot so [[hipertermija]], [[tahikardija]] in [[tahipneja]].<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538207/sepsa?query=sepsa&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 5. 2016.</ref> Brez ustreznega zdravljenja se lahko stopnjuje do nevarnega [[septični šok|septičnega šoka]], ki se lahko konča s smrtnim izidom.<ref name=Jereb/> == Opredelitev == Leta 1992 so na konferenci ameriškega Združenja za intenzivno medicino sprejeli enotne definicije [[sindrom sistemskega vnetnega odgovora|sindroma sistemskega vnetnega odgovora]], sepse, hude sepse in septičnega šoka:<ref name=Jereb>Jereb, Matjaž, Trampuž, Andrej (2003). Novosti v patogenezi in zdravljenju sepse. Zdravniški vestnik, letnik 72, številka 12, str. 675-680. </ref> * sindrom sistemskega vnetnega odgovora (angl. ''Systemic Inflammatory Response Syndrome'', SIRS) so opredelili s prisotnostjo vsaj dveh od naštetih sistemskih vnetnih znakov: zvišana ali znižana [[telesna temperatura]] (nad 38 °C ali pod 36 °C), povišana [[srčna frekvenca]] (več 90 utripov na minuto), pospešena frekvenca dihanja (več kot 20 vdihov na minuto ali delni tlak ogljikovega dioksida v arterijski krvi manj od 32&nbsp;mmHg) in spremembe v krvni sliki (povečano število [[levkocit]]ov), * za sepso gre, kadar sindrom sistemskega vnetnega odgovora povzroči okužba, * pri hudi sepsi se pojavijo simptomi in znaki motnje v delovanju posameznih organov ter znaki zmanjšane prekrvljenosti ali [[hipotenzija]], * če se hudi sepsi pridruži [[arterijska hipotenzija]], neodzivna na nadomeščanje tekočine, gre za [[septični šok]]. Pogosto enačimo sepso z [[bakteriemija|bakteriemijo]], vendar je tako enačenje zavajajoče. Bakteriemija pomeni prisotnost bakterij v krvi, sepsa pa je klinično izražena bolezen.<ref name=Jereb_2014/> == Znaki in simptomi == Poleg simptomov, ki jo povzroča okužba sama, sepso pogosto spremljajo [[vročina]] ali [[znižana telesna temperatura]], pospešeno dihanje ([[tahipneja]]), pospešeno bitje srca ([[tahikardija]]), zmedenost in [[edem]]i.<ref name= "pmid12682500">{{cite journal |last2= Levy |first2= MM |title= 2001 SCCM/ESICM/ACCP/ATS/SIS International Sepsis Definitions Conference |journal= [[Critical Care Medicine (journal)|Critical Care Medicine]] |volume= 31 |issue= 4 |pages= 1250–6 |date= April 2003 |pmid= 12682500 |doi= 10.1097/01.CCM.0000050454.01978.3B |last3= Fink |first3= MP |last4= Marshall |first4= JC |last5= Abraham |first5= E |last6= Angus |first6= D |last7= Cook |first7= D |last8= Cohen |first8= J |last9= Opal |first9= SM |last10= Vincent |first10= JL |last11= Ramsay |first11= G |last1= SCCM/ESICM/ACCP/ATS/SIS |display-authors= 4 |url= http://www.esicm.org/upload/file4.pdf |via= European Society of Intensive Care Medicine (ESICM) |access-date= 2016-05-23 |archive-date= 2015-09-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150924002142/http://www.esicm.org/upload/file4.pdf |url-status= dead }}</ref> Med zgodnjimi bolezenskimi znaki se pokažejo hitro bitje srca, zmanjšana količina seča ([[oligurija]]) in [[povišan krvni sladkor]]. Značilni kasnejši znaki so zmedenost, [[presnovna acidoza]] (ki jo lahko zaradi pospešenega dihanja spremlja še [[respiratorna alkaloza]]), [[znižan krvni tlak]], povečan [[minutni volumen srca]] ter [[motnje strjevanja krvi]], ki lahko vodijo v odpoved različnih organov.<ref name=Hospital2012>{{navedi knjigo |editor-first1= Sylvia |editor-last1= McKean |editor-first2= John J. |editor-last2= Ross |editor-first3= Daniel D. |editor-last3= Dressler |editor-first4= Daniel J. |editor-last4= Brotman |editor-first5= Jeffrey S. |editor-last5= Ginsberg |display-editors= 4 |title= Principles and Practice of Hospital Medicine |url= https://archive.org/details/principlespracti0000unse_e2k2 |year= 2012 |publisher= [[McGraw-Hill Education|McGraw-Hill]] |location= New York |isbn= 0071603891 |chapter= Ch. 138: Sepsis |last1= Felner |first1= Kevin |last2= Smith |first2= Robert L. |pages= [https://archive.org/details/principlespracti0000unse_e2k2/page/1099 1099]–109}}</ref> Znatno znižanje krvnega tlaka lahko vodi v [[šok]], ki lahko povzroči [[omotičnost]]. Pojavijo se lahko tudi nastajanje [[podplutba|podplutb]] in obsežne krvavitve.<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|000666|Sepsis}}{{Accessdate|29. 11. 2014}}</ref> == Vzrok == Sepso povzroči burni odziv [[imunski sistem|imunskega sistema]] na okužbo z [[mikroorganizem|mikroorganizmom]].<ref name=Tint2011>{{navedi knjigo |last= Jui |first= Jonathan |chapter= Ch. 146: Septic Shock |editor-last1= Tintinalli |editor-first1= Judith E. |editor-last2= Stapczynski |editor-first2= J. Stephan |editor-last4= Cline |editor-first4= David M. |editor-last3= Ma |editor-first3= O. John |editor-last5= Cydulka |editor-first5= Rita K. |editor-last6= Meckler |editor-first6= Garth D. |editor7= American College of Emergency Physicians |display-editors= 4 |title= Tintinalli's Emergency Medicine: A Comprehensive Study Guide |edition= 7th |location= New York |publisher= [[McGraw-Hill Education|McGraw-Hill]] |pages=1003–14|year= 2011 |chapter-url= http://www.accessmedicine.com/content.aspx?aID=6364928 |url= http://accessmedicine.mhmedical.com/book.aspx?bookid=348 |accessdate= 11. 12. 2012 |via= AccessMedicine |url-access=subscription}}</ref><ref name="Deutschman2014">{{cite journal|last=Deutschman|first=CS|last2=Tracey|first2=KJ|title=Sepsis: Current dogma and new perspectives|journal= [[Immunity (journal)|Immunity]] |volume=40|issue=4|pages=463–475|date=april 2014|pmid=24745331|doi=10.1016/j.immuni.2014.04.001}}</ref> Povzročitelji so najpogosteje [[bakterije]] ([[grampozitivne bakterije|grampozitivne]] in [[gramnegativne bakterije|gramnegativne]]), redkeje [[glive]]. Gramnegativne bakterije, ki najpogosteje povzročijo sepso, so [[enterobakterije]] (npr. ''[[Escherichia coli]]'' in ''[[Klebsiella]]'' spp.), med grampozitivnimi bakterijami pa ''[[Staphylococcus aureus]]'', [[koagulazno negativni stafilokok]] in [[streptokok]]i.<ref name=Jereb_2014>Jereb M. s sod. Sepsa. V: Tomažič J., Franc Strle. s sod. Infekcijske bolezni. Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo, Ljubljana 2014/2015: 142–146.</ref> Glive povzročijo sepso v okoli 5 % primerov; najpogosteje jo povzročijo [[kvasovke]] iz rodu [[kandida|kandid]].<ref name="Delalove2014">{{cite journal |last= Delaloye|first=J|last2=Calandra|first2=T|title=Invasive candidiasis as a cause of sepsis in the critically ill patient|journal=[[Virulence (journal)|Virulence]]|date=January 2014|volume=5|issue= 1 |pages=161–169|pmid=24157707|pmc=3916370|doi=10.4161/viru.26187}}</ref> Primarni vir okužbe so običajno [[pljuča]], [[trebuh]] in [[sečila]].<ref name= "Mandell2014">{{navedi knjigo |editor-first1= John E. |editor-last1= Bennett |editor-first2= Raphael |editor-last2= Dolin |editor-first3= Martin J. |editor-last3= Blaser |year= 2014 |title= Mandell, Douglas, and Bennett's Principles and Practice of Infectious Diseases |location= Philadelphia |publisher= [[Elsevier|Elsevier Health Sciences]] |isbn= 9780323263733 |first1= Robert S. |last1= Munford |first2= Anthony F. |last2= Suffredini |chapter= Ch. 75: Sepsis, Severe Sepsis and Septic Shock |chapter-url= https://books.google.com/books?id=73pYBAAAQBAJ&pg=PA914 |pages= 914–34 |edition= 8th}}</ref> V okoli 50 % primerov okužba izvira iz pljuč, v eni tretjini primerov pa izvora ne morejo opredeliti.<ref name= "Mandell2014"/> == Epidemiologija == V zadnjih desetletjih se je [[pojavnost]] sepse podvojila, in sicer zaradi staranja prebivalstva in večjega števila kroničnih bolnikov (s [[sladkorna bolezen|sladkorno boleznijo]], z [[rak (bolezen)|rakavimi boleznimi]], s končnim stadijem [[ledvična odpoved|ledvične odpovedi]], z žilnimi katetri, vsadki itd.) V ZDA opisujejo incidenco sepse na 240 primerov/100.000 prebivalcev. V Sloveniji incidenco hude sepse pri odraslih ocenjujejo na 118 primerov/100.000 prebivalcev. [[Smrtnost]] bolnikov s sepso se glede na stopnjo (sepsa, huda sepsa, septični šok) giblje med 25 in 60 %.<ref>Müller-Premru, Manica, Beović, Bojana, Špik, Vesna (2013). Mikrobiološke preiskave v diagnostiki sepse. Zdravniški vestnik, letnik 82, številka 7/8, str. 445-451.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources |DiseasesDB = 11960 |ICD11 = {{ICD11| 1G40}}, {{ICD11| 1G41}} |ICD10 = {{ICD10|A|40| |a|30}}, {{ICD10|A|41||a|30}}, {{ICD10|T81.4}}, {{ICD10|T|88.0||a|30}} |ICD9 = {{ICD9|995.91}} |MedlinePlus = 000666 |eMedicineSubj = |eMedicineTopic = |MeshID = D018805 |Scholia = Q183134 }} [[Kategorija:Infektologija]] [[Kategorija:Intenzivna medicina]] [[Kategorija:Pediatrija]] {{normativna kontrola}} 92314meyktl7znb1jg8685tztclp367 0 424861 6760219 5459631 2026-10-04T08:12:57Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Escudo_del_Club_Nacional_de_Football.svg z [[c:File:Club_Nacional_de_Football_logo_(2012–2018).svg|Club_Nacional_de_Football_logo_(2012–2018).svg]] 6760219 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Nacional | image = [[Slika:Club Nacional de Football logo (2012–2018).svg |200px|logo]] | fullname = Club Nacional de Football | nickname = ''Bolso'', ''Bolsilludo'', ''Tricolor'' | founded = 14.5.1899<br /> | ground = [[Gran Parque Central]], <br /> [[Montevideo]], [[Urugvaj]] | capaciti = 26,500| chairman = [[Slika:Flag of Uruguay.svg|20px]] José Luis Rodríguez| | manager = {{ikonazastave|URU}}Martín Lasarte| website = http://www.nacional.com| shirtsupplier = [[Umbro]]| shirtsponsors = | | pattern_la1=_Nacional 1st 15-16 |pattern_b1=_Nacional 1st 15-16 |pattern_ra1=_Nacional 1st 15-16 |pattern_sh1=_Nacional 1st 15-16 |pattern_so1=_nacional1516h |leftarm1=ffffff |body1==ffffff |rightarm1=ffffff |shorts1=000070 |socks1=000070 |pattern_la2=_nacional1617a |pattern_b2=_nacional1617a |pattern_ra2=_nacional1617a |pattern_sh2=_nacional1617a |pattern_so2=_nacional1617a |leftarm2=FFFFFF |body2=FFFFFF |rightarm2=FFFFFF |shorts2=FFFFFF |socks2=FF0000 |pattern_la3=_nacional16t |pattern_b3=_nacional16t |pattern_ra3=_nacional16t |pattern_sh3=_Nacional 1st 15-16 |pattern_so3=_nacional1516h |leftarm3=172b8c |body3=172b8c |rightarm3=172b8c |shorts3=172b8c |socks3=172b8c }} '''Club Nacional de Football''' ([[Španščina|šp]].: Nacionalni nogometni klub), znan tudi kot ''''Nacional'''', je [[Urugvaj|urugvajski]] [[nogometni klub]] iz [[Montevideo]] ki igra v urugvajski prvi ligi. Ustanovlje je bil 14 maja 1899 s fuzijo med ''Uruguay Athletic Club'' in ''Montevideo Football Club''. Je eden najuspešnejših klubov v Južni Ameriki s tremi Libertadores Pokal, tri Medcelinski Pokal, dva Medameriški Pokal in eno Južnoameriških Rekopa. Je rekorder po osvojenih naslovih državnega prvaka Urugvaja, saj je od leta 1902 ta naslov osvojil kar šestinštirideset krat. Klub igra tekme na stadionu ''Gran Parque Central'', ki ima kapaciteto 26.500 gledalcev. Klubska akademija je odgovoren za proizvodnjo nogometašev, kot so [[Luis Suárez]], [[Nicolás Lodeiro]], [[Sebastián Coates]], itd. == Zgodovina == Klub je ustanovil skupina univerzitetnih študentov kot reakcija proti prevlado športa angleških klubov. Simboli kluba so od svoje ustanovitve temeljili na rdeči, beli in modri zastavi nacionalnega junaka [[José Gervasio Artigas|Joséja Gervasija Artigasa]]. Leta 1900 člani nekdanjih klubov ''Defensa'' in ''Universitario'' so se pridružili Nacionalu, vključno s tremi brati Céspedes, katerih pomen v zgodovini kluba je bil tak, da je postal znan kot "klub Céspedesov". Klub je bil sprejet v Urugvajsko ligo leta 1901 in osvojil svoje prva prvenstva v letih 1902 in 1903. V septembru 1903, ki predstavlja [[Urugvajskega nogometna reprezentanca|urugvajski državni nogometno reprezentanco]], Nacional premagal [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentine]] s 3-2. To je bila prva mednarodna zmaga za urugvajskega nogometa. Po zmagi svoj prvi mednarodni turnir v 1905 - ''Rioplatense'' Časti Pokal - klub je padel v resno krizo: prišlo je do konflikta med elitistično in populistično skupini. Končno, leta 1911, je populistična večina zmagal pod vodstvom José María Delgado. Po tej krizi je Nacional osvojil urugvajsko prvenstvo leta 1912, 1915, 1916, 1917, 1919, 1920, 1922, 1923 in 1924, kot tudi Tekmovalna Pokal leta 1912, 1913, 1914, 1915, 1919, 1921 in 1923, in pet Časti Pokal od leta 1913 do 1917. Na mednarodni ravni je klub osvojil ''Rioplatense'' Čast Pokal treh zaporednih let, med leti 1915 in 1917, ''Rioplatense'' Tekmovalna Pokal leta 1913 in 1915, in ''[[Río de la Plata]]'' Pokal v 1916, 1919 in 1920. V naslednjih letih je bil Nacional osnova urugvajske nacionalne nogometne reprezentance, ki je dosegla olimpijsko zlato v [[Poletne olimpijske igre 1924|Parizu leta 1924]] in v [[Poletne olimpijske igre 1928|Amsterdamu leta 1928]], poleg tega, da postane zmagovalec prvi [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|Svetovnega Pokala FIFA leta 1930]]. Po začetku profesionalizma leta 1931, je Nacional osvojil prvenstvo za 1933 in 1934. Potem, je po prihodu argentinskega napadalce [[Atilio García]] leta 1938, je klub osvojil pet zaporednih prvenstvih med 1939 in 1943. Do sedaj Garcia je največji strelec kluba vseh časov. Leta 1971 je Nacional osvojil svoj prvi Libertadores Pokal, Medcelinski Pokal in Medameriški Pokal. Leta 1980 je Nacional osvojil svoja druga Libertadores in Medcelinski Pokala, in leto 1988 svoja tretja Libertadores in Medcelinski Pokala, svoj drugi Medameriški Pokal in svoj edini Recopa. Od takrat je ni vrnil, da bi dosegel mednarodne slave. Vendar pa doslej v 21. stoletju, je bil velik dominator v urugvajski ligi, pridobivanje enajst zadnjih dvajsetih turnirih. == Stadion == [[Slika:Estadio Gran Parque Central.png|thumb|right|300px|Gran Parque Central, [[Montevideo]]]] Nacional igra tekme na stadionu ''Gran Parque Central'' ("Veliki Centralni Park"), ki je njegov domači stadion. To je v montevideanski soseščini ''La Blanqueada''. Prvo nogometno igrišče na tem območju je bilo zgrajeno leta 1900. S tekočim prenovo, se bo zmogljivost stadionu povečala na 40.000 gledalcev. == Nekdanji znani nogometaši == <div style="float:left; width:33%;"> * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Luis Suárez]] * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Fernando Muslera]] * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[José Leandro Andrade]] * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Héctor Scarone]] * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Héctor Castro]] * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Hugo de León]] * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Diego Godín]] </div><div style="float:left; width:33%;"> * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Diego Lugano]] * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Álvaro Recoba]] * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Abdón Porte]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Luis Artime]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Atilio García]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Federico Hernán Domínguez]] * {{ikonazastave|Brazil}} [[Edu Marangon]] </div><br clear="all"> == Dosežki == === Urugvaj === * '''Urugvajska nogometna liga: 46''' :: 1902, 1903, 1912, 1915, 1916, 1917, 1919, 1920, 1922, 1923, 1924, 1933, 1934, 1939, 1940, 1941, 1942, 1943, 1946, 1947, 1950, 1952, 1955, 1956, 1957, 1963, 1966, 1969, 1970, 1971, 1972, 1977, 1980, 1983, 1992, 1998, 2000, 2001, 2002, 2005, 2005-06, 2008-09, 2010-11, 2011-12, 2014-15, 2016. === Mednarodni === * '''Pokal Libertadores: 3''' :: 1971, 1980, 1988. * '''Medcelinski pokal: 3''' :: 1971, 1980, 1988. * '''Medameriški pokal: 2''' :: 1972, 1989. * '''Južnoameriški Recopa: 1''' :: 1989. [[Kategorija:Urugvajski nogometni klubi]] [[Kategorija:Club Nacional de Football]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1899]] {{normativna kontrola}} 3787wb2csy39ces2sutfljd1f1m7x6q 6760223 6760219 2026-10-04T08:15:38Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 slovnica, {{brez virov}} 6760223 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{Football club infobox | clubname = Nacional | image = [[Slika:Club Nacional de Football logo (2012–2018).svg |200px|logo]] | fullname = Club Nacional de Football | nickname = ''Bolso'', ''Bolsilludo'', ''Tricolor'' | founded = 14.5.1899<br /> | ground = [[Gran Parque Central]], <br /> [[Montevideo]], [[Urugvaj]] | capaciti = 26,500| chairman = [[Slika:Flag of Uruguay.svg|20px]] José Luis Rodríguez| | manager = {{ikonazastave|URU}}Martín Lasarte| website = http://www.nacional.com| shirtsupplier = [[Umbro]]| shirtsponsors = | | pattern_la1=_Nacional 1st 15-16 |pattern_b1=_Nacional 1st 15-16 |pattern_ra1=_Nacional 1st 15-16 |pattern_sh1=_Nacional 1st 15-16 |pattern_so1=_nacional1516h |leftarm1=ffffff |body1==ffffff |rightarm1=ffffff |shorts1=000070 |socks1=000070 |pattern_la2=_nacional1617a |pattern_b2=_nacional1617a |pattern_ra2=_nacional1617a |pattern_sh2=_nacional1617a |pattern_so2=_nacional1617a |leftarm2=FFFFFF |body2=FFFFFF |rightarm2=FFFFFF |shorts2=FFFFFF |socks2=FF0000 |pattern_la3=_nacional16t |pattern_b3=_nacional16t |pattern_ra3=_nacional16t |pattern_sh3=_Nacional 1st 15-16 |pattern_so3=_nacional1516h |leftarm3=172b8c |body3=172b8c |rightarm3=172b8c |shorts3=172b8c |socks3=172b8c }} '''Club Nacional de Football''' ([[Španščina|šp]].: Nacionalni nogometni klub), znan tudi kot ''''Nacional'''', je [[Urugvaj|urugvajski]] [[nogometni klub]] iz [[Montevideo|Montevidea]], ki igra v urugvajski prvi ligi. Ustanovlje je bil 14 maja 1899 s fuzijo med ''Uruguay Athletic Club'' in ''Montevideo Football Club''. Je eden najuspešnejših klubov v Južni Ameriki s tremi Libertadores Pokal, tri Medcelinski Pokal, dva Medameriški Pokal in eno Južnoameriških Rekopa. Je rekorder po osvojenih naslovih državnega prvaka Urugvaja, saj je od leta 1902 ta naslov osvojil kar šestinštirideset krat. Klub igra tekme na stadionu ''Gran Parque Central'', ki ima kapaciteto 26.500 gledalcev. Klubska akademija je odgovoren za proizvodnjo nogometašev, kot so [[Luis Suárez]], [[Nicolás Lodeiro]], [[Sebastián Coates]], itd. == Zgodovina == Klub je ustanovil skupina univerzitetnih študentov kot reakcija proti prevlado športa angleških klubov. Simboli kluba so od svoje ustanovitve temeljili na rdeči, beli in modri zastavi nacionalnega junaka [[José Gervasio Artigas|Joséja Gervasija Artigasa]]. Leta 1900 člani nekdanjih klubov ''Defensa'' in ''Universitario'' so se pridružili Nacionalu, vključno s tremi brati Céspedes, katerih pomen v zgodovini kluba je bil tak, da je postal znan kot "klub Céspedesov". Klub je bil sprejet v Urugvajsko ligo leta 1901 in osvojil svoje prva prvenstva v letih 1902 in 1903. V septembru 1903, ki predstavlja [[Urugvajskega nogometna reprezentanca|urugvajski državni nogometno reprezentanco]], Nacional premagal [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentine]] s 3-2. To je bila prva mednarodna zmaga za urugvajskega nogometa. Po zmagi svoj prvi mednarodni turnir v 1905 - ''Rioplatense'' Časti Pokal - klub je padel v resno krizo: prišlo je do konflikta med elitistično in populistično skupini. Končno, leta 1911, je populistična večina zmagal pod vodstvom José María Delgado. Po tej krizi je Nacional osvojil urugvajsko prvenstvo leta 1912, 1915, 1916, 1917, 1919, 1920, 1922, 1923 in 1924, kot tudi Tekmovalna Pokal leta 1912, 1913, 1914, 1915, 1919, 1921 in 1923, in pet Časti Pokal od leta 1913 do 1917. Na mednarodni ravni je klub osvojil ''Rioplatense'' Čast Pokal treh zaporednih let, med leti 1915 in 1917, ''Rioplatense'' Tekmovalna Pokal leta 1913 in 1915, in ''[[Río de la Plata]]'' Pokal v 1916, 1919 in 1920. V naslednjih letih je bil Nacional osnova urugvajske nacionalne nogometne reprezentance, ki je dosegla olimpijsko zlato v [[Poletne olimpijske igre 1924|Parizu leta 1924]] in v [[Poletne olimpijske igre 1928|Amsterdamu leta 1928]], poleg tega, da postane zmagovalec prvi [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|Svetovnega Pokala FIFA leta 1930]]. Po začetku profesionalizma leta 1931, je Nacional osvojil prvenstvo za 1933 in 1934. Potem, je po prihodu argentinskega napadalce [[Atilio García]] leta 1938, je klub osvojil pet zaporednih prvenstvih med 1939 in 1943. Do sedaj Garcia je največji strelec kluba vseh časov. Leta 1971 je Nacional osvojil svoj prvi Libertadores Pokal, Medcelinski Pokal in Medameriški Pokal. Leta 1980 je Nacional osvojil svoja druga Libertadores in Medcelinski Pokala, in leto 1988 svoja tretja Libertadores in Medcelinski Pokala, svoj drugi Medameriški Pokal in svoj edini Recopa. Od takrat je ni vrnil, da bi dosegel mednarodne slave. Vendar pa doslej v 21. stoletju, je bil velik dominator v urugvajski ligi, pridobivanje enajst zadnjih dvajsetih turnirih. == Stadion == [[Slika:Estadio Gran Parque Central.png|thumb|right|300px|Gran Parque Central, [[Montevideo]]]] Nacional igra tekme na stadionu ''Gran Parque Central'' ("Veliki Centralni Park"), ki je njegov domači stadion. To je v montevideanski soseščini ''La Blanqueada''. Prvo nogometno igrišče na tem območju je bilo zgrajeno leta 1900. S tekočim prenovo, se bo zmogljivost stadionu povečala na 40.000 gledalcev. == Nekdanji znani nogometaši == <div style="float:left; width:33%;"> * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Luis Suárez]] * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Fernando Muslera]] * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[José Leandro Andrade]] * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Héctor Scarone]] * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Héctor Castro]] * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Hugo de León]] * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Diego Godín]] </div><div style="float:left; width:33%;"> * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Diego Lugano]] * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Álvaro Recoba]] * {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Abdón Porte]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Luis Artime]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Atilio García]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Federico Hernán Domínguez]] * {{ikonazastave|Brazil}} [[Edu Marangon]] </div><br clear="all"> == Dosežki == === Urugvaj === * '''Urugvajska nogometna liga: 46''' :: 1902, 1903, 1912, 1915, 1916, 1917, 1919, 1920, 1922, 1923, 1924, 1933, 1934, 1939, 1940, 1941, 1942, 1943, 1946, 1947, 1950, 1952, 1955, 1956, 1957, 1963, 1966, 1969, 1970, 1971, 1972, 1977, 1980, 1983, 1992, 1998, 2000, 2001, 2002, 2005, 2005-06, 2008-09, 2010-11, 2011-12, 2014-15, 2016. === Mednarodni === * '''Pokal Libertadores: 3''' :: 1971, 1980, 1988. * '''Medcelinski pokal: 3''' :: 1971, 1980, 1988. * '''Medameriški pokal: 2''' :: 1972, 1989. * '''Južnoameriški Recopa: 1''' :: 1989. [[Kategorija:Urugvajski nogometni klubi]] [[Kategorija:Club Nacional de Football]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1899]] {{normativna kontrola}} rxwndfvey9jeg93qy36nfscomkvtp7i 0 434063 6760235 6664233 2026-10-04T08:42:37Z ~2026-53325-99 266776 6760235 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia= | latd = 46 | latm = 01 | lats = 46 | latNS = N | longd = 14 | longm = 30 | longs = 11 | longEW = E |najdisi= Rakova jelša |image=Panoramski posnetek roba ljubljanskega Barja.jpg |nadmorska= 289 |povrsina= |prebivalstvo= |postna= 1115 |posta= Ljubljana - Trnovo |obcina= Ljubljana |pokrajina= Dolenjska |regija= Osrednjeslovenska }} '''Rakova jelša''' je četrt na območju [[Mestna občina Ljubljana|Mestne Občine Ljubljana]]. == Etimologija == Ime Rakova jelša izhaja iz dejstva, da je na omenjenem območju prisotnost [[Jelša (rod)|jelše]] v takih količinah, da zastruplja zemljo in zato ostalim rastlinskim in živalskim vrstam povzroča [[Rak (bolezen)|raka]]. Zato je življenje na takem območju za navadne ljudi oteženo. V sedemdesetih se je območje najprej imenovala Rakasta jelša, vendar pa se je tekom let v ljudskih krogih tamkajšnega prebivalstva ime preoblikovalo v Rakova jelša. == Prebivalstvo == Rakova jelša je edina soseska v Ljubljani z večinskim neslovenskim prebivalstvom. Nastala je s priseljevanjem prebivalstva iz območja nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]] od sedemdesetih let dalje. Proces priseljevanja prebivalstva iz nekdanje Jugoslavije v Slovenijo in Ljubljano ter nastajanje etničnih četrti kot je Rakova jelša je zanimivo iz socioekonomskega vidika značilnosti prebivalstva. Anketiranje lokalnega prebivalstva razkriva tudi zadovoljstvo s kvaliteto bivalnega okolja a hkrati nakazuje problematiko integracije priseljencev v novo okolje.<ref>{{Navedi splet|url=http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/viewFile/dela.44.1.63-84/5461|title=RAKOVA JELŠA AND SIBIRIJA – ETHNIC NEIGHBORHOODS IN TRANSFORMATION|date=2015|accessdate=|website=|publisher=Dejan Rebernik, PhD|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Mestni park Rakova jelša == Mestni park je bil zastavljen po načrtih absolventov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani: Klara Bohinc, Andraž Keršič, Martin Kruh, Aljoša Lipolt, Dino Mujič, Tamara Németh. Krajinska arhitektura je bila narejena po načrtih absolventov krajinske arhitekture: Gašper Habjanič, Nika Benčina in Tina Zaponšek. Mentorji so bili Rok Žnidaršič ter Tatjana Capuder Vidmar, Mateja Kregar.<ref>{{Navedi splet|url=http://outsider.si/mestni-park-rakova-jelsa/|title=MESTNI PARK RAKOVA JELŠA|date=|accessdate=|website=|publisher=Alja Košir|last=|first=}}</ref> Projekt je bil izveden v več fazah, zadnja je bila končana leta 2015. 2023 je bila v bližini naselja odprta 3 km dolga tematska pot – Pot med jelšami. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Četrtna skupnost Trnovo]] cy8gl5vsd292cmqn0n9kiw1f4qz51az 6760237 6760235 2026-10-04T09:07:28Z ~2026-53325-99 266776 6760237 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia= | latd = 46 | latm = 01 | lats = 46 | latNS = N | longd = 14 | longm = 30 | longs = 11 | longEW = E |najdisi= Rakova jelša |image=Panoramski posnetek roba ljubljanskega Barja.jpg |nadmorska= 289 |povrsina= |prebivalstvo= |postna= 1115 |posta= Ljubljana - Trnovo |obcina= Ljubljana |pokrajina= Dolenjska |regija= Osrednjeslovenska }} '''Rakova jelša''' je četrt na območju [[Mestna občina Ljubljana|Mestne Občine Ljubljana]]. == Etimologija == Ime Rakova jelša je povezano z naravnimi značilnostmi območja na severnem robu Ljubljanskega barja. Ime je sestavljeno iz pridevnika rakova in samostalnika jelša. Jelše so značilne za vlažna in močvirna tla ter so bile nekdaj pogoste ob barjanskih jarkih in vodotokih na območju današnje Rakove jelše. V strokovni literaturi je območje opisano kot nekdanje hidrološko močno zaznamovano barjansko zemljišče, na katerem so rasla jelševja in barjanski travniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gozdis.si/f/docs/publikacije/1_Atlas_gozdih_tal.pdf|title=Atlas gozdnih tal Slovenije|date=2005|accessdate=|website=|publisher=Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarski vestnik in Gozdarski inštitut Slovenije|last=|first=}}</ref> Po eni od lokalnih razlag naj bi drugi del imena, rakova, izhajal iz rakov, ki so živeli v številnih jarkih. V spominskem zapisu o zgodovini Rakove jelše je opisano, da je bilo območje nekoč prepredeno z jarki z razmeroma čisto vodo, v katerih so živeli raki in ribe. Ob jarkih je rasla jelša, zato naj bi povezava med raki in jelšami dala ime naselju. Razlaga je v viru navedena kot možnost in je ni mogoče šteti za dokončno dokazano etimologijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/publication/6273/glasilo-ljubljana-2011-3-internet.pdf|title=Ljubljana|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Glasilo Ljubljana|last=|first=}}</ref> == Prebivalstvo == Rakova jelša je edina soseska v Ljubljani z večinskim neslovenskim prebivalstvom. Nastala je s priseljevanjem prebivalstva iz območja nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]] od sedemdesetih let dalje. Proces priseljevanja prebivalstva iz nekdanje Jugoslavije v Slovenijo in Ljubljano ter nastajanje etničnih četrti kot je Rakova jelša je zanimivo iz socioekonomskega vidika značilnosti prebivalstva. Anketiranje lokalnega prebivalstva razkriva tudi zadovoljstvo s kvaliteto bivalnega okolja a hkrati nakazuje problematiko integracije priseljencev v novo okolje.<ref>{{Navedi splet|url=http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/viewFile/dela.44.1.63-84/5461|title=RAKOVA JELŠA AND SIBIRIJA – ETHNIC NEIGHBORHOODS IN TRANSFORMATION|date=2015|accessdate=|website=|publisher=Dejan Rebernik, PhD|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Mestni park Rakova jelša == Mestni park je bil zastavljen po načrtih absolventov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani: Klara Bohinc, Andraž Keršič, Martin Kruh, Aljoša Lipolt, Dino Mujič, Tamara Németh. Krajinska arhitektura je bila narejena po načrtih absolventov krajinske arhitekture: Gašper Habjanič, Nika Benčina in Tina Zaponšek. Mentorji so bili Rok Žnidaršič ter Tatjana Capuder Vidmar, Mateja Kregar.<ref>{{Navedi splet|url=http://outsider.si/mestni-park-rakova-jelsa/|title=MESTNI PARK RAKOVA JELŠA|date=|accessdate=|website=|publisher=Alja Košir|last=|first=}}</ref> Projekt je bil izveden v več fazah, zadnja je bila končana leta 2015. 2023 je bila v bližini naselja odprta 3 km dolga tematska pot – Pot med jelšami. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Četrtna skupnost Trnovo]] 0mjg0qpx7g5msl29mb0vy08alewhwh3 6760240 6760237 2026-10-04T09:24:10Z ~2026-53325-99 266776 6760240 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia= | latd = 46 | latm = 01 | lats = 46 | latNS = N | longd = 14 | longm = 30 | longs = 11 | longEW = E |image=Panoramski posnetek roba ljubljanskega Barja.jpg |nadmorska= 289 |povrsina= 1,43 |prebivalstvo= |postna= 1115 |posta= Ljubljana - Trnovo |obcina= Ljubljana |pokrajina= Dolenjska |regija= Osrednjeslovenska }} '''Rakova jelša''' je predel [[Ljubljana|Ljubljane]] v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] oziroma [[Četrtna skupnost Trnovo|Četrtni skupnosti Trnovo]]. == Etimologija == Ime Rakova jelša je povezano z naravnimi značilnostmi območja na severnem robu Ljubljanskega barja. Ime je sestavljeno iz pridevnika rakova in samostalnika jelša. Jelše so značilne za vlažna in močvirna tla ter so bile nekdaj pogoste ob barjanskih jarkih in vodotokih na območju današnje Rakove jelše. V strokovni literaturi je območje opisano kot nekdanje hidrološko močno zaznamovano barjansko zemljišče, na katerem so rasla jelševja in barjanski travniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gozdis.si/f/docs/publikacije/1_Atlas_gozdih_tal.pdf|title=Atlas gozdnih tal Slovenije|date=2005|accessdate=|website=|publisher=Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarski vestnik in Gozdarski inštitut Slovenije|last=|first=}}</ref> Po eni od lokalnih razlag naj bi drugi del imena, rakova, izhajal iz rakov, ki so živeli v številnih jarkih. V spominskem zapisu o zgodovini Rakove jelše je opisano, da je bilo območje nekoč prepredeno z jarki z razmeroma čisto vodo, v katerih so živeli raki in ribe. Ob jarkih je rasla jelša, zato naj bi povezava med raki in jelšami dala ime naselju. Razlaga je v viru navedena kot možnost in je ni mogoče šteti za dokončno dokazano etimologijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/publication/6273/glasilo-ljubljana-2011-3-internet.pdf|title=Ljubljana|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Glasilo Ljubljana|last=|first=}}</ref> == Prebivalstvo == Rakova jelša je edina soseska v Ljubljani z večinskim neslovenskim prebivalstvom. Nastala je s priseljevanjem prebivalstva iz območja nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]] od sedemdesetih let dalje. Proces priseljevanja prebivalstva iz nekdanje Jugoslavije v Slovenijo in Ljubljano ter nastajanje etničnih četrti kot je Rakova jelša je zanimivo iz socioekonomskega vidika značilnosti prebivalstva. Anketiranje lokalnega prebivalstva razkriva tudi zadovoljstvo s kvaliteto bivalnega okolja a hkrati nakazuje problematiko integracije priseljencev v novo okolje.<ref>{{Navedi splet|url=http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/viewFile/dela.44.1.63-84/5461|title=RAKOVA JELŠA AND SIBIRIJA – ETHNIC NEIGHBORHOODS IN TRANSFORMATION|date=2015|accessdate=|website=|publisher=Dejan Rebernik, PhD|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Mestni park Rakova jelša == Mestni park je bil zastavljen po načrtih absolventov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani: Klara Bohinc, Andraž Keršič, Martin Kruh, Aljoša Lipolt, Dino Mujič, Tamara Németh. Krajinska arhitektura je bila narejena po načrtih absolventov krajinske arhitekture: Gašper Habjanič, Nika Benčina in Tina Zaponšek. Mentorji so bili Rok Žnidaršič ter Tatjana Capuder Vidmar, Mateja Kregar.<ref>{{Navedi splet|url=http://outsider.si/mestni-park-rakova-jelsa/|title=MESTNI PARK RAKOVA JELŠA|date=|accessdate=|website=|publisher=Alja Košir|last=|first=}}</ref> Projekt je bil izveden v več fazah, zadnja je bila končana leta 2015. 2023 je bila v bližini naselja odprta 3 km dolga tematska pot – Pot med jelšami. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Četrtna skupnost Trnovo]] hl20p0ujiqd4x8rabu62qzy58hrewhm 0 435225 6760159 6291864 2026-10-04T03:34:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760159 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | image = Crataegus monogyna - Common hawthorn.jpg | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Maloideae]] | genus = ''[[Crataegus]]'' (glog) | series = ''[[Crataegus series Crataegus|Crataegus]]''<ref>Christensen, K.I. (1992). Revision of ''Crataegus'' sect. ''Crataegus'' and nothosect. ''Crataeguineae'' (Rosaceae-Maloideae) in the Old World. ''Systematic Botany Monographs''. 35: 1–199.</ref> | species = '''''C. monogyna''''' | binomial = ''Crataegus monogyna'' | binomial_authority = [[Nikolaus Joseph von Jacquin|Jacq.]] | synonyms = mnogi, med drugim: * ''Crataegus elegans'' (Poir.) Mutel, 1834<ref>{{Navedi splet |url=http://bibdigital.rjb.csic.es/ing/Libro.php?Libro=1972 |title=Mutel, Fl. Franç. 1: 358 (1834) |accessdate=2017-06-28 |archive-date=2016-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220121413/http://bibdigital.rjb.csic.es/ing/Libro.php?Libro=1972 |url-status=dead }}</ref> | synonyms_ref = {{cn|date=December 2016}} }} '''Enovrati glog''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Crataegus monogyna''''') je listopadno drevo, ki je samoniklo v [[Evropa|Evropi]], severozahodni Afriki in zahodni [[Azija|Aziji]]. ==Opis== Enovrati glog je grm ali drevo, ki zraste v višino med 5 in 14 metrov in ima kroglasto krošnjo. [[Lubje]] je rjavo s pokončnimi oranžnimi razpokami. Mlade veje so poraščene z ostrimi [[trn]]i, ki so dolgi okoli 12,5 mm. [[List (rastlina)|Listi]] so dlanasto krpasti ali deljeni. Imajo 3 do 7 zašiljenih in na koncu napiljenih krp, dolgi pa so med 20 in 80mm. Na veje so razporejeni izmenjujoče. Med prvim in drugim parom krp sta zarezi, ki običajno sežeta do središča lista.<ref name= "gozd-les" /> Zgornja stran listov je temno, spodna pa bledo zelena. [[Cvet|Cvetovi]] so beli in imajo pet venčnih listov, več rdečih prašnikov ter en [[pestič]]. V premeru merijo okoli 10 mm. Na posamezni veji je skupaj zbranih med 5 in 25 cvetov, drevo pa cveti pred olistanjem, od maja do prve polovice junija. [[Plod]] je ovalno rdeč, dolg je okoli 10 mm, znotraj pa je eno [[seme]], ki sveže vsebuje [[cianovodikova kislina|cianovodikovo kislino]] in je strupeno.<ref name="gozd-les"/> S plodovi se hranijo različne vrste ptic, ki tako raznašajo semena. ==Razširjenost in uporabnost== V Sloveniji raste enovrati glog do 1.500 m visoko, saj mu nizke temperature ne škodijo. Za rast potrebuje veliko svetlobe, zato je pogostejši v svetlejših gozdovih, na posekah in gozdnem robu. Najbolj mu ustrezajo težka apnena ilovnata tla, na vlažnost tal pa ni preveč občutljiv.<ref name="gozd-les"/> Enovrati glog je zdravilna rastlina, ki se v [[tradicionalna medicina|tradicionalni medicini]] uporablja za čaj, ki deluje ugodno na srce, predvsem krepi delovanje in izboljša prekrvavitev srčne mišice, znižuje krvni tlak v perifernem žilju in za lajšanje simptomov pri aterosklerozi, težavah pri dihanju in omotici <ref name="Gorenjske lekarne">{{navedi splet|url=http://www.gorenjske-lekarne.si/si/zdravilne-rastline/zr/44-navadni-glog-enovratni-glog|title=Glog, navadni; enovratni|publisher=Gorenjske lekarne|accessdate=28. junija 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170116153554/http://www.gorenjske-lekarne.si/si/zdravilne-rastline/zr/44-navadni-glog-enovratni-glog|archive-date=2017-01-16|url-status=dead}}</ref> Poleg tega naj bi izboljševal sklerotične spremembe koronarnega ožilja, pospeševal prekrvavitev srca, deloval pomirjevalno in [[diuretik|diuretično]].<ref name= "gozd-les">{{navedi splet|url=https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/drevesa/glog|title=Glog|publisher=Gozd-les.si|accessdate=28. junija 2017}}</ref> Za prevretke se uporabljajo cvetovi, listi in plodovi.<ref name=UM>{{citation |url=http://umm.edu/health/medical/altmed/herb/hawthorn |title=University of Maryland Medical Center: Complementary and Alternative Medicine Guide |chapter=Hawthorn |accessdate=3 October 2016}}</ref> Uporablja se tudi kot čaj za hujšanje, v sodobni medicini pa se izvajajo testiranja zdravil za zdravljenje srčnega popuščanja, ki temeljijo na izvlečkih gloga.<ref name=UM/> V glogu so prisotni [[amini]] ([[feniletilamin]], [[o-metoksifeniletilamin]], [[tiramin]]), [[flavonoidi]] (derivati flavonov in flavonolov, rutinhiperozid, glikozidi viteksina, glikozidi orientina, procianidini), [[tanin]]i (kondenzirani procianidini) ter cianogeni glikozidi in [[saponini]].<ref name= "Gorenjske lekarne"/> Enovrati glog je tudi vir [[antioksidant]]ov,<ref>{{cite journal | author = Oztürk N, Tunçel M | title = Assessment of Phenolic Acid Content and In Vitro Antiradical Characteristics of Hawthorn | journal = J Med Food | date = 2011 }}</ref> po ljudskem izročilu pa se pripravke iz gloga uporablja še pri poapnenju venčnih arterij in žil nasploh, [[Buergerjeva bolezen|Buergerjevi bolezni]], vrsti boleče malokrvnosti in ob meni. Pogosto se uporablja skupaj z [[baldrijan]]om in [[bela omela|belo omelo]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/navadni-glog-in-enovrati-glog-crataegus-laevigata-et-crataegus|title=Navadni glog in enovrati glog (Crataegus laevigata et Crataegus monogyna)|publisher=Pomurske lekarne|accessdate=28. junija 2017}}</ref> Plodove se običajno nabira po prvi zmrzali, iz njih pa se v kombinaciji z drugim sadjem lahko dela [[marmelada]]. Plodove ponekod namakajo v žganje, vino ali likerje. Pražene peške se lahko uporabijo kot nadomestek za [[kava|kavo]], mladi listi pa kot nadomestek [[tobak]]a. Skorja in korenine vsebujejo veliko taninov, zato je iz njih mogoče pridobivati rjavo in rumeno barvilo.<ref name="gozd-les"/> === Vrtnarstvo in hortikultura === Enovrati glog se v vrtnarstvu uporablja za goste žive meje, saj se gosto zarašča, poleg tega pa ima trnje, ki preprečuje dostop divjadi, pašnih živali in ljudi na omejeno področje. [[Les]] je rdečkaste ali rumenordečkaste barve in daje pri gorenju veliko toplote in oddaja malo dima<ref>{{navedi splet|url=http://www.scoutbase.org.uk/library/hqdocs/facts/pdfs/fs315001.pdf|title=The burning properties of wood|publisher=Scouts|accessdate=2017-06-28|archive-date=2012-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20121223202805/http://www.scoutbase.org.uk/library/hqdocs/facts/pdfs/fs315001.pdf|url-status=dead}}</ref>, njegova gostota je okoli 780 kg/m3. Zaradi velike gostote in žilavosti se najpogosteje uporablja v kolarstvu, strugarstvu in rezbarstvu. Iz njega se izdeluje orodje ter različni okrasni predmeti kot so škatlice in sprehajalne palice.<ref name="gozd-les"/> ==Reference== {{refsez}} {{Zbirka|Crataegus monogyna}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rožnice]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Rastline z belimi cvetovi in petimi venčnimi listi]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Drevesa Slovenije]] i5zupmm5vsbs5yivq4ww6470rhn5f2y 0 442463 6760092 6203134 2026-10-03T18:34:28Z TadejM 738 dodano infopolje; +klasifikacija in zunanji viri 6760092 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Hiperlipidemija | synonyms = hiperlipoproteinemija, hiperlipemija<ref>{{cite web | title = Hyperlipidaemia | work = Collins Dictionary of Medicine | date = 2005 | first = Robert M. | last = Youngson | name-list-style = vanc | url = http://medical-dictionary.thefreedictionary.com/hyperlipidaemia }}</ref> | image = Hyperlipidaemia - lipid in EDTA tube.jpg | width = 150px | caption = 4-ml vzorec hiperlipidemične krvi v [[epruveta|epruveti]] z [[etilendiamintetraocetna kislina|EDTA]]. Lipidi, ločeni v vrhnjo frakcijo po štiriurnem posedanju brez [[centrifugiranje|centrifugiranja]]. | pronounce = | field = [[kardiologija]] | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = [[hipertrigliceridemija]] | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Hiperlipidemíja''' ali '''hiperlipemíja''' pomeni zvišano koncentracijo ene ali več [[lipid]]nih frakcij v [[krvna plazma|krvni plazmi]].<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518773/hiperlipidemija?query=hiperlipidemija&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 21. 11. 2017.</ref> Lahko gre za povišanje [[triglicerid]]ov ([[hipertrigliceridemija]]), samo [[holesterol]]a ([[hiperholesterolemija]]), [[lipoprotein]]ov ([[hiperlipoproteinemija]]) oziroma več parametrov (mešana hiperlipidemija).<ref>http://www.msdmanuals.com/professional/endocrine-and-metabolic-disorders/lipid-disorders/dyslipidemia, vpogled: 21. 11. 2017.</ref> Hiperlipidemije razvrščamo v primarne oziroma prirojene (posledica določene genetske motnje) in sekundarne oziroma pridobljene (posledica drugega bolezenskega stanja v organizmu).<ref name=Chait>{{cite journal |vauthors=Chait A, Brunzell JD |title=Acquired hyperlipidemia (secondary dyslipoproteinemias) |journal=Endocrinol. Metab. Clin. North Am. |volume=19 |issue=2 |pages=259–78 |date=June 1990 |pmid=2192873 |doi= |url=https://archive.org/details/sim_endocrinology-and-metabolism-clinics-of-north-america_1990-06_19_2/page/259}}</ref> Lahko gre tudi za idiopatsko stanje, kjer vzrok ni pojasnjen. Klinično najpomembnejši sta vrednosti celokupnega holesterola in lipoproteinov nizke gostote ([[LDL]]). Povišane vrednosti holesterola (hiperholesterolemija) predstavlja dejavnik tveganja za bolezni, ki so povezane z [[ateroskleroza|aterosklerozo]] ([[srčna kap]], [[angina pektoris]], [[možganska kap]] ...). Z zmanjšanjem vrednosti LDL je možno upočasniti nastanek ali celo doseči regresijo aterosklerotičnih plakov in s tem zmanjšati [[umrljivost]]. Temeljno je nefarmakološko zdravljenje (ustrezna prehrana, telesna dejavnost, nekajenje ...), med zdravili pa se najpogosteje uporabljajo [[statin]]i.<ref>Petek Šter M. Dislipidemije. V: Priročnik za zdravnike družinske medicine: Izvajanje integrirane preventive kroničnih nenalezljivih bolezni v referenčnih ambulantah družinske medicine, Ljubljana, NIJZ 2017: str. 130.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | ICD11 = {{ICD11|5C80}} | ICD10 = {{ICD10|E|78||e|70}} | ICD9 = {{ICD9|272.0}}-{{ICD9|272.4}} | DiseasesDB = 6255 | MeshID = D006949 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] 7ho5lvac75kd46fhe4mc4s4jd1535h6 0 451867 6760226 6716804 2026-10-04T08:32:16Z Marko3 1829 6760226 wikitext text/x-wiki '''Paraneoplastični sindrom''' je sindrom (niz znakov in simptomov), ki je posledica prisotnosti [[Rak (bolezen)|raka]] v telesu, vendar ne nastane zaradi lokalne prisotnosti [[Rakava celica|rakavih celic]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Paraneoplastic Syndromes|last=Darnell|first=Robert B.|last2=Posner|first2=Jerome B.|publisher=Oxford University Press|year=2011|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Povzročijo ga humoralni dejavniki (kot so [[Hormon|hormoni]] ali [[Citokin|citokini]]), ki jih izločajo tumorske celice ali imunski odziv na tumor. Paraneoplastični sindrom je tipičen pri bolnikih srednjih let in starejših, napogosteje pa se pojavi pri raku pljuč, dojk, jajčnikov ali limfnega sistema ([[limfom]]).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ninds.nih.gov/disorders/paraneoplastic/paraneoplastic.htm|title=NINDS Paraneoplastic Syndromes Information Page|date=4. 1. 2015|accessdate=17. 8. 2018|website=National Institute of Neurological Disorders and Stroke|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161213170426/http://www.ninds.nih.gov/disorders/paraneoplastic/paraneoplastic.htm|url-status=dead}}</ref> Včasih se simptomi paraneoplastičnega sindroma pokažejo pred [[Diagnoza|diagnozo]] maligne bolezni, ki je predstavljena kot ena od možnosti pri iskanju vzroka bolezni. V tem primeru tumorske celice izražajo tkivno omejene antigene (npr. nevronske proteine), ki sprožijo imunski odziv, ki je lahko delno ali redko popolnoma učinkovit pri zatiranju tumorske rasti in simptomov.<ref>{{Navedi splet|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/014067369392485C|title=Regression of small-cell lung carcinoma in patients with paraneoplastic neuronal antibodies|date=2. 1. 1993|accessdate=17. 8. 2018|website=The Lancet|publisher=|last=Darnell|first=R. B.|last2=DeAngelis|first2=L. M.}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Current Opinion in Immunology|last=Roberts|first=W. K.|last2=Darnell|first2=R. B.|publisher=|year=2004|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nature.com/articles/nrc1255|title=Paraneoplastic neurological degenerations: keys to tumour immunity|date=1. 1. 2004|accessdate=17. 8. 2018|website=Nature Reviews Cancer|publisher=|last=Albert|first=M. A.|last2=Darnell|first2=R. B.}}</ref> Bolniki začnejo kazati znake, ko ta imunski odziv prekine imunsko toleranco in začne napadati normalno tkivo, ki izraža ta (nevronski) protein. Okrajšava PNS se včasih uporablja za paraneoplastični sindrom, pogosteje pa za periferni živčni sistem. == Znaki in simptomi == Simptomi paraneoplastičnega sindroma se kažejo na štiri različne načine: endokrine, nevrološke, mukokutane in hematološke. Najpogostejši je zvišana telesna temperatura (zaradi sproščanja endogenih pirogenov, ki so pogosto povezani z limfokini ali tkivnimi pirogeni). Pogosto pa celotna slika vključuje več simptomov, ki lahko simulirajo bolj pogosta benigna stanja.<ref>{{Navedi splet|url=https://emedicine.medscape.com/article/280744-overview#a3|title=Paraneoplastic Syndromes|date=23. 12. 2017|accessdate=17. 8. 2018|website=Medscape|publisher=|last=Santacroce|first=Luigi|last2=El-Deiry|first2=Wafik S.}}</ref> === Endokrini === Zaradi endokrine disfunkcije se lahko pojavijo Cushingov sindrom, sindrom neprimernega izločanja antidiuretičnega hormona, hiperkalciemija, hipoglikemija, karcinoidni sindrom in hiperaldosteronizem.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://emedicine.medscape.com/article/280744-overview#a5|title=Etiology|date=23. 12. 2017|accessdate=17. 8. 2018|website=Medscape|publisher=|last=Santacroce|first=Luigi|last2=El-Deiry|first2=Wafik S.}}</ref> === Nevrološki === Zaradi nevrološke disfunkcije se lahko pojavijo Lambert Eatonov miastenični sindrom, paraneoplastična cerebelarna degeneracija, encefalomielitis, limbični encefalitis, encefalitis možganskega debla, opsoklonus mioklonus ataksija, encefalitis na anti-NMDA receptorjih in polimiozitis.<ref name=":0" /> === Mukokutani === Zaradi mukokutane disfunkcije se lahko pojavijo akantozis nigricans, dermatomiozitis, Leser-Trelatov znak, nekrolitični migrirajoči eritem, Sweetov sindrom, Floridna kožna papilomatoza, pioderma gangrenosum in pridobljena splošna hipertrihoza. Kožni problemi v sklopu paraneoplastičnega sindroma se kažejo v obliki srbenja (hipereozinofilija), oslabljenega imunskega sistema (latentni varicella-zoster virus v senzoričnih ganglijih), tumorjev trebušne slinavke (ki povzročijo maščobno nekrozo podkožnih tkiv, izločanje prostaglandinov in kožno melanozo (ne more se izločiti z urinom, pride do sivega do črno-modrega obarvanja kože)).<ref name=":0" /> === Hematološki === Zaradi hematološke disfunkcije se lahko pojavijo granulocitoza, policitemija, Trousseaujev znak, nebakterijski trombotični endokarditis in anemija. V sklopu paraneoplastičnega sindroma pride do povečanja eritropoetina (EPO), ki se lahko pojavi kot odziv na hipoksijo ali ektopično produkcijo oziroma spremenjeno razgradnjo EPO. Eritrocitoza je pogosta v jetrih, ledvicah, nadledvičnih žlezah, pljučih, priželjcu in osrednjem živčevju (kot tudi pri ginekoloških tumorjih in miosarkomih).<ref name=":0" /> === Drugo === Zaradi fiziološke disfunkcije se lahko poleg zgoraj naštetih nepravilnosti pojavijo še membranski glomerulonefritis, osteomalacija, povzročena s tumorjem, Staufferov sindrom, neoplastična zvišana telesna temperatura in večorganska avtoimunost, povezana s timomom. Lahko so revmatološke (hipertrofična osteoartropatija), ledvične (sekundarna ledvična amiloidoza in sedimentacija imunskih kompleksov v nefronih) in gastrointestinalne (produkcija molekul, ki vplivajo na prebavo in sekretorno aktivnost prebavnega trakta).<ref name=":0" /> == Mehanizem == Mehanizem paraneoplastičnega sindroma se od primera do primera razlikuje, vendar pa se nepravilnosti pojavijo, ko nastane tumor. Paraneoplastični sindrom se pogosto pojavi skupaj z rakom kot posledica aktivacije imunskega sistema. V tem primeru lahko telo proizvede protitelesa proti tumorju, na katerega se neposredno vežejo in ga uničujejo. Motnje lahko nastanejo tudi pri navzkrižni reakciji protiteles z normalnimi tkivi in njihovem uničevanju.<ref>{{Navedi splet|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/ana.20269|title=Paraneoplastic antibodies coexist and predict cancer, not neurological syndrome|date=|accessdate=17. 8. 2018|website=Wiley Online Library|publisher=|last=Pittock|first=Sean J.|last2=Kryzer|first2=Thomas J.|last3=Lennon|first3=Vanda A.}}</ref> == Diagnoza == Diagnostično testiranje pri morebitnem paraneoplastičnem sindromu je odvisno od simptomov in raka, na katerega se sumi. Diagnoza je lahko težavna pri bolnikih, pri katerih paraneoplastičnih protiteles ni mogoče odkriti. V odsotnosti teh protiteles so lahko v pomoč pri postavitvi diagnoze [[magnetna resonanca]], PET, ledvična punkcija in elektrofiziologija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uptodate.com/contents/overview-of-paraneoplastic-syndromes-of-the-nervous-system|title=Overview of paraneoplastic syndromes of the nervous system|date=6. 12. 2016|accessdate=18. 8. 2018|website=UpToDate|publisher=|last=Dalmau|first=Josep|last2=Rosenfield|first2=Myrna R.}}</ref> === Tipi === {| class="wikitable" |+Simptomi in znaki paraneoplastičnega sindroma z vzroki !Vrsta sindroma !Sindrom !Vrste raka, ki so lahko vzrok !Vzročni mehanizem |- | rowspan="6" |Endokrini<ref>{{Navedi splet|url=https://meshb.nlm.nih.gov/record/ui?name=Paraneoplastic%20endocrine%20syndromes|title=Paraneoplastic Endocrine Syndromes|date=|accessdate=18. 8. 2018|website=US National Library of Medicine|publisher=|last=|first=}}</ref> |[[Cushingov sindrom]] |Drobnocelični pljučni rak<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Robbins Basic Pathology|url=https://archive.org/details/robbinsbasicpath0000unse_q0t1|last=Mitchell|first=Richard Sheppard|last2=Kumar|first2=Vinay|last3=Abbas|first3=Abul K.|last4=Fausto|first4=Nelson|publisher=Saunders|year=2007|isbn=1-4160-2973-7|location=Philadelphia|page=|cobiss=}}</ref> [[Rak trebušne slinavke]]<ref name=":1" /> Živčni tumorji<ref name=":1" /> Timom |Ektopični ACTH in ACTH-ju podobna snov |- |Sindrom neustreznega izločanja antidiuretičnega hormona |Drobnocelični pljučni rak<ref name=":1" /> Malignomi v centralnem živčnem sistemu<ref name=":1" /> |Antidiuretični hormon<ref name=":1" /> |- |[[Hiperkalcemija]] |[[Pljučni rak]] (tipično skvamozne celice)<ref name=":1" /> [[Rak dojke]]<ref name=":1" /> Rak ledvic in sečnega mehurja<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://ascopubs.org/doi/10.1200/JOP.2016.011155|title=Cancer-Related Hypercalcemia|date=|accessdate=18. 8. 2018|website=Journal of Oncology Practice|publisher=|last=Goldner|first=Whitney}}</ref> Multipli mielom (lahko neodvisno od osteolitičnih lezij) Odrasla T-celična levkemija/limfom<ref name=":1" /> [[Rak jajčnika]]<ref name=":1" /> Skvamoznocelični rak (npr. pljuča, glava, vrat, požiralnik)<ref name=":1" /><ref name=":2" /> |PTHrP (s paratiroidnim hormonom povezan protein) - TGF-α, TNF, IL-1<ref name=":1" /> |- |[[Hipoglikemija]] |Fibrosarkom<ref name=":1" /> Drugi mezenhimalni sarkomi<ref name=":1" /> Inzulinom Hepatocelularni rak<ref name=":1" /> |Inzulin ali inzulinu podobna snov<ref name=":1" /> ali velika molekula IGF-II |- |Karcinoidni sindrom |Bronhialni adenom (karcinoidni tip)<ref name=":1" /> [[Rak trebušne slinavke]]<ref name=":1" /> [[Rak želodca]]<ref name=":1" /> |Serotonin, bradikinin<ref name=":1" /> |- |Hiperaldosteronizem |Adrenalni adenom/[[Connov sindrom]] Nehodgkinov limfom [[Rak jajčnika]] Pljučne težave |Aldosteron<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJM200105173442017|title=Paraneoplastic Hyperaldosteronism Associated with Non-Hodgkin's Lymphoma|date=|accessdate=18. 8. 2018|website=New England Journal of Medicine|publisher=|last=Mulatero|first=P.|last2=Rabbia|first2=F.|last3=Veglio|first3=F.}}</ref> |- | rowspan="8" |Nevrološki<ref>{{Navedi splet|url=https://meshb.nlm.nih.gov/record/ui?name=Nervous%20system%20paraneoplastic%20syndromes|title=Paraneoplastic Syndromes, Nervous System|date=|accessdate=19. 8. 2018|website=US National Library of Medicine|publisher=|last=|first=}}</ref> |Lambert-Eatonov miastenični sindrom |Drobnocelični pljučni rak |Imunološko |- |Paraneoplastična cerebelarna degeneracija |[[Pljučni rak]] [[Rak jajčnika]] [[Rak dojke]] [[Hodgkinov limfom]] | |- |Encefalomielitis | |Vnetje možganov in hrbtenjače |- |Limbični encefalitis |Drobnocelični rak pljuč | |- |Encefalitis možganskega debla |[[Pljučni rak]] [[Rak testisa]] |Antinevronska protitelesa (anti-Hu, anti-Ri in anti-Ma2). Nekatere oblike se lahko obvlada z imunoterapijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs11940-013-0221-1|title=Paraneoplastic Brain Stem Encephalitis|date=3. 2. 2013|accessdate=19. 8. 2018|website=Springer|publisher=|last=Blaes|first=Franz}}</ref> |- |Opsoklonus mioklonus ataksija |[[Rak dojke]] [[Rak jajčnika]] Drobnocelični rak pljuč Nevroblastom (pri otrocih) |Avtoimunska reakcija proti proteinu, ki veže RNA, Nova-1<ref>{{Navedi splet|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/0896627393900775|title=Nova, the paraneoplastic Ri antigen, is homologous to an RNA-binding protein and is specifically expressed in the developing motor system|date=|accessdate=19. 8. 2018|website=Cell|publisher=|last=Buckanovich|first=Ronald J.|last2=Posner|first2=Jerome B.|last3=Darnell|first3=Robert B.}}</ref> |- |Encefalitis anti-NMDA receptorjev |Teratom<ref>{{Navedi splet|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/ana.21050|title=Paraneoplastic anti–N‐methyl‐D‐aspartate receptor encephalitis associated with ovarian teratoma|date=|accessdate=19. 8. 2018|website=Wiley Online Library|publisher=|last=Dalmau|first=Josep|last2=Tüzün|first2=Erdem}}</ref> |Avtoimunska reakcija na NMDA-receptorske podenote |- |Poliomiozitis |Nehodgkinov limfom [[Pljučni rak]] [[Rak mehurja]] | |- | rowspan="8" |Mukokutani<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/9208889|title=Mucocutaneous paraneoplastic syndromes.|date=24. 6. 1997|accessdate=19. 8. 2018|website=PubMed|publisher=|last=Cohen|first=P. R.|last2=Kurzrock|first2=R.}}</ref> |Akantozis nigricans |[[Rak želodca]]<ref name=":1" /> [[Pljučni rak]]<ref name=":1" /> [[Rak maternice]]<ref name=":1" /> |Imunološko<ref name=":1" /> Izločanje epidermalnega rastnega faktorja |- |Dermatomiozitis |Bronhogeni rak<ref name=":1" /> [[Rak dojke]]<ref name=":1" /> [[Rak jajčnika]] [[Rak trebušne slinavke]] [[Rak želodca]] [[Rak debelega črevesa in danke]] NeHodgkinov limfom<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(00)03540-6/abstract|title=Frequency of specific cancer types in dermatomyositis and polymyositis: a population-based study|date=13. 1. 2001|accessdate=19. 8. 2018|website=The Lancet|publisher=|last=Hill|first=Catherine L.|last2=Zhang|first2=Yuqing|last3=Sigurgeirsson|first3=Bardur}}</ref> |Imunološko<ref name=":1" /> |- |Leser-Trelatov znak | | |- |Nekrolitični migrirajoči eritem |Glukagunom | |- |Sweetov sindrom | | |- |Floridna kožna papilomatoza | | |- |Pioderma gangrenosum | | |- |Pridobljena splošna hipertrihoza | | |- | rowspan="3" |Hematološki<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/9208888|title=Hematological paraneoplastic syndromes.|date=24. 6. 1997|accessdate=19. 8. 2018|website=PubMed|publisher=|last=Staszewski|first=H.}}</ref> |Granulocitoza | |G-CSF |- |Policitemija |[[Rak ledvic]]<ref name=":1" /> Cerebelarni hemangiom<ref name=":1" /> Hepatocelularni rak<ref name=":1" /> |[[Eritropoetin]]<ref name=":1" /> |- |Trosseaujev znak |[[Rak trebušne slinavke]]<ref name=":1" /> Bronhogeni rak<ref name=":1" /> |Mucini, ki aktivirajo strjevanje, drugi<ref name=":1" /> |} == Viri == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Okvare in pomanjkljivosti imunskega sistema]] l2nhodfb1qgph014utgl8p4ajpusllf 0 455625 6760110 5078486 2026-10-03T19:56:21Z Yerpo 8417 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]]: "*" s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6760110 wikitext text/x-wiki * [[Aleksandra Bizjak Končar]] * [[Boris Kern]] * [[Franc Marušič]] * [[Maja Melinc Mlekuž]] * [[Petra Mišmaš]] * [[Matic Pavlič]] * [[Marko Simonović]] * [[Penka Stateva]] * [[Arthur Stepanov]] * [[Rok Žaucer]] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih jezikoslovcev]] * [[Seznam jezikoslovcev]] [[Kategorija:Seznami jezikoslovcev]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici|*]] mhschrzkx8byn9n3r5lp73limqz5ofs 0 460948 6760005 6277662 2026-10-03T12:21:21Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika; pp {{DEFAULTSORT}} 6760005 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = Lazar Branković, Esphigmenou charter (1429).jpg | caption = Lazar Branković na listini iz samostana Esfigmenu na gori Atos | birth_name = | reign = 1456–1458 | birth_date = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | title = [[Despot]] | predecessor = [[Đurađ Branković]] | successor = [[Stefan Branković]] | royal house = [[Brankovići]] | religion = [[Pravoslavje|pravoslavna]] | spouse = despotinja Helena Paleologina | issue = Marija, Milica, Jerina | father = [[Đurađ Branković]] | mother = Irena Kantakuzena }} '''Lazar Branković''' ([[Srbščina|srbsko]] Лазар Бранковић) je bil od leta 1456 do 1458 despot [[Srbski despotat|Srbskega despotata]] in knez [[Raša|Raše]], * okoli [[1421]], [[Beograd]], [[Srbski despotat]], † [[20. januar]] [[1458]], [[Smederevo]], Srbski despotat. Bil je tretji sin despota [[Đurađ Branković|Đurađa Brankovića]] in njegove žene Irene Kantakuzene. Nasledil ga je starejši brat [[Stefan Branković]]. ==Življenjepis== [[Slika:Serbian despotate 1455 1459.png|levo|thumb|250px|Srbski despotat v letih 1455-1459]] Lazarjeva starejša brata [[Grgur Branković|Grgur]] in [[Stefan Branković|Stefan]] sta bila na ukaz sultana [[Murat II.|Murata II.]] leta 1441 oslepljena. Lazar je postal očetov naslednik verjetno ravno zato, ker je bil njegov edini nepohabljeni sin. Đurađ je umrl 24. decembra 1456. Lazarjevo kratko vladavino so zaznamovali predvsem družinski spori z materjo in sorojencema. Lazar je leta 1457 prisegel zvestobo [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmedu II.]], sinu in nasledniku Murata II. S prisego je verjetno poskušal preprečiti osmansko invazijo na Srbijo. Razen tega je med svojim vladanjem imenoval [[Mihailo Anđelović|Mihaila Anđelovića]] iz rodbine Anđelović za [[Srbski despotat#Državna uprava|velikega čelnika]]. Mahailo je bil po Lazarjevi smrti nekaj časa tudi načelnik regentskega sveta, v katerem so bili razen njega še Stefan Branković in Lazarjeva vdova Helena Paleologina.<ref>Андрија Веселиновић. ''Држава српских деспота''. Завод за уџбенике и наставна средства, Београд (2006). ISBN 86-17-12911-5.</ref> Lazar je umrl 20. februarja 1458. Vzrok smrti ni znan. ==Družina== Lazar in njegovi sorodniki so v rokopisu v [[Vatikanska knjižnica|Vatikanski knjižnici]] imenujejo "Dell'Imperadori Constantinopolitani" (konstantinopelski imperatorji). Rokopis je znan tudi kot [[Massarellijev rokopis]], ker so ga odkrili med rokopisi škofa Angela Massarellija (1510–1566). Massarelli je bil generalni tajnik [[Tridentinski koncil |Tridentinskega koncila]], ki je vodil dnevnik dogajanj na koncilu.<ref>''"The Archives: the past & the present", section "The Council of Trent"''. Arhivirano 3. januarja 2008 na Wayback Machine.</ref> Massarellijev rokopis ga omenja kot sina Đurađa Brankovića in Irene Kantakuzene. Njeno materinstvo je za nekatere zgodovinarje vprašljivo, ker je bil Đurađ pred njo poročen s hčerko Ivana IV. Trabzonskega. Dvom ni potrjen v nobenem primarnem viru. Razen tega je bil Ivan IV. rojen med letoma 1395 in 1417 in zato do 1410. let ni mogel biti stari oče. 11. septembra 1429 je Đurađ doniral samostanu Esfigmenu na gori Atos. V darovnici so omenjena imena soproge Irene in petih otrok. Ista imena omenja tudi Masarellijev rokopis. Druga rodoslovja omenjajo tudi šestega otroka, Todorja Brankovića, ki je verjetno zelo kmalu umrl in zato med sorojenci ni omenjen. Najstarejši otrok je bil Grgur Branković, ki ga dokument iz leta 1429 imenuje despot. Raziskave kažejo, da je bil Grgur imenovan za guvernerja z Brankovići povezanih posesti v južni [[Srbija|Srbiji]]. Na položaj naj bi ga imenoval Murat II. leta 1439. Aprila 1441 je bil obtožen zarotništva proti Muratu II. in njegovo guvernerstvo se je končalo. Zaprli so ga v ječo v [[Amasya|Amasyi]] in ga 8. maja 1441 oslepili.<ref>Fine 1994, str. 531.</ref> Po zapisih [[Franc Miklošič|Frana Miklošiča]] v ''"Monumenta Serbica Spectantia Historiam Serbiae, Bosniae, Ragusii"'' iz leta 1858 so bili Grgur in njegovi bratje sopodpisniki Đurađeve listine, s katero je potrdil privilegije [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]]. Listina ima datum 17. september 1445.<ref>Miklošič 1858, str. 433.</ref> Grgur se je zatem pod imenom German umaknil v samostan<ref>Schwennicke 1978, str. 180.</ref> in se leta 1458 vrnil z zahtevo, da on in njegov sin postaneta naslednika izpraznjenega prestola [[Raša (razločitev)|Raše]].<ref>Fine 1994, str. 574.</ref> Massarellijev rokopis omenja, da Grgur ni bil poročen, kasnejša rodoslovja pa omenjajo njegovo ženo Jelisaveto. Grgurjev verjetno nezakonski sin Vuk Grgurević je bil kasneje naslovni srbski despot (1471–1485). Massarellijev rokopis za Grgurjem omenja Lazarjevo starejšo sestro [[Mara Branković|Maro Branković]], eno od žena Murata II. Za njo sta omenjena [[Stefan Branković]] in sestra Cantacuzina. Njeno ime je polatinjen priimek njene matere Irene. Kasnejša rodoslovja jo imenujejo Katarina. Poročena je bila z [[Ulrik II. Celjski|Ulrikom II. Celjskim]]. Lazar je omenjen kot peti in zadnji Đurađev otrok. Lazar se je leta 1446 poročil s Heleno Paleologino Morejsko,<ref>Nicol 1968, str. 220.</ref> hčerko [[Morejski despotat|morejskega]] despota Tomaža Paleologa in Katarine Zaccaria iz [[Ahajska kneževina|Ahajske kneževine]]. Z nji je imel tri hčerke: * Heleno (Marijo), poročeno z bosanskim kraljem Stefanom Tomaševićem * Milico, poročeno z Leonardom III.Toccom Epirskim<ref>Babinger 1975, str. 383.</ref> * Jerino, poročeno z Gjonom Kastriotijem II.<ref>Nicol 1968, str. 225.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{navedi knjigo |title=Mehmed the Conqueror and His Time |url=https://archive.org/details/mehmedconqueror00fran |first=Franz |last=Babinger |editor-first=William C. |editor-last=Hickman |translator-first=Ralph |translator-last=Manheim |publisher=Princeton University Press |year=1978 }} *{{Citation |first=Franz |last=Miklosich |title=Monumenta Serbica Spectantia Historiam Serbiae, Bosniae, Ragusi |year=1858 |publisher=CCCL |page=433 |url=https://archive.org/details/monumentaserbica00mikluoft}} *{{Citation |first=Detlev |last=Schwennicke |title=Europäische Stammtafeln: Stammtafeln zur Geschichte der Europäischen Staaten| year=1978 |volume=3|page=180}} *{{cite journal|title=Despot Lazar Branković|author=Spremić Momčilo|journal=Zbornik radova Vizantološkog instituta |year=2013 |volume=50 |issue=2 |pages=899–912}} * {{navedi knjigo|last=Ćirković|first=Sima|authorlink=|year=2004|title=The Serbs|location=Malden|publisher=Blackwell Publishing|url=https://books.google.com/books?id=2Wc-DWRzoeIC}} * {{navedi knjigo|last=Fine|first=John Van Antwerp Jr.|authorlink=|title=The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest|year=1994|origyear=1987|location=Ann Arbor, Michigan|publisher=University of Michigan Press|url=https://books.google.com/books?id=LvVbRrH1QBgC}} * {{navedi knjigo|last=Sedlar|first1=Jean W.|title=East Central Europe in the Middle Ages, 1000-1500|year=1994|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|url=https://books.google.com/books?id=4NYTCgAAQBAJ}} *{{cite journal |title=The Family of Kantakouzenos |first=Donald M. |last=Nicol |journal=Dumbarton Oaks Studies |volume=Vol. 11 |publisher=Harvard University Press |year=1968 }} {{refend}} {{S-start}} {{S-hou|[[Brankovići]]||okoli 1421||20. januar 1458}} {{S-reg|}} {{S-bef|before=[[Đurađ Branković]]}} {{S-ttl|title= Despot Srbije |years=1456–1458}} {{S-aft|after=[[Stefan Branković]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Branković, Lazar}} [[Kategorija:Srbski plemiči]] [[Kategorija:Srbski despoti]] [[Kategorija:Vladarji v 15. stoletju]] 4gliq2fqsunwm25seflc7bqpivwp6fs 0 464004 6760231 6754889 2026-10-04T08:37:08Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6760231 wikitext text/x-wiki {{Infobox country | life_span = 1707–1800 | conventional_long_name = Velika Britanija | p1 = Kraljevina Anglija | flag_p1 = Flag of England.svg | p2 = Kraljevina Škotska | flag_p2 = Flag of Scotland (1542–2003).svg | s1 = Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske | flag_s1 = Flag of the United Kingdom.svg | flag_s2 = | s2 = | flag_s3 = | s3 = | image_flag = Flag of Great Britain (1707–1800).svg | flag_type = Zastava | image_coat = Coat of Arms of Great Britain (1714-1801).svg | symbol_type = Grb<br/>(1714—1801)]] | other_symbol = [[File:Coat of Arms of Great Britain in Scotland (1714-1801).svg|x100px]] | other_symbol_type = kraljevi grb Škotske: | image_map = Great_Britain_1789.svg | image_map_caption = Velika Britanija 1789; [[Kraljevina Irska]] in [[Elektorat Hanover]] svetlo zeleno | national_motto = {{native name|fr|Dieu et mon droit|nolink=on|italics=off|parensize=90%}}<br /> 'Bog in moja pravica'<ref>{{navedi splet |title=The Royal Coat of Arms |website=The Royal Family |date=15 January 2016 |url=https://www.royal.uk/coats-arms |access-date=19 November 2018}}</ref> | national_anthem = 'Bog ohrani kralja'{{Efn|There was no authorised version of the national anthem as the words were a matter of tradition; only the first verse was usually sung.<ref>{{navedi novice |date=15 January 2016 |title=National Anthem |url=https://www.royal.uk/national-anthem |access-date=4 June 2016 |newspaper=The Royal Family|last1=Berry |first1=Ciara }}</ref> No statute had been enacted designating "God Save the King" as the official anthem. In the English tradition, such laws are not necessary; proclamation and usage are sufficient to make it the national anthem. "God Save the King" also served as the royal anthem for certain royal colonies. The words ''King, he, him, his'' were replaced by ''Queen, she, her'' when the monarch was female.}}<br/>(od 1745)<br/><div style="display:inline-block;margin-top:0.4em;">[[File:Rufst du, mein Vaterland (1938).oga]]</div> | capital = [[London]]<br/>{{Small|{{Coord|51|30|N|0|7|W}}}} | official_languages = {{hlist | [[angleščina]] | francoščina{{Efn|Law French, based primarily on Old Norman and Anglo-Norman, was an official language in the courts until 1731.}} }} | regional_languages = {{Plainlist| *[[škotščina]] *[[valižanščina]] *[[škotska gelščina]] *[[Norn]] *[[kornijščina]] }} | demonym = [[Britanci]] | government_type = Unitarna parlamentarna ustavna monarhija | title_leader = [[Britanski kralji|kralj]] | leader1 = [[Ana Britanska|Ana]] | year_leader1 = 1707–1714 | leader2 = [[Jurij I. Britanski|Jurij I.]] | year_leader2 = 1714–1727 | leader3 = [[Jurij II. Britanski|Jurij II.]] | year_leader3 = 1727–1760 | leader4 = [[Jurij III.]] | year_leader4 = 1760–1800 | title_deputy = Predsednik vlade {{Small|(select)}} | deputy1 = Robert Walpole {{Small|(first)}} | year_deputy1 = 1721–1742 | deputy2 = William Pitt mlajši {{Small|(zadnji VB)}} | year_deputy2 = 1783–1800 | legislature = Parlament Velike Britanije | house1 = lordska zbornica | house2 = Spodnji dom | event_pre = [[Pogodba o uniji]] | date_pre = 22. julij 1706 | event_start = Acts o uniji | date_start = 1. maj | year_start = 1707 | event_end = Združitev z Irsko | date_end = 31. december | era = | year_end = 1800 | currency = [[Funt šterling]] | today = {{tree list}} * [[Združeno kraljestvo]] ** [[Anglija]] ** [[Škotska]] ** [[Wales]] {{tree list/end}} | footnote_a = {{Note|a}} Monarh Anglije in Škotske od 1702 do 1707 | footnote_b = {{Note|b}} Do leta 1820 je bil monarh Združenega kraljestva | religion = [[Protestantizem]] {{Small|(Angleška cerkev<ref>{{navedi knjigo |last=Carey |first=Hilary M. |title=God's Empire: Religion and Colonialism in the British World, c.1801–1908 |url=https://archive.org/details/godsempirereligi0000care |publisher=Cambridge University Press |year=2011 |isbn=9781139494090 |page=[https://archive.org/details/godsempirereligi0000care/page/41 41] |ol=27576009M |author-link=}}</ref> [[Škotska cerkev]])}} | iso3166code = omit }} '''Kraljevina Velika Britanija''', uradno '''Velika Britanija''', je bila suverena država v zahodni Evropi od leta 1707<ref name="Act of Union 1707 article I">{{Citation |last=Parliament of the Kingdom of England |title=Union with Scotland Act 1706 Article I |url=http://www.legislation.gov.uk/aep/Ann/6/11 |work=[[legislation.gov.uk]] |quote=That the two Kingdoms of England and Scotland shall upon the First day of May which shall be in the year One thousand seven hundred and seven and forever after be united into one Kingdom by the name of Great Britain..."}}</ref> do konca leta 1800. Država je bila ustanovljena s Pogodbo o uniji iz leta 1706 in ratificirana z akti o uniji iz leta 1707, ki je združil kraljevini Anglijo (ki je vključevala Wales) in Škotsko v enotno kraljestvo, ki je obsegalo celoten otok [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in njene obrobne otoke, z izjemo otoka [[Man]] in [[Kanalski otoki|Kanalskih otokov]]. Unitarno državo je upravljal en sam parlament v Westminstrski palači, vendar sta ostala v uporabi ločena pravna sistema - angleško in škotsko pravo. Nekdanji ločeni kraljestvi sta bili v osebni uniji od leta 1603 »zveze kron«, ko je [[Jakob I. Angleški|Jakob VI. Škotski]] postal kralj Anglije in kralj Irske. Od Jakobove vladavine, ki se je prvi imenoval »kralj Velike Britanije«, sta angleški in škotski parlament večkrat poskušala skleniti politično unijo med dvema celinskima britanskima kraljestvoma in sta jo prekinila. Kraljica Ana (vladala 1702–1714) ni dala jasnega protestantskega dediča in je ogrozila nasledstveno linijo, saj so se zakoni o nasledstvu v obeh kraljestvih razlikovali in ogrožala vrnitev rimskokatoliške družine [[Stuarti|Stuart]] na prestol Škotske, izgnan v [[Slavni revoluciji]] leta 1688. Nastalo kraljestvo je bilo v zakonodajni in [[personalna unija|personalni uniji]] s Kraljevino Irsko od svojega začetka, vendar se je parlament Velike Britanije uprl zgodnjim poskusom vključitve Irske v politično unijo. Prva leta novo združenega kraljestva so zaznamovala jakobitska vstaja, zlasti jakobitska vstaja leta 1715. Relativna nezmožnost ali nesposobnost hanovrskih kraljev je povzročila povečanje pooblastil parlamenta in novo vlogo, vlogo 'predsednika vlade', se je pojavil v času razcveta Roberta Walpola. Gospodarsko krizo »južnega morskega mehurčka« je povzročil propad družbe South Sea Company, zgodnje delniške družbe. Pohodi jakobitizma so se leta 1746 končali s porazom za stvar Stuartov. Hanovrska linija monarhov je dala imena jurijevski dobi in izraz ''jurijski'' se običajno uporablja v kontekstu družbene in politične zgodovine za jurijevsko arhitekturo. Izraz ''avgustinska literatura'' se pogosto uporablja za avgustejsko dramatiko, avgustejsko poezijo in avgustejsko prozo v obdobju 1700–1740. Izraz ''Augustan'' se nanaša na priznanje vpliva klasične latinščine iz starega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]].<ref>{{Citation |last=Lund |first=Roger D. |title=Ridicule, Religion and the Politics of Wit in Augustan England |date=2013 |chapter=Chapter 1 |publisher=Ashgate}}</ref> Zmaga v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]] je vodila do prevlade [[Britanski imperij|Britanskega imperija]], ki naj bi za več kot stoletje postal najpomembnejša svetovna sila. Velika Britanija je obvladovala [[Indijska podcelina|Indijsko podcelino]] s trgovinsko in vojaško širitvijo [[Britanska vzhodnoindijska družba|Vzhodnoindijske družbe]] v kolonialni Indiji. V vojnah proti Franciji je pridobila nadzor nad Zgornjo in Spodnjo [[Kanada|Kanado]], do poraza v ameriški vojni za neodvisnost pa je imela oblast tudi nad trinajstimi kolonijami. Od leta 1787 je Britanija začela kolonizacijo [[Novi Južni Wales|Novega Južnega Walesa]] z odhodom prve flote v procesu kazenskega prevoza v [[Avstralija|Avstralijo]]. Britanija je bila vodilna vojskujoča stran v francoskih revolucionarnih vojnah. Velika Britanija je bila združena v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske]] 1. januarja 1801 z akti o uniji iz leta 1800, ki sta jih sprejeli Velika Britanija in Irska pod [[Jurij III. Britanski|Jurijem III.]], da bi z njim združili Kraljevino Irsko. == Nastanek države == Leta 1702 je zasedla angleški prestol [[Ana Angleška]], zadnja predstavnica Stuartov. Z ratifikacijama angleškega in škotskega parlamenta je Ana leta 1707 združila svojo državo s Škotsko kraljevino ter s tem ustanovila Veliko Britanijo. Sestavljali so jo [[otok]] [[Velika Britanija]] in drugi manjši otoki Anglije in Škotske, z izjemo otoka [[Man]] in [[Kanalski otoki|Kanalskih otokov]]. Ana, zadnja vladarica Kraljevine Anglije, je postala prva kraljica Velike Britanije.<ref>Oppenheimer S.: ''Origins of the British''. Carroll & Graf 2006, ISBN 978-0-7867-1890-0 </ref> Ustanovni listini nove države<ref>{{Navedi splet |url=http://www.scotshistoryonline.co.uk/union.html |title=arhivska kopija |accessdate=2019-07-26 |archive-date=2002-07-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020712045730/http://www.scotshistoryonline.co.uk/union.html |url-status=dead }}</ref><ref>http://www.legislation.gov.uk/aep/Ann/6/11/contents</ref> izrecno določata ime ''Velika Britanija'', in sicer ''Britanija'' kot je bila dežela skozi zgodovino imenovana po prvotnih prebivalcih [[Briti]]h, ''velika'' pa za razločitev od celinske [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanije]]. Združenje kraljevin je bilo sicer pogodba med močno Anglijo in šibko Škotsko, vendar ugodna za obe strani. Anglija je uresničila svoj glavni namen, to je politično pridobitev Škotske, saj bi v slučaju neodvisnosti od angleške krone Škotska lahko sklepala zavezništva s sovražnimi državami. Škotska kraljevina je sicer skušala uveljaviti svojo besedo pri nasledstvu, vendar je bil njen primarni cilj sprostitev trgovine in pomorstva, ker je bilo dejansko od tega odvisno preživetje prebivalstva. Skupna država je tako bila odgovor na pričakovanja obeh strani, čeprav je bila nova administracija urejena v prid [[Angleži|Angležev]]: sedeži v novem parlamentu so bili namreč dodeljeni nesorazmerno, tako da glasovi vseh škotskih predstavnikov skupaj niso bili dovolj za kljubovanje angleški večini.<ref>Riley P. W.: ''The union of England and Scotland: a study in Anglo-Scottish politics of the eighteenth century'', Manchester University Press 1978, ISBN 9780719007279</ref> Zaradi tega in tudi zaradi zavesti, da Anglija gmotno podkupuje škotske oblastnike, je bilo škotsko ljudstvo nasprotno združitvi. Prišlo je do demonstracij v [[Edinburg]]u in [[Glasgow]]u. Podpis pogodbe je bil za ljudi uvajanje [[vojno pravo|vojnega prava]] (''imposition of martial law''). ==''Act of Settlement'' in ''Act of Security''== Združitev kraljevin je zahtevala razne prilagoditve v javni upravi, pa tudi v politiki. Največ problemov je nastalo v zvezi z določanjem pravic do nasledstva na prestolu. Angleški parlament je že leta 1701 (torej leto pred smrtjo [[Viljem III. Angleški|Viljema III.]]) odobril [[zakon]] o nasledstvu na angleškem in irskem prestolu, imenovan ''Act of Settlement'', ki je med drugim priznaval pravico do nasledstva samo [[protestantizem|protestantskim]] naslednikom angleških kraljev. V odgovor je leta 1702 irski parlament izdal ''Act of Security'', s katerim je zahteval, da se za nasledstvo kraljice Ane upoštevajo tudi protestantski potomci škotskih kraljev in ne samo angleških. Naslednjega leta je škotski parlament odpovedal [[davek|davčne]] dajatve in zagrozil z odpoklicen kontingenta vojakov, ki je bil vključen v [[John Churchill, prvi vojvoda Marlborough|Marlboroughove]] čete na bojiščih [[španska nasledstvena vojna|španske nasledstvene vojne]], dokler bi ne dobil kraljevega pristanka na ''Act of Security''. V odgovor so Angleži prekinili trgovske zveze in prosto gibanje prebivalstva med državama do preklica akta.<ref>Lynch M.: ''Scotland: A New History'', Pimlico 1992, ISBN 0-7126-9893-0</ref> Razmere so se uredile leta 1707 s podpisom dogovora ''Acts of Union'', ki je oba parlamenta združil v novonastali parlament Velike Britanije s sedežem v Westminstrski palači v Londonu. Razen političnih in administrativnih problemov je bilo rešeno tudi nasledstveno vprašanje. Angleži so dosegli priznanje [[Sofija Hannoverska|Sofije Hannoverske]], sestre [[Karel I. Angleški|Karla I. Angleškega]], in njenih potomcev za naslednike na anglo-irskem prestolu. Škoti so pridobili ugodne trgovinske dogovore, najpomembnejši od katerih jim je dovoljeval dostop do prekomorskih trgov. Pripomniti le treba, da je utrditev trgovskega poslovanja pomenila za Škotsko predvsem politično emancipacijo, saj se je število poslancev v parlamentu tedaj določalo na podlagi davčnega priliva, se pravi da je boljše gospodarstvo povzročalo višjo obdavčitev in poslednično višanje števila predstavnikov v parlamentu. ==Nasledstvo na prestolu== Kakor je zahteval ''Act of Settlement'', je po smrti kraljice Ane zasedel prestol Georg Ludwig von Hannover, sin že pokojne Sofije Hannoverske, z imenom [[Jurij I. Britanski]]. Vladal je do smrti leta 1727, ko ga je nasledil sin Georg Augustus z imenom [[Jurij II. Britanski]] (do smrti leta 1760). Po njegovi smrti je postal kralj njegov vnuk George William Frederick, prvi Hannover rojen na Angleškem, kot [[Jurij III. Britanski]]. Za časa Jurija III. je bila leta 1801 kraljevina združena s kraljevino Irsko in je tako postala [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske]]. Jurij III. je ostal na prestolu do smrti leta 1820, to je kar 60 let, s čimer je postal do tedaj najdlje vladajoči kralj. Značilnost osemnajstega stoletja za angleško krono je postopni prehod oblasti od kraljev na parlament.<ref>Villani P.: ''L'età contemporanea'', Bologna 1983-1993, ISBN 88-15-02704-1</ref> Vzroki so bili najprej skromna sposobnost vladanja kraljice Ane, ki se je vse pogosteje zanašala na dvorno spletkarjenje in na mnenja ministrov, nato nepopularni absolutizem njenega naslednika, navajenega na nemške razmere, slednjič pa tudi družinski spori med Jurijem II. in njegovim sinom, kar je postavilo v ospredje dogajanj prve ministre, predvsem [[Robert Walpole|Roberta Walpole]]. Jurij III., ki se je moral soočati s težkimi vojnimi problemi in [[ameriška vojna za neodvisnost|ameriško revolucijo]], ni več mogel osebno odločevati o državni politiki: oblast je dejansko že bila v rokah parlamenta.<ref>Brooke J.: ''King George III'', New York 1972, OCLC 427421</ref> ==Širitev kolonialnih posestev == V osemnajstem stoletju je bila Velika Britanija [[kolonializem|kolonialna]] velesila, v politični in gospodarski konkurenci s [[Francija|Francijo]] bodisi v [[Evropa|Evropi]] kot predvsem v prekomorskih posestvih. Ko se je vnela španska nasledstvena vojna, je Velika Britanija sklenila zavezništvo z [[Republika Nizozemska|Združenimi Holandskimi provincami]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]] proti Franciji. S koncem vojne 1713. je Velika Britanija pridobila [[Gibraltar]], [[Minorka|Minorko]] in večja ozemlja v [[Severna Amerika|Ameriki]], kakor tudi več ugodnih trgovskih sporazumov. Posebno pomembno je bilo mednarodno priznanje pravice do nasledstva na kraljevem prestolu izključno protestantskim upravičencem. Vsekakor je v tej dobi Velika Britanija osvojila najpomembnejše pomorske zveze na svetu, kar je predstavljalo absolutno vojaško in trgovinsko prednost na morju in uveljavitev njene diplomacije v odnosih z Ameriko in daljnim vzhodom.<ref>Holmes G.: ''Britain after the Glorious Revolution 1689–1714'', The Macmillan Press Ltd 1969, ISBN 0-333-10602-4</ref> Čeprav sega pridobivanje kolonij, oziroma postopno širjenje ozemlja, še v 15. stoletje, lahko šele po nastanku kraljevine Velike Britanije govorimo o [[Britanski imperij|britanskem imperiju]], ki je pozneje, na višku razvoja, obsegal skoraj tretjino svetovne površine. To je bilo mogoče prav zaradi britanske hegemonije na morju in uvedbe [[merkantilizem|merkantilizma]], ki sta glavni značilnosti britanskega gospodarstva v tem obdobju.<ref>Andrews K.: ''Trade, Plunder and Settlement: Maritime Enterprise and the Genesis of the British Empire, 1480–1630'', Cambridge University Press 1984, ISBN 0-521-27698-5</ref> Pomembne kolonialne pridobitve je država dosegla s [[Sedemletna vojna|sedemletno vojno]] (1756-1763), ob koncu katere je Francija morala odstopiti Veliki Britaniji vsa ozemlja vzhodno od [[Misisipi]]ja in okrog [[Velika jezera|Velikih jezer]]. Tem je treba prišteti še [[Florida|Florido]], ki jo je Španija odstopila v zameno za francoska ozemlja zahodno od Misisipija. [[Britanci]] in [[Francozi]] so se medtem borili tudi na drugi strani sveta, v [[Indija|Indiji]] ([[karnatske vojne]]). Tudi tam je Francija morala popustiti; čeprav je formalno ohranila svoja trgovska oporišča, je morala priznati britansko upravo, s čimer je posredno sprejela nadoblast Velike Britanije. Dejansko je to pomenilo uvod v poznejšo osvojitev celotne Indije s strani britanskega imperija.<ref>Anderson F.: ''The War That Made America: A Short History of the French and Indian War'', (2006) </ref> Leta 1770 je Velika Britanija proglasila za svojo last nedavno odkrito [[Avstralija|Avstralijo]] in [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]]. Leta 1784 so dospeli tja prvi britanski naseljenci in po štirih letih prvi deportiranci v [[delovno taborišče|delovna taborišča]]<ref>Atkinson A.: ''The first plans for governing New South Wales, 1786–87'', Australian Historical Studies, vol.24, no.94, April 1990, pp. 22–40, p.31 </ref>. ==Ameriška revolucija== Velika Britanija je imela več kolonialnih posesti na ameriški celini, ki so sicer bila podvržena britanskemu davčnemu sistemu, a niso imela predstavnikov v parlamentu. Po sedemletni vojni so kolonije pričakovale razmah svoje trgovine proti bivšemu francoskemu ozemlju, a britanska vlada je s posebnim zakonom prepovedala razvoj trgovskih stikov s temi deželami<ref>Sagnac P.: ''La fin de l'Ancien Régime et la Révolution Américaine'' </ref>. Uradno opravičilo je bila nevarnost spopadov z domačini, kar pa ni prepričalo lokalnih oblasti. Vrhu tega so Britanci, ki so doživljali resno finančno krizo, dodatno obdavčili razne vrste blaga, ki so ga morale kolonije uvažati, na primer [[papir]], [[barvilo|barvila]] in [[svinec]]. To so bili glavni vzrok, da se je leta 1730 trinajst [[kolonija (geografija)|kolonij]] uprlo in zahtevalo [[neodvisnost]]. Poznejši [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bil temeljni vzrok ameriške revolucije prepričanje parlamenta, da ima popolno oblast nad pridobljenimi ozemlji, medtem ko so kolonije zagovarjale nepreklicno pravico do samoodločanja. Finančni in trgovinski problemi naj bi bili torej le izgovor za politično nasprotovanje.<ref>Jones M.A.: ''The limits of liberty: american history 1607-1992'', Oxford University Press 1995, OCLC 60114348. </ref> Po raznih spopadih so se leta 1776 te kolonije osamosvojile in ustanovile [[Združene države Amerike]]. Mednarodno so bile priznane leta 1783, notranja politična uprava pa je bila urejena z ustavo leta 1787. ==Francoska revolucija== V času obstoja Velike Britanije se je odigrala [[francoska revolucija]], ki je predstavljala nevarnost tudi za solidnost britanskega imperija. Po francoskem zgledu se je leta 1798 začela [[Irska revolucija (1798)|revolucija na Irskem]], ki pa ni uspela: Britanci so v njej videli samo potrebo, da se ozemlje uradno priključi Veliki Britaniji, kar se je po nekaj letih tudi uresničilo. Z letom 1801 je stopil v veljavo dogovor o združenju med Veliko Britanijo in Irsko kraljevino, s čimer je nastala nova država [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske]]. == Opombe == {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Kingdom of Great Britain}} * [https://web.archive.org/web/20110721181249/http://www.scottish.parliament.uk/corporate/history/SPTradition/treaty.htm The Treaty of Union], Scottish Parliament * [http://www.statutelaw.gov.uk/legResults.aspx?LegType=All+Legislation&searchEnacted=0&extentMatchOnly=0&confersPower=0&blanketAmendment=0&sortAlpha=0&PageNumber=0&NavFrom=0&activeTextDocId=1519711 Text of Union with England Act] * [http://www.statutelaw.gov.uk/legResults.aspx?LegType=All+Legislation&searchEnacted=0&extentMatchOnly=0&confersPower=0&blanketAmendment=0&sortAlpha=0&PageNumber=0&NavFrom=0&activeTextDocId=2078400 Text of Union with Scotland Act] [[Kategorija:Zgodovina Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1707]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1801]] 3tybfa5snyvc1drvgs6xmh0azs4m23u 0 469704 6760093 6701035 2026-10-03T18:35:37Z TadejM 738 slog v infopolju 6760093 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Žolčni kamen | image = Gallstones.png | caption = Žolčni kamni običajno nastanejo v [[žolčnik]]u in lahko povzročijo simptome, če zaprejo žolčna izvodila. | field = [[splošna kirurgija]] | synonyms = holelit, holecistolitiaza (žolčni kamni v žolčniku), holedoholitiaza (žolčni kami v žolčevodu)<ref name=Qui2013>{{navedi knjigo |last1=Quick |first1=Clive R. G. |last2=Reed |first2=Joanna B. |last3=Harper |first3=Simon J. F. |last4=Saeb-Parsy |first4=Kourosh |last5=Deakin |first5=Philip J. |title=Essential Surgery E-Book: Problems, Diagnosis and Management: With STUDENT CONSULT Online Access |date=2013 |publisher=Elsevier Health Sciences |isbn=9780702054839 |page=281 |url=https://books.google.ca/books?id=RYhRAAAAQBAJ&pg=PA281 |language=en}}</ref> | symptoms = nobeni, krčevita bolečia v desnem zgornjem kvadrantu [[trebuh]]a<ref name=NIH2013/><ref name=Lee2015/><ref name=WS2016/> | complications = [[holecistitis|vnetje žolčnika]], [[pankreatitis|vnetje trebušne slinavke]], [[hepatitis|vnetje jeter]]<ref name=NIH2013/><ref name=WS2016/> | onset = po 40.&nbsp;letu starosti<ref name=NIH2013/> | duration = | types = | causes = | risks = [[kontracepcijske tabletke]], [[nosečnost]], družinska anamneza, [[debelost]], [[sladkorna bolezen]], [[ciroza|bolezen jeter]], hitra izguba telesne mase<ref name=NIH2013/> | diagnosis = na podlagi simptomov, potrditev z [[ultrazvok]]om<ref name=NIH2013/><ref name=WS2016/> | differential = | prevention = zdrava telesna masa, prehrana z veliko vlakninami in malo [[enostavni ogljikovi hidrati|enostavnih ogljikovih hidratov]]<ref name=NIH2013/> | treatment = '''asimptomatsko''': brez<ref name=NIH2013/><br>'''bolečina''': operacija<ref name=NIH2013/> | medication = | prognosis = dobra po operaciji<ref name=NIH2013/> | frequency = 10–15&nbsp;% odraslih (razviti svet)<ref name=WS2016/> | deaths = }} <!-- Opredelitev in simptomi --> '''Žolčni kamen''' je [[kamen (medicina)|kamen]], ki nastane v [[žolčnik]]u iz sestavin [[žolč]]a.<ref name=NIH2013/> Izraz ''holelitiaza'' se lahko nanaša na prisotnost žolčnih kamnov ali na bolezen, ki jo povzročijo žolčni kamni.<ref name=NICE2014>{{cite journal|last1=Internal Clinical Guidelines Team|title=Gallstone Disease: Diagnosis and Management of Cholelithiasis, Cholecystitis and Choledocholithiasis. Clinical Guideline 188|date=oktober 2014|pmid=25473723|page=101}}</ref> Večina oseb z žolčnimi kamni (približno 80&nbsp;odstotkov) nima nikoli simptomov.<ref name=NIH2013/><ref name=Lee2015>{{cite journal|last1=Lee|first1=JY|last2=Keane|first2=MG|last3=Pereira|first3=S|title=Diagnosis and treatment of gallstone disease.|journal=The Practitioner|date=junij 2015|volume=259|issue=1783|pages=15–9, 2|pmid=26455113}}</ref> Kadar žolčni kamen zapre [[žolčevod]], se lahko pojavi [[biliarna kolika]] (napad žolčnih kamnov), krčevita bolečina v [[kvadrant (trebuh)|desnem zgornjem kvadrantu]] trebuha.<ref name=WS2016/> To se zgodi pri 1–4&nbsp;odstotkih oseb z žolčnimi kamni na leto.<ref name=WS2016/><!-- Quote = Biliary colic occurs in 1 to 4 % annually --> Komplikacije žolčnih kamnov lahko vključujejo vnetje žolčnika ([[holecistitis]]), vnetje [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]] ([[pankreatitis]]), [[zlatenica|zlatenico]] in okužbo žolčevoda ([[ascendentni holangitis]]).<ref name=WS2016/><ref name=NHS2018>{{navedi splet|title=Complications|url=https://www.nhs.uk/conditions/gallstones/complications/|website=nhs.uk|accessdate=13. maja 2018}}</ref> Simptomi teh zapletov lahko vključujejo bolečino, ki traja dlje kot pet ur, [[vročina|vročino]], rumenkasto obarvanje kože, bruhanje, temen [[urin]] in bledo [[feces|blato]].<ref name=NIH2013/> <!-- Vzrok in diagnostika --> Dejavniki tveganja za žolčne kamne vključujejo [[kontracepcijske tabletke]], [[nosečnost]], družinsko anamnezo žolčnih kamnov, [[debelost]], [[sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]], [[ciroza|bolezen jeter]] in hitro hujšanje.<ref name=NIH2013/> Sestavine žolča, iz katerih nastanejo žolčni kamni, vključujejo [[holesterol]], [[žolčne kisline]] in [[bilirubin]].<ref name=NIH2013/> Žolčni kamni, ki so zgrajeni predvsem iz holesterola, se imenujejo ''holesterolski kamni'', tisti, ki so zgrajeni predvsem iz bilirubina, pa se imenujejo ''pigmentni kamni''.<ref name=NIH2013>{{navedi splet|title=Gallstones|url=https://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/gallstones/Pages/facts.aspx|website=NIDDK|accessdate=27. julija 2016|date=November 2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160728005016/https://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/gallstones/Pages/facts.aspx|archivedate=28. julija 2016}}</ref><ref name=Lee2015/> Na žolčne kamne posumimo na podlagi simptomov,<ref name=WS2016/> diagnozo pa potrdimo z [[ultrazvok]]om.<ref name=NIH2013/> Komplikacije lahko prepoznamo na podlagi preiskav krvi.<ref name=NIH2013/> <!-- Preprečevanje in zdravljenje --> Tveganje za žolčne kamne se lahko zmanjša z ohranjanjem zdrave telesne mase s telesno dejavnostjo in [[zdrava prehrana|zdravo prehrano]].<ref name=NIH2013/> Če simptomov ni, zdravljenje običajno ni potrebno.<ref name=NIH2013/> Osebam z napadi žolčnih kamnov se običajno priporoča [[holecistektomija]] – operacijska odstranitev žolčnika.<ref name=NIH2013/> Ta se lahko opravi [[laparoskopska kirurgija|laparoskopsko]] (skozi več majhnih luknjic) ali skozi en sam večji rez, običajno v [[splošna anestezija|splošni anesteziji]].<ref name=NIH2013/> V redkih primerih, ko operacija ni mogoča, se lahko za raztopitev kamnov uporabijo zdravila ali pa se kamni razbijejo z [[litotripsija|litotripsijo]].<ref name=NIH2017Tx>{{navedi splet |title=Treatment for Gallstones |url=https://www.niddk.nih.gov/health-information/digestive-diseases/gallstones/treatment |website=National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases|date=november 2017}}</ref> <!-- Epidemiologija in prognoza --> V [[razviti svet|razvitih državah]] ima žolčne kamne od&nbsp;10 do 15&nbsp;odstotkov odraslih.<ref name=WS2016>{{cite journal|last1=Ansaloni|first1=L|title=2016 WSES guidelines on acute calculous cholecystitis.|journal=World Journal of Emergency Surgery : WJES|date=2016|volume=11|pages=25|pmid=27307785|doi=10.1186/s13017-016-0082-5|pmc=4908702}}</ref> V številnih delih Afrike pa je delež celo samo 3-odstoten.<ref>{{navedi knjigo |editor-first1=Ronnie A. |editor-last1=Rosenthal |editor-first2=Michael E. |editor-last2=Zenilman |editor-first3=Mark R. |editor-last3=Katlic |title=Principles and practice of geriatric surgery |date=2011 |publisher=Springer |location=Berlin |isbn=9781441969996 |page=944 |edition=2. |url=https://books.google.ca/books?id=VcgmpMZE6a8C&pg=PA944 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160815224542/https://books.google.ca/books?id=VcgmpMZE6a8C&pg=PA944|archivedate=2016-08-15}}</ref> Bolezni, povezane z žolčnikom in žolčnimi izvodili, je leta&nbsp;2013 imelo približno 104&nbsp;milijone ljudi (1,6&nbsp;odstotka svetovnega prebivalstva) in so povzročile 106.000 smrti.<ref>{{cite journal |last1=Vos |first1=Theo |collaboration=Global Burden of Disease Study 2013 Collaborators |title=Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 301 acute and chronic diseases and injuries in 188 countries, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013.|url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_the-lancet_august-22-28-2015_386_9995/page/743 |journal=[[The Lancet]]|date=22. avgusta 2015|volume=386|issue=9995|pages=743–800|pmid=26063472|doi=10.1016/s0140-6736(15)60692-4|pmc=4561509}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Naghavi |first1=Mohsen |collaboration=GBD 2013 Mortality and Causes of Death Collaborators |title=Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013.|url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_the-lancet_january-10-16-2015_385_9963/page/117 |journal=Lancet|date=10. januarja 2015|volume=385|issue=9963|pages=117–71|pmid=25530442|doi=10.1016/s0140-6736(14)61682-2|pmc=4340604}}</ref> Ženske imajo žolčne kamne pogosteje kot moški; žolčni kamni se pogosteje pojavljajo po 40.&nbsp;letu.<ref name=NIH2013/> [[Rasa in zdravje|Nekatere etnične skupine]] imajo žolčne kamne pogosteje kot druge.<ref name=NIH2013/> Tako ima žolčne kamne npr. 48&nbsp;odstotkov [[ameriški staroselci|ameriških staroselcev]].<ref name=NIH2013/> Prognoza po odstranitvi žolčnika je na splošno dobra.<ref name=NIH2013/> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Gallstones|Žolčni kamni}} * {{MedlinePlusEncyclopedia|100021_1|Gallbladder removal}} * [http://www.unboundmedicine.com/5minute/ub/view/5-Minute-Clinical-Consult/116129/all/Cholelithiasis 5-Minute Clinical Consult ''Cholelithiasis''] * [http://rad.usuhs.edu/medpix/cow_image.html?imageid=29001 cholelithiasis US] {{Webarchive|url=https://archive.today/20121212120939/http://rad.usuhs.edu/medpix/cow_image.html?imageid=29001 |date=2012-12-12 }} Classic gallstone with shadow and cholecystitis * [https://www.nytimes.com/health/guides/disease/acute-cholecystitis-gallstones/print.html Gallstones In-Depth Report] from nytimes.com. {{Medical resources | ICD10 = {{ICD10|K|80||k|80}} | ICD9 = {{ICD9|574}} | ICDO = | OMIM = 600803 | MedlinePlus = 000273 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 97 | DiseasesDB = 2533 | MeshID = D042882 }} [[Kategorija:Bolezni prebavil]] [[Kategorija:Bolečina v trebuhu]] [[Kategorija:Hepatologija]] {{normativna kontrola}} cgl876zf24sopn40kzzsm3m3ltontr7 6760094 6760093 2026-10-03T18:35:56Z TadejM 738 tn 6760094 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Žolčni kamen | image = Gallstones.png | caption = Žolčni kamni običajno nastanejo v [[žolčnik]]u in lahko povzročijo simptome, če zaprejo žolčna izvodila. | field = [[splošna kirurgija]] | synonyms = holelit, holecistolitiaza (žolčni kamni v žolčniku), holedoholitiaza (žolčni kami v žolčevodu)<ref name=Qui2013>{{navedi knjigo |last1=Quick |first1=Clive R. G. |last2=Reed |first2=Joanna B. |last3=Harper |first3=Simon J. F. |last4=Saeb-Parsy |first4=Kourosh |last5=Deakin |first5=Philip J. |title=Essential Surgery E-Book: Problems, Diagnosis and Management: With STUDENT CONSULT Online Access |date=2013 |publisher=Elsevier Health Sciences |isbn=9780702054839 |page=281 |url=https://books.google.ca/books?id=RYhRAAAAQBAJ&pg=PA281 |language=en}}</ref> | symptoms = nobeni, krčevita bolečina v desnem zgornjem kvadrantu [[trebuh]]a<ref name=NIH2013/><ref name=Lee2015/><ref name=WS2016/> | complications = [[holecistitis|vnetje žolčnika]], [[pankreatitis|vnetje trebušne slinavke]], [[hepatitis|vnetje jeter]]<ref name=NIH2013/><ref name=WS2016/> | onset = po 40.&nbsp;letu starosti<ref name=NIH2013/> | duration = | types = | causes = | risks = [[kontracepcijske tabletke]], [[nosečnost]], družinska anamneza, [[debelost]], [[sladkorna bolezen]], [[ciroza|bolezen jeter]], hitra izguba telesne mase<ref name=NIH2013/> | diagnosis = na podlagi simptomov, potrditev z [[ultrazvok]]om<ref name=NIH2013/><ref name=WS2016/> | differential = | prevention = zdrava telesna masa, prehrana z veliko vlakninami in malo [[enostavni ogljikovi hidrati|enostavnih ogljikovih hidratov]]<ref name=NIH2013/> | treatment = '''asimptomatsko''': brez<ref name=NIH2013/><br>'''bolečina''': operacija<ref name=NIH2013/> | medication = | prognosis = dobra po operaciji<ref name=NIH2013/> | frequency = 10–15&nbsp;% odraslih (razviti svet)<ref name=WS2016/> | deaths = }} <!-- Opredelitev in simptomi --> '''Žolčni kamen''' je [[kamen (medicina)|kamen]], ki nastane v [[žolčnik]]u iz sestavin [[žolč]]a.<ref name=NIH2013/> Izraz ''holelitiaza'' se lahko nanaša na prisotnost žolčnih kamnov ali na bolezen, ki jo povzročijo žolčni kamni.<ref name=NICE2014>{{cite journal|last1=Internal Clinical Guidelines Team|title=Gallstone Disease: Diagnosis and Management of Cholelithiasis, Cholecystitis and Choledocholithiasis. Clinical Guideline 188|date=oktober 2014|pmid=25473723|page=101}}</ref> Večina oseb z žolčnimi kamni (približno 80&nbsp;odstotkov) nima nikoli simptomov.<ref name=NIH2013/><ref name=Lee2015>{{cite journal|last1=Lee|first1=JY|last2=Keane|first2=MG|last3=Pereira|first3=S|title=Diagnosis and treatment of gallstone disease.|journal=The Practitioner|date=junij 2015|volume=259|issue=1783|pages=15–9, 2|pmid=26455113}}</ref> Kadar žolčni kamen zapre [[žolčevod]], se lahko pojavi [[biliarna kolika]] (napad žolčnih kamnov), krčevita bolečina v [[kvadrant (trebuh)|desnem zgornjem kvadrantu]] trebuha.<ref name=WS2016/> To se zgodi pri 1–4&nbsp;odstotkih oseb z žolčnimi kamni na leto.<ref name=WS2016/><!-- Quote = Biliary colic occurs in 1 to 4 % annually --> Komplikacije žolčnih kamnov lahko vključujejo vnetje žolčnika ([[holecistitis]]), vnetje [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]] ([[pankreatitis]]), [[zlatenica|zlatenico]] in okužbo žolčevoda ([[ascendentni holangitis]]).<ref name=WS2016/><ref name=NHS2018>{{navedi splet|title=Complications|url=https://www.nhs.uk/conditions/gallstones/complications/|website=nhs.uk|accessdate=13. maja 2018}}</ref> Simptomi teh zapletov lahko vključujejo bolečino, ki traja dlje kot pet ur, [[vročina|vročino]], rumenkasto obarvanje kože, bruhanje, temen [[urin]] in bledo [[feces|blato]].<ref name=NIH2013/> <!-- Vzrok in diagnostika --> Dejavniki tveganja za žolčne kamne vključujejo [[kontracepcijske tabletke]], [[nosečnost]], družinsko anamnezo žolčnih kamnov, [[debelost]], [[sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]], [[ciroza|bolezen jeter]] in hitro hujšanje.<ref name=NIH2013/> Sestavine žolča, iz katerih nastanejo žolčni kamni, vključujejo [[holesterol]], [[žolčne kisline]] in [[bilirubin]].<ref name=NIH2013/> Žolčni kamni, ki so zgrajeni predvsem iz holesterola, se imenujejo ''holesterolski kamni'', tisti, ki so zgrajeni predvsem iz bilirubina, pa se imenujejo ''pigmentni kamni''.<ref name=NIH2013>{{navedi splet|title=Gallstones|url=https://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/gallstones/Pages/facts.aspx|website=NIDDK|accessdate=27. julija 2016|date=November 2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160728005016/https://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/gallstones/Pages/facts.aspx|archivedate=28. julija 2016}}</ref><ref name=Lee2015/> Na žolčne kamne posumimo na podlagi simptomov,<ref name=WS2016/> diagnozo pa potrdimo z [[ultrazvok]]om.<ref name=NIH2013/> Komplikacije lahko prepoznamo na podlagi preiskav krvi.<ref name=NIH2013/> <!-- Preprečevanje in zdravljenje --> Tveganje za žolčne kamne se lahko zmanjša z ohranjanjem zdrave telesne mase s telesno dejavnostjo in [[zdrava prehrana|zdravo prehrano]].<ref name=NIH2013/> Če simptomov ni, zdravljenje običajno ni potrebno.<ref name=NIH2013/> Osebam z napadi žolčnih kamnov se običajno priporoča [[holecistektomija]] – operacijska odstranitev žolčnika.<ref name=NIH2013/> Ta se lahko opravi [[laparoskopska kirurgija|laparoskopsko]] (skozi več majhnih luknjic) ali skozi en sam večji rez, običajno v [[splošna anestezija|splošni anesteziji]].<ref name=NIH2013/> V redkih primerih, ko operacija ni mogoča, se lahko za raztopitev kamnov uporabijo zdravila ali pa se kamni razbijejo z [[litotripsija|litotripsijo]].<ref name=NIH2017Tx>{{navedi splet |title=Treatment for Gallstones |url=https://www.niddk.nih.gov/health-information/digestive-diseases/gallstones/treatment |website=National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases|date=november 2017}}</ref> <!-- Epidemiologija in prognoza --> V [[razviti svet|razvitih državah]] ima žolčne kamne od&nbsp;10 do 15&nbsp;odstotkov odraslih.<ref name=WS2016>{{cite journal|last1=Ansaloni|first1=L|title=2016 WSES guidelines on acute calculous cholecystitis.|journal=World Journal of Emergency Surgery : WJES|date=2016|volume=11|pages=25|pmid=27307785|doi=10.1186/s13017-016-0082-5|pmc=4908702}}</ref> V številnih delih Afrike pa je delež celo samo 3-odstoten.<ref>{{navedi knjigo |editor-first1=Ronnie A. |editor-last1=Rosenthal |editor-first2=Michael E. |editor-last2=Zenilman |editor-first3=Mark R. |editor-last3=Katlic |title=Principles and practice of geriatric surgery |date=2011 |publisher=Springer |location=Berlin |isbn=9781441969996 |page=944 |edition=2. |url=https://books.google.ca/books?id=VcgmpMZE6a8C&pg=PA944 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160815224542/https://books.google.ca/books?id=VcgmpMZE6a8C&pg=PA944|archivedate=2016-08-15}}</ref> Bolezni, povezane z žolčnikom in žolčnimi izvodili, je leta&nbsp;2013 imelo približno 104&nbsp;milijone ljudi (1,6&nbsp;odstotka svetovnega prebivalstva) in so povzročile 106.000 smrti.<ref>{{cite journal |last1=Vos |first1=Theo |collaboration=Global Burden of Disease Study 2013 Collaborators |title=Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 301 acute and chronic diseases and injuries in 188 countries, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013.|url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_the-lancet_august-22-28-2015_386_9995/page/743 |journal=[[The Lancet]]|date=22. avgusta 2015|volume=386|issue=9995|pages=743–800|pmid=26063472|doi=10.1016/s0140-6736(15)60692-4|pmc=4561509}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Naghavi |first1=Mohsen |collaboration=GBD 2013 Mortality and Causes of Death Collaborators |title=Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013.|url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_the-lancet_january-10-16-2015_385_9963/page/117 |journal=Lancet|date=10. januarja 2015|volume=385|issue=9963|pages=117–71|pmid=25530442|doi=10.1016/s0140-6736(14)61682-2|pmc=4340604}}</ref> Ženske imajo žolčne kamne pogosteje kot moški; žolčni kamni se pogosteje pojavljajo po 40.&nbsp;letu.<ref name=NIH2013/> [[Rasa in zdravje|Nekatere etnične skupine]] imajo žolčne kamne pogosteje kot druge.<ref name=NIH2013/> Tako ima žolčne kamne npr. 48&nbsp;odstotkov [[ameriški staroselci|ameriških staroselcev]].<ref name=NIH2013/> Prognoza po odstranitvi žolčnika je na splošno dobra.<ref name=NIH2013/> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Gallstones|Žolčni kamni}} * {{MedlinePlusEncyclopedia|100021_1|Gallbladder removal}} * [http://www.unboundmedicine.com/5minute/ub/view/5-Minute-Clinical-Consult/116129/all/Cholelithiasis 5-Minute Clinical Consult ''Cholelithiasis''] * [http://rad.usuhs.edu/medpix/cow_image.html?imageid=29001 cholelithiasis US] {{Webarchive|url=https://archive.today/20121212120939/http://rad.usuhs.edu/medpix/cow_image.html?imageid=29001 |date=2012-12-12 }} Classic gallstone with shadow and cholecystitis * [https://www.nytimes.com/health/guides/disease/acute-cholecystitis-gallstones/print.html Gallstones In-Depth Report] from nytimes.com. {{Medical resources | ICD10 = {{ICD10|K|80||k|80}} | ICD9 = {{ICD9|574}} | ICDO = | OMIM = 600803 | MedlinePlus = 000273 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 97 | DiseasesDB = 2533 | MeshID = D042882 }} [[Kategorija:Bolezni prebavil]] [[Kategorija:Bolečina v trebuhu]] [[Kategorija:Hepatologija]] {{normativna kontrola}} o8pef5a5wl2k72s92iw5scaimcb0par 828 478471 6760227 5313624 2026-10-04T08:32:59Z Yerpo 8417 slovnica 6760227 Scribunto text/plain return { name = 'Združene države Amerike', x = '50.0 + 124.03149777329222 * ((1.9694462586094064-($1 * pi / 180)) * sin(0.6010514667026994 * ($2 + 96) * pi / 180))', y = '50.0 + 1.6155950752393982 * 124.03149777329222 * ( 0.02613325650382181 - (1.3236744353715044 - (1.9694462586094064 - ($1 * pi / 180)) * cos(0.6010514667026994 * ($2 + 96) * pi / 180)))', image = 'Usa edcp location map.svg', image1 = 'Usa edcp relief location map.png' } 91yr5m9uvhujsbr5f2si9dkwvc3hcou 0 488292 6760118 6476926 2026-10-03T20:06:55Z Yerpo 8417 /* Religija */ razločitev 6760118 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Bovec|Občine Bovec]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. Občino sestavlja deset naselij, in sicer [[Bavšica]], '''[[Bovec]]''', [[Čezsoča]], [[Kal - Koritnica]], [[Lepena]], [[Log Čezsoški]], [[Log pod Mangartom]], [[Plužna]], [[Soča, Bovec|Soča]], [[Srpenica]], [[Strmec na Predelu]], [[Trenta, Bovec|Trenta]], [[Žaga, Bovec|Žaga]], [[Zavrzelno]]. == Religija == * [[Alojz Filipič]], duhovnik (1888 [[Ravnica]], [[Nova Gorica]] – 1963 [[Šempeter pri Gorici]]) * [[Anton Cibič]], duhovnik (1832 [[Podsabotin]] – 1906 [[Črniče]]) * [[Anton Červ]], duhovnik, zgodovinar (1846 [[Koritnica]], [[Tolmin]] – 1891 [[Koritnica]], [[Tolmin]]) * [[Anton Češornja]], duhovnik, kaplan (1897 [[Breginj]] – 1959 [[Drežnica]]) * [[Anton Gregorčič]], duhovnik, politik, kulturni delavec (1852 [[Vrsno]] – 1925 [[Gorica]], [[Furlanija - Julijska krajina]], [[Italija]]) * Bannes, duhovnik, pridigar (1755 [[Kobarid]] – 1804 [[Vipava]]) * [[Božo Kjačič]], kaplan (1902 Dolenja Mersa, [[Sveti Lenart, Škofja Loka]] – 1959 [[Sveti Lenart, Škofja Loka]]) * [[Franc Kralj]], duhovnik (1929 [[Lig]], [[Kanal ob Soči]]) * [[Ivan Stibiel]], duhovnik (1821 [[Vrtovin]] – 1869 [[Pittsburgh]], [[Združene države Amerike]]) * [[Ivo Juvančič]], duhovnik, narodni in kulturni delavec, zgodovinar, publicist (1899 [[Bovec]] – 1985 [[Ljubljana]]) * [[Josip Fon (duhovnik)|Josip Fon]], duhovnik (1879 [[Vrsno]] – 1956 [[Jesenice]]) * [[Matija Kravanja]], duhovnik (1832, [[Bovec]] – 1903 [[Gorica]]) * [[Valentin Kragelj]], duhovnik (1866 [[Most na Soči]]) * [[Venčeslav Černigoj]], duhovnik (1931 [[Ajdovščina]]) * [[Viktor Kos]], kaplan, dekan (1899 [[Podmelec]], [[Tolmin]] – 1987 [[Šempeter pri Gorici]]) == Umetnost == === Arhitektura, slikarstvo in fotografija === * [[Andrej Košič]], slikar (1933 Rupa pri Mirnu) * [[Boris Božič]], slikar (1952 Rieti, [[Italija]]) * [[Branko Žnideršič]], gradbenik (1911 [[Matenja vas]] – 1999 [[Ljubljana]]) * [[Ivan Primožič]], slikar, restavrator (1898 [[Srpenica]], [[Bovec]] – 1971 [[Šempeter pri Novi Gorici]]) * Ivo [[Spinčič]], arhitekt (1903 [[Opatija]], [[Hrvaška]] – 1985 [[Ljubljana]]) * [[Jaroslav Černigoj]], arhitekt (1905 [[Bovec]] – 1989 [[Maribor]]) * [[Matija Bradaška]], slikar, rezbar (1852 [[Lučine]] – 1915 [[Kranj]]) * [[Mihael Štrukelj]], gradbeni inženir (1851 [[Log pod Mangartom]], [[Bovec]] – 1923 [[Helskinki]], [[Finska]]) * [[Miroslav Črnivec]], geodet (1930 [[Bjelovar]] - 1997 [[Bovec]]) * [[Nika Kravanja]], krajinska oblikovalka (1942 [[Bovec]]) * [[Silvester Komel]], slikar (1931 [[Rožna Dolina]] – 1983 [[Rožna Dolina]]) * [[Simon Ogrin]], slikar (1851 [[Vrhnika]] – 1930 [[Vrhnika]]) * [[Sonja Vončina]], slikarka (1918 [[Dunaj]], [[Avstrija]] – 2011 [[Ljubljana]]) * [[Stanka Komac]], slikarka (1920 [[Bovec]]) * [[Veselka Šorli Puc]], slikarka (1949 [[Kranj]] – 2017 Krajna vas na Krasu) * [[Fedja Kladvora]], arhitekt in politik (1940 [[Ljubljana]]), otroštvo preživel v Bovcu === Gledališče, film in glasba === * [[Ado Klavora]], učitelj, režiser, igralec (1930 [[Bovec]] – 1980 [[Kranj]]) * [[Ambrož Čopi]], skladatelj, dirigent (1973 [[Bovec]]) * Franc Danijel [[Fajgelj]], glasbenik, skladatelj (1873 [[Tolmin]] – 1895 [[Srpenica]], [[Bovec]]) * [[Ignacij Zupan]], izdelovalec orgel (1853 [[Krope]] – 1915 [[Kamna Gorica]]) * [[Marjan Bevk]], gledališki režiser (1951 [[Ljubljana]] – 2015 [[Ljubljana]]) * [[Oskar Zornik]], operni pevec (1922 [[Čezsoča]] – 1994 [[Maribor]]) === Književnost === * [[Anton Ocvirk]], literarni teoretik in kritik, komparativist, esejist, urednik (1907 [[Žaga, Bovec|Žaga]], [[Bovec]] – 1980 [[Ljubljana]]) * Anton Stres, planinski pisec (1871 [[Bovec]] – 1912 [[Ljubljana]]) * [[Danilo Viher]], pesnik, pedagog (1912 [[Bovec]] – 1971 [[Jesenice]]) * [[Darko Komac]], pesnik, prevajalec, igralec (1946 [[Bavšica]], [[Bovec]]) * [[Franc Kavs]], narodni delavec, časnikar (1913 [[Čezsoča]] - 1970 [[Trst]]) * [[Oskar Hudales]], pisatelj, prevajalec in učitelj (1905 [[Žaga]] - 1968 [[Maribor]]) * [[Vladimir Koch]], dramaturg, publicist, filmski zgodovinar, scenarist, prevajalec (1912 [[Log pod Mangartom]] - 1987 [[Ljubljana]]) * [[Zoran Hudales]], pesnik, pisatelj in dramatik (1907 [[Bovec]] – 1982 [[Izola]]) == Pravo in politika == * [[Andrej Melihen]], vodja upornikov (1892 [[Srpenica]], [[Bovec]] – 1918 [[Radgona]]) * [[Andrej Stergulc]], župan (1927 [[Bovec]] – 2002 [[Bovec]]) * [[Anton Gorjup]], politik, sodnik (1812 [[Kanalski Vrh]] – 1883 [[Gorica]], [[Furlanija - Julijska krajina]], [[Italija]]) * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]], pravnik in politik (1848 [[Gorica]] – 1924 [[Trst]], [[Italija]]) * [[Feliks Pino]]-Friedenthal, prevajalec, politik (1826 [[Dunaj]] – 1906 Šentrupert pri Velikovcu) * [[Ferdo Kravanja]], tigrovec in partizan (1912 [[Čezsoča]] – 1944 Paljevo pri Plavah oz. Desklah) * [[Franc Uršič]], partizanski borec (1920 [[Kobarid]] – 1945 [[Trst]], [[Italija]]) * [[Ignacij Kovačič]], deželni poslanec (1839 [[Most na Soči]] – 1914 [[Most na Soči]]) * [[Ivan Ivančič]], tigrovec (1913 [[Čezsoča]] - 1941 [[Opčine]]) * [[Ivan Kenda]], posestnik in župan (1877 [[Bovec]] – 1936 [[Bled]]) * [[Ivan Likar]], partizanski borec (1921 [[Log pod Mangartom]] – 1991 [[Kobarid]]) * Josip Devetak, politik, župan, podjetnik (1825 [[Tolmin]] – 1899 [[Tolmin]]) * [[Josip Fabiani]], politik, uradnik (1805 Kobdilij – 1882 [[Štanjel]]) * [[Jože Kuk]], vojak (1922 [[Bovec]] – 1948 [[Log pod Mangrtom]]) * [[Karel Lavrič]], politik, narodni buditelj (1818 [[Prem]] – 1876 [[Gorica]], [[Furlanija - Julijska krajina]]) * [[Maks Vogrin]], vojaški častnik (1899 Črešnjevec pri Slovenski Bistrici – 1985 [[Gradec]], [[Avstrija]]) * [[Matija Jonko]], deželni poslanec (1825 [[Loka]], [[Črnomelj]] – 1902 [[Bovec]]) * [[Mihael Toroš]], cerkveni pravnik, narodni delavec (1884 [[Medana]] – 1963 [[Nova Gorica]]) * [[Milan Bogataj]], študent in partizan (1920 [[Sežana]] - 1943 [[Otalež]]) * [[Milan Klemenčič]], uradnik, slikar (1875 [[Solkan]] – 1957 [[Ljubljana]]) * [[Miloš Šulin]], javni delavec (1921 [[Bovec]] – 2003 [[Idrija]]) * [[Miroslav Premrou]], notar, zgodovinar (1871 [[Gorica]], [[Furlanija - Julijska krajina]], [[Italija]] – 1944 [[Gorica]], [[Furlanija - Julijska krajina]], [[Italija]]) * [[Stanislav Ivančič]], fotograf, partizan, politični komisar (1911 Bovec - 1944 Dovje) * [[Zorko Jelinčič]], narodni delavec in organizator (1900 [[Log pod Mangartom]] - 1965 [[Trst]]) == Humanistika in znanost == * Alojz ([[Lojz Kraigher|Lojz) Kraigher]], zdravnik, pisatelj (1877 [[Postojna]] – 1959 [[Ljubljana]]) * [[Andrej Arko]], urednik, prevajalec (1947 [[Maribor]]) * [[Edvard Marius Huber]], zdravnik (1880 [[Cres]], [[Hrvaška]] – 1963 [[Lužnice]], [[Italija]]) * [[Janez Dolenc]], slavist, narodopisec, domoznanec (1926 [[Četena Ravan]], Poljanska dolina – 2012 [[Tolmin]]) * [[Jože Abram]], literat, prevajalec, društveni delavec (1875 [[Tupelče]] – 1938 [[Ljubljana]]) * [[Maks Komac]], urednik (1907 [[Bovec]]) == Šolstvo in šport == * [[Andrej Gabršček]], učitelj, časnikar, politik (1864 [[Kobarid]] – 1938 [[Ljubljana]]) * [[Annibale Flori]], italijanski nogometaš (1896 [[Italija]] - 1917 [[Bovec]]) * [[Blaž Cof]], kanuist na divjih vodah (1991 [[Ljubljana]]) * [[Dušan Mravlje]], maratonec (1953 [[Tržič]]) * [[Franjo Klavora]], šolnik, prosvetni delavec (1899 [[Bovec]] – 1990 [[Šempeter pri Gorici]]) * [[Hinko Klavora]], učitelj (1878 [[Trst]], [[Italija]] – 1969 [[Ljubljana]]) * [[Hinko Wilfan]], šolnik, publicist (1908 Ljubljana - Vevče – 1996 [[Ljubljana]]) * [[Lojze Sočan]], profesor (1938 Soča pri [[Bovec|Bovcu]]) * [[Lucy Christalnigg]], nemška plemkinja, grofica, dirkalna voznica in odbornica Rdečega križa (1872 Klingenstein - 1914 [[Srpenica]]) * [[Matija Leban]], učitelj (1750 – 1800) * [[Stane Žagar]], pedagoški delavec (1896 [[Žaga, Bovec|Žaga]], [[Bovec]] – 1942 Mali rovt, [[Škofja Loka]]) * [[Stojan Pretnar]], profesor, pravnik (1909 [[Bovec]] – 1999 [[Ljubljana]]) * [[Viktor Jereb]], učitelj, šolnik (1904 [[Cerkno]] – 1984 [[Cerkno]]) ===Gorski vodniki=== * [[Andrej Komac]], gorski vodnik (1853 [[Trenta]] - 1908 Huda raven pod Vršičem]]) * [[Anton Kravanja]], gorski vodnik (1899 [[Trenta]] - 1953 [[Trenta]]) * [[Anton Tožbar]], kmet, cerkovnik in gorski vodnik (1835 Log pri naselju [[Trenta]] - 1891) * [[Anton Tožbar mlajši]], gorski vodnik (1874 [[Trenta]] - 1952 [[Trenta]]) * [[Franci Teraž]], gorski tekač (1962 [[Jesenice]]) * [[Jože Komac]], gorski vodnik (1862 [[Trenta]] - 1939 [[Trenta]]) == Osebnosti, ki so v kraju pustile sled == * [[Andrej Trebše]], učitelj (1735 – 1821), ustanovitelj gasilskega društva na [[Srpenica|Srpenici]] * [[Jakov Brdar]], kipar (1949 [[Livno]], [[Bosna in Hercegovina]]), izdelovalec spomenika Jamesa Joycea * [[Janko Furlan]], publicist, gospodarski organizator (1888 [[Mavhinje]] – 1967 [[Nabrežina]], [[Italija]]), predavatelj o Bovcu * [[Hijacint Jussa]], slikar (1950 [[Čedad]]), razstava v Bovcu * [[Marjan Bežan]], arhitekt, urbanist (1951 [[Murska Sobota]] – 2017), zasnovalec Alpskega turističnega Bovec * [[Sergij Vilfan]], pravni zgodovinar (1919 [[Trst]], [[Italija]] – 1996 [[Ljubljana]]), predstavnik folkloristov, povzel etnografske pojave ob stikališču raznorodnih jezikovnih skupin * [[Simon Harwath]], hotelir [[1866 [[Srpenica]] - 1942 ?)) * [[Valens Vodušek]], etnomuzikolog (1912 [[Ljubljana]] – 1989 [[Ljubljana]]), napisal Zbornik 18. kongresa jugoslovanskih folkloristov * Vladimir Alojz [[Klanjšček]], slikar (1944 [[Števerjan]]), razstava v Bovcu == Častni občani [[Občina Bovec|Občine Bovec]] == * Anton Bozja, gasilec (1934 [[Mali Lipoglav]], [[Ljubljana]] ) * Anton Toni [[Prijon]], kajakaš (1929 [[Gorica]], [[Italija]] – 2016 [[Bovec]]) * [[Dane Škerl]], skladatelj, dirigent (1931 [[Ljubljana]]– 2002 [[Bovec]]) * Danijel Ciril [[Durjava]] * [[Danijel Krivec]], politik in poslanec (1965 [[Srpenica]], [[Bovec]]) * Dimitrije [[Mitja Lavrič]], (1934 [[Ljubljana]]) * Ivan Gaberšček, zobozdravnik ([[Ljubinj]], [[Tolmin]] – 2019 [[Bovec]]) * [[Jaka Čop]], fotograf (1911 [[Jesenice]] – 2002 [[Jesenice]]) * [[Martin Konings]], nizozemski politik (1929 [[Maastricht]], [[Nizozemska]] – 2020 [[Maastricht]], [[Nizozemska]]) * [[Robert Trampuž]], župan (1950 [[Bovec]] – 2019 [[Bovec]]) * [[Spasoje Papić]], slikar (1928 [[Molovin]], [[Srbija]] – 2017 [[Beograd]], [[Srbija]]) * [[Vasja Klavora]], politik, poslanec, zgodovinar in kirurg (1936 [[Ljubljana]]) == Viri in literatura <ref>Pri iskanju je bil uporabljen tudi iskalni skript po Wikipodatkih.</ref> == *Wikipodatki *[http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] *[http://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ Obrazi slovenskih pokrajin] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Bovec]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Bovec]] mt3fjbeg3ovhvatqwb7r5nie7mkqbhv 0 489929 6760129 5974138 2026-10-03T20:29:08Z Heba Artemis 129692 Posodobitev biografije, virov, fotografij in kategorij. 6760129 wikitext text/x-wiki {{DEFAULTSORT:Jeršič, Stane}} [[Kategorija:Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Jeršič, Stane]] '''Stane Jeršič''' (roj. 1957) je slovenski avtor vizualnih in interdisciplinarnih projektov ter ustvarjalec na področju fotografije, filma, videa in multimedije. Deluje kot fotograf, urednik in multidisciplinarni vizualni ustvarjalec z več kot tridesetletnimi mednarodnimi izkušnjami na področju fotografije, videa, razstavnih postavitev in interaktivnih vizualnih projektov. Je ustanovitelj in direktor '''Artkontakt Studio Bast''', studia, ki deluje na presečišču umetnosti, kulture, arhitekture in sodobnih komunikacij.<ref>[https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/pionirji-slovenske-sodobne-arhitekture-fabiani-plecnik-in-vurnik-oblike-za-novo-demokracijo/avtorji-razstave/ Avtorji razstave], Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.</ref> V svoji karieri je realiziral številne domače in mednarodne projekte, vizualne predstavitve ter razstave, povezane s kulturno dediščino, arhitekturo, prostorom, okoljem in identiteto. Med njimi so predstavitve Slovenije na svetovnih razstavah '''Expo Shanghai''', '''Expo 2020 Dubai''' in '''Expo 2025 Osaka''', projekti ob predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021, sodelovanja v okviru programov '''UNESCO''', '''Europa Nostra''' '''in Dnevov evropske kulturne dediščine''' ter predstavitve Slovenije na World Travel Marketu v Londonu.<ref>[https://www.nms.si/si/razstave/10961-Oblike-za-novo-demokracijo Oblike za novo demokracijo], Narodni muzej Slovenije.</ref> Projekti pogosto združujejo fotografijo, video, film, publikacije, interaktivne elemente ter celostno vizualno zasnovo razstavnih in javnih prostorov. V zadnjih letih se njegovo delo vse izraziteje razvija v smeri interdisciplinarnih projektov, ki povezujejo vizualno pripovedovanje z arhitekturo, kulturno dediščino, trajnostnim razvojem, okoljem in mednarodnim sodelovanjem. [[Slika:Narodni muzej Fabiani Plecnik Vurnik Bojana Čampa Stane Jeršič.jpg|sličica|Bojana Čampa in Stane Jeršič ob projektu ''Pionirji slovenske sodobne arhitekture – Fabiani, Plečnik in Vurnik – Oblike za novo demokracijo'' v Narodnem muzeju Slovenije, 2021.]] Leta 2021 sta skupaj z umetnostno zgodovinarko '''Bojano Čampa''' realizirala projekt ''Pionirji slovenske sodobne arhitekture – Fabiani, Plečnik in Vurnik – Oblike za novo demokracijo.'' Delo je povezalo virtualno razstavo, fotografijo, video, razstavo v Narodnem muzeju Slovenije in avtorsko monografijo. Jeršič in Čampa sta bila avtorja razstavno-knjižnega projekta, pri postavitvi razstave pa je Jeršič sodeloval z arhitektom Markom Mušičem.<ref>[https://www.nms.si/en/press/press/2021/12/153-Sporocilo-za-javnost-Oblike-za-novo-demokracijo-Fabiani-Plecnik-Vurnik Sporočilo za javnost: Oblike za novo demokracijo: Fabiani – Plečnik – Vurnik], Narodni muzej Slovenije, 15. december 2021.</ref> [[Slika:Fabiani_Plecnik_Vurnik_exhibition_National_Museum_Slovenia_2021.jpg|sličica|Razstava ''Fabiani, Plečnik in Vurnik – Oblike za novo demokracijo'' v Narodnem muzeju Slovenije, 2021.]] Leta 2022 je sodeloval z Vesno Kolar Planinšič pri knjigi in vizualno-komunikacijskem projektu ''Okolje in prostor'', posvečenem trajnostni infrastrukturi, obnovljivim virom energije, zeleni infrastrukturi in biotski raznovrstnosti. Projekt je okoljske vsebine povezoval z vizualno komunikacijo in fotografijo.<ref>[https://www.gov.si/dogodki/2022-03-29-razvoj-v-sozvocju-z-varstvom-okolja-predstavitev-knjige-okolje-in-prostor/ Razvoj v sozvočju z varstvom okolja – predstavitev knjige Okolje in prostor], Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, 29. marec 2022.</ref> Tri knjige (''Evropska sredstva povezujejo, Okolje in prostor, Oblike za novo demokracijo'') so bile predstavljene na svetovni razstavi '''EXPO 2020 Dubai''' in uvrščene v stalno zbirko uradnega Expo muzeja v Shanghai.<ref>[https://podcasts.apple.com/gb/podcast/prvi-na-expu/id1590152290 Prvi na Expu], Radio Slovenija / Apple Podcasts.</ref> [[Slika:Okolje in prostor knjiga Stane Jeršič EXPO DUBAI 2020.jpg|sličica|Publikacija ''Okolje in prostor''.]] V okviru '''Expo 2025 Osaka''' je Artkontakt Studio Bast skupaj z Mestno občino Kranj, Olimpijskim komitejem Slovenije in Fotografsko zvezo Slovenije sodeloval pri projektu '''''Inspiring Solutions for Sustainable Communities'''''. Projekt je povezoval trajnostni razvoj mest in skupnosti, biotsko raznovrstnost, okolje, šport ter vizualno pripovedovanje. Multimedijska predstavitev je vključevala digitalno publikacijo v angleškem in japonskem jeziku, film, spletne in fotografske vsebine ter mednarodno predstavitev projekta.<ref>[https://www.kranj.si/en/kranj-successfully-at-expo-2025-in-osaka Kranj Successfully at Expo 2025 in Osaka], Mestna občina Kranj, 19. september 2025.</ref> [[Slika:EXPO 2025 Osaka EXPO FUTURES 2026 Stane Jeršič.jpg|sličica|Vizualna predstavitev projekta ''Inspiring Solutions for Sustainable Communities'' za Expo 2025 Osaka.]] Leta 2026 je bil projekt povezan tudi s programom '''EXPO FUTURES AWARD 2026''' v Osaki in tematskim področjem '''''The Future of Earth and Biodiversity'''''.<ref>[https://artkontaktstudiobast.zenfolio.com/ Artkontakt Studio Bast – EXPO FUTURES AWARD 2026].</ref> Jeršič je samostojno in skupinsko razstavljal doma in v tujini, med drugim v Ljubljani, Amsterdamu, Milanu, Rotterdamu, Bologni, Brescii, Parizu, Londonu, na Dunaju, v Houstonu v okviru FotoFesta, Arlesu, Chicagu, Kyoto, Łódźu in Al Ainu v Združenih arabskih emiratih. Dela Staneta Jeršiča so vključena v javne in zasebne zbirke doma in v tujini, med drugim '''Bibliothèque nationale de France''', '''Rijksmuseum Amsterdam''', '''Łódź Art Center''', '''Museo Ken Damy''' '''v Brescii, Prinz Gallery Kyoto, Fotogalerie Wien, Kunstforum Wien, FotoFest – Blossom Street Gallery Houston, Artothek Holland, World Expo Museum Shanghai, Moderna galerija Ljubljana, Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Umetnostna galerija Maribor, Muzej in galerije mesta Ljubljana ter Galerija Velenje.'''<ref>[https://www.nms.si/si/razstave/10961-Oblike-za-novo-demokracijo Oblike za novo demokracijo – O avtorjih], Narodni muzej Slovenije.</ref> Jeršičevo delo je bilo objavljeno v mednarodnih strokovnih revijah in publikacijah s področja fotografije, vizualnih komunikacij in sodobne umetnosti. Je avtor in soavtor številnih knjižnih publikacij, v katerih se fotografija povezuje z arhitekturo, urbanim prostorom, kulturno dediščino in družbenim kontekstom. Posebno mesto v njegovem opusu imajo dolgoročni tematski projekti, posvečeni arhitekturni dediščini, trajnostnemu razvoju, varovanju okolja, identiteti kraja ter vlogi vizualne umetnosti in komunikacije v javnem prostoru. Ustvarjalno pot zaznamujeta raziskovalni pristop in povezovanje različnih disciplin v celostne vizualne projekte. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Slovenski video umetniki]] [[Kategorija:Slovenski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] oa8xuujcgybrmv3p7wvx4cnkuog266g 6760136 6760129 2026-10-03T21:13:38Z Heba Artemis 129692 Povezave do projektov 6760136 wikitext text/x-wiki {{DEFAULTSORT:Jeršič, Stane}} [[Kategorija:Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Jeršič, Stane]] '''[https://artkontaktstudiobast.zenfolio.com/stane-jersic-profile Stane Jeršič]''' (roj. 1957) je slovenski avtor vizualnih in interdisciplinarnih projektov ter ustvarjalec na področju fotografije, filma, videa in multimedije. Deluje kot fotograf, urednik in multidisciplinarni vizualni ustvarjalec z več kot tridesetletnimi mednarodnimi izkušnjami na področju fotografije, videa, razstavnih postavitev in interaktivnih vizualnih projektov. Je ustanovitelj in direktor '''Artkontakt Studio Bast''', studia, ki deluje na presečišču umetnosti, kulture, arhitekture in sodobnih komunikacij.<ref>[https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/pionirji-slovenske-sodobne-arhitekture-fabiani-plecnik-in-vurnik-oblike-za-novo-demokracijo/avtorji-razstave/ Avtorji razstave], Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.</ref> V svoji karieri je realiziral številne domače in mednarodne projekte, vizualne predstavitve ter razstave, povezane s kulturno dediščino, arhitekturo, prostorom, okoljem in identiteto. Med njimi so predstavitve Slovenije na svetovnih razstavah '''Expo Shanghai''', '''Expo 2020 Dubai''' in '''Expo 2025 Osaka''', projekti ob predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021, sodelovanja v okviru programov '''[[Unescova svetovna dediščina|UNESCO]]''', '''Europa Nostra''' '''in Dnevov evropske kulturne dediščine''' ter predstavitve Slovenije na World Travel Marketu v Londonu.<ref>[https://www.nms.si/si/razstave/10961-Oblike-za-novo-demokracijo Oblike za novo demokracijo], Narodni muzej Slovenije.</ref> Projekti pogosto združujejo fotografijo, video, film, publikacije, interaktivne elemente ter celostno vizualno zasnovo razstavnih in javnih prostorov. V zadnjih letih se njegovo delo vse izraziteje razvija v smeri interdisciplinarnih projektov, ki povezujejo vizualno pripovedovanje z arhitekturo, kulturno dediščino, trajnostnim razvojem, okoljem in mednarodnim sodelovanjem. [[Slika:Narodni muzej Fabiani Plecnik Vurnik Bojana Čampa Stane Jeršič.jpg|sličica|Bojana Čampa in Stane Jeršič ob projektu ''Pionirji slovenske sodobne arhitekture – Fabiani, [https://new.express.adobe.com/webpage/4VaGef3unsNMt? Plečnik] in Vurnik – Oblike za novo demokracijo'' v Narodnem muzeju Slovenije, 2021.]] Leta 2021 sta skupaj z umetnostno zgodovinarko '''Bojano Čampa''' realizirala projekt ''[https://new.express.adobe.com/webpage/RLkxUhnqYvdZm? Pionirji slovenske sodobne arhitekture – Fabiani, Plečnik in Vurnik – Oblike za novo demokracijo].'' Delo je povezalo virtualno razstavo, fotografijo, video, razstavo v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]] in avtorsko monografijo. Jeršič in Čampa sta bila avtorja [https://fliphtml5.com/tdzwb/qxly/Bojana_%C4%8Campa_Stane_Jer%C5%A1i%C4%8D_Oblike_za_novo_demokracijo_I_Forms_for_a_new_democracy/ razstavno-knjižnega projekta], pri postavitvi razstave pa je Jeršič sodeloval z arhitektom [[Marko Mušič|Markom Mušičem]].<ref>[https://www.nms.si/en/press/press/2021/12/153-Sporocilo-za-javnost-Oblike-za-novo-demokracijo-Fabiani-Plecnik-Vurnik Sporočilo za javnost: Oblike za novo demokracijo: Fabiani – Plečnik – Vurnik], Narodni muzej Slovenije, 15. december 2021.</ref> [[Slika:Fabiani_Plecnik_Vurnik_exhibition_National_Museum_Slovenia_2021.jpg|sličica|Razstava ''Fabiani, [https://new.express.adobe.com/webpage/4VaGef3unsNMt? Plečnik] in Vurnik – Oblike za novo demokracijo'' v Narodnem muzeju Slovenije, 2021.]] Leta 2022 je sodeloval z Vesno Kolar Planinšič pri knjigi in vizualno-komunikacijskem projektu ''Okolje in prostor'', posvečenem trajnostni infrastrukturi, obnovljivim virom energije, zeleni infrastrukturi in biotski raznovrstnosti. Projekt je okoljske vsebine povezoval z vizualno komunikacijo in fotografijo.<ref>[https://www.gov.si/dogodki/2022-03-29-razvoj-v-sozvocju-z-varstvom-okolja-predstavitev-knjige-okolje-in-prostor/ Razvoj v sozvočju z varstvom okolja – predstavitev knjige Okolje in prostor], Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, 29. marec 2022.</ref> Tri knjige (''[https://new.express.adobe.com/webpage/JWwI69DzjfmAF? Evropska sredstva povezujejo], [https://fliphtml5.com/tdzwb/jdwb/Environment_and_Space_Okolje_in_prostor_/75/ Okolje in prostor], [https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/pionirji-slovenske-sodobne-arhitekture-fabiani-plecnik-in-vurnik-oblike-za-novo-demokracijo/ Oblike za novo demokracijo]'') so bile predstavljene na svetovni razstavi '''[https://new.express.adobe.com/webpage/JWwI69DzjfmAF? EXPO 2020 Dubai]''' in uvrščene v stalno zbirko uradnega Expo muzeja v Shanghai.<ref>[https://podcasts.apple.com/gb/podcast/prvi-na-expu/id1590152290 Prvi na Expu], Radio Slovenija / Apple Podcasts.</ref> [[Slika:Okolje in prostor knjiga Stane Jeršič EXPO DUBAI 2020.jpg|sličica|Publikacija ''Okolje in prostor''.]] V okviru '''Expo 2025 Osaka''' je Artkontakt Studio Bast skupaj z Mestno občino Kranj, Olimpijskim komitejem Slovenije in Fotografsko zvezo Slovenije sodeloval pri projektu '''''[https://new.express.adobe.com/webpage/Ayup0sWPagwVN Inspiring Solutions for Sustainable Communities]'''''. Projekt je povezoval trajnostni razvoj mest in skupnosti, biotsko raznovrstnost, okolje, šport ter vizualno pripovedovanje. Multimedijska predstavitev je vključevala digitalno publikacijo v angleškem in japonskem jeziku, film, spletne in fotografske vsebine ter mednarodno predstavitev projekta.<ref>[https://www.kranj.si/en/kranj-successfully-at-expo-2025-in-osaka Kranj Successfully at Expo 2025 in Osaka], Mestna občina Kranj, 19. september 2025.</ref> [[Slika:EXPO 2025 Osaka EXPO FUTURES 2026 Stane Jeršič.jpg|sličica|Vizualna predstavitev projekta [https://new.express.adobe.com/webpage/Ayup0sWPagwVN ''Inspiring Solutions for Sustainable Communities'' za Expo 2025 Osaka].]] Leta 2026 je bil projekt povezan tudi s programom '''[https://new.express.adobe.com/webpage/Ayup0sWPagwVN EXPO FUTURES AWARD 2026]''' v Osaki in tematskim področjem '''''The Future of Earth and Biodiversity'''''.<ref>[https://artkontaktstudiobast.zenfolio.com/ Artkontakt Studio Bast – EXPO FUTURES AWARD 2026].</ref> Jeršič je samostojno in skupinsko razstavljal doma in v tujini, med drugim v Ljubljani, Amsterdamu, Milanu, Rotterdamu, Bologni, Brescii, [https://new.express.adobe.com/webpage/cd1Xo7RFPwJt4? Parizu], Londonu, na Dunaju, v Houstonu v okviru FotoFesta, Arlesu, Chicagu, Kyoto, Łódźu in Al Ainu v Združenih arabskih emiratih. Dela Staneta Jeršiča so vključena v javne in zasebne zbirke doma in v tujini, med drugim '''Bibliothèque nationale de France''', '''Rijksmuseum Amsterdam''', '''Łódź Art Center''', '''Museo Ken Damy''' '''v Brescii, Prinz Gallery Kyoto, Fotogalerie Wien, Kunstforum Wien, FotoFest – Blossom Street Gallery Houston, Artothek Holland, World Expo Museum Shanghai, Moderna galerija Ljubljana, Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Umetnostna galerija Maribor, Muzej in galerije mesta Ljubljana ter Galerija Velenje.'''<ref>[https://www.nms.si/si/razstave/10961-Oblike-za-novo-demokracijo Oblike za novo demokracijo – O avtorjih], Narodni muzej Slovenije.</ref> Jeršičevo delo je bilo objavljeno v mednarodnih strokovnih revijah in publikacijah s področja fotografije, vizualnih komunikacij in sodobne umetnosti. Je avtor in soavtor številnih knjižnih publikacij, v katerih se fotografija povezuje z arhitekturo, urbanim prostorom, kulturno dediščino in družbenim kontekstom. Posebno mesto v njegovem opusu imajo dolgoročni tematski projekti, posvečeni arhitekturni dediščini, trajnostnemu razvoju, varovanju okolja, identiteti kraja ter vlogi vizualne umetnosti in komunikacije v javnem prostoru. Ustvarjalno pot zaznamujeta raziskovalni pristop in povezovanje različnih disciplin v celostne vizualne projekte. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Slovenski video umetniki]] [[Kategorija:Slovenski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] fyzmxmxitouxk80dki1jn6w8isnyz13 6760137 6760136 2026-10-03T21:25:01Z Heba Artemis 129692 dodane povezave 6760137 wikitext text/x-wiki {{DEFAULTSORT:Jeršič, Stane}} [[Kategorija:Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Jeršič, Stane]] '''[https://artkontaktstudiobast.zenfolio.com/stane-jersic-profile Stane Jeršič]''' (roj. 1957) je slovenski avtor vizualnih in interdisciplinarnih projektov ter ustvarjalec na področju fotografije, filma, videa in multimedije. Deluje kot fotograf, urednik in multidisciplinarni vizualni ustvarjalec z več kot tridesetletnimi mednarodnimi izkušnjami na področju fotografije, videa, razstavnih postavitev in [https://artkontaktstudiobast.zenfolio.com/img/s/v-11/o807430835/c1/p1810151436-200.mp4 interaktivnih vizualnih projektov.] Je ustanovitelj in direktor '''[https://artkontaktstudiobast.zenfolio.com/ Artkontakt Studio Bast]''', studia, ki deluje na presečišču umetnosti, kulture, arhitekture in sodobnih komunikacij.<ref>[https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/pionirji-slovenske-sodobne-arhitekture-fabiani-plecnik-in-vurnik-oblike-za-novo-demokracijo/avtorji-razstave/ Avtorji razstave], Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.</ref> V svoji karieri je realiziral številne domače in mednarodne projekte, vizualne predstavitve ter razstave, povezane s kulturno dediščino, arhitekturo, prostorom, okoljem in identiteto. Med njimi so predstavitve Slovenije na svetovnih razstavah '''Expo Shanghai''', '''Expo 2020 Dubai''' in '''Expo 2025 Osaka''', projekti ob predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021, sodelovanja v okviru programov '''[[Unescova svetovna dediščina|UNESCO]]''', '''Europa Nostra''' '''in Dnevov evropske kulturne dediščine''' ter predstavitve Slovenije na World Travel Marketu v Londonu.<ref>[https://www.nms.si/si/razstave/10961-Oblike-za-novo-demokracijo Oblike za novo demokracijo], Narodni muzej Slovenije.</ref> Projekti pogosto združujejo fotografijo, video, film, publikacije, interaktivne elemente ter celostno vizualno zasnovo razstavnih in javnih prostorov. V zadnjih letih se njegovo delo vse izraziteje razvija v smeri interdisciplinarnih projektov, ki povezujejo vizualno pripovedovanje z arhitekturo, kulturno dediščino, trajnostnim razvojem, okoljem in mednarodnim sodelovanjem. [[Slika:Narodni muzej Fabiani Plecnik Vurnik Bojana Čampa Stane Jeršič.jpg|sličica|Bojana Čampa in Stane Jeršič ob projektu ''Pionirji slovenske sodobne arhitekture – Fabiani, [https://new.express.adobe.com/webpage/4VaGef3unsNMt? Plečnik] in Vurnik – Oblike za novo demokracijo'' v Narodnem muzeju Slovenije, 2021.]] Leta 2021 sta skupaj z umetnostno zgodovinarko '''Bojano Čampa''' realizirala projekt ''[https://new.express.adobe.com/webpage/RLkxUhnqYvdZm? Pionirji slovenske sodobne arhitekture – Fabiani, Plečnik in Vurnik – Oblike za novo demokracijo].'' Delo je povezalo [https://www.gov.si/novice/2021-12-16-virtualno-razstavo-o-slovenskih-arhitektih-zakljucuje-razstavno-knjizni-projekt-v-narodnem-muzeju/ virtualno razstavo], fotografijo, video, razstavo v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]] in avtorsko monografijo. Jeršič in Čampa sta bila avtorja [https://fliphtml5.com/tdzwb/qxly/Bojana_%C4%8Campa_Stane_Jer%C5%A1i%C4%8D_Oblike_za_novo_demokracijo_I_Forms_for_a_new_democracy/ razstavno-knjižnega projekta], pri postavitvi razstave pa je Jeršič sodeloval z arhitektom [[Marko Mušič|Markom Mušičem]].<ref>[https://www.nms.si/en/press/press/2021/12/153-Sporocilo-za-javnost-Oblike-za-novo-demokracijo-Fabiani-Plecnik-Vurnik Sporočilo za javnost: Oblike za novo demokracijo: Fabiani – Plečnik – Vurnik], Narodni muzej Slovenije, 15. december 2021.</ref> [[Slika:Fabiani_Plecnik_Vurnik_exhibition_National_Museum_Slovenia_2021.jpg|sličica|Razstava ''Fabiani, [https://new.express.adobe.com/webpage/4VaGef3unsNMt? Plečnik] in Vurnik – Oblike za novo demokracijo'' v Narodnem muzeju Slovenije, 2021.]] Leta 2022 je sodeloval z Vesno Kolar Planinšič pri knjigi in vizualno-komunikacijskem projektu ''Okolje in prostor'', posvečenem trajnostni infrastrukturi, obnovljivim virom energije, zeleni infrastrukturi in biotski raznovrstnosti. Projekt je okoljske vsebine povezoval z vizualno komunikacijo in fotografijo.<ref>[https://www.gov.si/dogodki/2022-03-29-razvoj-v-sozvocju-z-varstvom-okolja-predstavitev-knjige-okolje-in-prostor/ Razvoj v sozvočju z varstvom okolja – predstavitev knjige Okolje in prostor], Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, 29. marec 2022.</ref> Tri knjige (''[https://new.express.adobe.com/webpage/JWwI69DzjfmAF? Evropska sredstva povezujejo], [https://fliphtml5.com/tdzwb/jdwb/Environment_and_Space_Okolje_in_prostor_/75/ Okolje in prostor], [https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/pionirji-slovenske-sodobne-arhitekture-fabiani-plecnik-in-vurnik-oblike-za-novo-demokracijo/ Oblike za novo demokracijo]'') so bile predstavljene na svetovni razstavi '''[https://new.express.adobe.com/webpage/JWwI69DzjfmAF? EXPO 2020 Dubai]''' in uvrščene v stalno zbirko uradnega Expo muzeja v Shanghai.<ref>[https://podcasts.apple.com/gb/podcast/prvi-na-expu/id1590152290 Prvi na Expu], Radio Slovenija / Apple Podcasts.</ref> [[Slika:Okolje in prostor knjiga Stane Jeršič EXPO DUBAI 2020.jpg|sličica|Publikacija ''Okolje in prostor''.]] V okviru '''Expo 2025 Osaka''' je Artkontakt Studio Bast skupaj z Mestno občino Kranj, Olimpijskim komitejem Slovenije in Fotografsko zvezo Slovenije sodeloval pri projektu '''''[https://new.express.adobe.com/webpage/Ayup0sWPagwVN Inspiring Solutions for Sustainable Communities]'''''. Projekt je povezoval trajnostni razvoj mest in skupnosti, biotsko raznovrstnost, okolje, šport ter vizualno pripovedovanje. Multimedijska predstavitev je vključevala digitalno publikacijo v angleškem in japonskem jeziku, film, spletne in fotografske vsebine ter mednarodno predstavitev projekta.<ref>[https://www.kranj.si/en/kranj-successfully-at-expo-2025-in-osaka Kranj Successfully at Expo 2025 in Osaka], Mestna občina Kranj, 19. september 2025.</ref> [[Slika:EXPO 2025 Osaka EXPO FUTURES 2026 Stane Jeršič.jpg|sličica|Vizualna predstavitev projekta [https://new.express.adobe.com/webpage/Ayup0sWPagwVN ''Inspiring Solutions for Sustainable Communities'' za Expo 2025 Osaka].]] Leta 2026 je bil projekt povezan tudi s programom '''[https://new.express.adobe.com/webpage/Ayup0sWPagwVN EXPO FUTURES AWARD 2026]''' v Osaki in tematskim področjem '''''The Future of Earth and Biodiversity'''''.<ref>[https://artkontaktstudiobast.zenfolio.com/ Artkontakt Studio Bast – EXPO FUTURES AWARD 2026].</ref> Jeršič je samostojno in skupinsko razstavljal doma in v tujini, med drugim v Ljubljani, Amsterdamu, Milanu, Rotterdamu, Bologni, Brescii, [https://new.express.adobe.com/webpage/cd1Xo7RFPwJt4? Parizu], Londonu, na Dunaju, v Houstonu v okviru FotoFesta, Arlesu, Chicagu, Kyoto, Łódźu in Al Ainu v Združenih arabskih emiratih. Dela Staneta Jeršiča so vključena v javne in zasebne zbirke doma in v tujini, med drugim '''Bibliothèque nationale de France''', '''Rijksmuseum Amsterdam''', '''Łódź Art Center''', '''Museo Ken Damy''' '''v Brescii, Prinz Gallery Kyoto, Fotogalerie Wien, Kunstforum Wien, FotoFest – Blossom Street Gallery Houston, Artothek Holland, World Expo Museum Shanghai, Moderna galerija Ljubljana, Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Umetnostna galerija Maribor, Muzej in galerije mesta Ljubljana ter Galerija Velenje.'''<ref>[https://www.nms.si/si/razstave/10961-Oblike-za-novo-demokracijo Oblike za novo demokracijo – O avtorjih], Narodni muzej Slovenije.</ref> Jeršičevo delo je bilo objavljeno v mednarodnih strokovnih revijah in publikacijah s področja fotografije, vizualnih komunikacij in sodobne umetnosti. Je avtor in soavtor številnih knjižnih publikacij, v katerih se fotografija povezuje z arhitekturo, urbanim prostorom, kulturno dediščino in družbenim kontekstom. Posebno mesto v njegovem opusu imajo dolgoročni tematski projekti, posvečeni arhitekturni dediščini, trajnostnemu razvoju, varovanju okolja, identiteti kraja ter vlogi vizualne umetnosti in komunikacije v javnem prostoru. Ustvarjalno pot zaznamujeta raziskovalni pristop in povezovanje različnih disciplin v celostne vizualne projekte. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Slovenski video umetniki]] [[Kategorija:Slovenski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] g7vo5mjn473aidoh2rj1pfxg2y2uzu0 6760138 6760137 2026-10-03T21:31:26Z Heba Artemis 129692 dodane povezave 6760138 wikitext text/x-wiki {{DEFAULTSORT:Jeršič, Stane}} [[Kategorija:Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Jeršič, Stane]] '''[https://artkontaktstudiobast.zenfolio.com/stane-jersic-profile Stane Jeršič]''' (roj. 1957) je slovenski avtor vizualnih in interdisciplinarnih projektov ter ustvarjalec na področju fotografije, filma, videa in multimedije. Deluje kot fotograf, urednik in multidisciplinarni vizualni ustvarjalec z več kot tridesetletnimi mednarodnimi izkušnjami na področju fotografije, videa, razstavnih postavitev in [https://artkontaktstudiobast.zenfolio.com/img/s/v-11/o807430835/c1/p1810151436-200.mp4 interaktivnih vizualnih projektov.] Je ustanovitelj in direktor '''[https://artkontaktstudiobast.zenfolio.com/ Artkontakt Studio Bast]''', studia, ki deluje na presečišču umetnosti, kulture, arhitekture in sodobnih komunikacij.<ref>[https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/pionirji-slovenske-sodobne-arhitekture-fabiani-plecnik-in-vurnik-oblike-za-novo-demokracijo/avtorji-razstave/ Avtorji razstave], Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.</ref> V svoji karieri je realiziral številne domače in mednarodne projekte, vizualne predstavitve ter razstave, povezane s kulturno dediščino, arhitekturo, prostorom, okoljem in identiteto. Med njimi so predstavitve Slovenije na svetovnih razstavah '''Expo Shanghai''', '''Expo 2020 Dubai''' in '''Expo 2025 Osaka''', projekti ob predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021, sodelovanja v okviru programov '''[[Unescova svetovna dediščina|UNESCO]]''', '''Europa Nostra''' '''in Dnevov evropske kulturne dediščine''' ter predstavitve Slovenije na World Travel Marketu v Londonu.<ref>[https://www.nms.si/si/razstave/10961-Oblike-za-novo-demokracijo Oblike za novo demokracijo], Narodni muzej Slovenije.</ref> Projekti pogosto združujejo fotografijo, video, film, publikacije, interaktivne elemente ter celostno vizualno zasnovo razstavnih in javnih prostorov. V zadnjih letih se njegovo delo vse izraziteje razvija v smeri interdisciplinarnih projektov, ki povezujejo vizualno pripovedovanje z arhitekturo, kulturno dediščino, trajnostnim razvojem, okoljem in mednarodnim sodelovanjem. [[Slika:Narodni muzej Fabiani Plecnik Vurnik Bojana Čampa Stane Jeršič.jpg|sličica|Bojana Čampa in Stane Jeršič ob projektu ''Pionirji slovenske sodobne arhitekture – Fabiani, [https://new.express.adobe.com/webpage/4VaGef3unsNMt? Plečnik] in Vurnik – Oblike za novo demokracijo'' v Narodnem muzeju Slovenije, 2021.]] Leta 2021 sta skupaj z umetnostno zgodovinarko '''Bojano Čampa''' realizirala projekt ''[https://new.express.adobe.com/webpage/RLkxUhnqYvdZm? Pionirji slovenske sodobne arhitekture – Fabiani, Plečnik in Vurnik – Oblike za novo demokracijo].'' Delo je povezalo [https://www.gov.si/novice/2021-12-16-virtualno-razstavo-o-slovenskih-arhitektih-zakljucuje-razstavno-knjizni-projekt-v-narodnem-muzeju/ virtualno razstavo], fotografijo, video, razstavo v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]] in [https://www.gov.si/en/registries/projects/pionirji-slovenske-sodobne-arhitekture-fabiani-plecnik-in-vurnik-oblike-za-novo-demokracijo/ avtorsko monografijo]. Jeršič in Čampa sta bila avtorja [https://fliphtml5.com/tdzwb/qxly/Bojana_%C4%8Campa_Stane_Jer%C5%A1i%C4%8D_Oblike_za_novo_demokracijo_I_Forms_for_a_new_democracy/ razstavno-knjižnega projekta], pri postavitvi razstave pa je Jeršič sodeloval z arhitektom [[Marko Mušič|Markom Mušičem]].<ref>[https://www.nms.si/en/press/press/2021/12/153-Sporocilo-za-javnost-Oblike-za-novo-demokracijo-Fabiani-Plecnik-Vurnik Sporočilo za javnost: Oblike za novo demokracijo: Fabiani – Plečnik – Vurnik], Narodni muzej Slovenije, 15. december 2021.</ref> [[Slika:Fabiani_Plecnik_Vurnik_exhibition_National_Museum_Slovenia_2021.jpg|sličica|Razstava ''Fabiani, [https://new.express.adobe.com/webpage/4VaGef3unsNMt? Plečnik] in Vurnik – Oblike za novo demokracijo'' v Narodnem muzeju Slovenije, 2021.]] Leta 2022 je sodeloval z Vesno Kolar Planinšič pri knjigi in vizualno-komunikacijskem projektu ''Okolje in prostor'', posvečenem trajnostni infrastrukturi, obnovljivim virom energije, zeleni infrastrukturi in biotski raznovrstnosti. Projekt je okoljske vsebine povezoval z vizualno komunikacijo in fotografijo.<ref>[https://www.gov.si/dogodki/2022-03-29-razvoj-v-sozvocju-z-varstvom-okolja-predstavitev-knjige-okolje-in-prostor/ Razvoj v sozvočju z varstvom okolja – predstavitev knjige Okolje in prostor], Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, 29. marec 2022.</ref> [https://www.gov.si/novice/2022-01-24-na-expo-2020-v-dubaju-predstavitev-knjiznega-projekta-o-okolju-trajnostnem-razvoju/?fbclid=IwAR34DSmfxKA6qNqvnkb5ARtkiFb2xSyDRbXyair7hdUHneoVjvIptBvYsmg Tri knjige] (''[https://new.express.adobe.com/webpage/JWwI69DzjfmAF? Evropska sredstva povezujejo], [https://fliphtml5.com/tdzwb/jdwb/Environment_and_Space_Okolje_in_prostor_/75/ Okolje in prostor], [https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/pionirji-slovenske-sodobne-arhitekture-fabiani-plecnik-in-vurnik-oblike-za-novo-demokracijo/ Oblike za novo demokracijo]'') so bile predstavljene na svetovni razstavi '''[https://new.express.adobe.com/webpage/JWwI69DzjfmAF? EXPO 2020 Dubai]''' in uvrščene v stalno zbirko uradnega Expo muzeja v Shanghai.<ref>[https://podcasts.apple.com/gb/podcast/prvi-na-expu/id1590152290 Prvi na Expu], Radio Slovenija / Apple Podcasts.</ref> [[Slika:Okolje in prostor knjiga Stane Jeršič EXPO DUBAI 2020.jpg|sličica|Publikacija ''Okolje in prostor''.]] V okviru '''Expo 2025 Osaka''' je Artkontakt Studio Bast skupaj z Mestno občino Kranj, Olimpijskim komitejem Slovenije in Fotografsko zvezo Slovenije sodeloval pri projektu '''''[https://new.express.adobe.com/webpage/Ayup0sWPagwVN Inspiring Solutions for Sustainable Communities]'''''. Projekt je povezoval trajnostni razvoj mest in skupnosti, biotsko raznovrstnost, okolje, šport ter vizualno pripovedovanje. Multimedijska predstavitev je vključevala digitalno publikacijo v angleškem in japonskem jeziku, film, spletne in fotografske vsebine ter mednarodno predstavitev projekta.<ref>[https://www.kranj.si/en/kranj-successfully-at-expo-2025-in-osaka Kranj Successfully at Expo 2025 in Osaka], Mestna občina Kranj, 19. september 2025.</ref> [[Slika:EXPO 2025 Osaka EXPO FUTURES 2026 Stane Jeršič.jpg|sličica|Vizualna predstavitev projekta [https://new.express.adobe.com/webpage/Ayup0sWPagwVN ''Inspiring Solutions for Sustainable Communities'' za Expo 2025 Osaka].]] Leta 2026 je bil projekt povezan tudi s programom '''[https://new.express.adobe.com/webpage/Ayup0sWPagwVN EXPO FUTURES AWARD 2026]''' v Osaki in tematskim področjem '''''The Future of Earth and Biodiversity'''''.<ref>[https://artkontaktstudiobast.zenfolio.com/ Artkontakt Studio Bast – EXPO FUTURES AWARD 2026].</ref> Jeršič je samostojno in skupinsko razstavljal doma in v tujini, med drugim v Ljubljani, Amsterdamu, Milanu, Rotterdamu, Bologni, Brescii, [https://new.express.adobe.com/webpage/cd1Xo7RFPwJt4? Parizu], Londonu, na Dunaju, v Houstonu v okviru FotoFesta, Arlesu, Chicagu, Kyoto, Łódźu in Al Ainu v Združenih arabskih emiratih. Dela Staneta Jeršiča so vključena v javne in zasebne zbirke doma in v tujini, med drugim '''Bibliothèque nationale de France''', '''Rijksmuseum Amsterdam''', '''Łódź Art Center''', '''Museo Ken Damy''' '''v Brescii, Prinz Gallery Kyoto, Fotogalerie Wien, Kunstforum Wien, FotoFest – Blossom Street Gallery Houston, Artothek Holland, World Expo Museum Shanghai, Moderna galerija Ljubljana, Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Umetnostna galerija Maribor, Muzej in galerije mesta Ljubljana ter Galerija Velenje.'''<ref>[https://www.nms.si/si/razstave/10961-Oblike-za-novo-demokracijo Oblike za novo demokracijo – O avtorjih], Narodni muzej Slovenije.</ref> Jeršičevo delo je bilo objavljeno v mednarodnih strokovnih revijah in publikacijah s področja fotografije, vizualnih komunikacij in sodobne umetnosti. Je avtor in soavtor številnih knjižnih publikacij, v katerih se fotografija povezuje z arhitekturo, urbanim prostorom, kulturno dediščino in družbenim kontekstom. Posebno mesto v njegovem opusu imajo dolgoročni tematski projekti, posvečeni arhitekturni dediščini, trajnostnemu razvoju, varovanju okolja, identiteti kraja ter vlogi vizualne umetnosti in komunikacije v javnem prostoru. Ustvarjalno pot zaznamujeta raziskovalni pristop in povezovanje različnih disciplin v celostne vizualne projekte. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Slovenski video umetniki]] [[Kategorija:Slovenski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] 4ij0rmzj0um59pd04zq0uuv5ecabqil 6760195 6760138 2026-10-04T07:32:05Z Yerpo 8417 pospravljanje, wiki, +oznaka, --copyvio slika 6760195 wikitext text/x-wiki {{DEFAULTSORT:Jeršič, Stane}} [[Kategorija:Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Jeršič, Stane]] {{Primarni viri}}{{Infopolje Oseba}} Stane Jeršič (roj. 1957) je slovenski avtor vizualnih in interdisciplinarnih projektov ter ustvarjalec na področju fotografije, filma, videa in multimedije. Deluje kot fotograf, urednik in multidisciplinarni vizualni ustvarjalec z več kot tridesetletnimi mednarodnimi izkušnjami na področju fotografije, videa, razstavnih postavitev in interaktivnih vizualnih projektov. Je ustanovitelj in direktor Artkontakt Studio Bast, studia, ki deluje na presečišču umetnosti, kulture, arhitekture in sodobnih komunikacij.<ref>[https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/pionirji-slovenske-sodobne-arhitekture-fabiani-plecnik-in-vurnik-oblike-za-novo-demokracijo/avtorji-razstave/ Avtorji razstave], Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.</ref> V svoji karieri je realiziral številne domače in mednarodne projekte, vizualne predstavitve ter razstave, povezane s kulturno dediščino, arhitekturo, prostorom, okoljem in identiteto. Med njimi so predstavitve Slovenije na svetovnih razstavah Expo Shanghai, Expo 2020 Dubai in Expo 2025 Osaka, projekti ob predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021, sodelovanja v okviru programov [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO]], Europa Nostra in Dnevov evropske kulturne dediščine ter predstavitve Slovenije na World Travel Marketu v Londonu.<ref>[https://www.nms.si/si/razstave/10961-Oblike-za-novo-demokracijo Oblike za novo demokracijo], Narodni muzej Slovenije.</ref> Projekti pogosto združujejo fotografijo, video, film, publikacije, interaktivne elemente ter celostno vizualno zasnovo razstavnih in javnih prostorov. V zadnjih letih se njegovo delo vse izraziteje razvija v smeri interdisciplinarnih projektov, ki povezujejo vizualno pripovedovanje z arhitekturo, kulturno dediščino, trajnostnim razvojem, okoljem in mednarodnim sodelovanjem. [[Slika:Narodni muzej Fabiani Plecnik Vurnik Bojana Čampa Stane Jeršič.jpg|sličica|Bojana Čampa in Stane Jeršič ob projektu ''Pionirji slovenske sodobne arhitekture – Fabiani, Plečnik in Vurnik – Oblike za novo demokracijo'' v Narodnem muzeju Slovenije, 2021.]] Leta 2021 sta skupaj z umetnostno zgodovinarko Bojano Čampa realizirala projekt ''Pionirji slovenske sodobne arhitekture – Fabiani, Plečnik in Vurnik – Oblike za novo demokracijo.'' Delo je povezalo virtualno razstavo, fotografijo, video, razstavo v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]] in avtorsko monografijo. Jeršič in Čampa sta bila avtorja razstavno-knjižnega projekta, pri postavitvi razstave pa je Jeršič sodeloval z arhitektom [[Marko Mušič|Markom Mušičem]].<ref>[https://www.nms.si/en/press/press/2021/12/153-Sporocilo-za-javnost-Oblike-za-novo-demokracijo-Fabiani-Plecnik-Vurnik Sporočilo za javnost: Oblike za novo demokracijo: Fabiani – Plečnik – Vurnik], Narodni muzej Slovenije, 15. december 2021.</ref> [[Slika:Fabiani_Plecnik_Vurnik_exhibition_National_Museum_Slovenia_2021.jpg|sličica|Razstava ''Fabiani, Plečnik in Vurnik – Oblike za novo demokracijo'' v Narodnem muzeju Slovenije, 2021.]] Leta 2022 je sodeloval z Vesno Kolar Planinšič pri knjigi in vizualno-komunikacijskem projektu ''Okolje in prostor'', posvečenem trajnostni infrastrukturi, obnovljivim virom energije, zeleni infrastrukturi in biotski raznovrstnosti. Projekt je okoljske vsebine povezoval z vizualno komunikacijo in fotografijo.<ref>[https://www.gov.si/dogodki/2022-03-29-razvoj-v-sozvocju-z-varstvom-okolja-predstavitev-knjige-okolje-in-prostor/ Razvoj v sozvočju z varstvom okolja – predstavitev knjige Okolje in prostor], Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, 29. marec 2022.</ref> Tri knjige (''Evropska sredstva povezujejo, Okolje in prostor, Oblike za novo demokracijo'') so bile predstavljene na svetovni razstavi EXPO 2020 Dubai in uvrščene v stalno zbirko uradnega Expo muzeja v Shanghai.<ref>[https://podcasts.apple.com/gb/podcast/prvi-na-expu/id1590152290 Prvi na Expu], Radio Slovenija / Apple Podcasts.</ref> [[Slika:Okolje in prostor knjiga Stane Jeršič EXPO DUBAI 2020.jpg|sličica|Publikacija ''Okolje in prostor''.]] V okviru Expo 2025 Osaka je Artkontakt Studio Bast skupaj z Mestno občino Kranj, Olimpijskim komitejem Slovenije in Fotografsko zvezo Slovenije sodeloval pri projektu ''Inspiring Solutions for Sustainable Communities''. Projekt je povezoval trajnostni razvoj mest in skupnosti, biotsko raznovrstnost, okolje, šport ter vizualno pripovedovanje. Multimedijska predstavitev je vključevala digitalno publikacijo v angleškem in japonskem jeziku, film, spletne in fotografske vsebine ter mednarodno predstavitev projekta.<ref>[https://www.kranj.si/en/kranj-successfully-at-expo-2025-in-osaka Kranj Successfully at Expo 2025 in Osaka], Mestna občina Kranj, 19. september 2025.</ref> Leta 2026 je bil projekt povezan tudi s programom EXPO FUTURES AWARD 2026 v Osaki in tematskim področjem ''The Future of Earth and Biodiversity''.<ref>[https://artkontaktstudiobast.zenfolio.com/ Artkontakt Studio Bast – EXPO FUTURES AWARD 2026].</ref> Jeršič je samostojno in skupinsko razstavljal doma in v tujini, med drugim v Ljubljani, Amsterdamu, Milanu, Rotterdamu, Bologni, Brescii, [https://new.express.adobe.com/webpage/cd1Xo7RFPwJt4? Parizu], Londonu, na Dunaju, v Houstonu v okviru FotoFesta, Arlesu, Chicagu, Kyoto, Łódźu in Al Ainu v Združenih arabskih emiratih. Dela Staneta Jeršiča so vključena v javne in zasebne zbirke doma in v tujini, med drugim Bibliothèque nationale de France, Rijksmuseum Amsterdam, Łódź Art Center, Museo Ken Damy v Brescii, Prinz Gallery Kyoto, Fotogalerie Wien, Kunstforum Wien, FotoFest – Blossom Street Gallery Houston, Artothek Holland, World Expo Museum Shanghai, Moderna galerija Ljubljana, Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Umetnostna galerija Maribor, Muzej in galerije mesta Ljubljana ter Galerija Velenje.<ref>[https://www.nms.si/si/razstave/10961-Oblike-za-novo-demokracijo Oblike za novo demokracijo – O avtorjih], Narodni muzej Slovenije.</ref> Jeršičevo delo je bilo objavljeno v mednarodnih strokovnih revijah in publikacijah s področja fotografije, vizualnih komunikacij in sodobne umetnosti. Je avtor in soavtor številnih knjižnih publikacij, v katerih se fotografija povezuje z arhitekturo, urbanim prostorom, kulturno dediščino in družbenim kontekstom. Posebno mesto v njegovem opusu imajo dolgoročni tematski projekti, posvečeni arhitekturni dediščini, trajnostnemu razvoju, varovanju okolja, identiteti kraja ter vlogi vizualne umetnosti in komunikacije v javnem prostoru. Ustvarjalno pot zaznamujeta raziskovalni pristop in povezovanje različnih disciplin v celostne vizualne projekte. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Slovenski video umetniki]] [[Kategorija:Slovenski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] 95k5abl7de3ptzziscrgmrawho01kpl 0 494947 6760130 6669395 2026-10-03T20:51:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 3 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760130 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Dialog im Kamptal''' (''Dialog v Kamptalu'') je politična platforma in diskusijsko srečanje, ki je bilo ustanovljeno leta 2019 v [[Avstrija|avstrijskem]] [[Gars am Kamp]]u. Organizirajo ga Georgia Kazantzidu in [[Matthias Laurenz Gräff]] kot zasebno, nestrankarsko pobudo in platformo na povsem prostovoljni osnovi<ref name=NÖGVV>[https://www.gvvnoe.at/2023/05/georgia-kazantzidu/ NÖ GVV (Niederösterreichischer Gemeindevertreterverband), Interview: „Georgia kann mann nicht in irgendeine Schublade stecken“]{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{de icon}}</ref> v tradiciji "salona državljanov".<ref>[https://www.donau-uni.ac.at/de/universitaet/fakultaeten/wirtschaft-globalisierung/forschung/research-lab-democracy-and-society-in-transition/news-veranstaltungen/veranstaltungen/2020/politik-diplomatie-im-21.-jahrhundert.html Donau Universität Krems an der Donau. Research Lab Democracy and Society in Transition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201017204530/https://www.donau-uni.ac.at/de/universitaet/fakultaeten/wirtschaft-globalisierung/forschung/research-lab-democracy-and-society-in-transition/news-veranstaltungen/veranstaltungen/2020/politik-diplomatie-im-21.-jahrhundert.html |date=2020-10-17 }} {{de icon}}</ref> Vsebinsko se dialogi ukvarjajo tako z evropsko kot z avstrijsko politiko.<ref name=Website>[https://www.matthiaslaurenzgraeff.com/dialog-im-kamptal/ Spletna stran] {{de icon}}</ref> == Zgodovino == [[File:Dialog im Kamptal (Logo Europaveranstaltung).png|240px|thumb|logotip]] Dialog v Kamptalu se je začel ob [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v Evropski parlament leta 2019]], da bi državljane obveščal o Evropi, povečal zanimanje za [[Evropska unija|Evropsko unijo]] in deloval kot proevropski pobudnik v regiji [[Kamp (reka)|Kamptal]] in [[Waldviertel]].<ref>[https://www.noen.at/horn/diskussion-in-zitternberg-graeff-atelier-empfaengt-zu-europa-dialog-im-kamptal-gars-am-kamp-europa-dialog-kamptal-matthias-laurenz-graeff-145554881 Časopisni članki, NÖN, Gräff-Atelier empfängt zu „Europa-Dialog“ im Kamptal] {{de icon}}</ref><ref name=NÖGVV/> Lokacija, umetniški atelje Gräff, je bila izbrana, da dokaže pomen umetnosti v Evropi za politiko in družbo ter bližino državljanov. Nato se je platforma razvila v prostor za informacije in diskurz v politiki, diplomaciji in medkulturni izmenjavi, ki poskuša razložiti in promovirati družbena vprašanja ter prispevati k boljšemu razumevanju naše družbe in njene raznolikosti, sodelovanja in izmenjave.<ref name=Website/> Dogodki se odvijajo brez določenega datuma, želijo pa zagotoviti določeno kontinuiteto z dvema do štirimi dogodki na leto. == Dialogi == === 2019 === ==== Evropski dialog v Kamptalu ==== Dialog je vključeval: * [[Wolfgang Petritsch]], veleposlanik * Douglas Hoyos-Trauttmansdorff, član Državnega sveta * Werner Groiß, politik * Christian Schuh, politik * Walter Kogler-Strommer, politik * Moderator Josef Wiesinger<ref>[https://www.meinbezirk.at/horn/c-lokales/europa-dialog-im-amptal-im-atelier-graeff_a3380733 Časopisni članki: Bezirksblätter, Europa Dialog im Kamptal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201025003537/https://www.meinbezirk.at/horn/c-lokales/europa-dialog-im-amptal-im-atelier-graeff_a3380733 |date=2020-10-25 }} {{de icon}}</ref> ==== Dialog v Kamptalu - konvergenca politike ==== Razgovori so vključevali: Poleg najboljših kandidatov in članov Državnega sveta - * Martina Diesner-Wais * Alois Kainz * Martin Litschauer * Günter Steindl * Herbert Kolinsky * fizik [[Werner Gruber]] kot častni gost na stopničkah. * Moderaciji je znova predsedoval poslanec Josef Wiesinger.<ref>[https://m.noen.at/horn/polit-diskussion-was-braucht-das-waldviertel-gars-am-kamp-redaktionsfeed-politikerrunde-diskussion-martina-diesner-wais-guenter-steindl-martin-litschauer-alois-kainz-herbert-kolinsky-werner-gruber-josef-wiesinger-162113529 Časopisni članki: NÖN, Was braucht das Waldviertel? ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210515223415/https://m.noen.at/horn/polit-diskussion-was-braucht-das-waldviertel-gars-am-kamp-redaktionsfeed-politikerrunde-diskussion-martina-diesner-wais-guenter-steindl-martin-litschauer-alois-kainz-herbert-kolinsky-werner-gruber-josef-wiesinger-162113529 |date=2021-05-15 }}{{de icon}}</ref>{{,}}<ref>[https://www.meinbezirk.at/horn/c-lokales/spitzenkandidaten-des-regionalwahlkreises-und-ehrengast-mag-werner-gruber-diskutierten-im-atelier-graeff_a3626298 Časopisni članki: Bezirksblätter, Spitzenkandidsaten des Regionalwahlkreises und Ehrengast Werner Gruber diskutieren im Atelier Gräff]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{de icon}}</ref> === 2020 === ==== Politika, diplomacija v 21. stoletju ==== Dialog je vključeval: * [[Emil Brix]], veleposlanik * [[Hannes Swoboda]], evropski politik * Philipp Jauernik, zgodovinar in član upravnega odbora [[Panevropska unija]] Avstrija * Moderator [[Eric Frey]] iz [[Der Standard]]a.<ref>[https://www.noen.at/horn/dialog-im-kamptal-friede-zentrales-thema-in-zitternberg-gars-am-kamp-dialog-im-kamptal-190675226 Časopisni članki: NÖN, Dialog im Kamptal. Friede zentrales Thema in Zitternberg] {{de icon}}</ref>{{,}}<ref name=meinbezirk.at>[https://www.meinbezirk.at/krems/c-politik/politik-diplomatie-im-21-jahrhundert-mit-hochkaraetigen-gaesten_a3902583 Časopisni članki: Bezirksblätter, Politik, Diplomatie im 21. Jahrhundert mit hochkarätigen Gästen]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{de icon}}</ref> ==== Dialog o knjigah - Iskanje skupnega ==== Dialog je vključeval: * [[Karin Kneissl]], nekdanja zunanja ministrica * [[Michael Breisky]], veleposlanik * Georg Vetter, politik * Moderatorka Georgia Kazantzidu<ref>[https://www.meinbezirk.at/horn/c-politik/dialog-der-buecher-das-gemeinsame-finden-mit-bm-ad-karin-kneissl_a4256193 Časopisni članki: Bezirksblätter, Dialog der Bücher - Das Gemeinsame finden]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{de icon}}</ref> ==== Naša Evropa. Kdo smo, od kod smo in kam gremo? ==== Dialog je vključeval: * [[Erhard Busek]], nekdanji avstrijski podkancler * Sebastian Prinz von Schönenaich-Carolath, veleposlanik * [[Helmut Brandstätter]], član Državnega sveta; nekdanji založnik in odgovorni urednik dnevnega časopisa [[Kurier]] * [[Willi Mernyi]], generalni direktor avstrijskih sindikatov * Moderator Daniel Lohninger, glavni novinar [[Niederösterreichische Nachrichten]] (NÖN)<ref>[https://m.noen.at/horn/zitternberg-dialog-im-kamptal-eu-braucht-bildung-gars-am-kamp-print-diskussion-bildung-solidaritaet-226236946 Časopisni članki: NÖN, Dialog im Kamptal. EU braucht Bildung] {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{de icon}}</ref>{{,}}<ref>[https://www.meinbezirk.at/horn/c-regionauten-community/unser-europa-wer-sind-wir-woher-kommen-wir-und-wohin-gehen-wir_a4279896 Časopisni članki: Bezirksblätter, Unser Europa, Wer sind wir, woher kommen wir und wohin gehen wir?]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{de icon}}</ref> === 2021 === ==== NEOS ==== Dialog je vključeval: * Indra Collini, predsednica [[NEOS]] Spodnja Avstrija, predsednica kluba NEOS Landtag, poslanec * Helmut Hofer-Gruber, poslanec NEOS * Moderator Bernd Pinzer, Direktor kluba NEOS Landtag<ref>[https://m.noen.at/horn/dialog-im-kamptal-zitternberg-vorbilder-werden-dringend-gesucht-bezirk-horn-dialog-im-kamptal-matthias-laurenz-graeff-podiumsdiskussion-print-291847323 Časopisni članki: NÖN, "Vorbilder werden dringend gesucht"] {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{de icon}}</ref> ==== Pomen avstrijskega sodstva in ustave ==== Dialog je vključeval: * [[Wolfgang Brandstetter]], nekdanji avstrijski podkancler, minister za pravosodje, ustavni sodnik * Moderator Werner Groiß, politik<ref>[https://www.matthiaslaurenzgraeff.com/dialog-im-kamptal/bisherige-dialoge/vii-gerichtsbarkeit-und-verfassung/ Dialog im Kamptal, Gerichtsbarkeit und Verfassung] {{de icon}}</ref><ref>[https://m.noen.at/horn/dialog-im-kamptal-wolfgang-brandstetter-bin-zufrieden-mit-unserer-verfassung-kamptal-dialog-im-kamptal-wolfgang-brandstetter-justiz-print-299805869 Časopisni članki: NÖN, Dialog im Kamptal: Wolfgang Brandstetter „Bin zufrieden mit unserer Verfassung“] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211111112917/https://m.noen.at/horn/dialog-im-kamptal-wolfgang-brandstetter-bin-zufrieden-mit-unserer-verfassung-kamptal-dialog-im-kamptal-wolfgang-brandstetter-justiz-print-299805869 |date=2021-11-11 }} {{de icon}}</ref><ref>[https://www.meinbezirk.at/horn/c-regionauten-community/stellenwert-der-gerichtsbarkeit-und-der-oesterreichischen-verfassung_a4991485 Časopisni članki: Bezirksblätter, Dialog im Kamptal: "Stellenwert der Gerichtsbarkeit und der Österreichischen Verfassung"]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{de icon}}</ref> === 2022 === ==== Karl von Habsburg - 100 let Paneuropean ==== Dialog je vključeval: * [[Karl von Habsburg]], vodja [[Habsburžani|Habsburške hiše]] in pretendent na nekdanje prestole svoje dinastije, predsednik avstrijskega vseevropskega gibanja in član upravnega odbora [[Panevropska unija|Panevropske unije]], najstarejšega evropskega združitvenega gibanja. * Moderator Rainhard Kloucek, Generalni sekretar Paneuropa Gibanja Avstrija in član upravnega odbora Paneuropa unije<ref>[https://www.matthiaslaurenzgraeff.com/dialog-im-kamptal/bisherige-dialoge/viii-karl-von-habsburg-100-jahre-paneuropa/ Dialog im Kamptal, "Karl von Habsburg - 100 Jahre Paneuropa"] {{de icon}}</ref><ref>[https://m.noen.at/horn/zitternberg-dialog-im-kamptal-der-tyrann-im-fokus-kamptal-dialog-im-kamptal-ukraine-krieg-ukraine-print-316148974 Časopisni članki: Niederösterreichische Nachrichten (NÖN), Dialog im Kamptal: Der Tyrann im Fokus] {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{de icon}}</ref><ref>[https://www.meinbezirk.at/horn/c-lokales/karl-habsburg-bei-100-jahre-paneuropa_a5239294/amp Časopisni članki: www.meinbezirk.at, Dialog im Kamptal. Karl Habsburg bei 100 Jahre Paneuropa]{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{de icon}}</ref> ==== Helmut Brandstätter v pogovoru ==== Dialog je vključeval: * [[Helmut Brandstätter]], član Državnega sveta; nekdanji založnik in odgovorni urednik dnevnega časopisa [[Kurier]]<ref>[https://www.meinbezirk.at/horn/c-lokales/helmut-brandstaetter-im-gespraech_a5789635 Časopisni članki: www.meinbezirk.at, "Helmut Brandstätter im Gespräch"]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{de icon}}</ref><ref>[https://www.noen.at/horn/landtagswahl-2023-zitternberg-ehrlichkeit-in-politik-wichtig-bezirk-horn-landtagswahl-2023-darueber-spricht-noe-matthias-laurenz-graeff-georgia-kazantzidu-print-349113187 Časopisni članki: NÖN, "Zitternberg: Ehrlichkeit in Politik wichtig"] {{de icon}}</ref> == Levo == {{Commons category|Dialog im Kamptal}} * [https://www.matthiaslaurenzgraeff.com/dialog-im-kamptal/ Spletna stran] == Poverilnice == {{sklici}} [[Kategorija:Spodnja Avstrija]] 7bfl3wo4addopb89nrk2ddivq7d244p 0 500038 6760040 6723536 2026-10-03T15:52:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760040 wikitext text/x-wiki '''Cepivo proti covidu-19''' ('''protikovidno cepivo''') je [[cepivo]], namenjeno zagotavljanju pridobljene imunosti proti [[SARS-CoV-2]], virusu, ki povzroča [[COVID-19|koronavirusno bolezen 2019]] (covid-19). Pred pandemijo covida-19 je obstajalo ustaljeno znanje o strukturi in delovanju koronavirusov, ki povzročajo bolezni, kot sta [[hudi akutni respiratorni sindrom]] (SARS) in [[bližnjevzhodni respiratorni sindrom]] (MERS), kar je v začetku leta 2020 omogočilo pospešen razvoj različnih tehnologij cepljenja.<ref>{{Navedi revijo|last=Li|first=Yen-Der|last2=Chi|first2=Wei-Yu|last3=Su|first3=Jun-Han|last4=Ferrall|first4=Louise|last5=Hung|first5=Chien-Fu|last6=Wu|first6=T.-C.|date=2020-12-20|title=Coronavirus vaccine development: from SARS and MERS to COVID-19|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33341119|magazine=Journal of Biomedical Science|volume=27|issue=1|pages=104|doi=10.1186/s12929-020-00695-2|issn=1423-0127|pmc=7749790}}</ref> Dne 10. januarja 2020 so bili podatki o genetskem zaporedju virusa SARS-CoV-2 posredovani prek GISAID, do 19. marca pa je svetovna farmacevtska industrija napovedala pomembno zavezo k obvladovanju covida-19.<ref>{{Navedi splet|title=No one is safe unless everyone is safe|url=https://www.bworldonline.com/no-one-is-safe-unless-everyone-is-safe/|website=BusinessWorld|date=2021-02-23|accessdate=2021-05-23|language=en-US|last=Neil|archive-url=https://web.archive.org/web/20210223165007/https://www.bworldonline.com/no-one-is-safe-unless-everyone-is-safe/|archive-date=2021-02-23|url-status=dead}}</ref> V poskusih III. faze je več cepiv proti covidu-19 pokazalo kar 95-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomatskih okužb s covidom-19. Od aprila 2021 je vsaj en nacionalni regulatorni organ za javno uporabo odobril 16 cepiv: dve [[RNA cepivo|RNK-cepivi]] ([[Tozinameran|Pfizer-BioNTech]] in [[Cepivo proti COVID-19 Moderna|Moderna]]), sedem konvencionalnih inaktiviranih cepiv (BBIBP-CorV, CoronaVac, Covaxin, WIBP-CorV, CoviVac, Minhai-Kangtai in QazVac), pet [[Virusno vektorsko cepivo|virusnih vektorskih cepiv]] (Sputnik Light, [[Cepivo Sputnik V COVID-19|Sputnik V]], Oxford-AstraZeneca, Convidecia in Janssen) in dve cepivi z beljakovinskimi podenotami (EpiVacCorona in RBD-Dimer). Skupaj je od marca 2021 v različnih fazah razvoja 308 kandidatov za cepiva, od tega je 73 v kliničnih raziskavah, vključno s 24 v preskušanju I. faze, 33 v preskušanju I.–II. faze in 16 v razvoju III. faze.<ref>{{Navedi splet|title=COVID-19 vaccine tracker|url=https://vac-lshtm.shinyapps.io/ncov_vaccine_landscape/|website=vac-lshtm.shinyapps.io|accessdate=2021-05-23}}</ref> Številne države so uvedle načrte postopnega razdeljevanja, ki dajejo prednost tistim z največjim tveganjem za zaplete, kot so starejši, in tistim z velikim tveganjem izpostavljenosti in prenosa, kot so zdravstveni delavci.<ref>{{Navedi splet|title=Covid-19 vaccine: who are countries prioritising for first doses?|url=http://www.theguardian.com/world/2020/nov/18/covid-19-vaccine-who-are-countries-prioritising-for-first-doses|website=the Guardian|date=2020-11-18|accessdate=2021-05-23|language=en}}</ref> Razmišlja se o vmesni uporabi enega odmerka, da bi cepljenje zajelo čim več ljudi, dokler se razpoložljivost cepiva ne izboljša.<ref>{{Navedi revijo|last=Plotkin|first=Stanley A.|last2=Halsey|first2=Neal|date=2021-01-27|title=Accelerate COVID-19 Vaccine Rollout by Delaying the Second Dose of mRNA Vaccines|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33502467|magazine=Clinical Infectious Diseases: An Official Publication of the Infectious Diseases Society of America|doi=10.1093/cid/ciab068|issn=1537-6591|pmc=7929065|pmid=33502467}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Wang|first=Xiang|date=2021-04-22|title=Safety and Efficacy of the BNT162b2 mRNA Covid-19 Vaccine|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33596350|magazine=The New England Journal of Medicine|volume=384|issue=16|pages=1577–1578|doi=10.1056/NEJMc2036242|issn=1533-4406|pmid=33596350}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Evidence For COVID-19 Vaccine Deferred Dose 2 Boost Timing|url=https://reallycorrect.com/ReallyCorrectWp1/evidence-for-covid-19-vaccine-deferred-dose-2-boost-timing/|website=Really Correct|accessdate=2021-05-23|language=en-US}}</ref> Na podlagi uradnih poročil nacionalnih zdravstvenih agencij je bilo do 22. maja 2021 po vsem svetu uporabljenih 1,65 milijarde odmerkov cepiv proti covidu-19.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus (COVID-19) Vaccinations - Statistics and Research|url=https://ourworldindata.org/covid-vaccinations|website=Our World in Data|accessdate=2021-05-23}}</ref> Družba [[AstraZeneca]] predvideva, da bo leta 2021 proizvedla 3 milijarde odmerkov, družba Pfizer-BioNTech 1,3 milijarde odmerkov, družbe Sputnik V, Sinopharm, Sinovac in Janssen (v ZDA: Johnson & Johnson) pa po 1 milijardo odmerkov. Družba Moderna namerava leta 2021 proizvesti 600 milijonov odmerkov, družba Convidecia pa 500 milijonov odmerkov.<ref>{{Navedi splet|title=Which companies will likely produce the most COVID-19 vaccine in 2021?|url=https://www.pharmaceuticalprocessingworld.com/which-companies-will-likely-produce-the-most-covid-19-vaccine-in-2021/|website=Pharmaceutical Processing World|date=2021-02-05|accessdate=2021-05-23|language=en-US}}</ref> Do decembra 2020 so države vnaprej naročile več kot deset milijard odmerkov cepiva, pri čemer so približno polovico odmerkov kupile države z visokimi dohodki, ki zajemajo 14 % svetovnega prebivalstva.<ref>{{Navedi revijo|last=So|first=Anthony D.|last2=Woo|first2=Joshua|date=2020-12-15|title=Reserving coronavirus disease 2019 vaccines for global access: cross sectional analysis|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33323376|magazine=BMJ (Clinical research ed.)|volume=371|pages=m4750|doi=10.1136/bmj.m4750|issn=1756-1833|pmc=7735431|pmid=33323376}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Mullard|first=Asher|date=2020-11-30|title=How COVID vaccines are being divvied up around the world|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33257891|magazine=Nature|doi=10.1038/d41586-020-03370-6|issn=1476-4687|pmid=33257891}}</ref> == Ozadje == Do razvoja cepiv proti covidu 19 ni bilo poznano učinkovito cepivo proti nobeni bolezni, ki jo povzročajo koronavirusi.<ref name="gates2">{{navedi splet|vauthors=Gates B|date=30 April 2020|title=The vaccine race explained: What you need to know about the COVID-19 vaccine|url=https://www.gatesnotes.com/Health/What-you-need-to-know-about-the-COVID-19-vaccine|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200514010012/https://www.gatesnotes.com/Health/What-you-need-to-know-about-the-COVID-19-vaccine|archive-date=14 May 2020|access-date=2 May 2020|publisher=The Gates Notes|name-list-style=vanc}}</ref> Običajno traja razvoj novega cepiva od zasnove do [[klinično preskušanje|kliničnih preskušanj]] in naposled pridobitve [[dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenja za promet]] vsaj desetletje. Eden od omejujočih dejavnikov razvoja so tudi veliki stroški raziskav. Pandemija covida 19 je zaradi svojih uničujočih posledic močno pospešila razvoj cepiva, zlasti ker so ga financirale države in same prevzele finančna tveganja. Ob tem pa ostajajo vsa pravila za pridobitev dovoljenj cepiv enaka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/00-cepiva_gradivo_za_strokovno_javnost_15122020_0.pdf|title=Delovanje cepiv proti covid-19|accessdate=7. 6. 2021|publisher=NIJZ|last=Ihan|first=Alojz|archive-date=2021-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210607131435/https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/00-cepiva_gradivo_za_strokovno_javnost_15122020_0.pdf|url-status=dead}}</ref> Potreba po čimprejšnji dostopnosti cepiva je povzročila tudi pojav novih platform za cepiva, ob sicer splošno uveljavljenih cepiv na osnovi oslabljenega ali inaktiviranega virusa in virusnih komponent. Tako so se pojavila [[Vektorsko cepivo|vektorska cepiva]] in [[RNK-cepivo|cepiva na osnovi RNK]].<ref name="Bratkovic" /> Prvo cepivo, ki so ga nekatere zahodne agencije za zdravila dovolile za uporabo v izjemnih razmerah,<ref name="ukgov12-2">{{cite press release|title=UK medicines regulator gives approval for first UK COVID-19 vaccine|url=https://www.gov.uk/government/news/uk-medicines-regulator-gives-approval-for-first-uk-covid-19-vaccine|publisher=[[Medicines and Healthcare products Regulatory Agency]] (MHRA)|access-date=2. 12. 2020|date=2. 12. 2020}}</ref><ref name="boseley">{{navedi novice|first1=Sarah|last1=Boseley|first2=Josh|last2=Halliday|title=UK approves Pfizer/BioNTech Covid vaccine for rollout next week|url=https://www.theguardian.com/society/2020/dec/02/pfizer-biontech-covid-vaccine-wins-licence-for-use-in-the-uk|access-date=14. 12. 2020|work=The Guardian|date=2. 12. 2020|name-list-style=vanc}}</ref> ter prvo odobreno cepivo s strani teh agencij<ref name="let19">{{navedi novice|date=19. 12. 2020|title=Swissmedic autorise un premier vaccin contre le coronavirus|url=https://www.letemps.ch/suisse/swissmedic-autorise-un-premier-vaccin-contre-coronavirus|access-date=19. 12. 2020|publisher=[[Le Temps]]|language=fr}}</ref> je postalo RNK-cepivo, ki ga je razvilo podjetje [[BioNTech]] v sodelovanju s [[Pfizer|Pfizerjem]]. Evropska agencija ga je odobrila decembra 2020,<ref>https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty, vpogled: 7. 6. 2021.</ref> torej v manj kot enem letu od izbruha pandemije. ==Vrste cepiv== [[Slika:Vaccine candidate mechanisms for SARS-CoV-2 (49948301838).jpg|thumb|300x300px|Prikaz treh vrst cepiv proti covidu 19, ki sprožijo tvorbo beljakovin virusa SARS‑CoV‑2 in posledično imunksi odziv: (1) [[RNK-cepivo]], (2) [[komponentno cepivo]], (3) [[vektorsko cepivo]]]] [[Slika:Fimmu-11-579250-g004.jpg|thumb|300x300px|Proti covidu 19 so razvili oziroma razvijajo cepiva na osnovi več različnih platform. [[Oslabljeno cepivo|Oslabljena]] in [[mrtvo cepivo|mrtva cepiva]] vsebujejo celoten virus. Proteinska in peptidna [[komponentno cepivo|komponentna cepiva]] vsebujejo le antigen ali njegovo podenoto, običajno pa vsebujejo še [[adjuvans]], ki poveča njegovo [[imunogenost]] (kot virusni antigen se uporablja zlasti konična beljakovina ali njen del z vezavnim mestom za receptor). Več cepiv je vektorskih, zlasti upoorabljajo nereplicirajoče virusne vektorje (zlasti adenoviruse).<ref>{{cite journal|last1=Flanagan|first1=Katie L.|last2=Best|first2=Emma|last3=Crawford|first3=Nigel W.|last4=Giles|first4=Michelle|last5=Koirala|first5=Archana|last6=Macartney|first6=Kristine|last7=Russell|first7=Fiona|last8=Teh|first8=Benjamin W.|last9=Wen|first9=Sophie CH|date=2020|title=Progress and Pitfalls in the Quest for Effective SARS-CoV-2 (COVID-19) Vaccines|journal=Frontiers in Immunology|volume=11|page=579250|doi=10.3389/fimmu.2020.579250|pmid=33123165|pmc=7566192|issn=1664-3224|doi-access=free}}</ref>]] Cepiva, ki so jih razvili oziroma jih razvijajo proti covidu 19, lahko razvrstimo v več vrst, glede na uporabljeno tehnologijo oziroma tako imenovano platformo.<ref name="london" /><ref name="thanh22" /> Večina tehnologij temelji na konični beljakovini virusa SARS-CoV-2 kot na temeljnem antigenu.<ref name="thanh22">{{cite journal | vauthors = Le TT, Cramer JP, Chen R, Mayhew S | title = Evolution of the COVID-19 vaccine development landscape | journal = Nature Reviews. Drug Discovery | volume = 19 | issue = 10 | pages = 667–668 | date = oktober 2020 | pmid = 32887942 | doi = 10.1038/d41573-020-00151-8 | name-list-style = vanc | s2cid = 221503034 | doi-access = free }}</ref> Platforme za razvoj protikovidnih cepiv zajemajo tehnologije na osnovi nukleinskih kislin (RNK in DNK), nereplicirajočih virusnih vektorjev, peptidov ali rekombinantnih beljakovin, živih oslabljenih virusov in inaktiviranih virusov.<ref name="gates2" /><ref name="thanh22" /><ref name="thanh">{{cite journal | vauthors = Thanh Le T, Andreadakis Z, Kumar A, Gómez Román R, Tollefsen S, Saville M, Mayhew S | title = The COVID-19 vaccine development landscape | journal = Nature Reviews. Drug Discovery | volume = 19 | issue = 5 | pages = 305–306 | date = maj 2020 | pmid = 32273591 | doi = 10.1038/d41573-020-00073-5 | name-list-style = vanc | doi-access = free }}</ref><ref name="diamond">{{cite journal | vauthors = Diamond MS, Pierson TC | title = The Challenges of Vaccine Development against a New Virus during a Pandemic | journal = Cell Host & Microbe | volume = 27 | issue = 5 | pages = 699–703 | date = maj 2020 | pmid = 32407708 | pmc = 7219397 | doi = 10.1016/j.chom.2020.04.021 | name-list-style = vanc }}</ref> Več tehnologij za pripravo cepiv, ki so jih razvili z namenom proizvedbe cepiva proti covidu 19, se razlikuje od tehnologij za že poznana cepiva, denimo proti [[Gripa|gripi]]; gre za »naprednejšo generacijo« cepiv, zasnovanih na strategijah tarčnega delovanja na mehanizem okužbe.<ref name="thanh22"/><ref name="thanh" /><ref name="diamond" /> Več sinteznih cepiv vključuje mutacijo 2P v konični beljakovini, s čimer se beljakovino »zaklene« v njeni prefuzijski konfiguraciji; s tem se izzove imunski odziv proti virusu, še preden se ta pričvrsti na človeško celico.<ref>{{cite journal |last1=Cross |first1=Ryan |title=The tiny tweak behind COVID-19 vaccines |journal=Chemical & Engineering News |date=29 September 2020 |volume=98 |issue=38 |url=https://cen.acs.org/pharmaceuticals/vaccines/tiny-tweak-behind-COVID-19/98/i38}}</ref> Nove tehnologije razvoja cepiv bi lahko omogočila tudi lažjo prilagajanje cepiv antigenskim mutacijam ter zagotavljala dobro učinkovitost tudi pri podskupinah ljudi, kot so zdravstveni delavci, starostniki, otroci, [[Nosečnica|nosečnice]] in bolniki z oslabelim imunskim sistemom.<ref name="thanh22"/><ref name="thanh" /><!-- From 2nd source: It is conceivable that some vaccine platforms may be better suited to specific population subtypes (such as the elderly, children, pregnant women or immunocompromised patients). --> ===RNK-cepiva=== [[File:RNA vaccine illustration (en).jpg|thumb|Prikaz delovanja [[RNK-cepivo|RNK-cepiva]]: [[sporočilna RNK]], ki jo vsebuje cepivo, vstopi v celico, kjer s [[prevajanje RNK|prevajanjem RNK]] nastane telesu tuja [[beljakovina]]. Le-ta spodbudi [[imunski odziv]].|left]] [[RNK-cepivo]] vsebuje [[RNK]], ki po vnosu v telo deluje kot [[sporočilna RNK]] (mRNK) in na osnovi katere se v telesnih celicah tvori tuja beljakovina, ki sproži pridobljeni imunski odziv. Pogosto gre za mRNK s spremenjenimi [[nukleozid]]i. Molekule RNK so vgrajene v lipidne nanodelce – v njih je RNK zaščitena, hkrati pa se lažje absorbira v celice.<ref>{{cite journal | vauthors = Krammer F | title = SARS-CoV-2 vaccines in development | journal = Nature | volume = 586 | issue = 7830 | pages = 516–27 | date = oktober 2020 | pmid = 32967006 | doi = 10.1038/s41586-020-2798-3 | s2cid = 221887746 | doi-access = free | bibcode = 2020Natur.586..516K }}</ref><ref name="pmid33340620">{{cite journal | vauthors = Park KS, Sun X, Aikins ME, Moon JJ | title = Non-viral COVID-19 vaccine delivery systems | journal = Advanced Drug Delivery Reviews | volume = 169 | pages = 137–51 | date = February 2021 | pmid = 33340620 | pmc = 7744276 | doi = 10.1016/j.addr.2020.12.008 }}</ref><ref name="Kowalski">{{cite journal | vauthors = Kowalski PS, Rudra A, Miao L, Anderson DG | title = Delivering the Messenger: Advances in Technologies for Therapeutic mRNA Delivery | journal = Molecular Therapy | volume = 27 | issue = 4 | pages = 710–728 | date = april 2019 | pmid = 30846391 | pmc = 6453548 | doi = 10.1016/j.ymthe.2019.02.012 }}</ref><ref name="Verbeke_2019">{{cite journal|vauthors=Verbeke R, Lentacker I, De Smedt SC, Dewitte H|date=October 2019|title=Three decades of messenger RNA vaccine development|url=https://biblio.ugent.be/publication/8628303|journal=Nano Today|volume=28|pages=100766|doi=10.1016/j.nantod.2019.100766}}</ref> Gre za vrsto cepiv, ki je prva prejela dovoljenja za uporabo v Evropski uniji, Veliki Britaniji in ZDA.<ref>{{navedi splet| title=COVID-19 ACIP Vaccine Recommendations | website=[[Centers for Disease Control and Prevention]] (CDC) | url=https://www.cdc.gov/vaccines/hcp/acip-recs/vacc-specific/covid-19.html | access-date=18. 2. 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/coronavirus-response/safe-covid-19-vaccines-europeans_en|title=Safe COVID-19 vaccines for Europeans|website=European Commission – European Commission|access-date=19 February 2021}}</ref> Junija 2021 sta bili v Evropski uniji odobreni dve protikovidni RNK-cepivi: [[tozinameran]] (podjetij Pfizer in BioNTech)<wbr /><ref name="hcreg">{{navedi splet|date=9. 12. 2020|title=Regulatory Decision Summary – Pfizer–BioNTech COVID-19 Vaccine|url=https://covid-vaccine.canada.ca/info/regulatory-decision-summary-detailTwo.html?linkID=RDS00730|access-date=9. 12. 2020|publisher=Health Canada, Government of Canada}}</ref><ref name="NCT04368728">{{navedi splet|title=Study to Describe the Safety, Tolerability, Immunogenicity, and Efficacy of RNA Vaccine Candidates Against COVID-19 in Healthy Adults |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04368728 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04368728 |date=30. 4. 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084828/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04368728/ |url-status=live }}</ref><ref name="EudraCT-2020-001038-36">{{navedi splet|title=A Multi-site Phase I/II, 2-Part, Dose-Escalation Trial Investigating the Safety and Immunogenicity of four Prophylactic SARS-CoV-2 RNA Vaccines Against COVID-19 Using Different Dosing Regimens in Healthy Adults |url=https://www.clinicaltrialsregister.eu/ctr-search/trial/2020-001038-36/DE |website=EU Clinical Trials Register |publisher=European Union |id=[[EudraCT]] 2020-001038-36 |date=14 April 2020 |access-date=22. 4. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200422111024/https://www.clinicaltrialsregister.eu/ctr-search/trial/2020-001038-36/DE |archive-date=22. 4. 2020 |url-status=live}}</ref> in [[cepivo proti COVID-19 Moderna]].<ref name="NCT04470427">{{navedi splet|title=A Study to Evaluate Efficacy, Safety, and Immunogenicity of mRNA-1273 Vaccine in Adults Aged 18 Years and Older to Prevent COVID-19 |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04470427 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04470427 |date=14. 7. 2020 |access-date=27. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084833/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04470427/ |url-status=live }}</ref><ref name="palca">{{navedi novice | vauthors = Palca J |title=COVID-19 vaccine candidate heads to widespread testing in U.S. |url=https://www.npr.org/sections/coronavirus-live-updates/2020/07/27/895672859/us-vaccine-candidate-heads-to-widespread-testing-in-people |access-date=27. 7. 2020 |publisher=NPR |date=27. 7. 2020 |name-list-style=vanc |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084836/https://www.npr.org/sections/coronavirus-live-updates/2020/07/27/895672859/us-vaccine-candidate-heads-to-widespread-testing-in-people/ |url-status=live }}</ref> <ref>https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/overview/public-health-threats/coronavirus-disease-covid-19/treatments-vaccines/covid-19-vaccines, vpogled: 7. 6. 2021.</ref> ===Vektorska cepiva=== Med vektorska cepiva spadajo cepiva na osnovi nereplicirajočih virusov; pri razvoja cepiva uporabijo [[Adenovirusi|adenovirusno]] ovojnico, ki vsebuje DNK z zapisom za beljakovino virusa SARS-CoV-2.<ref name="vv-gavi">{{navedi splet|title=What are viral vector-based vaccines and how could they be used against COVID-19? |url=https://www.gavi.org/vaccineswork/what-are-viral-vector-based-vaccines-and-how-could-they-be-used-against-covid-19 |publisher=GAVI |access-date=26 January 2021 |year=2020}}</ref><ref>{{navedi splet| title=Understanding Viral Vector COVID-19 Vaccines | website=U.S. [[Centers for Disease Control and Prevention]] (CD) | date=13. 4. 2021 | url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/vaccines/different-vaccines/viralvector.html | access-date=19.4. 2021}}</ref> Cepiva proti covidu 19 na osnovi virusnih vektorjev se ne razmnožujejo, torej ne proizvajajo novih virusnih delcev. V telesu povzročijo le proizvodnjo antigena, za katerega zapis nosi DNK v cepivu in ki sproži imunski odziv.<ref name=vv-gavi/> Odobrena (a ne vsa v EU) vektorska cepiva so [[cepivo proti COVID-19 AstraZeneca]],<wbr /><ref name="NCT04400838">{{navedi splet|title=Investigating a Vaccine Against COVID-19 |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04400838 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04400838 |date=26. 5. 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084750/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04400838/ |url-status=live }}</ref><ref name="EudraCT-2020-001228-32">{{navedi splet|url=https://www.clinicaltrialsregister.eu/ctr-search/trial/2020-001228-32/GB |title=A Phase 2/3 study to determine the efficacy, safety and immunogenicity of the candidate Coronavirus Disease (COVID-19) vaccine ChAdOx1 nCoV-19 |website=EU Clinical Trials Register |publisher=European Union |id=[[EudraCT]] 2020-001228-32 |date=21. 4. 2020 |access-date=3. 8. 2020 |archive-date=5. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201005201654/https://www.clinicaltrialsregister.eu/ctr-search/trial/2020-001228-32/GB |url-status=live }}</ref><ref name="ISRCTN89951424">{{cite journal |title=A Phase III study to investigate a vaccine against COVID-19 |website=ISRCTN |id=ISRCTN89951424 |doi=10.1186/ISRCTN89951424 |date=26. 5. 2020 | vauthors = O'Reilly P | doi-access=free }}</ref> [[Sputnik V]],<ref name="sputnik">{{navedi novice | vauthors = Corum J, Carl Z |date=8. 1. 2021 |title=How Gamaleya's Vaccine Works |url=https://www.nytimes.com/interactive/2021/health/gamaleya-covid-19-vaccine.html |work=[[The New York Times]] |access-date=27. 1. 2021}}</ref> [[Convidecia]] in [[cepivo proti COVID-19 Janssen]].<ref name=":2">{{navedi splet|title=A Study of Ad26.COV2.S in Adults|url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04436276|access-date=23. 8. 2020|website=ClinicalTrials.gov|date=4. 8. 2020|archive-date=16. 9. 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200916063346/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04436276|url-status=live}}</ref><ref name=":3">{{navedi splet|title=A Study of Ad26.COV2.S for the Prevention of SARS-CoV-2-Mediated COVID-19 in Adult Participants|url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04505722|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926145744/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04505722|archive-date=26. 9. 2020|website=ClinicalTrials.gov|publisher=US National Library of Medicine}}</ref> Pri cepljenju s cepivom [[Convidecia]] in cepivom proti COVID-19 Janssen zadošča en odmerek, kar poenostavi logistični vidik cepljenja. Prav tako se lahko več mesecev shranjujeta v običajnih hladilnikih.<ref>{{navedi novice | vauthors = Johnson C, McGinley L |title=Johnson & Johnson seeks emergency FDA authorization for single-shot coronavirus vaccine |url=https://www.washingtonpost.com/health/2021/02/04/jj-vaccine-fda/ |work=[[The Washington Post]]}}</ref><ref>{{navedi splet|title=It's not just Johnson & Johnson: China has a single-dose COVID-19 vaccine that's 65% effective |url= https://fortune.com/2021/02/09/china-covid-vaccine-single-dose-cansino-johnson-johnson/ |access-date=28. 2. 2021|website=Fortune}}</ref> Cepivo [[Sputnik V]] je sestavljeno iz dveh adenovirusnih vektorjev; pri prvem odmerku se uporabi adenovirus 26 (Ad26), ki je enak kot pri cepivu podjetja Janssen, cepivo v drugem odmerku pa vsebuje adenovirus 5 (Ad5), ki ga vsebuje tudi cepivo [[Convidecia]].<ref>{{cite journal |vauthors=Wu S, Zhong G, Zhang J, Shuai L, Zhang Z, Wen Z, Wang B, Zhao Z, Song X, Chen Y, Liu R, Fu L, Zhang J, Guo Q, Wang C, Yang Y, Fang T, Lv P, Wang J, Xu J, Li J, Yu C, Hou L, Bu Z, Chen W | display-authors=6 |title=A single dose of an adenovirus-vectored vaccine provides protection against SARS-CoV-2 challenge |journal=Nat Commun |volume=11 |issue=1 |pages=4081 |date=August 2020 |pmid=32796842 |pmc=7427994 |doi=10.1038/s41467-020-17972-1 | bibcode=2020NatCo..11.4081W }}</ref> ===Mrtva (inaktivirana) cepiva=== [[Mrtvo cepivo|Mrtva (inaktivirana) cepiva]] sestavljajo virusni delci, vzgojeni v kulturi in nato inaktivirani s postopkom, kot sta segrevanje ali izpostavitev [[Formaldehid|formaldehidu]]. S tem virusni delci izgubijo sposobnost razmnoževanja, izzovejo pa imunski odgovor.<ref name="PetrovskyAguilar2004">{{cite journal | vauthors = Petrovsky N, Aguilar JC | title = Vaccine adjuvants: current state and future trends | url = https://archive.org/details/sim_immunology-and-cell-biology_2004-10_82_5/page/488 | journal = Immunology and Cell Biology | volume = 82 | issue = 5 | pages = 488–496 | date = oktober 2004 | pmid = 15479434 | doi = 10.1111/j.0818-9641.2004.01272.x | name-list-style = vanc | s2cid = 154670 }}</ref> Primeri odobrenih mrtvih protikovidnih cepiv so kitajski [[CoronaVac]],<ref name="NCT04383574">{{navedi splet|title=Safety and Immunogenicity Study of Inactivated Vaccine for Prevention of SARS-CoV-2 Infection (COVID-19) (Renqiu) |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04383574 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04383574 |date=12 May 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084809/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04383574/ |url-status=live }}</ref><ref name="NCname= nct04456595=">{{navedi splet|url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04456595 |title=Clinical Trial of Efficacy and Safety of Sinovac's Adsorbed COVID-19 (Inactivated) Vaccine in Healthcare Professionals (PROFISCOV) |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04456595 |date=2. 7. 2020 |access-date=3. 8. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084811/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04456595/ |url-status=live }}</ref><ref name=":1">{{cite journal |last1=PT. Bio Farma |title=A Phase III, observer-blind, randomized, placebo-controlled study of the efficacy, safety, and immunogenicity of SARS-COV-2 inactivated vaccine in healthy adults aged 18–59 years in Indonesia |journal=Registri Penyakit Indonesia |date=10. 8. 2020 |url=https://www.ina-registry.org/index.php?act=registry_trial_detail&code_trial=16202009080721WXFM0YX |access-date=15. 8. 2020 |archive-date=2020-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084814/https://www.ina-registry.org/index.php?act=registry_trial_detail&code_trial=16202009080721WXFM0YX%2F |url-status=dead }}</ref> [[BBIBP-CorV]]<wbr /><ref name="ChiCTR2000034112">{{navedi splet|url=http://www.chictr.org.cn/showprojen.aspx?proj=55524 |title=A Phase I clinical trial to evaluate the safety, tolerance and preliminary immunogenicity of different doses of a SARS-CoV-2 mRNA vaccine in population aged 18–59 years and 60 years and above |website=Chinese Clinical Trial Register |id=ChiCTR2000034112 |date=24. 6. 2020 |access-date=6. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011085018/http://www.chictr.org.cn/showprojen.aspx?proj=55524%2F |url-status=live }}</ref> in [[WIBP-CorV]], indijski [[BBV152|Covaxin]] ter ruski [[CoviVac (cepivo)|CoviVac]].<ref>[https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-russia-vaccine-idUSKBN2AK07H Russia approves its third COVID-19 vaccine, CoviVac] 20 February 2021 ''www.reuters.com'', accessed 11 April 2021</ref> V kliničnem preskušanju je [[VLA2001|cepivo proti COVID-19 Valneva]].<ref name=precisionvaccinations-20201231>{{navedi splet |url=https://www.precisionvaccinations.com/vaccines/vla2001-covid-19-vaccine |title=VLA2001 COVID-19 Vaccine |website=Precision Vaccinations |date=31. 12. 2020 |access-date=11. 1. 2021 |archive-date=2021-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210113035455/https://www.precisionvaccinations.com/vaccines/vla2001-covid-19-vaccine |url-status=dead }}</ref><ref name=clinicaltrials-20201230>{{navedi splet|url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04671017 |title=Dose Finding Study to Evaluate Safety, Tolerability and Immunogenicity of an Inactiviated Adjuvanted Sars-Cov-2 Virus Vaccine Candidate Against Covid-19 in Healthy Adults |publisher=U.S. National Library of Medicine |date=30. 12. 2020 |access-date=11. 1. 2021}}</ref> ===Komponentna cepiva=== [[Komponentno cepivo|Komponentna cepiva]] vsebujejo enega ali več povzročiteljevih [[antigen]]ov, ne pa celotnega patogenega delca. Antigene pogosto predstavljajo povzročiteljeve beljakovinske podenote, lahko pa tudi kakšno drugo sestavino patogena.<ref>{{navedi splet|title=Module 2 – Subunit vaccines|url=https://vaccine-safety-training.org/subunit-vaccines.html|website=WHO Vaccine Safety Basics|accessdate=2021-06-07|archive-date=2021-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210320163614/https://vaccine-safety-training.org/subunit-vaccines.html|url-status=dead}}</ref> Komponentna cepiva so bila poznana že pred obdobjem covida 19 (na primer [[cepivo proti HPV|proti HPV]] in [[cepivo proti gripi|virusu influence]]).<ref name=Bratkovic>Bratkovič, Tomaž, Lunder, Mojca, Lovšin, Nika (2020). Razvoj cepiv proti virusu SARS-CoV-2. Farmacevtski vestnik, letnik 71, številka 2, str. 163-173.</ref> Aprila 2021 sta bili odobreni prvi protikovidni komponentni cepivi, in sicer peptidno cepivo [[EpiVacCorona]] v Rusiji<wbr /><ref name="NCT04527575">{{navedi splet|title=Study of the Safety, Reactogenicity and Immunogenicity of "EpiVacCorona" Vaccine for the Prevention of COVID-19 (EpiVacCorona) |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04527575 |website=[[ClinicalTrials.gov]] |publisher=[[United States National Library of Medicine]] |id=NCT04368988 |date=22. 9. 2020 |access-date=16. 11. 2020}}</ref> in [[ZF2001]] (RBD-Dimer) na Kitajskem.<ref name="london">{{navedi splet|date=1 March 2021|title=COVID-19 vaccine development pipeline (Refresh URL to update)|url=https://vac-lshtm.shinyapps.io/ncov_vaccine_landscape/|access-date=10 March 2021|publisher=Vaccine Centre, London School of Hygiene and Tropical Medicine}}</ref> V razvoju oziroma postopkih odobritve je v svetu več komponentnih cepiv, na primer [[Novavax]]ovo cepivo<ref name="NCT04368988">{{navedi splet|title=Evaluation of the Safety and Immunogenicity of a SARS-CoV-2 rS (COVID-19) Nanoparticle Vaccine With/Without Matrix-M Adjuvant |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04368988 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04368988 |date=30. 4. 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=14. 7. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200714224741/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04368988 |url-status=live }}</ref> in cepivo podjetij [[Sanofi]] in [[GSK]]. Rekombinantna proteinska cepiva proti covidu 19 vsebujejo konično beljakovino (protein S) ali njegove posamezne domene in tako izzovejo tvorbo protiteles, ki se ob okužbi vežejo na omenjeno beljakovino in preprečijo vezavo virusa na gostiteljev receptor ACE2.<ref name=Bratkovic/> ===Druge vrste cepiv=== V razvoju so tudi cepiva, ki uporabljajo še druge tehnologije, in sicer cepiva z virusom podobnimi delci, cepiva na osnovi DNK-plazmidov,<ref name=":4">{{navedi splet|website=ctri.nic.in|publisher=Clinical Trials Registry – India|title=A prospective, randomized, adaptive, phase I/II clinical study to evaluate the safety and immunogenicity of Novel Corona Virus −2019-nCov vaccine candidate of M/s Cadila Healthcare Limited by intradermal route in healthy subjects |id=CTRI/2020/07/026352 |url=http://www.ctri.nic.in/Clinicaltrials/pmaindet2.php?trialid=45306|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201122022620/http://www.ctri.nic.in/Clinicaltrials/pmaindet2.php?trialid=45306|archive-date=22. 11. 2020|date=15. 12. 2020}}</ref><wbr /><ref name="NCT04336410">{{navedi splet|title=Safety, Tolerability and Immunogenicity of INO-4800 for COVID-19 in Healthy Volunteers |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04336410 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04336410 |date=7. 4. 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084843/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04336410/ |url-status=live }}</ref><ref name=":5">{{navedi splet|url=https://www.ivi.int/ivi-inovio-and-knih-to-partner-with-cepi-in-a-phase-i-ii-clinical-trial-of-inovios-covid-19-dna-vaccine-in-south-korea/|title=IVI, INOVIO, and KNIH to partner with CEPI in a Phase I/II clinical trial of INOVIO's COVID-19 DNA vaccine in South Korea|publisher=International Vaccine Institute|date=16. 4. 2020|access-date=23. 4. 2020}}</ref><ref name="NCT04463472">{{navedi splet|title=Study of COVID-19 DNA Vaccine (AG0301-COVID19) |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04463472 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04463472 |date=9. 7. 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084854/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04463472/ |url-status=live }}</ref><ref name="NCT04445389">{{navedi splet|title=Safety and Immunogenicity Study of GX-19, a COVID-19 Preventive DNA Vaccine in Healthy Adults |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04445389 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04445389 |date=24. 6. 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084931/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04445389/ |url-status=live }}</ref><ref name="gen-reut">{{navedi novice | title=S. Korea's Genexine begins human trial of coronavirus vaccine |url=https://www.reuters.com/article/health-coronavirus-genexine-vaccine-idUSL4N2DW1T3 |access-date=25. 6. 2020 |publisher=Reuters |date=19. 6. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084934/https://www.reuters.com/article/health-coronavirus-genexine-vaccine-idUSL4N2DW1T3/ |url-status=live }}</ref> lentivirusna vektorska cepiva,<wbr /><ref name="NCT04299724">{{navedi splet|title=Safety and Immunity of Covid-19 aAPC Vaccine |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04299724 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04299724 |date=9. marec 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084913/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04299724/ |url-status=live }}</ref><br />Shenzhen Genoimmune Medical Institute<ref name="shenzhen-genoimmune-medical-institute">{{navedi splet|url=http://www.szgimi.org/en/about.php |title=About Us |publisher=Shenzhen Genoimmune Medical Institute |access-date=1 August 2020 |archive-date=11 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084919/http://www.szgimi.org/en/about.php/ |url-status=live }}</ref><wbr /><ref name="NCT04276896">{{navedi splet|url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04276896 |title=Immunity and Safety of Covid-19 Synthetic Minigene Vaccine |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04276896 |date=19. 2. 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084923/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04276896/ |url-status=live }}</ref> [[Konjugirano cepivo|konjugirana cepiva]] (pri katerih je antigen povezan oziroma konjugiran s proteinom) in cepivo na osnovi [[Virus vezikuloznega stomatitis|virusa vezikuloznega stomatitisa]], ki izraža konično beljakovino SARS‑CoV‑2.<ref name="NCT04608305">{{navedi splet|title=A Phase I/II Randomized, Multi-Center, Placebo-Controlled, Dose-Escalation Study to Evaluate the Safety, Immunogenicity and Potential Efficacy of an rVSV-SARS-CoV-2-S Vaccine (IIBR-100) in Adults |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04608305 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04608305 |date=1. 11. 2020}}</ref> Razvijajo in preučujejo tudi oralna in intranazalna cepiva (za uporabo v ustih oziroma nosni votlini).<ref>{{navedi splet|url=https://www.npr.org/sections/health-shots/2021/04/06/984486776/scientists-race-to-develop-next-generation-of-covid-vaccines|title=Scientists Race to Develop Next Generation of COVID Vaccines}}</ref> Raziskovalci so tudi preučevali morebiten učinek drugih, nekovidnih cepiv na aktivacijo imunskega sistema in posledično ublažitev okužbe s covidom 19.<ref>{{navedi novice| vauthors = Johnson CY, Mufson S |title=Can old vaccines from science's medicine cabinet ward off coronavirus?|work=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/health/2020/06/11/can-old-vaccines-sciences-medicine-cabinet-ward-off-coronavirus/|access-date=31 December 2020|issn=0190-8286}}</ref> Poskusi kažejo, da lahko [[cepivo BCG]] (proti [[Tuberkuloza|tuberkulozi]]) nesprecifično poveča imunski odgovor, vendar ni dokazov, da bi bilo učinkovito proti covidu 19.<ref>{{navedi splet|date=12 April 2020|title=Bacille Calmette-Guérin (BCG) vaccination and COVID-19|url=https://www.who.int/news-room/commentaries/detail/bacille-calmette-gu%C3%A9rin-(bcg)-vaccination-and-covid-19|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200430121126/https://www.who.int/news-room/commentaries/detail/bacille-calmette-gu%C3%A9rin-(bcg)-vaccination-and-covid-19|archive-date=30 April 2020|access-date=1 May 2020|publisher=[[World Health Organization]] (WHO)}}</ref> == Učinkovitost == [[File:BNT162b2 vaccine efficacy data.png|thumb|upright=1.2|Kumulativni krivulji pojavnosti simptomatskega covida 19 po prvem odmerku cepiva podjetij Pfizer–BioNTech (tozinameran) ali placeba v dvojno slepi klinični študiji (rdeče: placebo, modro: tozinameran)<ref>{{navedi splet|date=10. 12. 2020|title=FDA Briefing Document: Pfizer–BioNTech COVID-19 Vaccine|url=https://www.fda.gov/media/144245/download|access-date=1. 1. 2021|publisher=Food and Drug Administration|format=PDF}}</ref>]] [[Učinkovitost cepiva]] (angl. ''vaccine efficacy'') pomeni, kakšno je tveganje v nadzorovanem kliničnem preskušanju, da cepljena oseba zboli v primerjavi z necepljenimi posamezniki.<ref name="NYT-20201120">{{navedi novice| vauthors = Zimmer C |author-link=Carl Zimmer|date=20. 11. 2020|title=2 Companies Say Their Vaccines Are 95% Effective. What Does That Mean? You might assume that 95 out of every 100 people vaccinated will be protected from Covid-19. But that's not how the math works.|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/11/20/health/covid-vaccine-95-effective.html|access-date=21. 11. 2020}}</ref> 0-odstotna učinkovitost pomeni, da cepivo ne deluje (tveganje je enako kot pri [[placebo|placebu]]), 50-odstotna učinkovitost pa na primer pomeni, da je v skupini cepljenih posameznikov za pol manj okužb kot v skupini necepljenih (oziroma tistih, ki so prejeli placebo). Podatkov o učinkovitosti ni možno kar neposredno primerjati, ker različna klinična preskušanja vključujejo posameznike z različnimi značilnostmi in z različnih zemljepisnih območij (kjer so lahko tudi različni sevi virusa).<ref>{{navedi splet| vauthors = Branswell H | title=Comparing three Covid-19 vaccines: Pfizer, Moderna, J&J | website=[[Stat (website)|Stat]] | date=2. 2. 2021 | url=https://www.statnews.com/2021/02/02/comparing-the-covid-19-vaccines-developed-by-pfizer-moderna-and-johnson-johnson/ | access-date=28. 2. 2021}}</ref> V primeru covida 19 velja ocena, da lahko cepivo z vsaj 67-odstotno učinkovitostjo pomaga upočasniti pandemijo – s predpostavko, da cepivo zagotavlja [[sterilizirajoča imunost|sterilizirajočo imunost]] in s tej prepreči širjenje okužbe (podatek o preprečevanju simptomne okužbe ni dober pokazatelj preprečevanja širjenja okužbe, saj lahko bolezen širijo tudi brezsimptomni posamezniki).<ref name="RandolphHE2020May">{{cite journal | vauthors = Randolph HE, Barreiro LB | title = Herd Immunity: Understanding COVID-19 | journal = Immunity | volume = 52 | issue = 5 | pages = 737–741 | date = maj 2020 | pmid = 32433946 | pmc = 7236739 | doi = 10.1016/j.immuni.2020.04.012 }}</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) in ameriški [[Urad za hrano in zdravila]] (FDA) sta opredelila zahtevano učinkovitost za pridobitev dovoljenja za promet pri vsaj 50 %.<ref>{{navedi splet|title=The FDA's cutoff for Covid-19 vaccine effectiveness is 50 percent. What does that mean?|url=https://www.nbcnews.com/health/health-news/fda-s-cutoff-covid-19-vaccine-effectiveness-50-percent-what-n1245506|access-date=8. 1. 2021|publisher=NBC News}}</ref><ref>{{navedi splet|title=EMA sets 50% efficacy goal – with flexibility – for COVID vaccines|url=https://www.raps.org/news-and-articles/news-articles/2020/11/for-ema-50-efficacy-with-flexibility-is-goal-for-c|access-date=8. 1. 2021|website=raps.org}}</ref> Upoštevajoč realistično 75-odstotno [[precepljenost]] in podatke o [[Osnovno reprodukcijsko število|osnovnem reprodukcijskem številu]] se pričakuje, da bi moralo cepivo izkazovati vsaj 70-odstotno učinkovitost, da bi se lahko preprečilo epidemično širjenje okužbe, ter 80-odstotno učinkovitost za popolno zaustavitev širjenja brez potrebe po dodatnih ukrepih, kot je vzdrževanje medosebne razdalje.<ref>{{cite journal | vauthors = Bartsch SM, O'Shea KJ, Ferguson MC, Bottazzi ME, Wedlock PT, Strych U, McKinnell JA, Siegmund SS, Cox SN, Hotez PJ, Lee BY | display-authors = 6 | title = Vaccine Efficacy Needed for a COVID-19 Coronavirus Vaccine to Prevent or Stop an Epidemic as the Sole Intervention | journal = American Journal of Preventive Medicine | volume = 59 | issue = 4 | pages = 493–503 | date = October 2020 | pmid = 32778354 | pmc = 7361120 | doi = 10.1016/j.amepre.2020.06.011 }}</ref> Odobrena cepiva izkazujejo naslednjo učinkovitost: {| class="wikitable sortable" |+ !rowspan="2"|Cepivo !colspan="3"|Učinkovitost glede na hudost bolezni !rowspan="2"|Območje preskušanja !rowspan="2"|Reference |- !Blaga do zmerna{{efn-ua|Blagi simptomi: vročina, suh kašelj, utrujenost, bolečina v mišicah, bolečina v sklepih, boleče žrelo, driska, slabost, bruhanje, glavobol, izguba voha, izguba okusa, zamašen nos, izcedek iz nosu, vnetje veznice, izpuščaj, mrzlica, omotica. Zmerni simptomi: blažja pljučnica.}} !Huda brez hospitalizacije ali smrti{{efn-ua|Hudi simptomi brez hospitalizacije ali smrtnega izida pri posamezniku zajemajo naslednje hude respiratorne simptome, izražene med mirovanjem in ki so se pojavili kadarkoli med opazovanjem bolnika (poleg prisotne pljučnice, globoke venske tromboze, dispneje, hipoksije, vztrajne bolečine v prsih, anoreksije, zmedenosti ali vročine nad 37 °C, ki pa niso bili dovolj vztrajni oziroma hudi, da bi povzročili hospitalizacijo ali smrt): frekvenca dihanja ≥ 30 vdihov/minuto, srčni utrip ≥ 125 utripov/minuto, saturacija s kisikom (SpO2) ≤ 93 % ob dihanju sobnega zraka (morska višina), razmerje med delnim tlakom kisika v arterijski krvi in deležem vdihanega kisika (PaO2/FiO2) < 300 mmHg.}} !Huda s hospitalizacijo ali smrtjo{{efn-ua|Hudi simptomi, ki so vzrok hospitalizacije ali smrti, so tisti, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje ali povzročijo smrt: dispneja, hipoksija, vztrajna bolečina v prsih, anoreksija, zmedenost, vročina nad {{convert|38|C}}, dihalna odpoved, odpoved ledvic, večorganska odpoved, sepsa, šok.}} |- | rowspan="2" |[[cepivo proti COVID-19 AstraZeneca|Oxford–AstraZeneca]] |≈ 81 % (60–91 %){{efn-ua|Dvanajst tednov ali več med obema odmerkoma. Pri razmiku, krajšem od šest tednov, so poročali o naslednji učinkovitosti: ≈ 55 % (33–70 %).}} |≈ 100 % (97,5-% <abbr>IZ</abbr>, 72–100 %) |≈ 100 % |mednarodno |<ref name="AZD1222-efficacy">{{cite journal | vauthors = Voysey M, Costa Clemens SA, Madhi SA, Weckx LY, Folegatti PM, Aley PK, Angus B, Baillie VL, Barnabas SL, Bhorat QE, Bibi S, Briner C, Cicconi P, Clutterbuck EA, Collins AM, Cutland CL, Darton TC, Dheda K, Dold C, Duncan CJ, Emary KR, Ewer KJ, Flaxman A, Fairlie L, Faust SN, Feng S, Ferreira DM, Finn A, Galiza E, Goodman AL, Green CM, Green CA, Greenland M, Hill C, Hill HC, Hirsch I, Izu A, Jenkin D, Joe CC, Kerridge S, Koen A, Kwatra G, Lazarus R, Libri V, Lillie PJ, Marchevsky NG, Marshall RP, Mendes AV, Milan EP, Minassian AM, McGregor A, Mujadidi YF, Nana A, Padayachee SD, Phillips DJ, Pittella A, Plested E, Pollock KM, Ramasamy MN, Ritchie AJ, Robinson H, Schwarzbold AV, Smith A, Song R, Snape MD, Sprinz E, Sutherland RK, Thomson EC, Török ME, Toshner M, Turner DP, Vekemans J, Villafana TL, White T, Williams CJ, Douglas AD, Hill AV, Lambe T, Gilbert SC, Pollard AJ | display-authors = 6 | title = Single-dose administration and the influence of the timing of the booster dose on immunogenicity and efficacy of ChAdOx1 nCoV-19 (AZD1222) vaccine: a pooled analysis of four randomised trials | journal = Lancet | volume = 397 | issue = 10277 | pages = 881–891 | date = marec 2021 | pmid = 33617777 | pmc = 7894131 | doi = 10.1016/S0140-6736(21)00432-3 }}</ref> |- |≈ 76 % (68–82 %){{efn-ua|Štiritedenski razmik med obema odmerkoma. Učinkovitost se nanaša na preprečevanje simptomne oblike covida 19.}} |≈ 100 % |≈ 100 % |ZDA |<ref>{{navedi splet|title=AZD1222 US Phase III primary analysis confirms safety and efficacy |url=https://www.astrazeneca.com/content/astraz/media-centre/press-releases/2021/azd1222-us-phase-iii-primary-analysis-confirms-safety-and-efficacy.html |access-date=25. 3. 2021}}</ref> |- |[[Tozinameran|Pfizer–BioNTech]] |≈ 95 % (90–98 %){{efn-ua|name=PfizerSymptoms|Blage/zmerne kovidne simptome so v preskušanjih cepiva podjetij Pfizer–BioNTech upoštevali pri podatkih za cepljene osebe le, če so se pojavili najmanj sedem dni po drugem odmerku, ob pozitivnem [[rtPCR]]-testu ter ob prisotnosti vsaj enega od naslednjih simptomov: vročina, pojav ali poslabšanje kašlja, pojav ali poslabšanje zadihanosti, mrzlica, pojav ali poslabšanje bolečine v mišicah, izguba voha ali okusa, boleče žrelo, driska ali bruhanje.<ref name="Pfizer–BioNTech COVID-19 Vaccine FDA label"/>}} |{{n/a|Ni podatka}} |{{n/a|Ni podatka}} |mednarodno |<ref name="Pfizer–BioNTech COVID-19 Vaccine FDA label">{{navedi splet|title=Pfizer–BioNTech COVID-19 Vaccine – rna ingredient bnt-162b2 injection, suspension|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=908ecbe7-2f1b-42dd-94bf-f917ec3c5af8|url-status=live|access-date=14. 12. 2020|website=DailyMed|publisher=U.S. National Institutes of Health}}</ref> |- |[[Cepivo Sputnik V COVID-19|Sputnik V]] |≈ 92 % (86–95 %) |≈ 100 % (94–100 %) |≈ 100 % |Rusija |<ref name="Safety and efficacy of an rAd26 and">{{cite journal | vauthors = Logunov DY, Dolzhikova IV, Shcheblyakov DV, Tukhvatulin AI, Zubkova OV, Dzharullaeva AS, Kovyrshina AV, Lubenets NL, Grousova DM, Erokhova AS, Botikov AG, Izhaeva FM, Popova O, Ozharovskaya TA, Esmagambetov IB, Favorskaya IA, Zrelkin DI, Voronina DV, Shcherbinin DN, Semikhin AS, Simakova YV, Tokarskaya EA, Egorova DA, Shmarov MM, Nikitenko NA, Gushchin VA, Smolyarchuk EA, Zyryanov SK, Borisevich SV, Naroditsky BS, Gintsburg AL | display-authors = 6 | title = Safety and efficacy of an rAd26 and rAd5 vector-based heterologous prime-boost COVID-19 vaccine: an interim analysis of a randomised controlled phase 3 trial in Russia | journal = Lancet | volume = 397 | issue = 10275 | pages = 671–681 | date = februar 2021 | pmid = 33545094 | pmc = 7852454 | doi = 10.1016/S0140-6736(21)00234-8 | title-link = doi | doi-access = free }}</ref> |- |[[BBIBP-CorV]] |≈ 78 % (65–86 %) |≈ 100 %{{efn-ua|name="trial-no-cases-100"}} |≈ 100 %{{efn-ua|name="trial-no-cases-100"}} |mednarodno |<ref name="jama.2021.8565">{{cite journal|last1=Kaabi|first1=Nawal Al|last2=Zhang|first2=Yuntao|last3=Xia|first3=Shengli|last4=Yang|first4=Yunkai|last5=Qahtani|first5=Manaf M. Al|last6=Abdulrazzaq|first6=Najiba|last7=Nusair|first7=Majed Al|last8=Hassany|first8=Mohamed|last9=Jawad|first9=Jaleela S.|last10=Abdalla|first10=Jehad|last11=Hussein|first11=Salah Eldin|display-authors=3|date=May 26, 2021|title=Effect of 2 Inactivated SARS-CoV-2 Vaccines on Symptomatic COVID-19 Infection in Adults: A Randomized Clinical Trial|url=https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2780562|journal=JAMA|language=en|doi=10.1001/jama.2021.8565|access-date=26 May 2021|first29=Yuxiu|first22=Yang|first16=Wei|last17=Lai|first17=Bonan|last18=Chen|first18=Wei|last19=Huang|first19=Shihe|last20=Wang|first20=Qian|last21=Yang|first21=Tian|last22=Liu|last23=Ma|last29=Zhao|last30=Jiang|first14=Xinguo|last24=Hussain|first24=Zaidoon M.|last25=Khan|first25=Tehmina|last26=Fasihuddin|first26=Mohammed Saifuddin|last27=You|first27=Wangyang|last28=Xie|first28=Zhiqiang|last16=Wang|last31=Zhao|first15=Xuqin|last37=Zaher|last15=Yang|first37=Walid Abbas|last32=Zhang|first32=Yanbo|last33=Mahmoud|first33=Sally|last34=ElTantawy|first34=Islam|last35=Xiao|first35=Peng|last36=Koshy|first36=Ashish|first38=Hui|first30=Zhiwei|last38=Wang|last39=Duan|first39=Kai|last40=Pan|first40=An|last41=Yang|first41=Xiaoming|last14=Li|first13=Maysoon Al|last13=Karam|first12=Shamma K. Al|last12=Mazrouei|first31=Guoqing|first23=Rui|pmid=34037666|doi-access=free}}</ref> |- |[[cepivo proti COVID-19 Moderna|Moderna]] |≈ 94 % (89–97 %){{efn-ua|name=ModernaSymptoms|Blage/zmerne kovidne simptome so v preskušanjih cepiva podjetja Moderna upoštevali pri podatkih za cepljene osebe le, če so se pojavili najmanj 14 dni po drugem odmerku, ob pozitivnem [[rtPCR]]-testu ter ob prisotnosti vsaj dveh sistemskih simptomov (vročina nad 38 °C, mrzlica, bolečina v mišicah, glavobol, boleče žrelo, pojav prej neprisotne motnje okušanja ali vohanja) ali enega respiratornega simptoma (kašelj, zadihanost ali oteženo dihanje, klinični ali rentgenski dokaz pljučnice).<ref name="Moderna COVID-19 Vaccine FDA label"/>}} |≈ 100 %{{efn-ua|name=ModernaSevereSymptoms|Hudi kovidni simptomi, opredeljeni v kliničnem preskušanju cepiva podjetja Moderna, so zajemali simptome, ki so ustrezali merilom za blage/zmerne simptome ter dodatno še kateremukoli od naslednjih kriterijev: klinični znaki, ki so kazali na hudo sistemsko bolezen, frekvenca dihanja ≥ 30 na minuto, srčna frekvenca ≥ 125 utripov na minuto, SpO2 ≤ 93 % na sobnem zraku (na morski višini) ali PaO2/FiO2 < 300 mm Hg, respiratorna odpoved ali sindrom akutne dihalne stiske (opredeljen s potrebo po oskrbi z visokopretočnim kisikom, neinvazivnem ali mehaničnem predihavanju ali zunajtelesni membranski oksigenaciji), dokazan šok (sistolični krvni tlak < 90 mmHg, diastolični krvni tlak <60 mmHg ali potreba po vazopresorju), pomembna akutna ledvična, jetrna ali nevrološka disfunkcija, namestitev v enoti intenzivne medicine ali smrt. V raziskavah niso poročali o primerih hudih simptomov pri cepljenih posameznikih, v skupini prejemnikov placeba pa je bilo 30 takih primerov (incidenčna stopnja 9,1 na 1000 človek-let).<ref name="Moderna COVID-19 Vaccine FDA label"/>}} |≈ 100 %{{efn-ua|name=ModernaSevereSymptoms}} |ZDA |<ref name="Moderna COVID-19 Vaccine FDA label">{{navedi splet|title=Moderna COVID-19 Vaccine – cx-024414 injection, suspension|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e0651c7a-2fe2-459d-a766-0d59e919f058|url-status=live|access-date=20 December 2020|website=DailyMed|publisher=U.S. National Institutes of Health}}</ref> |- | rowspan="4" |[[Cepivo proti COVID-19 Janssen|Janssen]] |≈ 66 % (55–75 %){{efn-ua|name=jj-moderate|Primeri zmerno hude bolezni.}}{{efn-ua|name=JJ28|Podatki o učinkovisti vsaj 28 dni po edinem odmerku cepiva Janssen. Podatki o učinkovitosti 14 dni po prejetju odmerka cepiva so nižji.<ref name="Janssen COVID-19 Vaccine FDA label"/>}} |≈ 85 % (54–97 %){{efn-ua|name=JJ28}} |≈ 100 %{{efn-ua|name=JJ28}}{{efn-ua|name=JJ28hosp|V preskušanjih na 19.630 cepljenih posameznikih 28 dni po cepljenju niso poročali o nobenem primeru hospitalizacije ali smrti, v primerjavi s 16 primerih hospitalizacije (incidenčna stopnja 5,2 na 1000 človek-let)<ref name="Janssen COVID-19 Vaccine FDA label"/> in sedmimi primeri smrti, povezanimi s covidom, pri 19.691 posameznikih, ki so prejeli placebo.<ref name="FDA:J&J">{{navedi splet|url=https://www.fda.gov/media/146217/download|title=FDA Briefing Document: Janssen Ad26.COV2.S Vaccine for the Prevention of COVID-19|publisher=US Food & Drug Administration (FDA)|date=26. 2. 2021|access-date=1. 4. 2021}}</ref>}} |mednarodno | rowspan="4" |<ref name="Janssen COVID-19 Vaccine FDA label">{{navedi splet|title=Janssen COVID-19 Vaccine – ad26.cov2.s injection, suspension|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=14a822ff-f353-49f9-a7f2-21424b201e3b|url-status=live|access-date=15. 3. 2021|website=DailyMed|publisher=U.S. National Institutes of Health}}</ref> |- |≈ 72 % (58–82 %){{efn-ua|name=jj-moderate}}{{efn-ua|name=JJ28}} |≈ 86 % (−9 do 100 %){{efn-ua|name=JJ28}} |≈ 100 %{{efn-ua|name=JJ28}}{{efn-ua|name=JJ28hosp}} |ZDA |- |≈ 68 % (49–81 %){{efn-ua|name=jj-moderate}}{{efn-ua|name=JJ28}} |≈ 88 % (8–100 %){{efn-ua|name=JJ28}} |≈ 100 %{{efn-ua|name=JJ28}}{{efn-ua|name=JJ28hosp}} |Brazilija |- |≈ 64 % (41–79 %){{efn-ua|name=jj-moderate}}{{efn-ua|name=JJ28}} |≈ 82 % (46–95 %){{efn-ua|name=JJ28}} |≈ 100 %{{efn-ua|name=JJ28}}{{efn-ua|name=JJ28hosp}} |Južna Afrika |- | rowspan="2" |[[CoronaVac]] |≈ 51 %{{efn-ua|name=peer reviewed}} |≈ 84 % (58–94 %){{efn-ua|name=peer reviewed}} |≈ 100 % (56–100 %){{efn-ua|name=peer reviewed}} |Brazilija |<ref>{{cite press release |date=3 April 2021 |title=Summary of Clinical Trial Data of Sinovac's COVID-19 Vaccine (CoronaVac) |url=http://www.sinovac.com/?optionid=754&auto_id=927 |publisher=Sinovac Biotech |access-date=12 April 2021 |archive-date=2021-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613072551/http://www.sinovac.com/?optionid=754&auto_id=927 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Palacios|first1=Ricardo|last2=Batista|first2=Ana Paula|last3=Albuquerque|first3=Camila Santos Nascimento|last4=Patiño|first4=Elizabeth González|last5=Santos|first5=Joane do Prado|last6=Tilli Reis Pessoa Conde|first6=Mônica|last7=Piorelli|first7=Roberta de Oliveira|last8=Pereira Júnior|first8=Luiz Carlos|last9=Raboni|first9=Sonia Mara|last10=Ramos|first10=Fabiano|last11=Sierra Romero|first11=Gustavo Adolfo|date=11 April 2021|title=Efficacy and Safety of a COVID-19 Inactivated Vaccine in Healthcare Professionals in Brazil: The PROFISCOV Study|url=https://papers.ssrn.com/abstract=3822780|language=en|location=Rochester, NY|ssrn=3822780}}</ref><ref name=":03">{{navedi splet|last=Toscano|first=Cristiana|date=29 April 2021|title=Evidence Assessment: Sinovac/CoronaVac COVID-19 vaccine|url=https://cdn.who.int/media/docs/default-source/immunization/sage/2021/april/5_sage29apr2021_critical-evidence_sinovac.pdf?sfvrsn=2488098d_5|url-status=live|website=WHO}}</ref> |- |≈ 84 % |≈ 100 % |≈ 100 % |Turčija |<ref name=":03" /> |- |[[BBV152|Covaxin]] |≈ 78 % (61–88 %){{efn-ua|name=peer reviewed|Ti podatki iz preskušaj III. faze niso bili objavljeni ali strokovno pregledani.}} |≈ 100 %{{efn-ua|name=peer reviewed}} |≈ 100 %{{efn-ua|name=peer reviewed}} |Indija |<ref>{{navedi novice |last1=Kay |first1=Chris |title=Homegrown Indian Covid Vaccine Already in Use Shows 78% Efficacy |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-04-21/homegrown-indian-covid-vaccine-already-in-use-shows-78-efficacy |work=Bloomberg |access-date=25 April 2021 |date=21 April 2021}}</ref><ref>{{cite press release |title=Ocugen's COVID-19 Vaccine Co-Development Partner, Bharat Biotech, Shares Second Interim Results demonstrating 100% Protection against Severe Disease including Hospitalization |url=https://www.globenewswire.com/news-release/2021/04/21/2214126/0/en/Ocugen-s-COVID-19-Vaccine-Co-Development-Partner-Bharat-Biotech-Shares-Second-Interim-Results-demonstrating-100-Protection-against-Severe-Disease-including-Hospitalization.html |access-date=26 April 2021 |agency=Ocugen |publisher=GlobeNewswire |date=21 April 2021 |location=Malvern, Pennsylvania}}</ref>^{(nezanesljiv vir)} |- |[[Sputnik Light]] |≈ 79 % |{{n/a|Ni podatka}} |{{n/a|Ni podatka}} |Rusija |<ref>{{navedi novice |title=Russia okays single-dose Sputnik Light Covid-19 vaccine, has 79.4% efficacy |url=https://www.indiatoday.in/coronavirus-outbreak/vaccine-updates/story/russia-okays-single-dose-sputnik-light-covid-vaccine-has-79-4-efficacy-1799610-2021-05-06 |publisher=India Today |date=6. 5. 2021}}</ref>^{(nezanesljiv vir)} |- |[[Convidecia]] |≈ 66 %{{efn-ua|name=peer reviewed}} |≈ 91 %{{efn-ua|name=peer reviewed}} |{{n/a|Ni podatka}} |mednarodno |<ref name="reuters-convidecia">{{navedi novice | vauthors = Peshimam G, Farooq U |date=8 February 2021 |title=CanSinoBIO's COVID-19 vaccine 65.7% effective in global trials, Pakistan official says |url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-vaccine-pakistan/cansinobios-covid-19-vaccine-657-effective-in-global-trials-pakistan-official-says-idUSKBN2A81N0 |work=Reuters |location=Islamabad |quote=its single-dose regimen and normal refrigerator storage requirement could make it a favourable option for many countries |access-date=5. 3. 2021}}</ref>}}^{(nezanesljiv vir)} |- | rowspan="2" |[[Novavax COVID-19 vaccine|Novavax]] |≈ 89 % (75–95 %) |≈ 100 %{{efn-ua|name="trial-no-cases-100"|V raziskavi niso poročali o nobenem primeru.}} |≈ 100 %{{efn-ua|name="trial-no-cases-100"}} |Združeno kraljestvo | rowspan="2" |<ref>{{cite journal| vauthors = Wadman M, Cohen J |date=28 January 2021|title=Novavax vaccine delivers 89% efficacy against COVID-19 in UK – but is less potent in South Africa|journal=Science|doi=10.1126/science.abg8101|doi-access=free|name-list-style=vanc}}</ref><ref>{{cite press release|title=Novavax COVID-19 Vaccine Demonstrates 89.3% Efficacy in UK Phase 3 Trial|url=https://ir.novavax.com/news-releases/news-release-details/novavax-covid-19-vaccine-demonstrates-893-efficacy-uk-phase-3|access-date=3 March 2021|website=Novavax Inc.|archive-date=2021-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210606090118/https://ir.novavax.com/news-releases/news-release-details/novavax-covid-19-vaccine-demonstrates-893-efficacy-uk-phase-3|url-status=dead}}</ref> |- |≈ 60 % (20–80 %) |≈ 100 %{{efn-ua|name="trial-no-cases-100"}} |≈ 100 %{{efn-ua|name="trial-no-cases-100"}} |Južna Afrika |} {{notelist-ua}} ===Klinična uspešnost=== Klinična uspešnost cepiva pomeni, v kakšnem obsegu cepivo prepreči okužbo, simptome, hospitalizacijo ali smrt zaradi covida 19 v študijah realnih kohort (torej v realnem kliničnem okolju, ne v nadzorovanih preskušanjih, v katerih so razmere optimalne).<ref>{{navedi splet|title=What is the difference between efficacy and effectiveness? |url=https://www.gavi.org/vaccineswork/what-difference-between-efficacy-and-effectiveness |website=gavi.org |publisher=GAVI |access-date=21 April 2021 |date=2020-11-18}}</ref> {| class="wikitable sortable" !rowspan="2"|Cepivo !colspan="4"|Uspešnost glede na hudost bolezni !rowspan="2"|Območje preskušanja !rowspan="2"|Reference |- !Brezsimptomna !Simptomna !Hospitalizacija !Smrt |- |[[Oxford–AstraZeneca COVID-19 vaccine|Oxford–AstraZeneca]] |{{n/a|Ni podatka}} |≈ 89 % (78–94 %) |colspan="2" {{n/a|Ni podatka}} |Anglija |<ref>{{cite techreport |title=COVID-19 vaccine surveillance report (week 20) |number=GOV-8401 |institution=Public Health England |date=2021-05-20 |url=https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/990089/Vaccine_surveillance_report_-_week_20.pdf |format=PDF}}</ref> |- |rowspan="3"|[[Pfizer–BioNTech COVID-19 vaccine|Pfizer–BioNTech]] |colspan="2"|≈ 85 % (74–96 %) |colspan="2" {{n/a|Ni podatka}} |Anglija |<ref name="UKstudy">{{cite journal |vauthors=Hall VJ, Foulkes S, Saei A, Andrews N, Oguti B, Charlett A, Wellington E, Stowe J, Gillson N, Atti A, Islam J |display-authors=6 |date=2021-05-08 |title=COVID-19 vaccine coverage in health-care workers in England and effectiveness of BNT162b2 mRNA vaccine against infection (SIREN): a prospective, multicentre, cohort study |url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(21)00790-X/abstract |journal=The Lancet |volume=397 |issue=10286 |pages=1725–1735 |doi=10.1016/S0140-6736(21)00790-X |issn=0140-6736 |pmid=33901423|pmc=8064668 }}</ref> |- |colspan="2"|≈ 90 % (68–97 %) |{{n/a|Ni podatka}} |≈ 100 %{{efn-lr|name="study-no-cases-100"|V raziskavi niso poročali o nobenem primeru.}} |ZDA |<ref name="cdc-effectiveness">{{navedi splet|url=https://www.cdc.gov/mmwr/volumes/70/wr/mm7013e3.htm?s_cid=mm7013e3_w|title=Interim Estimates of Vaccine Effectiveness of BNT162b2 and mRNA-1273 COVID-19 Vaccines in Preventing SARS-CoV-2 Infection Among Health Care Personnel, First Responders, and Other Essential and Frontline Workers – Eight U.S. Locations, December 2020–March 2021|publisher=cdc.gov|date=29. 3. 2021}}</ref> |- |≈ 92 % (88–95 %) |≈ 94 % (87–98 %) |≈ 87 % (55–100 %) |≈ 97 % |Izrael |<ref>{{cite journal |vauthors=Dagan N, Barda N, Kepten E, Miron O, Perchik S, Katz MA, Hernán MA, Lipsitch M, Reis B, Balicer RD |display-authors=6 |date=2021-02-24 |title=BNT162b2 mRNA Covid-19 Vaccine in a Nationwide Mass Vaccination Setting |url=https://www.nejm.org/doi/10.1056/NEJMoa2101765 |journal=New England Journal of Medicine |volume=384 |issue=15 |pages=1412–1423 |doi=10.1056/NEJMoa2101765 |pmc=7944975 |pmid=33626250}}</ref><ref name="ISRstudy">{{navedi splet|url=https://www.pfizer.com/news/press-release/press-release-detail/real-world-evidence-confirms-high-effectiveness-pfizer|author=Pfizer|title=Real-World Evidence Confirms High Effectiveness of Pfizer–BioNTech COVID-19 Vaccine and Profound Public Health Impact of Vaccination One Year After Pandemic Declared|publisher=|date=11 March 2021|access-date=1 April 2021}}</ref> |- |[[Sputnik V COVID-19 vaccine|Sputnik V]] |{{n/a|Ni podatka}} |≈ 98 % |colspan="2" {{n/a|Ni podatka}} |Rusija |<ref>{{navedi novice |title=Russia's Sputnik V vaccine 97.6% effective in real-world study |url=https://www.reuters.com/article/health-coronavirus-russia-vaccine-idINL1N2MC1BG |access-date=21 April 2021 |work=Reuters |date=19 April 2021 |location=Moscow}}</ref><ref>{{cite press release |date=19 April 2021 |title=Sputnik V demonstrates 97.6% efficacy according to analysis of data from 3.8 million vaccinated persons in Russia making it the most efficient COVID-19 vaccine in the world |url=https://rdif.ru/Eng_fullNews/6722/ |location=Moscow |publisher=Russian Direct Investment Fund |access-date=21 April 2021 |archive-date=2021-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210421012628/https://rdif.ru/Eng_fullNews/6722/ |url-status=dead }}</ref> |- |[[Moderna COVID-19 vaccine|Moderna]] |colspan="2"|≈ 90 % (68–97%) |{{n/a|Ni podatka}} |≈ 100 %{{efn-lr|name="study-no-cases-100"}} |ZDA |<ref name="cdc-effectiveness"/> |- | rowspan="4" |[[CoronaVac]] |{{n/a|Ni podatka}} |≈ 65 % |≈ 87 % |≈ 86 % |Čile |<ref name=":25">{{navedi novice|date=12 May 2021|title=Reporte COVID-19: Vacuna Coronavac Tiene Un 90,3% De Efectividad Para Prevenir El Ingreso a UCI|language=es|website=Ministerio de Salud - Gobierno de Chile|url=https://www.minsal.cl/reporte-covid-19-vacuna-coronavac-tiene-un-903-de-efectividad-para-prevenir-el-ingreso-a-uci/}}</ref><ref>{{navedi novice|date=17 May 2021|title=Coronavirus en Chile: Reporte Minsal 17 de Mayo|language=es|url=https://www.youtube.com/watch?v=uHC4XTpwJHU}}</ref> |- |{{n/a|Ni podatka}} |≈ 94 % |≈ 96 % |≈ 98 % |Indonezija |<ref>{{navedi splet|last=Aditya|first=Arys|title=China Sinovac Shot Seen Highly Effective in Real World Study|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-05-11/china-s-sinovac-shot-found-highly-effective-in-real-world-study|url-status=live|access-date=15 May 2021|website=www.bloomberg.com}}</ref><ref>{{navedi splet|date=12 May 2021|title=Kajian Cepat Kemenkes : Vaksin Sinovac Efektif Cegah Kematian|url=https://sehatnegeriku.kemkes.go.id/baca/berita-utama/20210512/1937767/kajian-cepat-kemenkes-vaksin-sinovac-efektif-cegah-kematian/|access-date=15 May 2021|website=Sehat Negeriku|language=id-ID}}</ref> |- |colspan="2"|≈ 63 % (61,5–64,5 %) |≈ 93,3 % (92,2–94,4 %) |≈ 95,25 % (95,2–95,3 %) |Urugvaj |<ref name="effectiveness-coronavac-uruguay">{{navedi novice |title=Ministerio de Salud Pública presentó estudio preliminar sobre efectividad de vacunas anti-SARS-CoV-2 en Uruguay |trans-title=Ministry of Public Health presented a preliminary study on the effectiveness of anti-SARS-CoV-2 vaccines in Uruguay |language=es |url=https://www.presidencia.gub.uy/comunicacion/comunicacionnoticias/msp-vacunas-covid-efectividad-estudio-sarscov2-uruguay |access-date=2021-05-28 |publisher=Ministry of Public Health (Uruguay) |date=2021-05-27}}</ref> |- | colspan="2" |≈ 80 % |≈ 86 % |≈ 95 % |Brazilija |<ref>{{navedi splet|date=2021-05-31|title=Mass vaccination creates healthy oasis in Brazilian city|url=https://www.reuters.com/world/americas/mass-vaccination-creates-healthy-oasis-brazilian-city-2021-05-31/|access-date=2021-06-02|website=Reuters}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2021-06-01|title=Sinovac vaccine restores a Brazilian city to near normal|url=https://apnews.com/article/caribbean-brazil-coronavirus-pandemic-business-health-20bd94d28ac7b373d7a8f3f9c557e5b6|url-status=live|access-date=2021-06-02|website=Associated Press}}</ref> |} {{notelist-lr}} == Glej tudi == * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji]] * [[testiranje za COVID-19]] * [[cepivo proti COVID-19 Moderna]] * [[cepivo Sputnik V COVID-19]] == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{cite journal | vauthors=Funk CD, Laferrière C, Ardakani A | title=A Snapshot of the Global Race for Vaccines Targeting SARS-CoV-2 and the COVID-19 Pandemic | journal=Frontiers in Pharmacology | volume=11 | pages=937 | year=2020 | pmid=32636754 | pmc=7317023 | doi=10.3389/fphar.2020.00937 | ref=none | doi-access=free }} * {{cite journal | vauthors=Kyriakidis NC, López-Cortés A, González EV, Grimaldos AB, Prado EO | title=SARS-CoV-2 vaccines strategies: a comprehensive review of phase 3 candidates | journal=NPJ Vaccines | volume=6 | issue=1 | pages=28 | date=February 2021 | pmid=33619260 | pmc=7900244 | doi=10.1038/s41541-021-00292-w | doi-access=free | ref=none}} * {{cite report | title=Development and Licensure of Vaccines to Prevent COVID-19: Guidance for Industry | url=https://www.fda.gov/regulatory-information/search-fda-guidance-documents/development-and-licensure-vaccines-prevent-covid-19 | publisher=[[U.S. Food and Drug Administration]] | date=June 2020 | ref=none}} * {{navedi knjigo | title=Immunisation against infectious disease | chapter=Chapter 14a: COVID-19 | chapter-url=https://www.gov.uk/government/publications/covid-19-the-green-book-chapter-14a | publisher=Public Health England | veditors=Ramsay M | url=https://www.gov.uk/government/collections/immunisation-against-infectious-disease-the-green-book | year=2020 | ref=none}} ==Zunanje povezave== {{Wikiquote}} * [https://www.raps.org/news-and-articles/news-articles/2020/3/covid-19-vaccine-tracker COVID‑19 Vaccine Tracker]. Regulatory Focus * {{YouTube|id=xpqfdr9FPWM|title=M.I.T. Lecture 10: Kizzmekia Corbett, Vaccines"}} * [http://web.fkkt.uni-lj.si/biokemija/Protikovidna2021.pdf Zgodnji razvoj protikovidnih cepiv] (zbornik seminarjev UL FKKT, 2021) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cepiva proti covidu-19]] b9reryyoktzlymra1gh3q57ll9p6cg2 0 501627 6760162 6757142 2026-10-04T03:49:35Z Darkopet 88858 /* Seznam koncertov */ 6760162 wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je bila 5 let trajajoča koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref>, zaključila pa 31. decembra leta 2026 s koncertom v črnogorskem mestu Tivat. To je bila obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je na turneji obiskala 17 evropskih držav ter [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], v katerih je imela skupno 177 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Odprto prizorišče* |150*<ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Odprto prizorišče* |300*<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021|archive-date=2021-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210801062836/https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021|archive-date=2021-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210809052402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|url-status=dead}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815070542/https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815102045/https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|url-status=dead}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021|archive-date=2021-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210816164914/https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|url-status=dead}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{navedi splet|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130084113/https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|url-status=dead}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301210441/https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|url-status=dead}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022|archive-date=2022-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064809/https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|url-status=dead}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Music Hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022|archive-date=2022-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402141800/https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|url-status=dead}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|title=Story.rs|accessdate=3. april 2022|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703175414/https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|url-status=dead}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{navedi splet|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html|title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022|archive-date=2022-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221128153805/https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html|url-status=dead}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna, Bolgarija|Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://vecernjenovosti.ba/80610/zabava/spojila-drinske-obale-ceca-zapalila-atmosferu-u-loznici/ |title=Vecernjenovosti.ba|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Sunny Beach |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://dnesbulgaria.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%b5%d0%bb%d0%b8%d1%87%d0%ba%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%87-%d0%b8%d0%b4%d0%b2%d0%b0-%d1%81-%d1%87%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%bd-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d0%be%d0%bb%d0%b5%d1%82/?fbclid=IwAR3vIBZQhFq8sWlj0Ewtq3Mp4KBYwGwO3Kmus-DYTicSEOhjGAwjg4Cg4Yc |title=Dnesbulgaria.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cg63oBQNuKa// |title=Instagram.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3539495-ceca-pevala-pred-rekom-ljudi-u-kraljevu-vece-koje-cu-dugo-pamtiti-mesec-je-nocas-sijao-najjace?fbclid=IwAR0kFOaEI758msaPptqJccWOGq0pU00G5ES0CiCiWcRlcnasQHBLnzJGASE |title=Telegraf.rs|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://net.hr/hot/zvijezde/srpska-majka-odrzala-koncert-u-kraljevu-za-arkanovu-udovicu-standardno-se-trazilo-mjesto-vise-9c8ac538-194b-11ed-aece-e6d2e0659f26/325b4524-194c-11ed-a92d-8e19cfbaf23b |title=Net.hr|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G152Lficp4w |title=YouTube.com|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> |- |17. september 2022 |[[Kranj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Parkirišče pred Planetom Kranj |2.000 <ref>{{navedi splet|url=http://ceca.blog.siol.net/|title=Blog.siol.net|accessdate=18. september 2022|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171857/http://ceca.blog.siol.net/|url-status=dead}}</ref> |- |- |30. september 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trg Republike Srpske |20.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/republika-srpska/20-000-ljudi-na-zavrsnom-mitingu-snsd-a-ceca-podrzala-dodika-ti-cuvas-srpsku-i-pravoslavlje/|title=Faktormagazin.bat|accessdate=30. september 2022}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Club Elite |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/CjftE-PKg5D/ |title=Instagram.com|accessdate=9. oktober 2022}}</ref> |- |10. oktober 2022 |[[Pariz]]* |rowspan="1"|[[Francija]]* |16e arrondissement de Paris* |250* <ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/showbiz/pogledajte-kako-ceca-veceras-peva-na-romskoj-svadbi-video/ |title=Nova.rs|accessdate=11. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/gest-za-postovanje-ono-sto-je-ceca-uradila-koleginici-zvuci-neverovatno-video/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=12. oktober 2022}}</ref> |- |- |19. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cj-IMFUIQdl/ |title=Instagram.com|accessdate=21. oktober 2022}}</ref> |- |- |20. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CkBghajISQR/ |title=Instagram.com|accessdate=22. oktober 2022}}</ref> |- |22. oktober 2022 |[[Oslo]] |rowspan="1"|[[Norveška]] |Samfunnssalen |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3574736-ceca-raznatovic-u-nikad-kracem-minicu-pokazala-figuru-i-tanke-noge-fanovi-joj-porucili-jedno |title=Telegraf.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-bice-svetla-i-tame-pevacica-u-5-deceniji-zivota-dominira-u-prekratkoj-haljini-ali-i-u-dzemperu-2022-10-23 |title=Sd.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/744480/ceca-pevacica-seksi-haljina-nastup-oslo |title=Informer.rs|accessdate=6. november 2022}}</ref> |- |5. november 2022 |Vösendorf |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-vam-donosi-evo-kako-je-bilo-sinoc-na-cecinom-koncertu-u-becu-foto-video/|title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022|archive-date=2022-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20221107083554/https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-vam-donosi-evo-kako-je-bilo-sinoc-na-cecinom-koncertu-u-becu-foto-video/|url-status=dead}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-ekskluzivno-koncert-cece-danija-anastasije-tee-i-breskvice-u-becu-video/|title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022|archive-date=2022-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20221107083556/https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-ekskluzivno-koncert-cece-danija-anastasije-tee-i-breskvice-u-becu-video/|url-status=dead}}</ref> |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Stadthalle Dietikon |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.20min.ch/story/bombendrohung-beim-balkanfestival-menschen-werden-evakuiert-641704406461 |title=20min.ch|accessdate=13. november 2022}}</ref> |- |1. december 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://trud.bg/%D1%81%D0%B5%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D1%8F-%D0%B0%D0%BF%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D1%80%D0%B0-%D0%B2-%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%8F-%D0%BF%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%86%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%B8-3-%D1%87%D0%B0%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%BE-%D1%88%D0%BE%D1%83/ |title=Trug.bg|accessdate=2. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://signal.bg/%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%87%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87-%D1%81%D0%B5-%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D0%B4-15-%D1%85%D0%B8%D0%BB%D1%8F/ |title=Signal.bg|accessdate=3. december 2022}}</ref> |- |3. december 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Marof |<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C0Fh7I6jNKs |title=YouTube.com|accessdate=5. december 2022}}</ref> |- |10. december 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Gruenspan |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3599190-ceca-u-nikad-kracoj-haljinici-istakla-vitke-noge |title=Telegraf.rs|accessdate=12. december 2022}}</ref> |- |16. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-cestitala-hrvatima-na-bronzanoj-medalji/t9ypfee |title=Blic.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3602456-ceca-stopirala-nastup-i-cestitala-reprezentaciji-hrvatske-bronzanu-medalju |title=Telegraf.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |24. december 2022 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b8%d0%bd%d0%b8%d0%bc-%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d0%be%d1%82%d0%b2%d0%be%d1%80%d0%b5%d0%bd%d0%b0-%d0%bc%d0%b0%d0%bd%d0%b8%d1%84%d0%b5%d1%81%d1%82/ |title=Is-radio.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XTHNBoqu44Y/ |title=YouTube.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> |- |29. december 2022 |[[Kopaonik, Raška|Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Nacionalna klasa |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3608083-ceca-na-kopaoniku |title=Telegraf.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/stajling-cece-raznatovic/vq76y8p |title=Blic.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> |- |31. december 2022 |[[Zlatibor, Čajetina|Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/464045/%27planiraj-da-zasmejes-boga%27-ceca-otkrila-sta-je-sebi-zacrtala-za-2023-godinu-a-evo-kako-je-sestra-lidija-kontrolise |title=Pink.rs|accessdate=1. januar 2023}}</ref> |- |23. januar 2023 |[[Kruševac]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Lazarev dvor* |{{n/a}} |- |3. februar 2023 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava Ptuj |3.000+ <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-povsem-razgrela-obiskovalce/267503 |title=Ptujinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-in-video-ceca-na-kurentovanju-navdusila-obiskovalce/460488 |title=Mariborinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> |- |- |4. februar 2023 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Ambis Club |2.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |title=Alo.rs |accessdate=6. februar 2023 |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206141933/https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3626418-ceca-raznatovic-napravila-haos-u-dizeldorfu?fbclid=IwAR23qT248POquH9nwLmDraCHgB7xAl3IuBKhj8FYHqeFEBMXCA_NZ0k1bqk |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2023}}</ref> |- |17. februar 2023 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Angella hotel |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/47492/stars/poznati/ceca-raznatovic-koncert |title=Nportal.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-stajlingom/s615vk9 |title=Blic.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> |- |24. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/ceca-nastupila-na-jahorini/ |title=Topportal.info |accessdate=25. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://amp.dev/documentation/guides-and-tutorials/start/create/basic_markup |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |25. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/48211/stars/poznati/ceca-koncert-jahorina-drugo-vece |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/482148/%27veljko-i-bogdana-se-ljute-ali-bas-me-briga%27-ceca-progovorila-o-unuku-zeljku-pa-se-javno-obratila-kandidatu-koji-je-snezani-djurisic-smestio-aferu-%27%27 |title=Pink.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |4. marec 2023 |[[Skopje]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Central Park |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://reporter.mk/novo/galerija-na-kontsertot-vo-skopje-tsetsa-dojde-kako-tinejdherka-i-tsel-noken-klub-go-krena-na-noze-so-najgolemite-hitovi1/ |title=Reporter.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://info.mk/zabava/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%86%D0%B5%D1%80%D1%82%D0%BE%D1%82-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B4/ |title=Info.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ubavinaizdravje.mk/zhivoten-stil/tsetsa-vchera-rasturi-na-nastapot-vo-skopje-za-ovaa-prilika-izbra-fustan-so-dlaboko-dekolte-i-goli-noze-video/ |title=Ubavinaizdravje.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://newshunter96.com/2023/03/05/%d0%bd%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b0%d0%bf%d0%be%d1%82-%d0%bd%d0%b0-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%be-%d1%81%d0%ba%d0%be%d0%bf%d1%98%d0%b5-%d0%b8%d1%81%d0%bf%d0%be%d0%bb%d0%bd%d0%b5%d1%82-%d0%b4%d0%be/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |title=Newshunter96.com |accessdate=6. marec 2023 |archive-date=2023-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306095303/https://newshunter96.com/2023/03/05/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D1%82-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D0%B8%D1%81%D0%BF%D0%BE%D0%BB%D0%BD%D0%B5%D1%82-%D0%B4%D0%BE/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |url-status=dead }}</ref> |- |8. marec 2023 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hotel Moskva |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo?fbid=732179811945926&set=a.607378991092676/ |title=Facebok.com/Hotel_Stari_Krovovi |accessdate=10. marec 2023}}</ref> |- |18. marec 2023 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Elite Club |{{n/a}} |- |8. april 2023 |[[Prijedor]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Knežević |2.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/04/09/zagrmila-ceca-odusevila-na-hiljade-fanova-na-koncertu-u-prijedoru/ |title=Blogger.ba |accessdate=11. april 2023}}</ref> |- |12. april 2023 |[[Derventa]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |3.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.derventacafe.com/ceca-priredila-nezaboravno-vece-foto/ |title=Derventacafe.com |accessdate=13. april 2023}}</ref> |- |22. april 2023 |[[Barcelona]] |rowspan="1"|[[Španija]] |Ultraclub Millenium |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1230427/gorela-barselona-ceca-raznatovic-dovela-atmosferu-usijanja-video |title=Novosti.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3666638-ceca-raznatovic-nastupila-u-barseloni-i-napravila-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-barselonu-u-haljini-sa-slicem-do-kuka-kad-ova-zena-gori-tad-gori-sve/55xx446 |title=Blic.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> |- |20. maj 2023 |[[Bassano del Grappa]] |rowspan="1"|[[Italija]] |CMP Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1240477/italija-njena-ceca-raznatovic-odusevila-sve-redom-svojim-dolaskom-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. maj 2023}}</ref> |- |27. maj 2023 |[[Stockholm]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Huddinge hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CpLSGwlLD0n/ |title=Instagram.com |accessdate=29. maj 2023}}</ref> |- |16. junij 2023 |[[Bijeljina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Globus |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/17/ponovo-u-semberiji-ceca-nastupila-u-punoj-dvorani-globus-u-bijeljini/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/18/poslije-nastupa-ceca-iz-bijeljine-otisla-punih-ruku-poklona/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> |- |23. junij 2023 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pred-15000-ljudi-u-nisu-u-kratkoj-haljini-se-izula-na-bini/fyx18v7 |title=Blic.rs |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |title=Alo.rs |accessdate=24. junij 2023 |archive-date=2023-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230624054335/https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |url-status=dead }}</ref> |- |9. julij 2023 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg kulture |30.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1257923/ceca-vrnjackoj-banji-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=10. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/517717/%27posla-nam-je-preko-glave%27-ceca-progovorila-o-druzenju-sa-darom-bubamarom-tokom-intervjua-najmladji-fanovi-joj-opkolili-hotel |title=Pink.rs |accessdate=11. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=J87aUCQnihc |title=YouTube.com |accessdate=12. julij 2023}}</ref> |- |15. julij 2023 |[[Dojran]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Park Dojran |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/nestvarna-scene-na-dojranskom-jezeru-ceca-napravila-popis-stanovnistva-video/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=17. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |title=Insiderevening.com |accessdate=17. julij 2023 |archive-date=2023-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230717055015/https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |url-status=dead }}</ref> |- |19. julij 2023 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/Cu69zIsIF0V/ |title=Instagram.com |accessdate=20. julij 2023}}</ref> |- |23. julij 2023 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |5.000 <ref>{{navedi splet |url=https://balans.co.ba/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-brckom/ |title=Balans.co.ba |accessdate=24. julij 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230724130813/https://balans.co.ba/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-brckom/ |archive-date=2023-07-24 |url-status=dead}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ebrcko.net/vijesti/vijesti-brcko/88758-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-brckom-video.html |title=Ebrcko.net |accessdate=24. julij 2023}}</ref> |- |26. julij 2023 |[[Berane]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Hotel Berane |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kao-holivudska-diva-pevacica-hipnotisala-publiku-glamuroznim/ltm43mk |title=Blic.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3721632-ceca-u-beranama-u-preuskoj-haljini-sa-bujnim-dekolteom |title=Telegraf.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> |- |29. julij 2023 |[[Burgas]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Morski kolodvor |10.000 <ref>{{navedi splet |url=https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |title=Uniconbg.com |accessdate=30. julij 2023 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730091955/https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.flagman.bg/article/299134 |title=Flagman.com |accessdate=30. julij 2023}}</ref> |- |30. julij 2023 |[[Ulcinj]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Velika plaža |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/slic-do-kuka-cirkoni-na-prorezu-ceca-u-crvenoj-haljini-na-koncertu-u-ulcinju/zw9pp31 |title=Blic.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3723412-ceca-u-crvenoj-haljini-u-ulcinju |title=Telegraf.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://toxictv.rs/vip-showbiz/toxic-ekipa-na-licu-mesta-sjajna-ceca-raznatovic-osvojila-top-hill-nastup-za-pamcenje/ |title=Toxictv.rs |accessdate=31. julij 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |4. avgust 2023 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Club Idustrijal |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cujyoh6sxd3/ |title=Instagram.com |accessdate=5. avgust 2023}}</ref> |- |8. avgust 2023 |[[Teslić]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Konoba Kastel |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/08/10/cecu-na-prvom-koncertu-u-teslicu-stitilo-obezbjedjenje-iz-jelaha/ |title=Blogger.ba |accessdate=10. avgust 2023}}</ref> |- |13. avgust 2023 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3731128-ceca-proslavila-10-godina-pevanja-u-top-hillu |title=Telegraf.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-dozivela-iznenadenje-u-crnoj-gori-buket-cveca-i-torta-sa-vatrometom/0t0yelx |title=Blic.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> |- |14. avgust 2023 |[[Koper]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Osare Caffe |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/525304/nepregledna-masa-peva-''beograd''-sa-cecom-u-sloveniji-pinkrs-na-spektakularnom-koncertu-nase-zvezde-video |title=Pink.rs |accessdate=15. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1270236/nju-nema-stajanja-ceca-raznatovic-pokorila-sloveniju-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=16. avgust 2023}}</ref> |- |19. avgust 2023 |[[Sunny Beach]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Lav premium club |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1271733/kraljevski-docek-ceca-raznatovic-bugarskoj-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3734575-ceca-privatnim-avionom-stigla-na-luks-destinaciju |title=Telegraf.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> |- |23. avgust 2023 |[[Pančevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Tamiški kej* |500* <ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba/noro-toliko-je-ceca-racunala-za-eno-uro-petja-na-poroki-614081 |title=Siol.net |accessdate=1. september 2023}}</ref> |- |24. avgust 2023 |[[Sombor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Gradska kafana |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nikola-jokic-na-cecinom-koncertu-sa-drustvom-duska-za-barskim-stolom/9b6yvkw |title=Blic.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/sport/mundobasket/3737269-ceca-pozdravila-jokica-na-svom-koncertu-ovim-jakim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> |- |2. september 2023 |[[Fellbach]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Club Metropola |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CwuvtbMrMJE/ |title=Instagram.com |accessdate=5. september 2023}}</ref> |- |9. september 2023 |[[Blagoevgrad]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Park Makedonija |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pirinnews.com/novina/11540/hilyadi-pyaha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-v-blagoevgrad/ |title=Pirinnews.com |accessdate=10. september 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html/ |title=Blagoevgrad.eu |accessdate=10. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009081024/https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infomreja.bg/hilqdi-pqha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-na-grandiozen-koncert-v-blagoevgrad-140544.html/ |title=Infomreja.bg |accessdate=10. september 2023 }}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |11. september 2023 |[[Donji Kokoti]]* |rowspan="1"|[[Črna gora]]* |Odprto prizorišče* |<ref>{{navedi splet |url=https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |title=Press.co.me |accessdate=12. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |url-status=dead }}</ref> |- |16. september 2023 |[[Monte Carlo]]* |rowspan="1"|[[Monako]]* |Hotel Metropole |<ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/bas-poput-diznijevih-princeza-ceca-raznatovic-se-u-monte-karlu-pojavila-u-nikad-lepsem-izdanju-foto/ |title=Svet-scandal.rs |accessdate=18. september 2023}}</ref> |- |23. september 2023 |[[Kozloduj]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion Hristo Botev |15.000 <ref>{{navedi splet |url=https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |title=Kozloduy-bg.info |accessdate=24. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1284206/pevao-ceo-stadion-ceca-raznatovic-bugarskoj-dovela-atomosferu-usijanja-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=25. september 2023}}</ref> |- |7. oktober 2023 |[[Göteborg]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Meteorgatan |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1289322/svetlana-ceca-raznatovic-estrada |title=Novosti.rs |accessdate=9. oktober 2023}}</ref> |- |13. oktober 2023 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Meriot* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4265938/ceca-zapevala-na-svadbi-makedonskog-tajkuna |title=Kurir.rs |accessdate=14. oktober 2023}}</ref> |- |14. oktober 2023 |[[München]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Lilienthalallee |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> |- |21. oktober 2023 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769893-publika-u-transu-nakon-cecinog-izlaska-na-binu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769834-kisnu-zbog-cecinog-koncerta |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> |- |28. oktober 2023 |[[Kragujevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Jezero |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1296536/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3773846-ceca-grmi-u-opasnom-minicu-kragujevcanima-priredila-sou-a-cipkana-haljina-sa-prorezom-otkrila-sve-atribute |title=Telegraf.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> |- |5. november 2023 |[[Berlin]]* |rowspan="1"|[[Nemčija]]* |Kempinski hotel* |1.000* <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/showbiz/slavlje-u-berlinu-ceca-i-viki-napravile-lom/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4284680/punoletstvo-koje-evropa-ne-pamti-estradna-elita-zabavljala-1000-ljudi-ceca-matic-pejovic-napravili-lom-o-torti-se-tek-bruji |title=Kurir.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> |- |11. november 2023 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Hallmann Dome |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/video-spektakl-u-becu-svetlana-ceca-raznatovic-napravila-vece-za-pamcenje-evo-ko-je-sve-pjevao-sa-njom-u-becu/ |title=Srpskainfo.com |accessdate=12. november 2023}}</ref> |- |19. november 2023 |[[Banja Luka]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Stara Ada* |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/11/20/u-gostima-ceca-je-sinoc-pjevala-na-vip-nastupu-u-banja-luci/ |title=Blogger.ba |accessdate=20. november 2023}}</ref> |- |16. december 2023 |[[Ljubljana]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Gospodarsko razstavišče |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3802324-au-kako-ova-zena-izgleda-ceca-u-nikad-kracem-minicu-grmi-u-ljubljani-divlji-print-i-korset-na-njoj-pucaju |title=Telegraf.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-u-uskoj-haljini-u-sloveniji-noge-izvajane-i-tanak-struk/ywsjmbv |title=Blic.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> |- |23. december 2023 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana Istočno Sarajevo |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.princip.news/vijesti/ceca-odrzala-koncert-u-istocnom-sarajevu |title=Princip.news |accessdate=24. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3806623-uhvatili-smo-cecu-pred-izlazak-na-binu-sarajevo-dovela-do-ludila-a-jednim-potezom-pokazala-koliko-ih-voli |title=Telegraf.rs |accessdate=24. december 2023}}</ref> |- |28. december 2023 |[[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Arena Gradiška |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://micromreza.com/ceca-napunila-arenu-do-posljednjeg-mjesta/?fbclid=IwAR2voLCJqS43Yedz6Opu3192NdFKmIayeLda4VSc_-JIIm4vtZkS83e81qE |title=Micromreza.com |accessdate=29. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://faktormagazin.ba/desk/cecin-koncert-u-gradisci/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=29. december 2023 |archive-date=2023-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231229094142/https://faktormagazin.ba/desk/cecin-koncert-u-gradisci/ |url-status=dead }}</ref> |- |29. december 2023 |[[Valjevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Omni centar hotel |<ref>{{navedi splet|url=https://www.vamedia.info/2023/12/za-docek-pre-doceka-u-valjevu-i-ceca/ |title=Vamedia.info |accessdate=30. december 2023}}</ref> |- |31. december 2023 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event centar |<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3810930-ceca-zapalila-zlatibor-raznatoviceva-uvijala-u-crnoj-izazovnoj-haljini-a-u-ponoc-imala-je-posebnu-zelju |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |1. januar 2024 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Event Hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/500732/svetlana-ceca-raznatovic-repriza-nove-godine |title=Replika.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-grmi-na-reprizi-nove-godine-na-kopaoniku-izasla-na-binu-i-pokazala-sta-je-glamur/180kttz |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |18. januar 2024 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Aleksandar* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-tea-tairovic-zapevale-na-najvecem-romskom-veselju-folk-diva-uzela-50000-evra/eyhj3jl |title=Blic.rs |accessdate=19. januar 2024}}</ref> |- |- |2. februar 2024 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/569394/oborila-rekord-ceca-potpuno-izdominirala-na-jahorini-publika-uglas-s-njom-peva-njene-vanvremenske-hitove-foto+video |title=Pink.rs |accessdate=3. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://faktormagazin.ba/desk/ceca-zapalila-jahorinu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=3. februar 2024 |archive-date=2024-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203113330/https://faktormagazin.ba/desk/ceca-zapalila-jahorinu/ |url-status=dead }}</ref> |- |16. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* | <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3838404-ceca-grmi-u-vatrenom-izdanju-napravila-dve-velike-promene-i-odusevila-izgleda-bolje-nego-ikada |title=Telegraf.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-kuci-zvonka-bogdana-pojavila-se-u-odelu/83crewv |title=Blic.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> |- |17. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* |<ref>{{navedi splet|url=https://reservations.vinarijazvonkobogdan.com/desavanja/ceca-drugi-koncert |title=Vinarijazvonkobogdan.com |accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |2. marec 2024 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/C4Q9BzHKkSx |title=Instagram.com |accessdate=9. marec 2024}}</ref> |- |16. marec 2024 |[[Maribor]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Tabor |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/scena/foto-video-ceca-navdusila-maribor-nepozaben-vecer-v-dvorani-tabor/231593 |title=Mariborinfo.com |accessdate=17. marec 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-gori-u-sampanjac-haljini-slic-do-kuka-ali-bukvalno/xqgjzhq |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2024}}</ref> |- |19. april 2024 |[[Šabac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Zorka |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vrela-ceca-na-koncertu-u-sapcu-haljina-u-boji-koze-puca-na-njoj/j8tr4n3 |title=Blic.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3876408-kakav-spektakl-ceca-puna-dva-sata-pevala-u-sapcu-muzicar-je-nosio-snimili-smo-hit-scenu-u-bekstejdzu |title=Telegraf.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1358535/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> |- |11. maj 2024 |[[Kruševac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala sportova |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zagrmela-u-ultra-kratkoj-haljinic-ceo-krusevac-na-nogama/w0fxv4l |title=Blic.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3888806-ceca-raznatovic-zagrmela-u-brutalnoj-haljini-koncert-u-krusevcu-zapocela-sa-jednim-od-najvecih-hitova |title=Telegraf.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> |- |18. maj 2024 |[[Mladenovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športni center |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1368644/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3893191-au-ceco-folk-zvezda-zagrmela-u-ubitacnom-minicu-divlje-macke-prolomio-se-vrisak-kad-se-pojavila-u-hali |title=Telegraf.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-mini-tigrastoj-haljini-stajling-joj-se-slaze-uz-karakter-prava-macka/lhj3glv |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> |- |15. junij 2024 |[[Kumanovo]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |VIP center* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1378867/ceca-ceca-raznatovic-koncert-rodjendan-torta-iznenadjenje-rodjendanska-torta-rodjendansko-iznenadjenje-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3910762-makedonijo-moja-voljena-ceca-se-emotivnim-recima-obratila-publici-na-pocetku-koncerta-u-kumanovu |title=Telegraf.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sirena-haljni-pred-publikom-u-kumanovu/0effwnf |title=Blic.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> |- |13. julij 2024 |[[Kuršumlija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3927706-ceca-izdominirala-u-brutalnim-komadima-na-scenu-izasla-u-farmerkama-golog-stomaka-pred-20000-ljudi |title=Telegraf.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-farmerkama-i-golog-stomaka-publika-u-transu-u-kursumliji/kt9vgbj |title=Blic.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> |- |18. julij 2024 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1390083/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=19. julij 2024}}</ref> |- |25. julij 2024 |[[Ugljevik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Odprto prizorišče Poligon |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392384/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=26. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2024/07/26/ceca-oborila-prijin-rekord-vise-od-sedam-hiljada-ljudi-u-ugljeviku/ |title=Blogger.ba |accessdate=26. julij 2024}}</ref> |- |26. julij 2024 |[[Doboj]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Rokometni stadion |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392745/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. julij 2024}}</ref> |- |27. september 2024 |[[Zvornik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |6.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |title=Alo.rs |accessdate=28. september 2024 |archive-date=2024-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928034838/https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1413532/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kida-u-pripijenoj-haljini-a-ledja-skroz-gola-folk-diva-na-koncertu-u/y2fymgd |title=Blic.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> |- |19. oktober 2024 |[[Podčetrtek]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sloveniji-dovela-pet-puta-vise-ljudi-nego-sto-mesto-ima-stanovnika/ved58x9 |title=Blic.rs |accessdate=20. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |title=Alo.rs |accessdate=20. oktober 2024 |archive-date=2025-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126182501/https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |url-status=dead }}</ref> |- |24. oktober 2024 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.radioveselina.bg/articles/9484/ceca-vdigna-na-kraka-nad-12-hiljadi-v-arena-sofija |title=RadioVeselina.bg |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-na-koncertu-u-sofiji-dobila-bugarsku-zastavu-sa-posebnom-porukom-publika-u/1drkh98 |title=Blic.rs |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> |- |10. november 2024 |[[Riccione]] |rowspan="1"|[[Italija]] |Peter Pan Club |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3998847-svetlana-ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-italiji |title=Telegraf.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-raznatovic-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-haljini-istakla-noge/ffnrzfv |title=Pulsonline.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/641347/potpuna-dominacija-ceca-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-crnoj-haljini-posutoj-cirkonima-njena-vitka-linija-u-prvom-planu-foto |title=Pink.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> |- |15. november 2024 |[[Dubaj]] |rowspan="1"|[[Združeni arabski emirati]] |Vice Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001709-ceca-oborila-rekord-u-dubaiju-rasprodat-koncert-ispod-burdz-kalife-seik-platio-bogatstvo-za-separe?fbclid=PAZXh0bgNhZW0CMTEAAaZIeKbb3Lyey_0oKQ7eVdVVOsSvZBuYaoAH_FIoIrgOsp9NfocOvMqLAK8_aem_Yg_L7mGFGmHLZ57x5TqNNA |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001853-ceca-zapocela-spektakl-u-dubaiju-brojne-poznate-licnosti-na-nastupu-pogledajte-kako-sve-izgleda |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> |- |29. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4010959-ubitacan-dekolte-i-dijamantska-ogrlica-cecin-glamurozni-stajling-zapalio-palic-publika-ostala-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pokazala-stajling-od-milion-dolara-uzak-struk-dekolte-i-gola-ramena-niko-ne-zna/d90s376 |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> |- |30. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1435031/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-na-palicu-drugi-dan-zaredom-uska-crna-haljina-i-konjski-rep/kv7pgke |title=Blic.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4011234-ceca-je-posle-dugih-18-godina-ponovo-zapevala-svoju-emotivnu-pesmu |title=Telegraf.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> |- |7. december 2024 |[[Celje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Golovec |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4015634-necete-verovati-koji-put-ceca-veceras-peva-u-sloveniji |title=Telegraf.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-u-celju-u-sloveniji-za-nastup-se-trazila-karta-vise/s9qpxzt |title=Blic.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> |- |14. december 2024 |[[Ludwigsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |MHP Arena |6.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-uspesan-koncert-u-stutgartu-muzika-ne-poznaje-granice/gcmn4xn |title=Blic.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4019933-ceca-napravila-spektakl-u-stutgartu-5000-ljudi-skandiralo-njeno-ime-ona-porucila-muzika-ne-poznaje-granice |title=Telegraf.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> |- |27. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028082-ceco-mi-te-volimo-ori-se-spens-od-skandiranja-10000-ljudi-ceci-izjavljena-ljubav-ona-odgovorila |title=Telegraf.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1444816/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> |- |28. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028523-devojcica-place-na-cecinom-koncertu-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028519-lampioni-za-nevino-stradale-ceca-i-veceras-na-ivici-suza-zbog-reci-emotivne-balade-svi-su-plakali-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> |- |31. december 2024 |[[Igalo]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030130-pogledajte-koga-je-ceca-prvo-poljubila-u-ponoc |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030119-ceca-u-kaputu-od-30000-evra-optocena-kristalima-srusila-rekord-u-crnoj-gori-ljudi-vristali-kad-su-je-videli |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> |- |1. januar 2025 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncertna dvorana hotela Grand |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastupila-na-kopaoniku-za-reprizu-doceka-nove-godine-u-haljini-sa/zzfe28r |title=Blic.rs |accessdate=2. januar 2025}}</ref> |- |21. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-jahorinu-a-crna-toaleta-joj-stoji-kao-salivena/fnbwc88 |title=Blic.rs |accessdate=22. februar 2025}}</ref> |- |22. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gola-ledja-i-sve-puca-od-elegancije-ceca-izdominirala-na-jahorini-hvala-svima-sto-ste/3zp589e |title=Blic.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1463303/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> |- |8. marec 2025 |[[Aranđelovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Šumadija |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068981-ceca-zbog-kratkog-govora-izazvala-delirijum-u-arendjolovcu-zapevala-pesmu-koju-nije-izvela-30-godina |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068992-ceca-svoju-najemotivniju-baladu-posvetila-sasi-popovicu-publika-plakala-zbog-njenih-reci-kazu-da-je-otisao |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> |- |15. marec 2025 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4072983-ceca-pod-temperaturom-peva-u-arkanovom-rodnom-mestu-grmi-u-haljini-potrudicu-se-da-vam-nista-ne-fali |title=Telegraf.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-haljini-sa-resama-na-koncertu-brutalno-obucena-a-publika-u-transu/mttnt2b |title=Blic.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> |- |22. marec 2025 |[[Nova Gorica]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Vrtojba |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-providnoj-kosulji-na-koncertu-u-novoj-gorici/hbn0r6d |title=Blic.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1473338/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> |- |29. marec 2025 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Smederevo |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4081198-ceca-izasla-na-scenu-u-sljokicastom-minicu-mala-promena-je-potpuno-transformisala-u-smederevu-kolaps |title=Telegraf.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1475742/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> |- |5. april 2025 |[[Vranje]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Vranje |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-lom-na-koncertu-u-vranju-mesa-kukovima-uz-trubace/lpy19th |title=Blic.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4085465-moji-juznjaci-ceca-se-publici-u-vranju-obratila-ovim-recima-pa-zapevala-pesmu-koja-ih-je-ostavila-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://rtv-vranje.rs/poceo-koncert-cece-raznatovic-u-vranju/ |title=Rtv-vranje.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> |- |23. maj 2025 |[[Užice]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Veliki park |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1493414/noc-kvalitetne-muzike-ceca-raznatovic-zasijala-uzicu-publici-nije-mogla-igla-padne-foto |title=Novosti.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-na-koncertu-u-uzicu-komplet-u-sljokicama-a-tek-kad-vidite-sta-je/7f0qxbs |title=Blic.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4113553-vazduh-ovde-je-poseban-ceca-se-obratila-uzicanima-pa-spomenula-nemanju-vidica-kralj |title=Telegraf.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> |- |8. junij 2025 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Arena Mitsubishi Electric |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4122850-ceca-raspametila-dizeldorf-istrcala-na-scenu-u-stiklama-ljudi-je-docekali-u-delirijumu-od-vriske |title=Telegraf.rs |accessdate=9. junij 2025}}</ref> |- |28. junij 2025 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134842-ceca-za-vidovdan-izasla-na-scenu-u-nisu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.k1info.rs/showbizz/celebrity/91105/ceca-raznatovic-koncert-u-nisu/vest |title=k1info.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134941-snimak-iz-vazduha-koji-pokazuje-koliko-je-stvarno-bilo-ljudi-na-cecinom-koncertu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> |- |19. julij 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minicu-celom-u-kristalima-zapalila-crnu-goru-nadala-sam-se-da-ce-mi-haljina/13wzkhb |title=Blic.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4148089-ceca-u-ubitacnom-minicu-zapalila-brdo-iznad-budve-izgleda-nikad-bolje-preko-10-godina-rusi-sopstvene-rekorde |title=Telegraf.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> |- |1. avgust 2025 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Grad sunca |5.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/trebinje-gori-ceca-napravila-spektakl-za-pamcenje/ |title=Topportal.info |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4155870-svi-prilazi-u-trebinju-krcati-zbog-cece-nastao-delirijum-a-ona-se-publici-na-koncertu-obratila-ovim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-haos-u-trebinju-zakrcene-ulice-zbog-folk-dive/tsdzpv4 |title=Blic.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> |- |9. avgust 2025 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4160328-ceca-pokorila-brcko-veceras-odrzava-spektakularan-koncert-publika-u-delirijumu-evo-kakav-je-poklon-dobila |title=Telegraf.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-potpisala-na-srpsku-zastavu-na-koncertu-u-brckom-pa-poslala-poljubac/exr42l8 |title=Blic.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> |- |16. avgust 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4164451-ceca-sinoc-pokidala-na-nastupu-u-budvi-zablistala-poput-holivudske-dive-na-njen-nastup-dosao-i-ovaj-kolega |title=Telegraf.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a2108974/cecu-raznatovic-ispratio-desingerica-na-binu.html |title=Mondo.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> |- |22. avgust 2025 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |13.167 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167994-ovo-je-dokaz-koliko-ljudi-je-juce-zaista-bilo-na-cecinom-koncertu-nakon-pomeranja-datuma-oborila-rekord |title=Telegraf.rs |accessdate=23. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167873-ludilo-u-banjaluci-vise-od-10000-ljudi-ceka-cecu-ovo-se-ne-pamti-na-kastelu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-ljubila-srpsku-zastavu-u-banjaluci-vise-od-10000-ljubi-na-koncert/mr8m9rx |title=Blic.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> |- |29. avgust 2025 |[[Kriva Palanka]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Mestni stadion |50.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://skopje1.mk/archives/346881 |title=Skopje1.mk |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4171774-ceca-zaustavila-koncert-zbog-nje-devojka-joj-trazila-autogram-za-tetovazu-ona-je-odbila-ovo-joj-je-porucila |title=Telegraf.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-makedoniji-u-minicu-fanovi-se-penju-na-binu/2t04zb6 |title=Blic.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> |- |12. september 2025 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Športni center Nikšić |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179704-ceca-raznatovic-uradila-ono-sto-niko-u-istoriji-dvorane-u-niksicu-nije |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179684-monahinje-napravile-poklon-za-cecu-raznatovic |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> |- |16. oktober 2025 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Ibar |6.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4198587-ceca-grmi-pred-6000-ljudi-u-kraljevu-gola-ramena-i-dijamantska-ogrlica-oko-vrata-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minjaku-pokazala-noge-od-milion-dolara-na-koncertu-u-kraljevu-oborila-sve-sa/0vyjtqk |title=Blic.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> |- |31. oktober 2025 |[[Veles]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Arena Gemidžii |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4207429-ceca-napravila-haos-u-makedoniji-izasla-pred-publiku-u-nesvakidasnjem-stajlingu-a-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=31. oktober 2025}}</ref> |- |21. november 2025 |[[Sremska Mitrovica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Pinki |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-koznom-minicu-i-cizmama-preko-kolena-prsti-kako-izgleda-na-koncertu-u-sremskoj/nfrlsnm |title=Blic.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4219294-ceca-raznatovic-prekinila-koncert-pa-nastao-haos-u-hali-pinki-maja-izasla-na-scenu-pa-napravile-opste-ludilo |title=Telegraf.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> |- |29. november 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4224104-ceca-grmi-u-elegantnom-odelu-folk-diva-zasenila-sve-i-priredila-vece-za-pamcenje-ljubiteljima-vina |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-kida-u-elegantnom-plavom-odelu-a-ispod-korset-folk-diva-izgledom-sve-zasenila-na/xd821qr |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> |- |5. december 2025 |[[Zrenjanin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kristalna hala |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kratka-crna-haljina-i-cizme-preko-kolena-ceca-raznatovic-u-zestokom-izdanju-na/p40qngr |title=Blic.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4227786-ceca-napravila-spektakl-u-zrenjaninu-publika-u-krcatoj-dvorani-peva-u-glas-a-vatromet-je-raspametio-sve |title=Telegraf.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> |- |6. december 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://suboticke.rs/ceca-odusevila-magija-u-vinariji-zvonko-bogdan-i-ekskluzivni-intervju-video/ |title=Suboticke.rs |accessdate=8. december 2025}}</ref> |- |26. december 2025 |[[Požarevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Požarevac |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239808-sve-spremno-za-cecin-spektakl-u-pozarevcu-4000-ljudi-se-okupilo-u-sportskom-centru-nema-gde-igla-da-padne |title=Telegraf.rs |accessdate=26. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://poportal.rs/ceca-je-odrzala-koncert-u-pozarevcu-pred-4-000-posetilaca/ |title=Poportal.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/748889/ceca-dozivela-peh-pred-koncert-u-pozarevcu-pevacici-pukle-pantalone-pa-zapevala-pred-4-000-ljudi-foto-video |title=Pink.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> |- |31. december 2025 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-ferari-crvenom-kompletu-sa-cirkonima-raspametila-stajlingomsvi-gledaju-u-nikad/24lqn0x |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4242743-ceca-u-crvenom-pribila-dekolte-kad-se-okrelnula-dobila-je-dobacivanje-zbog-kojeg-je-reagovala |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> |- |5. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-sa-dubokim-dekolteom-u-sakou-i-pantalonana-peva-na-jahorini-svi-komentarisu/d18mmz1 |title=Blic.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266000-ceca-obara-rekord-na-jahorini-evo-sta-joj-je-poslo-za-rukom-sto-nikome-pre-nje-nije-veceras-topi-planinu |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572593/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> |- |6. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prorezi-na-bokovima-i-dekolte-za-desetku-ceca-raznatovic-raspametila-na-jahorini-u/21bfzy3#google_vignette |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266740-brutalan-dekolte-a-na-kukovima-prorezi-ceca-drugo-vece-na-jahorini-zapalila-hotel-dosla-sam-da |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572951/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |7. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-na-jahorini-u-cipki-i-uskom-vatreno-crvena-haljina-za-nastup-na/ncddcp9 |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4267172-ceca-u-crvenoj-haljini-zapalila-jahorinu-trecu-noc-pravi-haos-u-luksuznom-hotelu-ovakav-docek-se-ne-pamti |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |28. februar 2026 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4280879-on-je-jak-to-je-moj-juznjak-ceca-progovorila-o-zdravstvenom-stanju-ivice-dacica-cujem-se-sa-porodicom |title=Telegraf.rs |accessdate=1. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.thurgauerzeitung.ch/ostschweiz/oberthurgau/ceca-in-arbon-konzert-mit-erhoehter-sicherheit-ld.4125499 |title=Thurgauerzeitung.ch |accessdate=2. marec 2026}}</ref> |- |7. marec 2026 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Lagator |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4285007-au-cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-izasla-na-scenu-golog-stomaka-pa-napravila-lom-u-loznici |title=Telegraf.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zlatni-korset-i-elegantne-pantalone-ceca-raznatovc-na-koncertu-u-loznici-pokazala/b9wpw1c |title=Blic.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> |- |13. marec 2026 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |DKC Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4288862-ceca-blista-na-koncertu-u-varni-iz-bugarske-poslali-po-nju-privatni-avion-na-aerodromu-docekana-uz-cvece |title=Telegraf.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-blista-na-koncertu-u-varni-bugari-poslali-po-nju-privatni-avion-tek-kako-su-je-docekali-na-aerodromu-2026-03-13 |title=Sd.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> |- |14. marec 2026 |[[Čačak]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Borac |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1585808/muzicka-noc-koja-pamtiti-ceca-raznatovic-pesmom-odusevila-publiku-cacku-foto |title=Novosti.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vatreno-izdanje-cece-raznatovic-ogroman-prorez-na-grudima-a-struk-ne-moze-uzi/56y9kfm |title=Blic.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4289344-ceca-u-brutalnom-stajlingu-raspametila-cacane-krcata-hala-u-transu-cizme-iznad-kolena-minic-na-njoj-puca |title=Telegraf.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> |- |18. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292172-ceca-napravila-lom-u-bugarskoj-pojavila-se-i-njihova-najveca-muska-zvezda-a-u-publici-neverovatne-scene |title=Telegraf.rs |accessdate=19. marec 2026}}</ref> |- |19. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292560-dve-najvece-bugarske-zvezde-ludovale-na-cecinom-nastupu-u-sofiji-galena-odusevljena-obratila-se-jednom-recju |title=Telegraf.rs |accessdate=20. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://show.blitz.bg/folk/ceca-s-istoricheski-dvoen-koncert-v-sofiya-snimki#google_vignette |title=Blitz.bg |accessdate=20. marec 2026}}</ref> |- |4. april 2026 |[[Jagodina]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Jassa |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1593846/najlepsi-moguci-pocetak-ceca-raznatovic-veliki-koncert-jagodini-pocela-unukom-zeljkom-moj-najdrazi-gost-foto |title=Novosti.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/zbog-cece-blokirane-ulice-u-jagodini-pevacica-napravila-opsti-haos-niko-nije-ocekivao-da-ce-se-pojaviti-sa-njim-foto-2026-04-04 |title=Sd.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-peva-s-unukom-zeljkom-na-koncertu-u-jagodini-znam-za-jedan-grad/xrdwf13 |title=Blic.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> |- |9. maj 2026 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Kongresshaus |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-cirih-u-crnim-koznim-pantalonama-go-stomak-i-kosa-do-struka/4d0tzss |title=Blic.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4323177-ceca-u-koznim-pantalonama-i-beloj-majici-raspametila-pred-5000-ljudi-u-cirihu-nastao-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1605649/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=10. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/cirilica/4091406/ceca-u-cirihu-napravila-ludu-zurku-za-5000-ljudi |title=rtvbn.com |accessdate=10. maj 2026}}</ref> |- |23. maj 2026 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Dubočica |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-pojavila-u-leskovcu-u-nesvakidasnjem-odelu-publika-joj-dobacivala/r3kmvc3 |title=Blic.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4331071-ceca-veceras-raspametila-leskovac-folk-diva-u-odelu-grmi-na-bini-hala-ispunjena-do-poslednjeg-mesta |title=Telegraf.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/c/scena/poznati/1610470/cela-juzna-srbija-leskovcu-ceca-raznatovic-odrzala-veliki-spektakularni-koncert-oborila-rekorde-foto |title=Novosti.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> |- |25. maj 2026 |[[Frankfurt]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Jahrhunderthalle |4.800 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4332157-ceca-zapevala-dragane-moj-u-frankfurtu-nastao-totalni-haos-publika-u-transu-konfete-preplavile-salu |title=Telegraf.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1611076/nemacka-delirijumu-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-frankfurtu-dijaspora-pevala-uglas-sve-hitove-foto |title=Novosti.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-frankfurtu-u-sljastecem-kombinezonu-istakla-dekolte-publika-u-transu/ecck8gm |title=Blic.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> |- |30. maj 2026 |[[Temišvar]] |rowspan="1"|[[Romunija]] |Športno igrišče Elba |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4334869-kakva-bomba-ceca-u-haljini-sa-prorezima-pred-15000-ljudi-u-temisvaru-publika-ocarana-nasom-folk-zvezdom |title=Telegraf.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-prvi-put-u-zivotu-nastupa-u-rumuniji-u-izazovnoj-haljini-raspametila-prisutne/ktdflx2 |title=Blic.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> |- |6. junij 2026 |[[Zaječar]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kraljevica |4.100 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4338545-ceca-u-belom-minicu-zapalila-zajecar-obratila-se-masi-pa-odmah-preduzela-potez-moram-da-se-spasim-ovih |title=Telegraf.rs |accessdate=6. junij 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-publiku-na-koncertu-u-zajecaru-skinula-stikle/x4j9cp7 |title=Blic.rs |accessdate=6. junij 2026}}</ref> |- |17. julij 2026 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-progovorila-o-detaljima-anastasijinog-porodjaja-u-spaniji/sjylg0q |title=blic.rs |accessdate=18. julij 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4362294-ceca-napravila-haos-u-crnoj-gori-u-minicu-raspametila-hiljade-ljudi-top-hill-goreo-od-atmosfere|title=Telegraf.rs |accessdate=18. julij 2026}}</ref> |- |8. avgust 2026 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/1140300/ceca-raznatovic-haljina-budva |title=Informer.rs |accessdate=9. avgust 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-mocnoj-korset-haljini-slic-do-kuka-izula-se-bosa-u-klubu/bmcpcsy|title=Blic.rs |accessdate=9. avgust 2026}}</ref> |- |15. avgust 2026 |[[Kolašin]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Trg boraca |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1638193/popis-stanovnistva-kolasinu-cela-crna-gora-pevala-uglas-cecom-raznatovic-foto|title=Novosti.rs |accessdate=16. avgust 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-napravila-spektakl-u-kolasinu-trg-krcat-peva-u-patikama/1xkjbh9|title=Blic.rs |accessdate=16. avgust 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/806391/ceca-izgrmela-u-kolasinu-vise-od-15-000-ljudi-peva-njene-najvece-hitove-video|title=Pink.rs |accessdate=16. avgust 2026}}</ref> |- |3. oktober 2026 |[[Berlin]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Arena Uber Eats Music Hall |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/amp/scena/poznati/1655632/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti|title=Novosti.rs |accessdate=4. oktober 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/amp/jetset/vesti-jetset/4408144-ceca-izasla-pred-5000-ljudi-u-berlinu-svi-joj-skandirali-ona-u-crnoj-cipki-pokazala-isklesano-telo|title=Telegraf.rs |accessdate=4. oktober 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-puca-u-providnoj-cipkastoj-haljini-na-koncertu-u-berlinu/h1bgdfh|title=Blic.rs |accessdate=4. oktober 2026}}</ref> |- |7. november 2026 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Sofia 8888 |{{n/a}} |- |5. december 2026 |[[Burgdorf]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Markthalle |{{n/a}} |- |31. december 2026 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Tivatska riva Pine |{{n/a}} |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Repertoar== {| class="wikitable" |- ! Štev. !! Pesem !! Album |- | 1 || Mrtvo more || [[Emotivna luda]] |- | 2 || Dokaz || [[Ceca 2000]] |- | 3 || Beograd || [[Fatalna ljubav]] |- | 4 || Šta je to u tvojim venama || [[Šta je to u tvojim venama]] |- | 5 || Doktor || [[Emotivna luda]] |- | 6 || Jadna ti je moja moć || [[Autogram (album)]] |- | 7 || Idi dok si mlad || [[Fatalna ljubav]] |- | 8 || Nagovori || [[Maskarada]] |- | 9 || Kukavica || [[Kukavica (album)]] |- | 10 || Ja još spavam... || [[Ja još spavam]] |- | 11 || Ja ću prva || [[Ceca 2000]] |- | 12 || Volela sam, volela || [[Fatalna ljubav]] |- | 13 || Lepotan || [[Ludo srce]] |- | 14 || Votka sa utehom || [[Ceca 2000]] |- | 15 || Vazduh koji dišem || [[Ja još spavam]] |- | 16 || Volela sam te || [[Ja još spavam]] |- | 17 || Pile || [[Idealno loša]] |- | 18 || Nevaljala || [[Maskarada]] |- | 19 || Maskarada || [[Maskarada]] |- | 20 || Kad bi bio ranjen || [[Emotivna luda]] |- |} ''*<small>Repertoar s koncerta v Loznici (3.8.2022)</small>'' <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=RrYMkyHFEj0&t=29s |title=YouTube.com|accessdate=27. oktober 2022}}</ref> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021|archive-date=2021-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210822062756/https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |Tridnevno žalovanje v Črni gori <big><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042994851|title=Dnevnik.si|accessdate=13. avgust 2022}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref></big> |- |24. februar 2024 |[[Hercegnovi]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |Napovedana neurja <ref>{{navedi splet|url=https://standard.co.me/drustvo/zbog-najavljenog-nevremena-odgodjen-cecin-koncert-u-herceg-novom |title=Standard.co.me|accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021|archive-date=2021-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210725105402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|url-status=dead}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> * Cecina gostja na koncertu v Sremski Mitrovici (21.11.2025) je bila pevka Maya Berović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1548188/ceca-ceca-raznatovic-maja-berovic-maya-berovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs|accessdate=22. november 2025}}</ref> * Na Cecinem koncertu v Loznici (7. 3. 2026) je kot gost nastopil pevec Voyage. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-vojaz-zapalili-scenu-na-koncertu-u-loznici-otpevali-svoj-veliki-hit-a-publika/wgm59tx |title=Blic.rs|accessdate=10. marec 2026}}</ref> ==Dosežki== Ceca je v letu 2025 prodala 160 tisoč vstopnic. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4241860-gazili-su-me-kao-da-sam-vodila-vojsku-ekskluzivno-ceca-nikad-iskrenije-praviti-mog-klona-je-primitivno |title=Telegraf.rs|accessdate=4. januar 2026}}</ref> Ceca je po poročanju medijev postala edina glasbenica na Balkanu, ki je na bosansko-hercegovski planini Jahorini imela deset koncertov. <ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/zabava/scena/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/617761 |title=GlasSrpske.com|accessdate=27. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://banjaluka.net/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/ |title=BanjaLuka.net|accessdate=27. januar 2026}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. avgust 2022) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Kraljevu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4orhTSH7U5U&t=88s |title=YouTube.com |accessdate=13. avgust 2022}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Televizijski prenosi koncertov== Tudi v okviru turneje ''The best of'' je bilo zanimanje elektronskih medijev po neposrednemu predvajanju Cecinih koncertov veliko. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:100px;"| Datum predvajanja ! style="width:250px;"| Lokacija koncerta ! style="width:250px;"| Televizijska postaja |- style="background:#ddd;" |- |30.6.2023 |[[Niš]], [[Srbija]] |Blic TV <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecin-koncert-u-nisu-poslednje-dve-epizode-ceca-show-na-blic-tv/4rpyxrc |title=Blic.rs|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |31.12.2024 |[[Sofija]], [[Bolgarija]] |Nova TV <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2024/12/31/482287/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D0%BE-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%B1%D0%BE%D0%B3-%D1%81-%D0%BD%D0%B0%D1%81// |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |} Bolgarska agencija za merjenje gledanosti ''GARB'' je poročala, da je bila Nova TV iz Sofije, med prenosom Cecinega koncerta, najbolj gledana televizijska postaja v Bolgariji. <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2025/01/02/482477/%D0%B7%D1%80%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D0%B8%D0%B7%D0%BF%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B8%D1%85%D0%B0-2024-%D0%B8-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%80%D0%B5%D1%89%D0%BD%D0%B0%D1%85%D0%B0-2025-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D1%81-nova/ |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{navedi splet|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> *Koncert v Zürichu (12.11.2022) Posebne policijske enote so koncert v dvorani ''Stadthalle Dietikon'' prekinile, ko je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Več kot 2 tisoč obiskovalcev je bilo evakuiranih, Cecin nastop pa se je po dveh urah nadaljeval. <ref>{{navedi splet|url=https://www.tagesanzeiger.ch/ausverkaufte-stadthalle-dietikon-musste-geraeumt-werden-262840279539 |title=Tagesanzeiger.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.nzz.ch/zuerich/polizei-news-aus-zuerich-2000-personen-wegen-einer-drohung-aus-der-stadthalle-dietikon-evakuiert-ld.1712002?reduced=true |title=Nzz.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> *Koncert na Ptuju (3.2.2023) Proti koncertu na Ptuju so protestirali uporabniki družbenega omrežja [[Twitter]], saj so menili, da je organizacija Cecinega koncerta v sklopu tradicionalnega [[Kurentovanje|kurentovanja]] neprimerna. <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-fasenk-bo-otvorila-balkanska-diva-ceca-stevilni-zgrozeni |title=Ptujinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-stajerci-na-nogah-zaradi-cece-ta-bo-letos-otvorila-fasenk |title=Mariborinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> O koncertu se je razpravljalo celo na [[Radiotelevizija Slovenija|državni televiziji]], v oddajah [[Odmevi]], [[Tednik (oddaja)|Tednik]] in Arena. <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/napovedi/tednik-s-tolmacem-ponedeljek-30-januarja-ob-21-55-na-tv-mb/656151 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nastop-cece-na-kurentovanju-dviga-prah/655497 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> Ceca je na razprodanem koncertu kljub vsemu nastopila. <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-poskrbela-za-nepozabno-zabavo/696694 |title=Sobotainfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> *Koncert v Prijedoru (8.4.2023) Posebne policijske enote so koncertno dvorano ''Knežević'' morale pregledati, saj je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Izkazalo se je, da gre za lažni preplah, Cecin nastop pa se je začel v napovedanem času. <ref>{{navedi splet |url=https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=11. april 2023 |archive-date=2023-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230411100244/https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infoprijedor.ba/index.php/2023/04/10/lazna-dojava-o-bombi-prije-cecinog-nastupa-u-prijedoru/ |title=Infoprijedor.ba |accessdate=11. april 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević, od 16.10.2025 pa Marko Maksimović <ref>{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-je-novi-menadzer-cece-raznatovic-pojavili-se-prvi-put-u-javnosti-zajedno-na/b1tnmly |title=Blic.rs |accessdate=8. november 2025}}</ref> *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Cece]] kvdlxqic75e67hrwbw4hs4cvmimoucl 0 520191 6760157 6691312 2026-10-04T02:54:27Z ~2026-53303-12 266773 /* */ 6760157 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', slovenski diplomat, politolog in komunikolog, * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Trenutno je namestnik vodje predstavništva na Veleposlaništvu Slovenije v Manili. == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, pred tremi leti pa je postal direktor British Councila v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl|archive-date=2022-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220622124422/https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|url-status=dead}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> Decembra 2022 je bil imenovan za vodjo Službe za strateške komunikacije na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve]].<ref>{{Navedi splet|title=Služba za strateške komunikacije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-in-evropske-zadeve/o-ministrstvu-za-zunanje-in-evropske-zadeve/kabinet-ministrice/sluzba-za-strateske-komunikacije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-22|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Barbutovski, Dragan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Barbutovski, Dragan]] iwr2gt9e0cyv6uxzmoo07rode8wcvs8 6760165 6760157 2026-10-04T04:56:37Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Slovenski komunikologi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6760165 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', slovenski diplomat, politolog in komunikolog, * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Trenutno je namestnik vodje predstavništva na Veleposlaništvu Slovenije v Manili. == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, pred tremi leti pa je postal direktor British Councila v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl|archive-date=2022-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220622124422/https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|url-status=dead}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> Decembra 2022 je bil imenovan za vodjo Službe za strateške komunikacije na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve]].<ref>{{Navedi splet|title=Služba za strateške komunikacije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-in-evropske-zadeve/o-ministrstvu-za-zunanje-in-evropske-zadeve/kabinet-ministrice/sluzba-za-strateske-komunikacije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-22|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Barbutovski, Dragan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Barbutovski, Dragan]] [[Kategorija:Slovenski komunikologi]] n14zdsaxmfv723fmo9njr9dnupwpxod 6760172 6760165 2026-10-04T05:44:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 commons 6760172 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Dragan Barbutovski |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|v. d. direktorja UKOM]] |predecessor=[[Uroš Urbanija]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2. junij 2022 |term_end=16. avgust 2022 |premier=[[Robert Golob]] |successor=[[Petra Bezjak Cirman]]}} '''Dragan Barbutovski''', slovenski diplomat, politolog in komunikolog, * [[1970]], [[Maribor]]. Je nekdanji v. d. direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/|website=gov.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Na funkcijo je bil imenovan 2. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala 13 državnih tožilcev in zamenjala več funkcionarjev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-13-drzavnih-tozilcev-in-zamenjala-vec-funkcionarjev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> Trenutno je namestnik vodje predstavništva na Veleposlaništvu Slovenije v Manili. == Kariera == Barbutovski je magister evropskih politik z magisterijem iz Univerze v Liverpoolu. Izkušnje ima iz vodenja obsežnih, večmilijonskih EU projektov ter izvajanja komunikacijskih kampanj. Bil je uradni govorec Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, med letoma 1999 in 2003 ter med letoma 2004 in 2007 uradni govorec in politični svetovalec Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Prav tako je bil govorec prvega slovenskega predsedovanja [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] leta [[2008]]. Med leti 2010 in 2019 je v državah zahodnega Balkana, Gruziji in Latviji vodil številne večje evropske projekte osveščanja javnosti, pred tremi leti pa je postal direktor British Councila v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Golob povedal, kdo bo zamenjal Uroša Urbanijo |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/prvi-uraden-korak-pri-sestavljanju-nove-vlade-386776|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragan Barbutovski, M.A. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=GOV.si|accessdate=2022-06-22|language=sl|archive-date=2022-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220622124422/https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/dragan-barbutovski-m-a-zdruzeno-kraljestvo-velike-britanije-in-severne-irske-vrsilec-dolznosti-direktorja-urada-vlade-za-komuniciranje/|url-status=dead}}</ref> 10. avgusta 2022 so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da Barbutovski zapušča UKOM in ne bo več opravljal funkcije direktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> Decembra 2022 je bil imenovan za vodjo Službe za strateške komunikacije na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve]].<ref>{{Navedi splet|title=Služba za strateške komunikacije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-in-evropske-zadeve/o-ministrstvu-za-zunanje-in-evropske-zadeve/kabinet-ministrice/sluzba-za-strateske-komunikacije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-22|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{commonscat}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barbutovski, Dragan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Barbutovski, Dragan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Barbutovski, Dragan]] [[Kategorija:Slovenski komunikologi]] d8m89fz37i274yv3xl9nuqwkqyok0bj 0 527356 6760119 6508311 2026-10-03T20:08:38Z Yerpo 8417 /* Literatura */ razločitev 6760119 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Gorenja vas - Poljane]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. ==Gospodarstvo== *[[Franc Dolenc]] (1869, [[Krivo Brdo]] – 1938, [[Preddvor]]), industrialec, trgovec, lovec *[[Anthony O'Block]] (1903, [[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane]] – 1998, [[Združene države Amerike]]), podjetnik, bančnik, politik *[[Maks Sever]] (1883, [[Dolenja Dobrava, Gorenja vas - Poljane]] – 1967, [[Ljubljana]]), strokovnjak za semenarstvo, trgovec [[Slika:Lovro Perko.jpg|sličica|Lovro Perko, učitelj]] ==Vzgoja in izobraževanje== *[[Lovro Perko]] (1865, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1948, [[Ljubljana]]), učitelj, publicist *[[Mihael Peternel]] (1808, [[Nova Oselica]] – 1884, [[Ljubljana]]), učitelj, publicist, duhovnik *[[Ivan Šubic]] (1856, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1924, [[Ljubljana]]), učitelj, naravoslovec, umetnostni zgodovinar [[Slika:Zan Mahnic.jpg|sličica|Žan Mahnič, poslanec]] ==Politika== *[[Franc Biček]] (1910, [[Prapetno Brdo]] – 1984, [[Ljubljana]]), partizan *[[Milan Čadež]] (1966, [[Kranj]] –), poslanec, župan *[[Pavel Gantar]] (1949, [[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane]] –), poslanec, sociolog, publicist *[[Boris Koprivnikar]] (1966, [[Kranj]] –), minister, informatik *[[Miha Krek]] (1897, [[Leskovica]] – 1969, [[Cleveland]], [[Ohio]], [[Združene države Amerike]]), politik, pravnik, publicist *[[Maks Krmelj]] (1910, [[Hotavlje]] – 2004, [[Ljubljana]]), narodni heroj *[[Zdravko Krvina]] (1937, [[Žiri]] – 2013, [[Ljubljana]]), politik, župan *[[Anton Kržišnik]] (1890, [[Podobeno]] – 1973, [[Ljubljana]]), politik, pravnik *[[Ciril Lukman]] (1919, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1975, [[Ljubljana]]), aktivist OF in organizator partizanskega tiskarstva na Primorskem *[[Žan Mahnič]] (1990, [[Kranj]] –), poslanec, obramboslovec *[[Jože Mihevc]] (1922, [[Idrija]] – 1944, [[Jelovica]]), vojaški poveljnik *[[Fran Miklavčič]] (1885, [[Dolenje Brdo]] – 1963, [[Ljubljana]]), konzularni uradnik *[[Franc Pajntar]] (1910, [[Zakojca]] – ?), partizan *[[Anton Peternelj]] (1915, [[Delnice]] – 2001), partizan *[[Franc Ravbar]] (1913, [[Vrhovlje]] – 1943, [[Srednja vas - Poljane]]), narodni heroj *[[Franja Tavčar]] (1868, [[Ljubljana]] – 1938, [[Ljubljana]]), političarka *[[Franc Vresk]] (1910, [[Trbovlje]] – 1943, [[Osankarica]]), narodni heroj ==Cerkev== [[Slika:Franc Ušeničnik.jpg|sličica|Franc Ušeničnik, duhovnik in pisatelj]] ===Duhovniki=== *[[Jurij Alič]] (1779, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1845, [[Laško]]), duhovnik, zbiralec narodopisnega gradiva *[[Urban Ažbe]] (1751, [[Javorje, Gorenja vas - Poljane]] – 1827, [[Ljubljana]]), duhovnik, teolog *[[Anton Čadež]] (1870, [[Hotavlje]] – 1961, [[Ljubljana]]), duhovnik, pisatelj, urednik *[[Bogdan Dolenc]] (1953, [[Četena Ravan]] –), duhovnik, eksorcist, profesor *[[Anton Dolinar]] (1847, [[Lučine]] – 1930, [[Mekinje]]), duhovnik *[[Kajetan Hueber]] (1810, [[Ljubljana]] – 1870, [[Čemšenik]]), duhovnik, pisatelj *[[Alojzij Kodermac]] (1892, [[Hruševlje]] – 1977, [[Vipolže]]), duhovnik *[[Pavel Krajnik]] (1924, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 2018, [[Sveta Gora]]), duhovnik, knjižničar, pisatelj *[[Lado Piščanc]] (1914, [[Trst]], [[Italija]] – 1944, [[Lajše]]), duhovnik, pesnik *[[Ludvik Sluga]] (1917, [[Visoko]] – 1944, [[Lajše]]), duhovnik *[[Ludvik Škufca]] (1851, [[Ljubljana]] – 1914, [[Kamnik]]), duhovnik, pisatelj *[[Franc Ušeničnik]] (1866, [[Predmost]] – 1952, [[Ljubljana]]), duhovnik, pisatelj *[[Franc Zorec]] (1854, [[Šentlovrenc]] – 1930, [[Gorenje Sušice]]), duhovnik, karikaturist *[[Slika:Ignacij Mrak.jpg|sličica|Ignacij Mrak, misijonar in škof]][[Anton Žakelj]] (1816, [[Ledine]] – 1868, [[Veliki Trn]]), duhovnik, pesnik, zbiralec ljudskih pesmi ===Misijonarji=== *[[Jožef Frančišek Buh]] (1833, [[Lučine]] – 1923, [[Duluth]], [[Minnesota]], [[ZDA]]), misijonar, duhovnik, publicist *[[Adolf Ivan Čadež]] (1871, [[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane]] – 1948, [[Jeruzalem]], [[Izrael]]), duhovnik, misijonar, publicist *[[Ivan Čebul]] (1832, [[Velesovo]] – 1898, [[Garden]], [[Michigan]], [[ZDA]]), misijonar, duhovnik, pesnik *[[Ignacij Mrak]] (1810, [[Hotovlja]] – [[Marquette]], [[Michigan]], [[ZDA]]), misijonar, duhovnik, škof ==Znanost== *[[Milena Alič]] (1962, [[Ljubljana]] –), informatičarka, predavateljica, publicistka *[[Janez Dolenc]] (1926, [[Četena Ravan]] – 2012, [[Tolmin]]), slavist, literarni zgodovinar *[[Bogdan Kavčič]] (1939, [[Podgora]] – 2022, [[Ljubljana]]?), sociolog *[[Gregor Krek]] (1840, [[Četena Ravan]] – 1905, [[Gradec]], [[Avstrija]]), slavist, pesnik *[[Slika:Igor Tavčar.jpg|sličica|Igor Tavčar, zdravnik]][[Ivan Regen]] (1868, [[Lajše]] – 1947, [[Dunaj]], [[Avstrija]]), zoofiziolog ==Zdravstvo== *[[Zdenko Budič]] (1915, [[Ljubljana]] – 1942, [[Bukov Vrh]]), zdravnik *[[Mateja de Leonni Stanonik]] (1975, [[Kranj]] –), nevrologinja, znanstvenica, državna uradnica *[[Valentina Kobe]] (1905, [[Dobje]] – 1998, [[Ljubljana]]), zdravnica, anatomka, profesorica *[[Tone Košir]] (1937, [[Dolge Njive]] –), zdravnik, zgodovinar, publicist *[[Ignacij Pintar]] (1776, [[Podvrh, Gorenja vas - Poljane]] – 1835, [[Ljubljana]]), kirurg, porodničar *[[Igor Tavčar (zdravnik)]] (1899, [[Ljubljana]] – 1965, [[Ljubljana]]), internist ==Pravo== *[[Jurij Dolinar]] (1764, [[Volča]] – 1858, [[Ljubljana]]), pravnik *[[Janez Nepomuk Oblak]] (1780, [[Lučine]] – 1858, [[Ljubljana]]), pravnik – odvetnik ==Umetnost in kultura == [[Slika:Vladimir Kavčič pisatelj.jpg|sličica|Vladimir Kavčič, pisatelj in urednik]] ===Gledališče, film, fotografija, televizija in časnikarstvo=== *[[Janez Bogataj (fotograf)]] (1961, [[Hlavče Njive]] –), fotograf *[[Ivan Pintar (prevajalec)]] (1854, [[Malenski Vrh]] – 1897, [[Ljubljana]]), časnikar, prevajalec *[[Igor Pustovrh]] (1961, [[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane]] – 2011, [[Škofja Loka]]), fotograf *[[Vlastja Simončič]] (1911, [[Gorica]], [[Italija]] – 2000, [[Ljubljana]]), fotograf *[[Jana Stržinar]] (1963, [[Hotavlje]] –), lutkarka, pisateljica [[Slika:Ivan Tavčar 1915-23 (2).jpg|sličica|Ivan Tavčar, pisatelj in politik]] ===Literatura=== *[[Ana Ažbe]] (1780-1850), slovenska kmetica in ljudska pevka *[[Julka Gantar Fortuna]] (1916, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1999), kmetica, klekljarica, pesnica *[[Anica Gartner]] (1905, [[Sveti Lenart, Škofja Loka|Sveti Lenart]] – 2003 [[Jarčje Brdo]]), kmetica, pesnica, pisateljica *[[Luka Jeran]] (1818, [[Javorje]] – 1896, [[Ljubljana]]), pesnik, pisatelj, publicist, duhovnik *[[Gregor Jereb]] (1845, [[Dolenja Ravan]] – 1893, [[Trst]], [[Italija]]), literarni zgodovinar, pisatelj *[[Vladimir Kavčič]] (1932, [[Podgora, Gorenja vas - Poljane]] – 2014, [[Ljubljana]]), pisatelj, urednik *[[Pavel Perko]] (1877, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1970, [[Muljava]]), pisatelj, duhovnik *[[Boris Pintar]] (1964, [[Kranj]] –), pisatelj, esejist, prevajalec, publicist *[[Luka Pintar]] (1857, [[Hotavlje]] – 1915, [[Ljubljana]]), literarni zgodovinar, jezikoslovec *[[Janez Ramoveš]] (1965, [[Suša]] –), pesnik *[[Ančka Šumenjak]] (1922, [[Hlavče Njive]] – 2018), kmetica, pesnica, pisateljica *[[Ivan Tavčar]] (1851, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1923, [[Ljubljana]]), pisatelj, politik, odvetnik ===Glasba=== *[[Ana Ažbe]] (1780, [[Dolenčice]] – 1850, [[Bloke]]), kmetica, ljudska pevka *[[Janko Bajt]] (1935, [[Laniše, Gorenja vas - Poljane]] –), glasbenik, kulturnik *[[Tomaž Holmar]] (1862, [[Vodice nad Kamnikom]] – 1937, [[Žabnice]], [[Italija]]), organist, pevovodja *[[Franc Miglič]] (1855, [[Stara Oselica]] – 1925, [[Vrh svetih Treh Kraljev]]), organist, skladatelj *[[Neisha]] (1982, [[Ljubljana]] –), pevka, pianistka, skladateljica *[[Uršula Ramoveš]] (1968, [[Kranj]] –), pevka, učiteljica *[[Janez Tavčar (duhovnik)]] (1843, [[Podgora, Gorenja vas - Poljane]] – 1916, [[Šinkov Turn]]), skladatelj, duhovnik *[[Matej Vurnik]] (1866, [[Stara Oselica]] – 1948, [[Ljubljana]]), organist, skladatelj [[Slika:Anton Ažbe 1886 Avtoportret.jpg|sličica|Anton Ažbe, slikar]] [[Slika:Ive Šubic.jpg|sličica|Ive Šubic, slikar]] ===Likovna umetnost=== *[[Anton Ažbe]] (1862, [[Dolenčice]] – 1905, [[München]], [[Nemčija]]), slikar, likovni pedagog *[[Matija Bradaška]] (1852, [[Lučine]] – 1915, [[Kranj]]), slikar, rezbar, fotograf *[[Luka Čeferin]] (1805, [[Leskovica, Gorenja vas - Poljane]] – 1859, [[Idrija]]), slikar, kipar *[[Ivan Franke]] (1841, [[Dobje, Gorenja vas - Poljane]] – 1927, [[Ljubljana]]), slikar, konservator, popotnik *[[Metod Frlic]] (1965, [[Suša]] –), kipar, slikar *[[Peter Jovanovič]] (1938, [[Dolenja Žetina]] –), kipar, slikar, kmet *[[Peter Markovič]] (1866, [[Rožek]], [[Avstrija]] – 1929, [[Rožek]], [[Avstrija]]), slikar *[[Matevž Miklavčič]] (1886, [[Srednje Brdo]] – ?, [[Združene države Amerike]]), slikar, čebelar *[[Boris Oblak]] (1980, [[Kranj]] –), karikaturist, ilustrator *[[Ignacij Oblak]] (1834, [[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane]] – 1916, [[Celje]]), kipar *[[Janez Poljanec]] (1855, [[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane]] – 1933, [[Ljubljana]]), kipar, slikar *[[Iztok Sitar]] (1962, [[Ljubljana]] –), ilustrator, stripar, karikaturist *[[Alojz Šubic]] (1865, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1905, [[New York]], [[New York (zvezna država)]], [[ZDA]]), slikar *[[Blaž Šubic]] (1827, [[Hotovlja]] – 1899, [[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane]]), slikar, kipar *[[Janez Šubic mlajši]] (1850, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1889, [[Kaiserslautern]], [[Nemčija]]), slikar *[[Janez Šubic starejši]] (1839, [[Hotovlja]] – 1898, [[Škofja Loka]]), slikar, kipar *[[Ive Šubic]] (1922, [[Hotovlja]] – 1989, [[Poljane nad Škofjo Loko]]), slikar, grafik *[[Jožef Šubic]] (1862, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1925, [[Ljubljana]]), slikar *[[Jurij Šubic]] (1855, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1890, [[Leipzig]], [[Nemčija]]), slikar *[[Pavel Šubic]] (1772, [[Hotovlja]] – 1847, [[Hotovlja]]), rezbar *[[Pavle Šubic]] (1861, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1929, [[Škofja Loka]]), slikar *[[Štefan Šubic]] (1820, [[Hotovlja]] – 1884, [[Poljane nad Škofjo Loko]]), slikar, kipar *[[Valentin Šubic]] (1859, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1927, [[Poljane nad Škofjo Loko]]), slikar, kipar *[[Janez Vurnik starejši]] (1819, [[Stara Oselica]] – 1889, [[Radovljica]]), kipar, rezbar *[[Anton Zajc]] (1819, [[Sovodenj]] – 1871, [[Hrvaška]]), kipar, pozlatar *[[Franc Ksaver Zajec]] (1821, [[Sovodenj]] – 1888, [[Ljubljana]]), slikar, kipar *[[Josip Zajec]] (1803, [[Nova Oselica]] – ok. 1880), rezbar, kipar, slikar *[[Marko Zajec]] (ok. 1817, [[Sovodenj]] – pred 1888, [[Podlipnik]], [[Hrvaška]]), rezbar *[[Martin Zajec]] (ok. 1825, [[Sovodenj]] – po 1888, [[Ribnica]]), slikar *[[Valentin Zajec]] (1807, [[Sovodenj]] – 1884, [[Cologna Veneta]], [[Italija]]), kipar, slikar [[Slika:Aleš Ušeničnik.jpg|sličica|Aleš Ušeničnik, filozof in duhovnik]] ==Naravoslovje in humanistika== *[[Janez Jesenko]] (1838, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1908, [[Trst]], [[Italija]]), geograf, zgodovinar, prevajalec, časnikar *[[Jožef Kržišnik]] (1872, [[Predmost]] – 1927, [[Ljubljana]]), geograf, zgodovinar *[[Maks Miklavčič]] (1900, [[Dolenja Ravan]] – 1971, [[Poljane nad Škofjo Loko]]), zgodovinar, duhovnik, pisatelj *[[Aleš Ušeničnik]] (1868, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1952, [[Ljubljana]]), filozof, duhovnik ==Šport== *[[Barbara Klinec]] (1994, [[Kranj]] –), smučarska skakalka *[[Ema Klinec]] (1998, [[Kranj]] –), smučarska skakalka *[[Anton Kosmač (atlet)]] (1976, –), maratonec, mizar *[[Nika Križnar]] (2000, –), smučarska skakalka *[[Janez Peternelj]] (1913, [[Delnice]] – 1943, [[Zagradec pri Grosupljem]]), kolesar, partizan ==Viri in literatura== * [http://www.slovenska-biografija.si Slovenska biografija] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si Obrazi slovenskih pokrajin] * [https://www.poljanskadolina.com Poljanska dolina] * Božena Orožen et al. ''Kulturnozgodovinski in literarni vodnik po Sloveniji: Gorenjska''. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1991. {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Gorenja vas - Poljane]] [[Kategorija:Občina Gorenja vas - Poljane]] ei4vs7qb0udsfiajeewe0dlhlyanwnb 0 548030 6760154 6655135 2026-10-04T01:44:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760154 wikitext text/x-wiki {{Italic title}} [[File:Shri Ajitnath Bhagwan Shwetamber Jain Derasar, Taranga, Gujarat, 11th Century.jpg|thumb|''DŽali'' v džainističnem templju Adžitnath, Gudžarat iz 11. stoletja]] [[File:Jhali of Hawa Mahal Jaipur details.jpg|thumb|''Džali'' plošče v slogu Radžput, Hava Mahal, [[Džaipur]]]] [[File:Akbar tomb 2.jpg|thumb|''Džali'' zasloni v grobnici [[Akbar]]ja Velikega blizu Agre v Indiji]] '''''Džali''''' ali '''''džaali''''' (''džālī'', kar pomeni 'mreža') je izraz za perforiran kamen ali mrežast zaslon, običajno z okrasnim vzorcem, zgrajenim z uporabo [[kaligrafija|kaligrafije]], [[geometrija|geometrije]] ali naravnih vzorcev. Ta oblika arhitekturnega okrasja je pogosta v indo-islamski arhitekturi in na splošno v [[indijska arhitektura|indijski arhitekturi]].{{sfn |Lerner |1984 |pp=156–157}} Tesno je povezan z ''mašrabija'' v [[islamska arhitektura|islamski arhitekturi]]. Po besedah Yatina Pandye ''džali'' prepušča svetlobo in zrak, hkrati pa zmanjšuje sonce in dež ter zagotavlja hlajenje s pasivnim prezračevanjem.<ref name="Pandya 2011">{{navedi splet |last=Pandya |first=Yatin |title=Yatin Pandya on 'jaali' as a traditional element |website=DNA India |date=2011-10-16 |url=https://www.dnaindia.com/analysis/column-yatin-pandya-on-jaali-as-a-traditional-element-1599623 |access-date=2022-10-01}}</ref> Luknje so pogosto skoraj enake širine ali manjše od debeline kamna, tako zagotavlja strukturno moč. Ugotovljeno je bilo, da imajo vlažna območja, kot sta [[Kerala]] in [[Konkan]], večje luknje s splošno nižjo motnostjo kot v primerjavi z regijami s suhim podnebjem v [[Gudžarat]]u in [[Radžastan]]u. Z razširjeno uporabo stekla v poznem 19. stoletju in kompaktnostjo stanovanjskih območij v sodobni Indiji so ''džali'' postali manj pogosti zaradi zasebnosti in varnosti.<ref>{{navedi splet | url=http://www.thehindu.com/todays-paper/tp-features/tp-propertyplus/the-multifunctional-jaali/article1138372.ece | title=The multi-functional jaali | work=The Hindu | date=30 January 2011 | access-date=18 January 2016 | author=Satyaprakash Varanashi | archive-url=https://web.archive.org/web/20200301213005/https://www.thehindu.com/todays-paper/tp-features/tp-propertyplus/The-multi-functional-jaali/article15538427.ece | archive-date=2020-03-01 | url-status=dead}}</ref> V 21. stoletju je ponovno pridobila na priljubljenosti kot nizkoenergijska gradbena rešitev za okoljski odtis porabe energije v stavbah. == Zgodovina == Najzgodnejša svetišča v Indiji, posvečena [[budizem|budizmu]], [[džainizem|džainizmu]] in [[hinduizem|hinduizmu]], so bila pogosto slabo osvetljena in zaprta ter so spominjala na naravne jame. Častilci so se zbirali pred vrati svetišč za molitve in daritve. Za nadzor ostre dnevne svetlobe, ki je vstopala v templje, so bili uporabljeni zasloni, znani kot ''dćalis'', za filtriranje in mehčanje svetlobe, spodbujanje predanosti in usmerjanje pozornosti na svete podobe. Tradicija uporabe ''džali'' se je ohranila v poznejši indijski arhitekturi, vključno s hindujskimi in džainističnimi templji. Sčasoma so se oblike ''džali'' razvile in so vključevale geometrijske in naturalistične vzorce. S pojavom islamske arhitekture v Gudžaratu se je uporaba ''džali'' razširila in postala vidna značilnost v [[mošeja]]h in [[grobnica]]h, po enakem simboličnem pomenu svetlobe v islamu. Sprejetje ''džali'' v islamskih stavbah kaže fuzijo arhitekturnih slogov in motivov iz hindujske, džainistične in islamske tradicije, na katere so v veliki meri vplivali cehi zidarjev, ki so delali za mecene iz različnih kulturnih okolij.<ref>{{navedi splet |date=2021-11-02 |title=Jali by Mapin Publishing - Issuu |url=https://issuu.com/mapin/docs/jali |access-date=2023-08-06 |website=issuu.com |language=en |archive-date=2023-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230806054715/https://issuu.com/mapin/docs/jali |url-status=dead }}</ref><ref>{{Citation |title=Jali: Lattice of Divine Light, with Navina Najat Haidar |url=https://www.youtube.com/watch?v=rQSjNUkVFg8 |access-date=2023-08-06 |language=en}}</ref> Zgodnja ''džali'' dela z več geometrijskimi oblikami so bila zgrajena s klesanjem v kamen v geometrijskih vzorcih, ki se je prvič pojavilo v Alai Darwaza iz leta 1305 v Delhiju poleg [[Qutub Minar]]ja, medtem ko so kasneje Moguli uporabljali zelo fino izrezljane rastlinske modele, kot na [[Tadž Mahal]]u. Obrobam so pogosto dodali tudi vložek ''pietra dura'' z uporabo [[marmor]]ja in poldragih kamnov. V utrdbi Gvalior, blizu vrat Urvahi, je 17-vrstični napis z datumom Samjat 1553, ki omenja imena nekaterih obrtnikov in njihove stvaritve. Eden od njih je Khedu, ki je bil strokovnjak za ''Gvalijai džhilmili'', tj. zaslon ''džali'', izdelan v slogu Gvalior.<ref>Hariharnivas Dvidedi, Gwalior ke Tomar, 1976, p. 378-380</ref> Grobnica iz mogulskega obdobja Mohameda Ghausa, zgrajena leta 1565 v Gvaliorju, je izjemna po svojih kamnitih džalisih.<ref>[https://link.springer.com/article/10.1007/s00004-016-0316-6 Nonperiodic Octagonal Patterns from a Jali Screen in the Mausoleum of Muhammad Ghaus in Gwalior and Their Periodic Relatives, Emil Makovicky & Nicolette M. Makovicky ,Nexus Network Journal volume 19, pages 101–120 (2017)]</ref> Številne hiše Gvaliorja iz 19. stoletja so uporabljale kamnite ''džali''. ''Džali'' se pogosto uporabljajo v hotelu Uša Kiran Palace v Gvaliorju, nekdanjem gostišču Scindia. == Muzejske zbirke == Nekateri ''džali'' so v večjih muzejih v ZDA in Evropi. Ti vključujejo muzej umetnosti Indianapolis<ref>{{Navedi splet |url=https://collection.cooperhewitt.org/objects/52272397/ |title=JALI PANEL (INDIA), LATE 19TH CENTURY |accessdate=2023-08-19 |archive-date=2021-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210614010215/http://collection.cooperhewitt.org/objects/52272397/ |url-status=dead }}</ref> in Metropolitanski muzej umetnosti<ref>[https://www.metmuseum.org/art/collection/search/453241 Pierced Window Screen (Jali) early 17th century]</ref> ter muzej Viktorije in Alberta.<ref>[https://collections.vam.ac.uk/item/O430678/one-of-twenty-nine-drawings-drawing-unknown/ Drawing ca.1882 (made)]</ref> == Galerija == <gallery mode="packed" heights="200"> File:Window at Alai Darwaza, Qutb complex.jpg|Okno v Alai Darvaza, >Kompleks Qutub File:Sidi Saiyyad Ni Jaali.jpg|''Džali'' v mošeji Sidi Saiyyed v Ahmedabadu z razstavo tradicionalnega indijskega motiva drevesa življenja File:Salim Chishti Tomb-2.jpg|''Džali'' pri grobnici Salima Chishtija, Fatehpur Sikri prikazuje islamske geometrijske vzorce, razvite v zahodni Aziji File:Taj Inside 1.jpg|Detajli marmornih zaslonov ''Džali'' okoli kraljevih kenotafov, Tadž Mahal File:Bibi-Ka-Maqbara- net.jpg|''Džali'' v Bibi Ka Maqbara, Aurangabad s tipičnimi indijskimi motivi File:Doors Champaner-Pavagadh.jpg|Džali v Čampanerju uporablja tradicionalne indijske geometrijske vzorce in islamsko geometrijo File:Mohammad Gaus Tomb Gwalior - panoramio.jpg|Džali v grobnici Mohammada Gausa v Gwaliorju File:P 306--Winter India.jpg|Hiše iz 19. stoletja v Gwaliorju </gallery> == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{navedi knjigo |last=Lerner |first=Martin |chapter=''JALI'' SCREEN |chapter-url=https://libmma.contentdm.oclc.org/digital/collection/p15324coll10/id/105457 |title=The Flame and the Lotus: Indian and Southeast Asian Art from the Kronos|publication-place=New York |year=1984 |publisher=Metropolitan Museum of Art |isbn=0-87099-401-8 |oclc=10799173 |pages=156–157}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Jali}} *{{navedi splet |title=ArchNet Dictionary of Islamic Architecture: Jali |website=archnet.org |date=2003-06-04 |url=http://archnet.org/library/dictionary/entry.tcl?entry_id=DIA0400 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041222145653/http://archnet.org/library/dictionary/entry.tcl?entry_id=DIA0400 |archive-date=2004-12-22 |url-status=dead |ref=none}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hindujska arhitektura]] [[Kategorija:Indijska arhitektura]] [[kategorija:Arhitekturni elementi]] ibixi7kinxgetytd43scig67e7ofii2 0 549096 6760143 6355236 2026-10-03T22:16:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760143 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 1973 | series = | race_no = | season_no = | image = | image_size = | image_caption = | date = 26. april – 13. maj | stages = 18 | distance = 3061,8 | unit = km | time = 84h 40' 50" | first = [[Eddy Merckx]] | first_nat = BEL | first_team = {{ct|Molteni|1973}} | first_color = yellow | second = [[Luis Ocaña]] | second_nat = ESP | second_natvar = 1945 | second_team = {{ct|Bic|1973}} | third = [[Bernard Thévenet]] | third_nat = FRA | third_team = {{ct|Peugeot|1973}} | points = [[Eddy Merckx]] | points_nat = BEL | points_team = {{ct|Molteni|1973}} | points_color = light blue | mountains = [[José Luis Abilleira]] | mountains_nat = ESP | mountains_natvar = 1945 | mountains_team = {{ct|Casera|1973}} | mountains_color = green | sprints = [[Eddy Merckx]] | sprints_nat = BEL | sprints_team = {{ct|Molteni|1973}} | sprints_color = red | combination = [[Eddy Merckx]] | combination_nat = BEL | combination_team = {{ct|Molteni|1973}} | combination_color = grey | team = {{ct|Casera|1973}} | previous = [[Dirka po Španiji 1972|1972]] | next = [[Dirka po Španiji 1974|1974]] }} '''Dirka po Španiji 1973''' ({{jezik-es|Vuelta a España 1973}}) je 28. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[26. april]]a v [[Calp]]u in končala [[13. maj]]a v [[San Sebastián]]u. Sodelovalo je 80 kolesarjev iz 8-ih ekip. Rumeno majico je prvič osvojil [[Eddy Merckx]] ({{ct|Molteni|1973}}), drugo mesto [[Luis Ocaña]] ({{ct|Bic|1973}}), tretje pa [[Bernard Thévenet]] ({{ct|Peugeot|1973}}). Modro, sivo in rdečo majico je osvojil Eddy Merckx, zeleno majico pa [[José Luis Abilleira]] ({{ct|Casera|1973}}).<ref>{{navedi splet|url=http://www.lavuelta.com/05/ingles/historia/73infor.asp?a=1973&s=infor&t=infor&e=1|title=General Information 1973|publisher=La Vuelta.com|access-date=2008-03-22|archive-date=2011-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110611184730/http://www.lavuelta.com/05/ingles/historia/73infor.asp?a=1973&s=infor&t=infor&e=1|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice |title=Merckx, ilegó, vio y venció |url=http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1973/05/14/pagina-30/991057/pdf.html |work=[[El Mundo Deportivo]] |date=14 May 1973 |page=30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714202228/http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1973/05/14/pagina-30/991057/pdf.html |archive-date=2014-07-14 |access-date=2023-09-08 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1973/05/14/pagina-32/991059/pdf.html |title=28 Vuelta Ciclista a España 1973, El número 1 se mostró intocable |page=32 |work=El Mundo Deportivo |access-date=17 January 2013 |archive-date=14 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714174303/http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1973/05/14/pagina-32/991059/pdf.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |date=15 May 1973 |title=Merckx, total dominador de la Vuelta a España, que finalizó el domingo |url=http://streaming.ajgirona.org/pandora/cgi-bin/Pandora.exe?xslt=show_pdf%3Bpublication%3DSitios%20de%20Gerona%2C%20Los%3Bsort_publication%3Dsitios.de.gerona.los%3Bday%3D15%3Bmonth%3D05%3Byear%3D1973%3Bpage%3D011%3Bid%3D0001344220%3Bfilename%3D19730515%3Bcollection%3Dpages%3Burl_high%3Dpages%2FSitios%20de%20Gerona%2C%20Los%2F1973%2F197305%2F19730515%2F19730515011.pdf%3Blang%3Dca%3Bpdf_parameters%3Dsearch%3D%22merckx%22&view=FitH%3Bencoding%3Dutf-8 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714201725/http://streaming.ajgirona.org/pandora/cgi-bin/Pandora.exe?xslt=show_pdf%3Bpublication%3DSitios%20de%20Gerona%2C%20Los%3Bsort_publication%3Dsitios.de.gerona.los%3Bday%3D15%3Bmonth%3D05%3Byear%3D1973%3Bpage%3D011%3Bid%3D0001344220%3Bfilename%3D19730515%3Bcollection%3Dpages%3Burl_high%3Dpages%2FSitios%20de%20Gerona%2C%20Los%2F1973%2F197305%2F19730515%2F19730515011.pdf%3Blang%3Dca%3Bpdf_parameters%3Dsearch%3D%22merckx%22&view=FitH%3Bencoding%3Dutf-8 |archive-date=14 July 2014 |access-date=17 May 2022 |work=Los sitios |page=11}}</ref><ref>{{navedi novice |title=28 Vuelta Ciclista a España – Clasificacion Oficial de la Etapa Preliminar |url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1973/04/27/MD19730427-021.pdf |work=[[El Mundo Deportivo]] |date=27 April 1973 |page=21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201108031953/http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1973/04/27/MD19730427-021.pdf |archive-date=8 November 2020 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://hemerotecadigital.bne.es/pdf.raw?query=id:0012343127&lang=en&log=19730223-00000-00004/Diario+de+avisos+%28Santa+Cruz+de+La+Palma%29#page=1|title = Hemeroteca Digital. Biblioteca Nacional de España}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://hemerotecadigital.bne.es/pdf.raw?query=id:0012343572&lang=en&log=19730425-00000-00004/Diario+de+avisos+%28Santa+Cruz+de+La+Palma%29#page=1|title = Hemeroteca Digital. Biblioteca Nacional de España}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://hemerotecadigital.bne.es/pdf.raw?query=id:0012343587&lang=en&log=19730427-00000-00001/Diario+de+avisos+%28Santa+Cruz+de+La+Palma%29#page=1|title = Hemeroteca Digital. Biblioteca Nacional de España}}</ref> == Ekipe == {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} *{{flagicon|FRA}} {{ct|Bic|1973}} *{{flagicon|POR}} {{ct|Coelima|1973}} *{{flagicon|ESP|1945}} {{ct|KAS|1973}} *{{flagicon|ESP|1945}} {{ct|Casera|1973}} *{{flagicon|ITA}} {{ct|Molteni|1973}} *{{flagicon|ESP|1945}} {{ct|Monteverde|1973}} *{{flagicon|FRA}} {{ct|Peugeot|1973}} *{{flagicon|FRG}} {{ct|Rokado|1973}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="elm R">{{navedi novice|url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1973/04/26/MD19730426-019.pdf|title=Resumen etapas y kilometraje |language=es|date=26 April 1973|page=19|newspaper=El Mundo Deportivo|access-date=27 May 2012|trans-title=Summary stages and mileage |archive-url=https://web.archive.org/web/20150707140542/http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1973/04/26/MD19730426-019.pdf|archive-date=7 July 2015|url-status=live}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- !style="text-align:center"|P | style="text-align:center;"|26. april |[[Calp]] – [[Calp]] | style="text-align:center;"| 5 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|1 | style="text-align:center;"|27. april |[[Calp]] – [[Murcia]] | style="text-align:center;"| 187 km | | | {{flagathlete|[[Pieter Nassen]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|2 | style="text-align:center;"|28. april |[[Murcia]] – [[Albacete]] | style="text-align:center;"| 156 km | | | {{flagathlete|[[Gerben Karstens]]|NED}} |- !style="text-align:center"|3 | style="text-align:center;"|29. april |[[Albacete]] – [[Alcázar de San Juan]] | style="text-align:center;"| 146 km | | | {{flagathlete|[[Pieter Nassen]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|4 | style="text-align:center;"|30. april |[[Alcázar de San Juan]] – [[Cuenca, Španija|Cuenca]] | style="text-align:center;"| 169 km | | | {{flagathlete|[[Jos Deschoenmaecker]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|5 | style="text-align:center;"|1. maj |[[Cuenca, Španija|Cuenca]] – [[Teruel]] | style="text-align:center;"| 191 km | | | {{flagathlete|[[Gerben Karstens]]|NED}} |- !style="text-align:center"|6a | style="text-align:center;" rowspan="2"|2. maj |[[Teruel]] – [[La Pobla de Farnals]] | style="text-align:center;"| 150 km | | | {{flagathlete|[[Roger Swerts]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|6b |[[La Pobla de Farnals]] | style="text-align:center;"| 5 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ct|Molteni|1973}} |- !style="text-align:center"|7 | style="text-align:center;"|3. maj |[[La Pobla de Farnals]] – [[Castellón de la Plana]] | style="text-align:center;"| 165 km | | | {{flagathlete|[[Gerben Karstens]]|NED}} |- !style="text-align:center"|8 | style="text-align:center;"|4. maj |[[Castellón de la Plana]] – [[Calafell]] | style="text-align:center;"| 245 km | | | {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|9a | style="text-align:center;" rowspan="2"|5. maj |[[Calafell]] – [[Barcelona]] | style="text-align:center;"| 80 km | | | {{flagathlete|[[Juan Manuel Santisteban]]|ESP|1945}} |- !style="text-align:center"|9b |[[Barcelona]] – [[Barcelona]] | style="text-align:center;"| 37,9 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Jacques Esclassan]]|FRA}} |- !style="text-align:center"|10 | style="text-align:center;"|6. maj |[[Barcelona]] – [[Empuriabrava]] | style="text-align:center;"| 171 km | | | {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|11 | style="text-align:center;"|7. maj |[[Empuriabrava]] – [[Manresa]] | style="text-align:center;"| 225 km | | | {{flagathlete|[[Bernard Thévenet]]|FRA}} |- !style="text-align:center"|12 | style="text-align:center;"|8. maj |[[Manresa]] – [[Zaragoza]] | style="text-align:center;"| 259 km | | | {{flagathlete|[[Gerben Karstens]]|NED}} |- !style="text-align:center"|13 | style="text-align:center;"|9. maj |[[Mallén]] – [[Irache]] | style="text-align:center;"| 175 km | | | {{flagathlete|[[Domingo Perurena]]|ESP|1945}} |- !style="text-align:center"|14 | style="text-align:center;"|10. maj | [[Irache]] – [[Bilbao]] | style="text-align:center;"| 182 km | | | {{flagathlete|[[Juan Zurano]]|ESP|1945}} |- !style="text-align:center"|15a | style="text-align:center;" rowspan="2"|11. maj |[[Bilbao]] – [[Torrelavega]] | style="text-align:center;"| 154 km | | | {{flagathlete|[[Eddy Peelman]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|15b |[[Torrelavega]] – [[Torrelavega]] | style="text-align:center;"| 17,4 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|16 | style="text-align:center;"|12. maj |[[Torrelavega]] – [[Miranda de Ebro]] | style="text-align:center;"| 203 km | | | {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|17a | style="text-align:center;" rowspan="2"|13. maj |[[Miranda de Ebro]] – [[Tolosa, Gipuzkoa]] | style="text-align:center;"| 127 km | | | {{flagathlete|[[Eddy Peelman]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|17b |[[Hernani, Gipuzkoa|Hernani]] – [[San Sebastián]] | style="text-align:center;"| 10,5 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}} |- ! | colspan="2" style="text-align:center;"| Skupaj | colspan="5" style="text-align:center;"| 3016,8 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:2%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:15%;" | Rumena majica<br />{{cjersey|gold|size=25px}} ! scope="col" style="width:15%;" | Modra majica<br />{{cjersey|light blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:15%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:15%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:15%;" | Ekipno |- ! P | [[Eddy Merckx]] | style="background:#FFEA66;" rowspan="2"| [[Eddy Merckx]] | style="background:#EFEFEF;" rowspan="1"| ''brez'' | style="background:#EFEFEF;" rowspan="1"| ''brez'' | style="background:#EFEFEF;" rowspan="2"| ''brez'' | style="background:#EFEFEF;" rowspan="1"| ''brez'' |- ! 1 | [[Pieter Nassen]] | style="background:lightcyan;" rowspan="1"| [[Pieter Nassen]] | style="background:lightgreen;" rowspan="2"| [[Domingo Perurena]] | style="background:#FF6347;" rowspan="3"| {{ct|Rokado|1973}} |- ! 2 | [[Gerben Karstens]] | style="background:#FFEA66;" rowspan="2"| [[Gerben Karstens]] | style="background:lightcyan;" rowspan="1"| [[Gerben Karstens]] | style="background:salmon;" rowspan="1"| [[Javier Elorriaga (kolesar)|Javier Elorriaga]] in<br>[[Jean-Jacques Fussien]] |- ! 3 | [[Pieter Nassen]] | style="background:lightcyan;" rowspan="2"| [[Pieter Nassen]] | style="background:lightgreen;" rowspan="19"| [[José Luis Abilleira]] | style="background:salmon;" rowspan="3"| [[Jean-Jacques Fussien]] |- ! 4 | [[Jos Deschoenmaecker]] | style="background:#FFEA66;" rowspan="9"| [[José Pesarrodona]] | style="background:#FF6347;" rowspan="2"| {{ct|KAS|1973}} |- ! 5 | [[Gerben Karstens]] | style="background:lightcyan;" rowspan="12"| [[Gerben Karstens]] |- ! 6a | [[Roger Swerts]] | style="background:salmon;" rowspan="2"| [[José Luis Galdamez]] | style="background:#FF6347;" rowspan="7"| {{ct|Molteni|1973}} |- ! 6b | {{ct|Molteni|1973}} |- ! 7 | [[Gerben Karstens]] | style="background:salmon;" rowspan="14"| [[Eddy Merckx]] |- ! 8 | [[Eddy Merckx]] |- ! 9a |[[Juan Manuel Santisteban]] |- ! 9b |[[Jacques Esclassan]] |- ! 10 | [[Eddy Merckx]] |- ! 11 |[[Bernard Thévenet]] | style="background:#FFEA66;" rowspan="9"| [[Eddy Merckx]] | style="background:#FF6347;" rowspan="9"| {{ct|Casera|1973}} |- ! 12 | [[Gerben Karstens]] |- ! 13 |[[Domingo Perurena]] |- ! 14 | [[Juan Zurano]] |- ! 15a | [[Eddy Peelman]] | style="background:lightcyan;" rowspan="5"| [[Eddy Merckx]] |- ! 15b | [[Eddy Merckx]] |- ! 16 | [[Eddy Merckx]] |- ! 17a |[[Eddy Peelman]] |- ! 17b | [[Eddy Merckx]] |- ! colspan=2| '''Skupaj''' ! style="background:gold;"| '''[[Eddy Merckx]]''' ! style="background:LightSkyBlue;"| '''[[Eddy Merckx]]''' ! style="background:#32CD32;"| '''[[José Luis Abilleira]]''' ! style="background:red;"| [[Eddy Merckx]] ! style="background:#FF4500;" rowspan="1"| '''{{ct|Casera|1973}}''' |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable" |- ! scope="col" colspan="4" | Legenda |- | {{cjersey|gold}} |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku | {{cjersey|light blue}} |Predstavlja vodilnega po točkah |- | {{cjersey|green}} |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi | {{cjersey|red}} |Predstavlja vodilnega v šprintih |- | {{cjersey|grey}} |Predstavlja vodilnega v kombinaciji |} === Rumena majica === {| class="wikitable" style="width:50em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="elm FC">{{navedi novice|url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1973/05/14/MD19730514-031.pdf|title=Clasificaciones oficiales |language=es|date=14 May 1973|page=31|newspaper=El Mundo Deportivo|access-date=27 May 2012|trans-title=Official classifications |archive-url=https://web.archive.org/web/20150707143940/http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1973/05/14/MD19730514-031.pdf|archive-date=7 July 2015|url-status=live}}</ref> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- | style="text-align:center;"| 1 | {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}} [[Image:Jersey gold.svg|20px|alt=A gold jersey]] [[Image:Jersey light blue.svg|20px|alt=A light blue jersey]] [[Image:Jersey red.svg|20px|alt=A red jersey]] | {{ct|Molteni|1973}} | align=right| {{nowrap|84h 40' 50"}} |- | style="text-align:center;"| 2 | {{flagathlete|[[Luis Ocaña]]|ESP|1945}} | {{ct|Bic|1973}} | align=right| + 3' 46" |- | style="text-align:center;"| 3 | {{flagathlete|[[Bernard Thévenet]]|FRA}} | {{ct|Peugeot|1973}} | align=right| + 4' 16" |- | style="text-align:center;"| 4 | {{flagathlete|[[José Pesarrodona]]|ESP|1945}} | {{ct|KAS|1973}} | align=right| + 5' 54" |- | style="text-align:center;"| 5 | {{flagathlete|[[Pedro Torres]]|ESP|1945}} | {{ct|Casera|1973}} | align=right| + 7' 29" |- | style="text-align:center;"| 6 | {{flagathlete|[[Joaquim Agostinho]]|POR}} | {{ct|Bic|1973}} | align=right| + 8' 15" |- | style="text-align:center;"| 7 | {{flagathlete|[[Agustín Tamames]]|ESP|1945}} | {{ct|Casera|1973}} | align=right| + 9' 15" |- | style="text-align:center;"| 8 | {{flagathlete|[[Luis Balagué]]|ESP|1945}} | {{ct|Casera|1973}} | align=right| + 12' 26" |- | style="text-align:center;"| 9 | {{flagathlete|[[Roger Swerts]]|BEL}} | {{ct|Molteni|1973}} | align=right| + 13' 27" |- | style="text-align:center;"| 10 | {{flagathlete|[[Jesús Manzaneque]]|ESP|1945}} | {{ct|Casera|1973}} | align=right| + 15' 01" |} {{columns-start}} === Modra majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših po točkah (1–3)<ref name="elm FC"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- | 1 | {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}} [[Image:Jersey light blue.svg|20px|alt=A light blue jersey]] [[Image:Jersey gold.svg|20px|alt=A gold jersey]] [[Image:Jersey red.svg|20px|alt=A red jersey]] | {{ct|Molteni|1973}} | align=right| 215.5 |- | 2 | {{flagathlete|[[Roger Swerts]]|BEL}} | {{ct|Molteni|1973}} | align=right| 162.5 |- | 3 | {{flagathlete|[[Pieter Nassen]]|BEL}} | {{ct|Rokado|1973}} | align=right| 154.5 |} {{column}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–4)<ref name="elm FC"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- | 1 | {{flagathlete|[[José Luis Abilleira]]|ESP|1945}} [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=Green jersey]] | {{ct|Casera|1973}} | align=right| 97 |- | 2 | {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}} [[Image:Jersey gold.svg|20px|alt=A gold jersey]] [[Image:Jersey light blue.svg|20px|alt=A light blue jersey]] [[Image:Jersey red.svg|20px|alt=A red jersey]] | {{ct|Molteni|1973}} | align=right| 83 |- | 3 | {{flagathlete|[[Luis Balagué]]|ESP|1945}} | {{ct|Casera|1973}} | align=right| 60 |- | 4 | {{flagathlete|[[Pedro Torres]]|ESP|1945}} | {{ct|Casera|1973}} | align=right| 50 |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Siva majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v kombinaciji (1–3)<ref name="elm FC"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- | 1 | {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}} [[Image:Jersey red.svg|20px|alt=A red jersey]] [[Image:Jersey gold.svg|20px|alt=A gold jersey]] [[Image:Jersey light blue.svg|20px|alt=A light blue jersey]] | {{ct|Molteni|1973}} | align=right| 18 |- | 2 | {{flagathlete|[[José Luis Abilleira]]|ESP|1945}} [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=Green jersey]] | {{ct|Casera|1973}} | align=right| 11 |- | 3 | {{flagathlete|[[José Luis Galdamez]]|ESP|1945}} | {{ct|Coelima|1973}} | align=right| 6 |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–8)<ref name="elm FC"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- | 1 | {{flagicon|ESP|1945}} {{ct|Casera|1973}} | align=right| {{nowrap|254h 01' 59"}} |- | 2 | {{flagicon|FRA}} {{ct|Bic|1973}} | align=right| + 4' 44" |- | 3 | {{flagicon|ITA}} {{ct|Molteni|1973}} | align=right| + 6' 24" |- | 4 | {{flagicon|ESP|1945}} {{ct|KAS|1973}} | align=right| + 11' 28" |- | 5 | {{flagicon|ESP|1945}} {{ct|Monteverde|1973}} | align=right| + 29' 01" |- | 6 | {{flagicon|POR}} {{ct|Coelima|1973}} | align=right| + 32' 03" |- | 7 | {{flagicon|FRA}} {{ct|Peugeot|1973}} | align=right| + 32' 51" |- | 8 | {{flagicon|FRG}} {{ct|Rokado|1973}} | align=right| + 51' 22" |} {{columns-end}} === Rdeča majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v šprintih (1–10)<ref name="elm FC"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- | 1 | {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}} [[Image:Jersey gold.svg|20px|alt=A gold jersey]] [[Image:Jersey light blue.svg|20px|alt=A light blue jersey]] [[Image:Jersey red.svg|20px|alt=A red jersey]] | {{ct|Molteni|1973}} | align=right| 26 |- | 2 | {{flagathlete|[[Javier Elorriaga (kolesar)|Javier Elorriaga]]|ESP|1945}} | {{ct|KAS|1973}} | align=right| 24 |- | 3 | {{flagathlete|[[José Luis Galdamez]]|ESP|1945}} | {{ct|Coelima|1973}} | align=right| 15 |- | 4 | {{flagathlete|[[Fernando Mendes (kolesar)|Fernando Mendes]]|POR}} | {{ct|Coelima|1973}} | align=right| 10 |- | 5 | {{flagathlete|[[Eddy Peelman]]|BEL}} | {{ct|Rokado|1973}} | align=right| 9 |- | 6 | {{flagathlete|[[José Luis Abilleira]]|ESP|1945}} [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=Green jersey]] | {{ct|Casera|1973}} | align=right rowspan="3"| 6 |- | 7 | {{flagathlete|[[Domingo Perurena]]|ESP|1945}} | {{ct|KAS|1973}} |- | 8 | {{flagathlete|[[Jan Van de Wiele]]|BEL}} | {{ct|Rokado|1973}} |- | 9 | {{flagathlete|[[Joseph Bruyère]]|BEL}} | {{ct|Molteni|1973}} | align=right rowspan="2"| 5 |- | 10 | {{flagathlete|[[Roger Swerts]]|BEL}} | {{ct|Molteni|1973}} |} == Sklici == {{sklici}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|1973]] [[Kategorija:1973 v športu]] e9qfy2r64c47ml1onuab9bycztcjzhe 0 549233 6760142 6265931 2026-10-03T22:15:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760142 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 1956 | image = | image_caption = | image_alt = | date = 26. april – 13. maj | stages = 17 | distance = 3537 | unit = km | time = 105h 37' 52" | first = [[Angelo Conterno]] | first_nat = ITA | first_color = yellow | second = [[Jesús Loroño]] | second_nat = ESP | second_natvar = 1945 | third = [[Raymond Impanis]] | third_nat = BEL | points = [[Rik Van Steenbergen]] | points_nat = BEL | points_color = blue | mountains = [[Nino Defilippis]] | mountains_nat = ITA | mountains_color = green | previous = [[Dirka po Španiji 1955|1955]] | next = [[Dirka po Španiji 1957|1957]] }} '''Dirka po Španiji 1956''' ({{jezik-es|Vuelta a España 1956}}) je 11. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[26. april]]a v [[Bilbao|Bilbau]] in končala [[13. maj]]a v Bilbau. Sodelovalo je 90 kolesarjev iz 9-ih ekip. Rumeno majico je prvič osvojil [[Angelo Conterno]], drugo mesto [[Jesús Loroño]], tretje pa [[Raymond Impanis]]. Modro majico je osvojil [[Rik Van Steenbergen]], zeleno majico pa [[Nino Defilippis]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.lavuelta.com/05/ingles/historia/56infor.asp?a=1956&s=infor&t=infor&e=1|title=General Information 1956|publisher=La Vuelta.com|access-date=23 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20110611185210/http://www.lavuelta.com/05/ingles/historia/56infor.asp?a=1956&s=infor&t=infor&e=1|archive-date=2011-06-11|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1956/04/25/pagina-3/640369/pdf.html|title=Lista de participantes|language=es|trans-title=List of participants|work=El Mundo Deportivo|page=3|date=25 April 1956|access-date=5 August 2018}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Ekipe == {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} *{{flagicon|BEL}} Belgija *{{flagicon|FRA}} Francija *{{flagicon|ITA}} Italija *{{flagicon|ESP|1945}} Španija *{{flagicon|ESP|1945}} Španija—Kantabrija *{{flagicon|ESP|1945}} Španija—Mediteran *{{flagicon|ESP|1945}} Španija—Pireneji *{{flagicon|ESP|1945}} Španija—osrednja in južna *{{flagicon|SUI}} Švica—mešana {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/race/vuelta-a-espana/1957/stages/winners|title=1957 » 12th Vuelta a Espana|work=Procyclingstats|access-date=5 August 2018}}</ref><ref name="Mdc-VdE1957">{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.net/eta_tde/tde1957.php|title=12ème Vuelta a España 1957|work=Memoire du cyclisme|language=fr|archive-url=https://web.archive.org/web/20041025142445/http://www.memoire-du-cyclisme.net/eta_tde/tde1957.php|archive-date=25 October 2004}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | 26 April | [[Bilbao]] – [[Santander, Španija|Santander]] | style="text-align:center;"| 203 km | | | {{flagathlete|[[Rik Van Steenbergen]]|BEL}} |- ! scope="row" | 2 | 27 April | [[Santander, Španija|Santander]] – [[Oviedo]] | style="text-align:center;"| 248 km | | | {{flagathlete|[[Angelo Conterno]]|ITA}} |- ! scope="row" | 3 | 28 April | [[Oviedo]] – [[Valladolid]] | style="text-align:center;"| 175 km | | | {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}} |- ! scope="row" | 4 | 29 April | [[Valladolid]] – [[Madrid]] | style="text-align:center;"| 212 km | | | {{flagathlete|[[Claude Le Ber]]|FRA}} |- ! scope="row" | 5 | 30 April | [[Madrid]] – [[Albacete]] | style="text-align:center;"| 241 km | | | {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}} |- ! scope="row" | 6 | 1 May | [[Albacete]] – [[Alicante]] | style="text-align:center;"| 227 km | | | {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}} |- ! scope="row" | 7 | 2 May | [[Alicante]] – [[Valencija]] | style="text-align:center;"| 182 km | | | {{flagathlete|[[Rik Van Steenbergen]]|BEL}} |- ! scope="row" | 8 | 3 May | [[Valencija]] – [[Tarragona]] | style="text-align:center;"| 249 km | | | {{flagathlete|[[Rik Van Steenbergen]]|BEL}} |- ! scope="row" | 9 | 5 May | [[Tarragona]] – [[Barcelona]] | style="text-align:center;"| 163 km | | | {{flagathlete|[[Hugo Koblet]]|SUI}} |- ! scope="row" | 10a | 6 May | [[Barcelona]] – Barcelona | style="text-align:center;"| 21 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|22px]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | Francija |- ! scope="row" | 10b | 6 May | [[Barcelona]] – [[Tàrrega]] | style="text-align:center;"| 112 km | | | {{flagathlete|[[Gilbert Bauvin]]|FRA}} |- ! scope="row" | 11 | 7 May | [[Tàrrega]] – [[Zaragoza]] | style="text-align:center;"| 238 km | | | {{flagathlete|[[Rik Van Steenbergen]]|BEL}} |- ! scope="row" | 12 | 8 May | [[Zaragoza]] – [[Bayonne]] (Francija) | style="text-align:center;"| 274 km | | | {{flagathlete|[[Giancarlo Astrua]]|ITA}} |- ! scope="row" | 13a | 9 May | [[Bayonne]] (Francija) – [[Irun]] | style="text-align:center;"| 43 km | [[File:Time Trial.svg|22px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Claude Le Ber]]|FRA}} |- ! scope="row" | 13b | 9 May | [[Irun]] – [[Pamplona]] | style="text-align:center;"| 111 km | | | {{flagathlete|[[Roger Walkowiak]]|FRA}} |- ! scope="row" | 14 | 10 May | [[Pamplona]] – [[San Sebastián]] | style="text-align:center;"| 195 km | | | {{flagathlete|[[Rik Van Steenbergen]]|BEL}} |- ! scope="row" | 15 | 11 May | [[San Sebastián]] – [[Bilbao]] | style="text-align:center;"| 225 km | | | {{flagathlete|[[Nino Defilippis]]|ITA}} |- ! scope="row" | 16 | 12 May | [[Bilbao]] – [[Vitoria-Gasteiz|Vitoria]] | style="text-align:center;"| 207 km | | | {{flagathlete|[[Benigno Azpuru]]|ESP|1945}} |- ! scope="row" | 17 | 13 May | [[Vitoria-Gasteiz|Vitoria]] – [[Bilbao]] | style="text-align:center;"| 190 km | | | {{flagathlete|[[Rik Van Steenbergen]]|BEL}} |- ! scope="row" | | colspan="2" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3531 km |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable" |- ! scope="col" colspan="4" | Legenda |- | {{cjersey|gold}} |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku | {{cjersey|blue}} |Predstavlja vodilnega po točkah |- | {{cjersey|green}} |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |} === Rumena majica === {| class="wikitable" style="width:30em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–25)<ref>{{navedi novice|url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD02/HEM/1957/05/13/MD19570513-008.pdf|title=Clasificacion General|language=es|trans-title=General Classification|work=El Mundo Deportivo|page=8|date=13 May 1957|access-date=5 August 2018}}</ref> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Čas |- bgcolor=gold | 1 ||{{Flag icon|ITA}} '''[[Angelo Conterno]]''' ||align="right"| 105h 37' 52" |- | 2 ||{{Flag icon|Spain|1945}} [[Jesús Loroño]] ||align="right"| + 13" |- | 3 ||{{Flag icon|BEL}} [[Raymond Impanis]] ||align="right"| + 1' 54" |- | 4 ||{{Flag icon|Spain|1945}} [[Federico Bahamontes]] ||align="right"| + 3' 27" |-bgcolor=lightblue | 5 ||{{Flag icon|BEL}} '''[[Rik Van Steenbergen]]''' ||align="right"| + 7' 48" |- | 6 ||{{Flag icon|Spain|1945}} [[Miguel Chacón Díaz]] ||align="right"| + 8' 30" |- | 7 ||{{Flag icon|FRA}} [[Gilbert Bauvin]] ||align="right"| + 19' 18" |- | 8 ||{{Flag icon|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]] ||align="right"| + 20' 36" |- | 9 ||{{Flag icon|Spain|1945}} [[José Serra Gil]] ||align="right"| + 23' 38" |- | 10 ||{{Flag icon|Spain|1945}} [[Manuel Rodríguez Barros]] ||align="right"| + 24' 55" |- | 11 ||{{Flag icon|Spain|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] ||align="right"| |- | 12 ||{{Flag icon|ITA}} [[Giancarlo Astrua]] ||align="right"| |- | 13 ||{{Flag icon|ITA}} [[Giuseppe Buratti]] ||align="right"| |- | 14 ||{{Flag icon|Spain|1945}} [[Carmelo Morales Erostarbe]] ||align="right"| |- | 15 ||{{Flag icon|Spain|1945}} [[Cosme Barrutia]] ||align="right"| |- | 16 ||{{Flag icon|BEL}} [[Hilaire Couvreur]] ||align="right"| |- | 17 ||{{Flag icon|Spain|1945}} [[Juan Bibiloni]] ||align="right"| |-bgcolor=lightgreen | 18 ||{{Flag icon|ITA}} '''[[Nino Defilippis]]''' ||align="right"| |- | 19 ||{{Flag icon|ITA}} [[Arrigo Padovan]] ||align="right"| |- | 20 ||{{Flag icon|Spain|1945}} [[Antonio Barrutia]] ||align="right"| |- | 21 ||{{Flag icon|Spain|1945}} [[René Marigil]] ||align="right"| |- | 22 ||{{Flag icon|BEL}} [[Edgard Sorgeloos]] ||align="right"| |- | 23 ||{{Flag icon|Spain|1945}} [[Vicente Iturat]] ||align="right"| |- | 24 ||{{Flag icon|ITA}} [[Giovanni Pettinati]] ||align="right"| |- | 25 ||{{Flag icon|SUI}} [[Remo Pianezzi]] ||align="right"| |} == Sklici == {{sklici}} {{Dirka po Španiji}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|1956]] [[Kategorija:1956 v športu]] 5rcktbenpu0acmrbrkdxm2u2hil87pi 0 549302 6760141 6265951 2026-10-03T22:12:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760141 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = 1935 Vuelta a España | image = 1vueltaespana.jpg | image_caption = Objava o razpisanih nagradah dirke v španskem časopisu ''Informaciones'' (1935) | image_size = 300px | image_alt = | date = 29. april – 15. maj | stages = 14 | distance = 3425 | unit = km | time = 120h 00' 07" | first = [[Gustaaf Deloor]] | first_nat = BEL | first_color = yellow | first_team = B.H. | second = [[Mariano Cañardo]] | second_nat = ESP | second_natvar = 1931 | second_team = Orbea | third = [[Antoine Dignef]] | third_nat = BEL | third_team = B.H. | mountains = [[Edoardo Molinar]] | mountains_nat = ITA | mountains_natvar = 1861 | mountains_color = green | mountains_team = Orbea | next = [[Dirka po Španiji 1936|1936]] }} '''Dirka po Španiji 1935''' ({{jezik-es|Vuelta a España 1935}}) je premierna izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[29. april]]a v [[Madrid]]u in končala [[29. maj]]a v Madridu. Sodelovalo je 50 kolesarjev iz sedmih držav ter dveh ekip B.H. in Orbea.<ref name="teams">{{navedi novice|url=http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1935/04/28/pagina-1/1351422/pdf.html#&mode=fullScreen|title=Mañana, con la etapa Madrid-Valladolid, se inicia la I Vuelta Ciclista a España|language=es|date=28 May 1935|page=1|publisher=El Mundo Deportivo|access-date=5 September 2015|format=PDF|trans-title=Tomorrow, with the stage Madrid-Valladolid, starts the first Tour of Spain|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303213140/http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1935/04/28/pagina-1/1351422/pdf.html#&mode=fullScreen|archive-date=2016-03-03|url-status=dead}}</ref>.<ref>{{navedi novice|url=http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1935/04/28/pagina-3/623949/pdf.html#&mode=fullScreen|title=Mañana empieza La I Vuelta Ciclista a España|language=es|date=28 May 1935|page=3|publisher=El Mundo Deportivo|access-date=5 September 2015|format=PDF|trans-title=Tomorrow starts the first Tour of Spain|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108075040/http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1935/04/28/pagina-3/623949/pdf.html#&mode=fullScreen|archive-date=2020-11-08|url-status=dead}}</ref> Rumeno majico je osvojil [[Gustaaf Deloor]], drugo mesto [[Mariano Cañardo]], tretje pa [[Antoine Dignef]]. Zeleno majico je osvojil [[Edoardo Molinar]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingrevealed.com/timeline/Race%20Snippets/VaE/VaE1935.htm|title=The Beginning of a Grand Event|publisher=Cycling Revealed.com|access-date=15 December 2007}}</ref><ref name="elm final">{{navedi novice |url=http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1935/05/16/pagina-2/634672/pdf.html |title=Gustavo Deloor, el vencedor de la Vuelta, entro primero en Madrid al sprint, con Mariano Cañardo y Max Bulla |language=es |date=16 May 1935 |page=2 |publisher=El Mundo Deportivo |access-date=27 May 2012 |format=PDF |trans-title=Gustaaf Deloor, the winner of the Tour, came first in the sprint in Madrid, with Mariano Cañardo and Max Bulla |archive-url=https://web.archive.org/web/20140811204548/http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1935/05/16/pagina-2/634672/pdf.html |archive-date=11 August 2014 |url-status=dead }}</ref> == Ekipe == {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} *{{flagicon|AUT}} Avstrija *{{flagicon|BEL}} Belgija *{{flagicon|FRA|1830}} Francija *{{flagicon|ITA|1861}} Italija *{{flagicon|NED}} Nizozemska *{{flagicon|ESP|1931}} Španija *{{flagicon|SUI}} Švica {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="1935 Results">{{navedi splet|title=1935 Stage Results|url=http://historia.lavuelta.com/es/anio.asp?a=1935|work=La Vuelta|publisher=Unipublic|access-date=11 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110720221609/http://historia.lavuelta.com/es/anio.asp?a=1935|archive-date=20 July 2011|url-status=dead}}</ref><ref name="ESF M">{{navedi novice|url=http://hemerotecadigital.bne.es/pdf.raw?query=id:0000540170&lang=en&log=19350425-18286-00019/El+Siglo+futuro#page=1 |title=La I Vuelta A España |language=es |date=25 April 1935 |page=19 |newspaper=El Siglo Futuro |access-date=27 May 2012 |format=PDF |trans-title=The First Tour of Spain |archive-url=https://web.archive.org/web/20150508143756/http://hemerotecadigital.bne.es/pdf.raw?query=id%3A0000540170&lang=en&log=19350425-18286-00019%2FEl%2BSiglo%2Bfuturo |archive-date=8 May 2015 |url-status=live }}</ref><ref name="EH M">{{navedi novice|url=http://hemerotecadigital.bne.es/pdf.raw?query=id:0001082691&lang=en&log=19350425-00000-00012/El+Heraldo+de+Madrid#page=1 |title=Pasado manana llegaran a Madrid todos los routiers extranjeros que tomaran parte en la Primera Vuelta a España |language=es |date=25 April 1935 |page=12 |newspaper=Heraldo de Madrid |access-date=27 May 2012 |format=PDF |trans-title=Tomorrow reach all foreign routiers Madrid to take part in the first Tour of Spain |archive-url=https://web.archive.org/web/20150508144126/http://hemerotecadigital.bne.es/pdf.raw?query=id%3A0001082691&lang=en&log=19350425-00000-00012%2FEl%2BHeraldo%2Bde%2BMadrid |archive-date=8 May 2015 |url-status=live }}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- !style="text-align:center"|1 | style="text-align:center;"|29. april | [[Madrid]] – [[Valladolid]] | style="text-align:center;"| 185 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Antoine Dignef]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|2 | style="text-align:center;"|30. april | Valladolid – [[Santander (Cantabria)|Santander]] | style="text-align:center;"| 251 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Antonio Escuriet]]|ESP|1931}} |- ! | style="text-align:center;"| 1. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|3 | style="text-align:center;"|2. maj | Santander – [[Bilbao]] | style="text-align:center;"| 199 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Gustaaf Deloor]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|4 | style="text-align:center;"|3. maj | Bilbao – [[San Sebastián]] | style="text-align:center;"| 235 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Antoine Dignef]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|5 | style="text-align:center;"|4. maj | San Sebastián – [[Zaragoza]] | style="text-align:center;"| 264 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Mariano Cañardo]]|ESP|1931}} |- !style="text-align:center"|6 | style="text-align:center;"|5. maj | Zaragoza – [[Barcelona]] | style="text-align:center;"| 310 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[François Adam]]|BEL}} |- ! | style="text-align:center;"| 6. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|7 | style="text-align:center;"|7. maj | Barcelona – [[Tortosa]] | style="text-align:center;"| 188 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Antonio Montes]]|ESP|1931}} |- !style="text-align:center"|8 | style="text-align:center;"|8. maj | Tortosa – [[Valencija]] | style="text-align:center;"| 188 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Max Bulla]]|AUT}} |- !style="text-align:center"|9 | style="text-align:center;"|9. maj | Valencija – [[Murcia]] | style="text-align:center;"| 265 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Salvador Cardona]]|ESP|1931}} |- !style="text-align:center"|10 | style="text-align:center;"|10. maj | Murcia – [[Granada]] | style="text-align:center;"| 285 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Max Bulla]]|AUT}} |- !style="text-align:center"|11 | style="text-align:center;"|11. maj | Granada – [[Sevilla]] | style="text-align:center;"| 260 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Gustaaf Deloor]]|BEL}} |- ! | style="text-align:center;"| 12. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|12 | style="text-align:center;"|13. maj | Sevilla – [[Cáceres, Španija|Cáceres]] | style="text-align:center;"| 270 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[François Adam]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|13 | style="text-align:center;"|14. maj | Cáceres – [[Zamora, Španija|Zamora]] | style="text-align:center;"| 275 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Edoardo Molinar]]|ITA|1861}} |- !style="text-align:center"|14 | style="text-align:center;"|15. maj | Zamora – [[Madrid]] | style="text-align:center;"| 250 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Gustaaf Deloor]]|BEL}} |- ! scope="row" | | colspan="2" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3425 km |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable" |- ! scope="col" colspan="4" | Legenda |- | {{cjersey|gold}} |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku | {{cjersey|green}} |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |} {{columns-start}} === Rumena majica === {| class="wikitable"" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="1935 Results"/><ref name="elm final"/><ref name="IL Finals">{{navedi splet|url=http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&f=2328&p=1&c=1#page/2/mode/1up|title=G. Deloor ha vinto il Giro di Spagna |work=Il Littoriale|date=15 May 1935|location=[[Barcelona]], Spain|page=2|access-date=7 July 2013|language=it|trans-title=G. Deloor has won the Tour of Spain}}</ref> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- !style="text-align:center"| 1 | {{flagathlete|[[Gustaaf Deloor]]|BEL}} | B.H. |align="right"| {{nowrap|120h 00' 07"}} |- !style="text-align:center"| 2 | {{flagathlete|[[Mariano Cañardo]]|ESP|1931}} | Orbea |align="right"| + 13' 28" |- !style="text-align:center"| 3 | {{flagathlete|[[Antoine Dignef]]|BEL}} | B.H. |align="right"| + 20' 10" |- !style="text-align:center"| 4 | {{flagathlete|[[Edoardo Molinar]]|ITA|1861}} | Orbea |align="right"| + 22' 42" |- !style="text-align:center"| 5 | {{flagathlete|[[Max Bulla]]|AUT}} | Orbea |align="right"| + 27' 65" |- !style="text-align:center"| 6 | {{flagathlete|[[Alfons Deloor]]|BEL}} | B.H. |align="right"| + 47' 27" |- !style="text-align:center"| 7 | {{flagathlete|[[Paolo Bianchi (kolesar)|Paolo Bianchi]]|ITA|1861}} | Orbea |align="right"| + 51' 51" |- !style="text-align:center"| 8 | {{flagathlete|[[Fernand Fayolle]]|FRA}} | Orbea |align="right"| + 52' 58" |- !style="text-align:center"| 9 | {{flagathlete|[[Walter Blattmann (kolesar)|Walter Blattmann]]|SUI}} | Orbea |align="right"| + 1h 09' 02" |- !style="text-align:center"| 10 | {{flagathlete|[[Marinus Valentijn]]|NED}} | B.H. |align="right"| + 1h 09' 46" |} {{column}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)<ref name="elm final"/><ref name="1935 Mountains Final">{{navedi splet|title=1935 Final Mountains Classification|url=http://www.lavuelta.com/06/ingles/historia/35clasi.asp?a=1935&s=clasi&t=clasificaciones&e=p#|work=La Vuelta|publisher=Unipublic|access-date=11 July 2011}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,10/articleid,1138_01_1935_0117_0010_24301638/anews,true/|title=Deloor vince il Giro di Spagna|language=it|trans-title=Deloor wins the Tour of Spain|work=La Stampa|date=10 May 1935|access-date=18 August 2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://hemerotecadigital.bne.es/pdf.raw?query=id:0000542526&lang=en&log=19350516-18603-00025/El+Siglo+futuro#page=1|title=La clasificacion general de la primera Vuelta a España|language=es|trans-title=The general classification of the first Tour of Spain|work=El Siglo Futuro|page=25|date=16 May 1935|access-date=18 August 2018}}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- !style="text-align:center"| 1 | {{flagathlete|[[Edoardo Molinar]]|ITA|1861}} | Orbea |align="right" rowspan="2"| 68 |- !style="text-align:center"| 2 | {{flagathlete|[[Luigi Barral]]|ITA|1861}} | Orbea |- !style="text-align:center"| 3 | {{flagathlete|[[Leo Amberg]]|SUI}} | Orbea |align="right"| 51 |- !style="text-align:center"| 4 | {{flagathlete|[[Antoine Dignef]]|BEL}} | B.H. |align="right" rowspan="2"| 41 |- !style="text-align:center"| 5 | {{flagathlete|[[François Adam]]|BEL}} | B.H. |- !style="text-align:center"| 6 | {{flagathlete|[[Salvador Molina]]|ESP|1931}} | Orbea |align="right"| 39 |- !style="text-align:center"| 7 | {{flagathlete|[[Mariano Cañardo]]|ESP|1931}} | Orbea |align="right"| 33 |- !style="text-align:center"| 8 | {{flagathlete|[[Gustaaf Deloor]]|BEL}} | B.H. |align="right"| 30 |- !style="text-align:center"| 9 | {{flagathlete|[[Fermín Trueba]]|ESP|1931}} | B.H. |align="right"| 29 |- !style="text-align:center"| 10 | {{flagathlete|[[Vicente Trueba]]|ESP|1931}} | B.H. |align="right"| 25 |} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Dirka po Španiji}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|1935]] [[Kategorija:1935 v športu]] hpbyb37zg7988cp6blky6z33gtngrqw 0 550155 6760139 6266086 2026-10-03T21:41:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760139 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 1952 | image = Coppi a Bolzano Giro 1952.jpg | image_size = 350 | image_caption = [[Fausto Coppi]] ob zmagi v 11. etapi v [[Bolzano|Bolzanu]] | date = 17. maj—8. junij | stages = 20 | distance = 3964 | unit = km | time = 114h 36' 43" | first = [[Fausto Coppi]] | first_nat = ITA | first_team = {{ct|Bianchi|1952}} | first_color = pink | second = [[Fiorenzo Magni]] | second_nat = ITA | second_team = {{ct|Ganna|1952}} | third = [[Ferdinand Kübler]] | third_nat = SUI | third_team = {{ct|Fiorelli|1952}} | mountains = [[Raphaël Géminiani]] | mountains_nat = FRA | mountains_team = {{ct|Bianchi|1952}} | team = {{ct|Bianchi|1952}} | previous = [[Dirka po Italiji 1951|1951]] | next = [[Dirka po Italiji 1953|1953]] }} '''Dirka po Italiji 1952''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 1952}}) je 35. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[17. maj]]a v [[Milano|Milanu]] in končala [[8. junij]]a v Milanu.<ref name="BRI 1952">{{navedi splet|url=http://bikeraceinfo.com/giro/giro1952.html |title=1952 Giro d'Italia |work=Bike Race Info |author=Bill and Carol McGann |publisher=Dog Ear Publishing |access-date=2012-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141223222754/http://bikeraceinfo.com/giro/giro1952.html |archive-date=23 December 2014 |url-status=live }}</ref> Sodelovalo je 112 kolesarjev iz 16-ih ekip. [[Rožnata majica|Rožnato majico]] je četrtič osvojil [[Fausto Coppi]] ({{ct|Bianchi|1952}}), drugo mesto [[Fiorenzo Magni]] ({{ct|Ganna|1952}}), tretje pa [[Ferdinand Kübler]] ({{ct|Fiorelli|1952}}).<ref name="1952 elm final">{{navedi novice |url=http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1952/06/09/pagina-6/635384/pdf.html# |title=Coppi Vencedor De La Vuelta A Italia |date=9 June 1952 |page=6 |publisher=El Mundo Deportivo |access-date=27 May 2012 |language=es |trans-title=Coppi the Winner of the Tour of Italy |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224110848/http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1952/06/09/pagina-6/635384/pdf.html |archive-date=24 December 2013 |url-status=live }}</ref><ref name="LS Final">{{navedi novice |url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,5/articleid,1597_02_1952_0135A_0005_23597416/ |title=Trionfo di Coppi nel Giro |language=it |date=9 June 1952 |page=5 |newspaper=La Stampa |publisher=Editrice La Stampa |access-date=27 May 2012 |format=PDF |trans-title=Triumph of Coppi in the Giro}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&file=%2Farchivio%2Funi_1952_06%2F19520609_0004.pdf&query= |title=Per la quarta volta Coppi trionfa nel "Giro d'Italia" |access-date=2019-02-16 |language=it |trans-title=For the fourth time Coppi triumphs in the "Giro d'Italia" |date=9 June 1952 |page=4 |newspaper=[[l'Unità]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304022607/http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&file=%2Farchivio%2Funi_1952_06%2F19520609_0004.pdf&query= |archive-date=2016-03-04 |url-status=dead }}</ref> == Ekipe == {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} *{{ct|Arbos|1952}} *{{ct|Atala|1952}} *{{ct|Bartali|1952}} *{{ct|Benotto|1952}} *{{ct|Bianchi|1952}} *{{ct|Bottecchia|1952}} *{{ct|Fiorelli|1952}} *{{ct|Frejus|1952}} *{{ct|Ganna|1952}} *Garin *{{ct|Girardengo|1952}} *{{ct|Ganna|1952}} *{{ct|Legnano|1952}} *Nilux *{{ct|Torpado|1952}} *{{ct|Welter|1952}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="BRI 1952"/><ref name="CDS Mount">{{navedi splet|url=http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&c=1&f=11159&p=1#page/5/mode/1up |title=I 12 traguardi del G. P. della Montagna|work=Corriere dello Sport|date=16 May 1952|page=6|access-date=7 July 2013|language=it |trans-title=Here are the 12 climbs of the G. P. Mountain|archive-url=https://web.archive.org/web/20190928051145/http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&c=1&f=11159&p=1#page/1/mode/2up|archive-date=28 September 2019|url-status=live}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- !style="text-align:center"|1 | style="text-align:center;"|17. maj |[[Milano]] – [[Bologna]] | style="text-align:center;"|217 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Giorgio Albani]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|2 | style="text-align:center;"|18. maj |[[Bologna]] – [[Montecatini Terme]] | style="text-align:center;"|197 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Angelo Conterno]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|3 | style="text-align:center;"|19. maj |[[Montecatini Terme]] – [[Siena]] | style="text-align:center;"|205 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Antonio Bevilacqua]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|4 | style="text-align:center;"|20. maj |[[Siena]] – [[Rim]] | style="text-align:center;"|250 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Désiré Keteleer]]|BEL}} |- ! |align="center"|21. maj |colspan="6" align=center| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|5 | style="text-align:center;"|22. maj |[[Rim]] – [[Rocca di Papa]] | style="text-align:center;"|35 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Fausto Coppi]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|6 | style="text-align:center;"|23. maj |[[Rim]] – [[Neapelj]] | style="text-align:center;"|23 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Rik Van Steenbergen]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|7 | style="text-align:center;"|24. maj |[[Neapelj]] – [[Roccaraso]] | style="text-align:center;"|140 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Giorgio Albani]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|8 | style="text-align:center;"|25. maj |[[Roccaraso]] – [[Ancona]] | style="text-align:center;"|224 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Rino Benedetti]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|9 | style="text-align:center;"|26. maj |[[Ancona]] – [[Riccione]] | style="text-align:center;"|250 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Rik Van Steenbergen]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|10 | style="text-align:center;"|27. maj |[[Riccione]] – [[Benetke]] | style="text-align:center;"|285 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Rik Van Steenbergen]]|BEL}} |- ! |align="center"|28. maj |colspan="6" align=center| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|11 | style="text-align:center;"|29. maj |[[Benetke]] – [[Bolzano]] | style="text-align:center;"|276 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Fausto Coppi]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|12 | style="text-align:center;"|30. maj |[[Bolzano]] – [[Bergamo]] | style="text-align:center;"|226 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Oreste Conte]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|13 | style="text-align:center;"|31. maj |[[Bergamo]] – [[Como]] | style="text-align:center;"|143 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Alfredo Pasotti]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|14 | style="text-align:center;"|1. junij |[[Erba, Lombardija|Erba]] – [[Como]] | style="text-align:center;"|65 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Fausto Coppi]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|15 | style="text-align:center;"|2. junij |[[Como]] – [[Genova]] | style="text-align:center;"|247 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Giuseppe Minardi]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|16 | style="text-align:center;"|3. junij |[[Genova]] – [[Sanremo]] | style="text-align:center;"|141 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Annibale Brasola]]|ITA}} |- ! |align="center"|4. junij |colspan="6" align=center| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|17 | style="text-align:center;"|5. junij |[[Sanremo]] – [[Cuneo]] | style="text-align:center;"|190 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Nino Defilippis]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|18 | style="text-align:center;"|6. junij |[[Cuneo]] – [[Saint-Vincent, Dolina Aoste|Saint-Vincent]] | style="text-align:center;"|190 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Pasquale Fornara]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|19 | style="text-align:center;"|7. junij |[[Saint-Vincent, Dolina Aoste|Saint-Vincent]] – [[Verbania]] | style="text-align:center;"|298 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Fritz Schär]]|SUI}} |- !style="text-align:center"|20 | style="text-align:center;"|8. junij |[[Verbania]] – [[Milano]] | style="text-align:center;"|147 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Antonio Bevilacqua]]|ITA}} |- ! |colspan="2" align=center| Skupaj |colspan="5" align="center"| 3964 km |- |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Najboljši tuji kolesar<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Najboljši neodvisni kolesar<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Gorski seštevek ! scope="col" style="width:14%;" | Ekipno |- ! 1 | [[Giorgio Albani]] |style="background:pink;" rowspan="1"| [[Giorgio Albani]] |style="background:lightgreen;" rowspan="1"| [[Rik Van Steenbergen]] |style="background:white;" rowspan="3"| ? |style="background:#EFEFEF;" rowspan="1"| ''brez'' |style="background:lightyellow;" rowspan="5"| ? |- ! 2 | [[Angelo Conterno]] |style="background:pink;" rowspan="1"| [[Angelo Conterno]] |style="background:lightgreen;" rowspan="3"| [[Raphaël Géminiani]] in [[Alex Close]] |style="background:lightblue;" rowspan="9"| [[Raphaël Géminiani]] |- ! 3 | [[Antonio Bevilacqua]] |style="background:pink;" rowspan="2"| [[Nino Defilippis]] |- ! 4 | [[Désiré Keteleer]] |style="background:white;" rowspan="1"| [[Donato Zampini]] in [[Giacomo Zampieri]] |- ! 5 | [[Fausto Coppi]] |style="background:pink;" rowspan="5"| [[Giancarlo Astrua]] |style="background:lightgreen;" rowspan="5"| [[Raphaël Géminiani]] |style="background:white;" rowspan="1"| [[Donato Zampini]] |- ! 6 | [[Rik Van Steenbergen]] |style="background:white;" rowspan="5"| [[Giacomo Zampieri]] |style="background:lightyellow;" rowspan="1"| {{ct|Bianchi|1952}} |- ! 7 | [[Giorgio Albani]] |style="background:lightyellow;" rowspan="13"| ? |- ! 8 | [[Rino Benedetti]] |- ! 9 | [[Rik Van Steenbergen]] |- ! 10 | [[Rik Van Steenbergen]] |style="background:pink;" rowspan="11"| [[Fausto Coppi]] |style="background:lightgreen;" rowspan="11"| [[Ferdinand Kübler]] |- ! 11 | [[Fausto Coppi]] |style="background:white;" rowspan="10"| [[Donato Zampini]] |style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Fausto Coppi]] |- ! 12 | [[Oreste Conte]] |- ! 13 | [[Alfredo Pasotti]] |- ! 14 | [[Fausto Coppi]] |- ! 15 | [[Giuseppe Minardi]] |- ! 16 | [[Annibale Brasola]] |- ! 17 | [[Nino Defilippis]] |style="background:lightblue;" rowspan="2"| [[Fausto Coppi]] in [[Raphaël Géminiani]] |- ! 18 | [[Pasquale Fornara]] |- ! 19 | [[Fritz Schär]] |style="background:lightblue;" rowspan="2"| [[Raphaël Géminiani]] |- ! 20 | [[Antonio Bevilacqua]] |style="background:lightyellow;" rowspan="1"| {{ct|Bianchi|1952}} |- ! colspan=2| '''Skupaj''' ! style="background:#F660AB;"| '''[[Fausto Coppi]]''' ! style="background:#32CD32;"| '''[[Ferdinand Kübler]]''' ! style="background:lightgray;"| '''[[Donato Zampini]]''' ! style="background:dodgerblue;"|'''[[Raphaël Géminiani]]''' ! style="background:yellow;"| '''{{ct|Bianchi|1952}}''' |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable" |- ! scope="col" colspan="4" | Legenda |- | {{cjersey|pink}} |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku | {{cjersey|white}} |Predstavlja vodilnega v razvrstitvi neodvisnih kolesarjev |} === Rožnata majica === [[Slika:Fausto Coppi Pordoi 1952.jpg|thumb|right|300px|Zmagovalec [[Fausto Coppi]] pri [[Pordoi]]ju]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="width:40em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="BRI 1952"/><ref name="CDS GC Fin">{{navedi splet|url=http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&c=1&f=11179&p=1#page/6/mode/1up|title=Classifica Generale|work=Corriere dello Sport|date=9 June 1952|page=1|access-date=7 July 2013|language=it |trans-title=General Classification |archive-url=https://web.archive.org/web/20141222225653/http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&c=1&f=11179&p=1 |archive-date=22 December 2014 |url-status=live}}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- !style="text-align:center"| 1 | {{flagathlete|[[Fausto Coppi]]|ITA}} [[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=Pink jersey]] | {{ct|Bianchi|1952}} |align="right"| {{nowrap|114h 36' 43"}} |- !style="text-align:center"| 2 | {{flagathlete|[[Fiorenzo Magni]]|ITA}} | {{ct|Ganna|1952}} |align="right"| + 9' 18" |- !style="text-align:center"| 3 | {{flagathlete|[[Ferdinand Kübler]]|SUI}} | {{ct|Fiorelli|1952}} |align="right"| + 9' 24" |- !style="text-align:center"| 4 | {{flagathlete|[[Donato Zampini]]|ITA}} | {{ct|Benotto|1952}} |align="right"| + 10' 29" |- !style="text-align:center"| 5 | {{flagathlete|[[Gino Bartali]]|ITA}} | {{ct|Bartali|1952}} |align="right"| + 10' 33" |- !style="text-align:center"| 6 | {{flagathlete|[[Stan Ockers]]|BEL}} | {{ct|Girardengo|1952}} |align="right"| + 10'58" |- !style="text-align:center"| 7 | {{flagathlete|[[Giancarlo Astrua]]|ITA}} | {{ct|Atala|1952}} |align="right"| + 14' 30" |- !style="text-align:center"| 8 | {{flagathlete|[[Hugo Koblet]]|SUI}} | {{ct|Guerra|1952}} |align="right"| + 14' 38" |- !style="text-align:center"| 9 | {{flagathlete|[[Raphaël Géminiani]]|FRA}} | {{ct|Bianchi|1952}} |align="right"| + 16' 44" |- !style="text-align:center"| 10 | {{flagathlete|[[Giorgio Albani]]|ITA}} | {{ct|Legnano|1952}} |align="right"| + 18' 14" |- |} {{columns-start}} === Neodvisni kolesarji === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših neodvisnih kolesarjev (1–8)<ref name="CDS T Fin">{{navedi splet|url=http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&c=1&f=11179&p=1#page/6/mode/1up|title=Classifica a squadre|work=Corriere dello Sport|date=9 June 1952 |page=10|access-date=7 July 2013|language=it |trans-title=Team Classification |archive-url=https://web.archive.org/web/20141222225653/http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&c=1&f=11179&p=1 |archive-date=22 December 2014 |url-status=live}}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Čas |- !style="text-align:center"| 1 | {{flagathlete|[[Donato Zampini]]|ITA}} [[Image:Jersey white.svg|20px|alt=A white jersey]] |align="right"| {{nowrap|114h 47' 12"}} |- !style="text-align:center"| 2 | {{flagathlete|[[Giacomo Zampieri]]|ITA}} |align="right"| + 8' 23" |- !style="text-align:center"| 3 | {{flagathlete|[[Giovanni Roma]]|ITA}} |align="right"| + 13' 28" |- !style="text-align:center"| 4 | {{flagathlete|[[Vittorio Rossello]]|ITA}} |align="right"| + 14' 00" |- !style="text-align:center"| 5 | {{flagathlete|[[Arrigo Padovan]]|ITA}} |align="right"| + 15' 28" |- !style="text-align:center"| 6 | {{flagathlete|[[Elio Brasola]]|ITA}} |align="right"| + 17' 33" |- !style="text-align:center"| 7 | {{flagathlete|[[Nino Defilippis]]|ITA}} |align="right"| + 22' 08" |- !style="text-align:center"| 8 | {{flagathlete|[[Carlo Clerici]]|SUI}} |align="right"| + 25' 00" |- |} {{column}} === Gorski seštevek === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–4)<ref name="LS GPM Final">{{navedi novice |url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,4/articleid,0048_01_1952_0135_0004_12375295/ |title=Scalata in comitiva dei valichi alpini e vittoria di Schaer al traguardo di Verbania |language=it |date=8 June 1952 |page=4 |newspaper=La Stampa |publisher=Editrice La Stampa |access-date=27 May 2012|format=PDF|trans-title=Climbing in a group of Alpine passes and Schaer victory at the finish line of Verbania}}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- | 1 | {{flagathlete|[[Raphaël Géminiani]]|FRA}} | {{ct|Bianchi|1952}} |align="right"| 31 |- | 2 | {{flagathlete|[[Fausto Coppi]]|ITA}} [[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=Pink jersey]] | {{ct|Bianchi|1952}} |align="right"| 28 |- | 3 | {{flagathlete|[[Gino Bartali]]|ITA}} | {{ct|Bartali|1952}} |align="right"| 23 |- | 4 | {{flagathlete|[[Giancarlo Astrua]]|ITA}} | {{ct|Atala|1952}} |align="right"| 16 |} {{columns-end}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1-3)<ref name="CDS T Fin"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- | 1 | {{ct|Bianchi|1952}} |align="right"| {{nowrap|344h 56' 35"}} |- | 2 | {{ct|Bottecchia|1952}} |align="right"| + 4' 25" |- | 3 | {{ct|Legnano|1952}} |align="right"| + 11' 24" |- |} == Sklici == {{sklici}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|1952]] [[Kategorija:1952 v športu]] 8wrg46oaxcmpifgh5khewkihgiisymi 0 551502 6760050 6660059 2026-10-03T16:49:15Z VidicK01 193275 prestop v LSV Antona Ropa 6760050 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Mojca Šetinc Pašek |image=<!--WD--> |order=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start=13. maj 2022 |term_end=10. april 2026 |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |occupation=<!-- WD --> |alma_mater= |party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] (2022–2023)<br>[[Socialni demokrati|SD]] (2025–2026)<br>[[Ljubljana smo vsi]] (2026– ) |spouse=Mile Šetinc (por. 2007) |children=1 }} '''Mojca Šetinc Pašek''' (rojena '''Pašek'''), [[Slovenci|slovenska]] [[Seznam slovenskih politikov|političarka]] in nekdanja [[novinarka]], * [[9. marec]] [[1972]], [[Maribor]]. Med letoma 1996 in 2022 je bila novinarka [[Radiotelevizija Slovenija|Televizije Slovenije]], od 13. maja 2022 pa je poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], kjer je del [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. Iz stranke [[Gibanje Svoboda]] je bila izključena 24. oktobra 2023. Dve leti kasneje, septembra 2025 se je priključila [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanski skupini Socialnih demokratov]]. Od oktobra 2026 je članica nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]]. == Izobrazba == Maturirala je na takratni Srednji družboslovni šoli Maribor (danes [[Prva gimnazija Maribor]]). Leta 1996 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani]].<ref name=":3" /> == Novinarstvo == Istega leta se je kot novinarka zaposlila na mariborskem centru [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kjer je delovala tako za radio kot za televizijo. Leta 1998 je postala novinarka in komentatorka Radia Slovenija v [[Ljubljana|Ljubljani]], leta 2001 pa prestopila na Televizijo Slovenija. Novinarka je ostala do vstopa v politiko leta 2022.<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P407|title=Mojca Šetinc Pašek|accessdate=5. november 2023|website=Državni zbor Republike Slovenije|archive-date=2023-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20231105213220/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P407|url-status=dead}}</ref> == Politika == === Gibanje Svoboda === Konec februarja 2022 je Mojca Šetinc Pašek potrdila informacijo, da vstopa v [[Politika|politiko]]. Postala je članica takrat novoustanovljene stranke [[Gibanje Svoboda]] Roberta Goloba in ob tem dejala, da je dobila povabilo več strank.<ref>{{Navedi splet|title=Novinarka RTV po sodnem boju z Janšo pod okrilje Roberta Goloba|url=https://siol.net/novice/slovenija/mojca-setinc-pasek-vstopa-v-politiko-573773|website=siol.net|accessdate=2023-11-05|language=sl|date=25. februar 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novinarka se v boj z Janšo podaja tudi na političnem parketu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/novinarka-se-v-boj-z-janso-podaja-tudi-na-politicnem-parketu/|website=slovenskenovice.si|accessdate=2023-11-05|language=sl-si|date=26. februar 2022}}</ref> Kot kandidatka je nastopila v volilnem okraju Ljubljana Vič - Rudnik 2 in bila izvoljena za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije. Postala je predsednica Preiskovalne komisije o domnevnem nezakonitem financiranju političnih strank pred in med državnozborskimi volitvami leta 2022. Kot razlog za vstop v politiko je navedla, da »''je bilo v času prejšnje Janševe vlade dovolj zlorabljanja oblasti, sesuvanja ustave in pravne države, blatenja in diskreditiranja. Ker si preprosto zaslužimo boljšo državo''.«<ref>{{Navedi splet|title=LJUBLJANA VIČ – RUDNIK 2 : Mojca Pašek Šetinc|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mojca-pasek-setinc/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-11-06|language=sl-SI|archive-date=2023-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106213102/https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mojca-pasek-setinc/|url-status=dead}}</ref> Jeseni 2023 je bila Mojca Šetinc Pašek kritična do ravnanj takratne ministrice za javno upravo [[Sanja Ajanović Hovnik|Sanje Ajanović Hovnik]], ki ji je bil očitan domnevni primer korupcije, ter do obrambnega ministra [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] zaradi razpisa za vojaško resničnostno oddajo.<ref>{{Navedi splet|title=Afere ministrice Sanje Ajanović Hovnik v koaliciji sprožajo "slab priokus"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/afere-ministrice-sanje-ajanovic-hovnik-v-koaliciji-sprozajo-slab-priokus/|website=N1|date=2023-10-05|accessdate=2023-11-05|language=sl-SI|first=M. V.|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zaradi resničnostnega šova besedni spopad med poslanko Svobode in ministrom|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaradi-resnicnostnega-sova-besedni-spopad-med-ministrom-in-poslanko-svobode/|website=N1|date=2023-10-19|accessdate=2023-11-05|language=sl-SI|first=N.|last=P}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Za Mojco Šetinc Pašek je &quot;stvar jasna&quot;. S Šarcem enako kot z Ajanovič Hovnik|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6531103fddf8b/za-mojco-setinc-pasek-je-stvar-jasna-s-sarcem-enako-kot-z-ajanovic-hovnik|website=Novice Svet24|accessdate=2023-11-05|language=sl}}</ref> 24. oktobra 2023 jo je svet stranke Gibanje Svoboda izključil iz stranke.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V Svobodi smo in bomo enotni|url=https://gibanjesvoboda.si/novica/v-svobodi-smo-in-bomo-enotni/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-11-05|language=sl-SI|date=25. oktober 2023}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Preobrat: Mojca Šetinc Pašek izključena, Klakočar Zupančič pa ostaja na položaju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/gibanje-svoboda-sestankuje-kaksna-bo-usoda-urske-klakocar-zupancic/|website=N1|date=2023-10-24|accessdate=2023-11-05|language=sl-SI|last=}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Iz Gibanja Svoboda izključili poslanko Mojco Pašek Šetinc in Roberta Pavšiča|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/izjava-po-seji-stranke-gibanje-svoboda/|website=delo.si|accessdate=2023-11-05|language=sl-si|date=24. oktober 2023}}</ref> Istočasno je svet stranke izključil tudi [[Robert Pavšič|Roberta Pavšiča]], saj da sta člana "delovala izrazito v škodo stranke".<ref name=":2" /> Mojca Šetinc Pašek se je odzvala, da je o izključitvi izvedela iz medijev, a da bo ostala članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Šetinc Pašek tudi po izključitvi iz stranke ostaja poslanka Svobode|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/setinc-pasek-tudi-po-izkljucitvi-iz-stranke-ostaja-poslanka-svobode/686082|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-05|language=sl|first=M.|last=Z|date=25. oktober 2023}}</ref> 28. novembra je izstopila tudi iz poslanske skupine in postala samostojna poslanka.<ref>{{navedi novice |title=Mojca Šetinc Pašek: Od danes naprej sem samostojna poslanka |date=2023-11-28 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mojca-setinc-pasek-od-danes-naprej-sem-samostojna-poslanka/689776 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> === Evropske volitve 2024 === Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidirala na listi stranke [[Zeleni Slovenije]], kjer sta kandidirala tudi [[Klemen Grošelj]] kot nosilec liste ter predvideni nosilec liste Gibanja Svoboda, [[Aleksander Merlo]].<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj, med kandidati tudi Mojca Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/nosilec-liste-zelenih-slovenije-klemen-groselj-med-kandidati-tudi-mojca-setinc-pasek/707581|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Stranki preboj v Evropski parlament ni uspel, Šetinc Paškova pa je dobila 701 preferenčni glas volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> === Prestop v SD === Septembra 2025 je zaokrožila informacija, da naj bi se Šetinc Pašek pridružila stranki [[Socialni demokrati]].<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Han in Mojca Šetinc Pašek pred dogovorom o prestopu|url=https://info360.si/politika/matjaz-han-in-mojca-setinc-pasek-pred-dogovorom-o-prestopu/|website=Info360.si|accessdate=2025-09-20|language=sl}}</ref> Prestop je poslanka kmalu potrdila, poslanski skupini SD se je pridružila 22. septembra, s čimer se je ta povečala na osem poslancev.<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Šetinc Pašek potrdila prestop v poslansko skupino SD. Iz Svobode že prve pripombe|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanska-skupina-sd-se-bo-povecala-mojca-setinc-pasek-za-n1-potrdila-skorajsnji-prestop/|website=n1info.si|accessdate=2025-09-20|language=sl}}</ref> Naslednjega dne, 23. septembra, je tudi uradno vstopila v stranko.<ref>{{Navedi splet|title=Šetinc Pašek po vstopu v SD nad Goloba: Vesela sem, da je pet mesecev pred volitvami spregledal |url=https://n1info.si/novice/slovenija/setinc-pasek-po-vstopu-v-sd-nad-goloba-vesela-sem-da-je-pet-mesecev-pred-volitvami-spregledal/|website=n1info.si|accessdate=2025-09-23|language=sl}}</ref> Na listi SD je kandidirala tudi na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. V okraju Ljubljana Vič Rudnik III je prejela 848 oziroma 7 odstotkov glasov za poslanko in ni bila izvoljena.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|accessdate=2026-10-03|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{navedi novice |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-23 |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |accessdate=2026-04-13}}</ref> S tem se je vrnila na RTV Slovenija, kjer ji je skladno z zakonom zaposlitev v času poslanske funkcije mirovala.<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Šetinc Pašek ni bila izvoljena v državni zbor in se je že vrnila na RTVS. Kaj bo tam delala?|url=https://vecer.com/slovenija/mojca-setinc-pasek-ni-bila-izvoljena-v-drzavni-zbor-in-se-je-ze-vrnila-na-rtvs-kaj-bo-tam-delala-10411954|website=Večer|date=2026-04-15|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanja poslanka Mojca Šetinc Pašek se je že vrnila na RTV Slovenija|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nekdanja-poslanka-mojca-setinc-pasek-se-je-ze-vrnila-na-rtv-slovenija|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref> === Ljubljana smo vsi === V sredini septembra 2026 je Šetinc Paškova SD javno pozvala, naj za [[Župan Ljubljane|župana Ljubljane]] podpre nekdanjega premierja [[Anton Rop|Antona Ropa]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> 3. oktobra je ob robu programskega kongresa prestopila v stranko [[Ljubljana smo vsi]], ki sta jo Rop in [[Urška Klakočar Zupančič]] ustanovila pred [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026|ljubljanskimi lokalnimi volitvami]].<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-10-03 |title=Mojca Š. Pašek izstopila iz SD in se včlanila v stranko Ljubljana smo vsi |url=https://info360.si/politika/mojca-s-pasek-izstopila-iz-sd-in-se-vclanila-v-stranko-ljubljana-smo-vsi/ |access-date=2026-10-03 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> == Kontroverze == === Odškodninska tožba in zasebna kazenska ovadba proti Janezu Janši === 21. marca 2016 je [[Janez Janša]] na svojem [[twitter]] profilu zapisal: "''Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov. #ZvodnikMilan''." kot reakcijo na poročanje Eugenije Carl, da so se med člani Facebook strani Legija smrti znašli tudi vidni člani SDS. 8. aprila istega leta sta Pašek Šetinčeva in Carlova proti njemu vložili zasebno kazensko tožbo. Najeli sta Odvetniško družbo Zdolšek.<ref>{{Navedi splet|title=Carlova in Šetinc Paškova v tožbo proti Janši zaradi razžalitve|url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/166868|website=IUS-INFO|accessdate=2023-11-06|language=sl|date=8. april 2016|last=STA}}</ref> Poleg tega sta ga tožili za odškodnino in oktobra 2016 je Okrajno sodišče v Velenju razsodilo, da mora Janša vsaki plačati 6000 evrov odškodnine.<ref>{{Navedi splet|title=Sporen tvit: Janša mora plačati zaradi “odsluženih prostitutk”|url=https://www.dnevnik.si/1042753704|website=Dnevnik|date=27. oktober 2016|accessdate=2023-11-06|last=Tanackovič|first=Tatjana|archive-date=2023-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106213103/https://www.dnevnik.si/1042753704|url-status=dead}}</ref> Velenjsko okrajno sodišče je leta 2017 zavrnilo pritožbo Janše, ki ga je zastopal [[Franci Matoz]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša bo moral plačati: sodišče zavrnilo njegovo pritožbo tudi v primeru Mojce Šetinc Pašek|url=https://www.dnevnik.si/1042782503|website=Dnevnik|date=24. avgust 2017|accessdate=2023-11-06|last=Potočnik|first=Aljaž}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2019 Višje sodišče v Celju potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča v primeru Šetinc Paškove, zadevo Carlove pa je vrnilo na prvo stopnjo v ponovno presojo.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša mora novinarki RTV plačati 6000 evrov|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-jansa-mora-novinarki-rtv-placati-6000-evrov/|website=delo.si|accessdate=2023-11-06|language=sl-si|date=8. januar 2019|last=Hanžič|first=Sandra}}</ref> Leta 2020 je [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče]] ugodilo zahtevi za revizijo postopka, v katerem je celjsko višje sodišče pritrdilo Šetinc Paškovi in sodbo spremenilo tako, da se njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrne.<ref>{{Navedi splet|title=Vrhovno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek novinarke, ki jo je razžalil Janez Janša|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrhovno-sodisce-zavrnilo-sodbo-v-tozbi-novinarke-ki-jo-je-razzalil-janez-jansa.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-06|date=6. maj 2020}}</ref> Šetinc Paškova se je na to odločitev pritožila.<ref>{{Navedi splet|title=Novinarka Šetinc Pašek zaradi Janševega tvita vložila pritožbo na ustavno sodišče|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/novinarka-setinc-pasek-zaradi-jansevega-tvita-vlozila-pritozbo-na-ustavno-sodisce/526552|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-06|language=sl|first=La|last=Da|date=9. junij 2020}}</ref> Vrhovno sodišče se je v primeru Carlove odločilo drugače in potrdilo plačilo odškodnine.<ref>{{Navedi splet|title=Vrhovno sodišče ni pritrdilo Janši v primeru razžalitve novinarke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrhovno-sodisce-ni-pritrdilo-jansi-v-primeru-razzalitve-novinarke/|website=N1|date=2021-09-15|accessdate=2023-11-06|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Leta 2022 je Okrožno sodišče v Celju Janši za dve kaznivi dejanji razžalitve izreklo tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Dva meseca do zastaranja v zadevi "prostitutke" – bo Janša sploh prevzel sodbo?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/dva-meseca-do-zastaranja-v-zadevi-prostitutke-bo-jansa-sploh-prevzel-sodbo/|website=N1|date=2022-03-29|accessdate=2023-11-06|language=sl-SI|first=M. R. , S.|last=N}}</ref> Dan pred zastaranjem, ki bi bilo 24. maja 2022, je Višje sodišče v Celju potrdilio obsodbo prvostopenjskega sodišča.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša pravnomočno obsojen zaradi žaljivega tvita|url=https://www.delo.si/novice/crna-kronika/janez-jansa-pravnomocno-obsojen-zaradi-zaljivega-tvita/|website=delo.si|accessdate=2023-11-06|language=sl-si|date=24. maj 2022|last=Kuralt|first=Špela}}</ref><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Višje sodišče potrdilo obsodbo Janše zaradi tvita o novinarkah|url=https://siol.net/novice/slovenija/visje-sodisce-jansa-je-kriv-580111|website=siol.net|accessdate=2023-11-06|language=sl|date=24. maj 2022}}</ref> == Zasebno == Leta 2007 se je poročila z lobistom [[Mile Šetinc|Miletom Šetincem]], nekdanjim predsednikom sveta [[LDS]]. Imata sina.<ref>{{Navedi splet|title=Praznovala sta deseto obletnico poroke|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/praznovala-sta-deseto-obletnico-poroke-602173|website=odkrito.svet24.si|accessdate=2023-11-06|language=sl|date=28. oktober 2017|archive-date=2023-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106213103/https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/praznovala-sta-deseto-obletnico-poroke-602173|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Mile Šetinc predsednik sveta LDS|url=https://www.sta.si/1013941/mile-setinc-predsednik-sveta-lds|website=www.sta.si|accessdate=2023-11-06|date=16. april 1992}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je tudi Mile Šetinc kupil hišo z gotovino neznanega izvora?|url=https://novice.svet24.si/clanek/slovenija/581b352f65137/je-tudi-mile-setinc-kupil-hiso-z-gotovino-neznanega-izvora|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-11-06|language=sl|date=2. december 2011|last=Šurla|first=Silvester|archive-date=2023-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106213103/https://novice.svet24.si/clanek/slovenija/581b352f65137/je-tudi-mile-setinc-kupil-hiso-z-gotovino-neznanega-izvora|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P407 Profil na spletnih straneh Državnega zbora Republike Slovenije] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski novinarji|Šetinc Pašek, Mojca]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Šetinc Pašek, Mojca]] {{DEFAULTSORT:Šetinc_Pašek, Mojca}} [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Bivši člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] az9snja5u8qnzavasrgg4zy6lxm8824 6760051 6760050 2026-10-03T16:50:19Z VidicK01 193275 slovnica 6760051 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Mojca Šetinc Pašek |image=<!--WD--> |order=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start=13. maj 2022 |term_end=10. april 2026 |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |occupation=<!-- WD --> |alma_mater= |party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] (2022–2023)<br>[[Socialni demokrati|SD]] (2025–2026)<br>[[Ljubljana smo vsi]] (2026– ) |spouse=Mile Šetinc (por. 2007) |children=1 }} '''Mojca Šetinc Pašek''' (rojena '''Pašek'''), [[Slovenci|slovenska]] [[Seznam slovenskih politikov|političarka]] in nekdanja [[novinarka]], * [[9. marec]] [[1972]], [[Maribor]]. Med letoma 1996 in 2022 je bila novinarka [[Radiotelevizija Slovenija|Televizije Slovenije]], od 13. maja 2022 pa je poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], kjer je del [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. Iz stranke [[Gibanje Svoboda]] je bila izključena 24. oktobra 2023. Dve leti kasneje, septembra 2025 se je priključila [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanski skupini Socialnih demokratov]]. Od oktobra 2026 je članica nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]]. == Izobrazba == Maturirala je na takratni Srednji družboslovni šoli Maribor (danes [[Prva gimnazija Maribor]]). Leta 1996 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani]].<ref name=":3" /> == Novinarstvo == Istega leta se je kot novinarka zaposlila na mariborskem centru [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kjer je delovala tako za radio kot za televizijo. Leta 1998 je postala novinarka in komentatorka Radia Slovenija v [[Ljubljana|Ljubljani]], leta 2001 pa prestopila na Televizijo Slovenija. Novinarka je ostala do vstopa v politiko leta 2022.<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P407|title=Mojca Šetinc Pašek|accessdate=5. november 2023|website=Državni zbor Republike Slovenije|archive-date=2023-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20231105213220/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P407|url-status=dead}}</ref> == Politika == === Gibanje Svoboda === Konec februarja 2022 je Mojca Šetinc Pašek potrdila informacijo, da vstopa v [[Politika|politiko]]. Postala je članica takrat novoustanovljene stranke [[Gibanje Svoboda]] Roberta Goloba in ob tem dejala, da je dobila povabilo več strank.<ref>{{Navedi splet|title=Novinarka RTV po sodnem boju z Janšo pod okrilje Roberta Goloba|url=https://siol.net/novice/slovenija/mojca-setinc-pasek-vstopa-v-politiko-573773|website=siol.net|accessdate=2023-11-05|language=sl|date=25. februar 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novinarka se v boj z Janšo podaja tudi na političnem parketu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/novinarka-se-v-boj-z-janso-podaja-tudi-na-politicnem-parketu/|website=slovenskenovice.si|accessdate=2023-11-05|language=sl-si|date=26. februar 2022}}</ref> Kot kandidatka je nastopila v volilnem okraju Ljubljana Vič - Rudnik 2 in bila izvoljena za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije. Postala je predsednica Preiskovalne komisije o domnevnem nezakonitem financiranju političnih strank pred in med državnozborskimi volitvami leta 2022. Kot razlog za vstop v politiko je navedla, da »''je bilo v času prejšnje Janševe vlade dovolj zlorabljanja oblasti, sesuvanja ustave in pravne države, blatenja in diskreditiranja. Ker si preprosto zaslužimo boljšo državo''.«<ref>{{Navedi splet|title=LJUBLJANA VIČ – RUDNIK 2 : Mojca Pašek Šetinc|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mojca-pasek-setinc/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-11-06|language=sl-SI|archive-date=2023-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106213102/https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mojca-pasek-setinc/|url-status=dead}}</ref> Jeseni 2023 je bila Mojca Šetinc Pašek kritična do ravnanj takratne ministrice za javno upravo [[Sanja Ajanović Hovnik|Sanje Ajanović Hovnik]], ki ji je bil očitan domnevni primer korupcije, ter do obrambnega ministra [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] zaradi razpisa za vojaško resničnostno oddajo.<ref>{{Navedi splet|title=Afere ministrice Sanje Ajanović Hovnik v koaliciji sprožajo "slab priokus"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/afere-ministrice-sanje-ajanovic-hovnik-v-koaliciji-sprozajo-slab-priokus/|website=N1|date=2023-10-05|accessdate=2023-11-05|language=sl-SI|first=M. V.|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zaradi resničnostnega šova besedni spopad med poslanko Svobode in ministrom|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaradi-resnicnostnega-sova-besedni-spopad-med-ministrom-in-poslanko-svobode/|website=N1|date=2023-10-19|accessdate=2023-11-05|language=sl-SI|first=N.|last=P}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Za Mojco Šetinc Pašek je &quot;stvar jasna&quot;. S Šarcem enako kot z Ajanovič Hovnik|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6531103fddf8b/za-mojco-setinc-pasek-je-stvar-jasna-s-sarcem-enako-kot-z-ajanovic-hovnik|website=Novice Svet24|accessdate=2023-11-05|language=sl}}</ref> 24. oktobra 2023 jo je svet stranke Gibanje Svoboda izključil iz stranke.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V Svobodi smo in bomo enotni|url=https://gibanjesvoboda.si/novica/v-svobodi-smo-in-bomo-enotni/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-11-05|language=sl-SI|date=25. oktober 2023}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Preobrat: Mojca Šetinc Pašek izključena, Klakočar Zupančič pa ostaja na položaju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/gibanje-svoboda-sestankuje-kaksna-bo-usoda-urske-klakocar-zupancic/|website=N1|date=2023-10-24|accessdate=2023-11-05|language=sl-SI|last=}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Iz Gibanja Svoboda izključili poslanko Mojco Pašek Šetinc in Roberta Pavšiča|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/izjava-po-seji-stranke-gibanje-svoboda/|website=delo.si|accessdate=2023-11-05|language=sl-si|date=24. oktober 2023}}</ref> Istočasno je svet stranke izključil tudi [[Robert Pavšič|Roberta Pavšiča]], saj da sta člana "delovala izrazito v škodo stranke".<ref name=":2" /> Mojca Šetinc Pašek se je odzvala, da je o izključitvi izvedela iz medijev, a da bo ostala članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Šetinc Pašek tudi po izključitvi iz stranke ostaja poslanka Svobode|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/setinc-pasek-tudi-po-izkljucitvi-iz-stranke-ostaja-poslanka-svobode/686082|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-05|language=sl|first=M.|last=Z|date=25. oktober 2023}}</ref> 28. novembra je izstopila tudi iz poslanske skupine in postala samostojna poslanka.<ref>{{navedi novice |title=Mojca Šetinc Pašek: Od danes naprej sem samostojna poslanka |date=2023-11-28 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mojca-setinc-pasek-od-danes-naprej-sem-samostojna-poslanka/689776 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> === Evropske volitve 2024 === Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidirala na listi stranke [[Zeleni Slovenije]], kjer sta kandidirala tudi [[Klemen Grošelj]] kot nosilec liste ter predvideni nosilec liste Gibanja Svoboda, [[Aleksander Merlo]].<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj, med kandidati tudi Mojca Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/nosilec-liste-zelenih-slovenije-klemen-groselj-med-kandidati-tudi-mojca-setinc-pasek/707581|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Stranki preboj v Evropski parlament ni uspel, Šetinc Paškova pa je dobila 701 preferenčni glas volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> === Prestop v SD === Septembra 2025 je zaokrožila informacija, da naj bi se Šetinc Pašek pridružila stranki [[Socialni demokrati]].<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Han in Mojca Šetinc Pašek pred dogovorom o prestopu|url=https://info360.si/politika/matjaz-han-in-mojca-setinc-pasek-pred-dogovorom-o-prestopu/|website=Info360.si|accessdate=2025-09-20|language=sl}}</ref> Prestop je poslanka kmalu potrdila, poslanski skupini SD se je pridružila 22. septembra, s čimer se je ta povečala na osem poslancev.<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Šetinc Pašek potrdila prestop v poslansko skupino SD. Iz Svobode že prve pripombe|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanska-skupina-sd-se-bo-povecala-mojca-setinc-pasek-za-n1-potrdila-skorajsnji-prestop/|website=n1info.si|accessdate=2025-09-20|language=sl}}</ref> Naslednjega dne, 23. septembra, je tudi uradno vstopila v stranko.<ref>{{Navedi splet|title=Šetinc Pašek po vstopu v SD nad Goloba: Vesela sem, da je pet mesecev pred volitvami spregledal |url=https://n1info.si/novice/slovenija/setinc-pasek-po-vstopu-v-sd-nad-goloba-vesela-sem-da-je-pet-mesecev-pred-volitvami-spregledal/|website=n1info.si|accessdate=2025-09-23|language=sl}}</ref> Na listi SD je kandidirala tudi na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. V okraju Ljubljana Vič Rudnik III je prejela 848 oziroma 7 odstotkov glasov in za poslanko ni bila izvoljena.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|accessdate=2026-10-03|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{navedi novice |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-23 |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |accessdate=2026-04-13}}</ref> S tem se je vrnila na RTV Slovenija, kjer ji je skladno z zakonom zaposlitev v času poslanske funkcije mirovala.<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Šetinc Pašek ni bila izvoljena v državni zbor in se je že vrnila na RTVS. Kaj bo tam delala?|url=https://vecer.com/slovenija/mojca-setinc-pasek-ni-bila-izvoljena-v-drzavni-zbor-in-se-je-ze-vrnila-na-rtvs-kaj-bo-tam-delala-10411954|website=Večer|date=2026-04-15|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanja poslanka Mojca Šetinc Pašek se je že vrnila na RTV Slovenija|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nekdanja-poslanka-mojca-setinc-pasek-se-je-ze-vrnila-na-rtv-slovenija|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref> === Ljubljana smo vsi === V sredini septembra 2026 je Šetinc Paškova SD javno pozvala, naj za [[Župan Ljubljane|župana Ljubljane]] podpre nekdanjega premierja [[Anton Rop|Antona Ropa]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> 3. oktobra je ob robu programskega kongresa prestopila v stranko [[Ljubljana smo vsi]], ki sta jo Rop in [[Urška Klakočar Zupančič]] ustanovila pred [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026|ljubljanskimi lokalnimi volitvami]].<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-10-03 |title=Mojca Š. Pašek izstopila iz SD in se včlanila v stranko Ljubljana smo vsi |url=https://info360.si/politika/mojca-s-pasek-izstopila-iz-sd-in-se-vclanila-v-stranko-ljubljana-smo-vsi/ |access-date=2026-10-03 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> == Kontroverze == === Odškodninska tožba in zasebna kazenska ovadba proti Janezu Janši === 21. marca 2016 je [[Janez Janša]] na svojem [[twitter]] profilu zapisal: "''Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov. #ZvodnikMilan''." kot reakcijo na poročanje Eugenije Carl, da so se med člani Facebook strani Legija smrti znašli tudi vidni člani SDS. 8. aprila istega leta sta Pašek Šetinčeva in Carlova proti njemu vložili zasebno kazensko tožbo. Najeli sta Odvetniško družbo Zdolšek.<ref>{{Navedi splet|title=Carlova in Šetinc Paškova v tožbo proti Janši zaradi razžalitve|url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/166868|website=IUS-INFO|accessdate=2023-11-06|language=sl|date=8. april 2016|last=STA}}</ref> Poleg tega sta ga tožili za odškodnino in oktobra 2016 je Okrajno sodišče v Velenju razsodilo, da mora Janša vsaki plačati 6000 evrov odškodnine.<ref>{{Navedi splet|title=Sporen tvit: Janša mora plačati zaradi “odsluženih prostitutk”|url=https://www.dnevnik.si/1042753704|website=Dnevnik|date=27. oktober 2016|accessdate=2023-11-06|last=Tanackovič|first=Tatjana|archive-date=2023-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106213103/https://www.dnevnik.si/1042753704|url-status=dead}}</ref> Velenjsko okrajno sodišče je leta 2017 zavrnilo pritožbo Janše, ki ga je zastopal [[Franci Matoz]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša bo moral plačati: sodišče zavrnilo njegovo pritožbo tudi v primeru Mojce Šetinc Pašek|url=https://www.dnevnik.si/1042782503|website=Dnevnik|date=24. avgust 2017|accessdate=2023-11-06|last=Potočnik|first=Aljaž}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2019 Višje sodišče v Celju potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča v primeru Šetinc Paškove, zadevo Carlove pa je vrnilo na prvo stopnjo v ponovno presojo.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša mora novinarki RTV plačati 6000 evrov|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-jansa-mora-novinarki-rtv-placati-6000-evrov/|website=delo.si|accessdate=2023-11-06|language=sl-si|date=8. januar 2019|last=Hanžič|first=Sandra}}</ref> Leta 2020 je [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče]] ugodilo zahtevi za revizijo postopka, v katerem je celjsko višje sodišče pritrdilo Šetinc Paškovi in sodbo spremenilo tako, da se njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrne.<ref>{{Navedi splet|title=Vrhovno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek novinarke, ki jo je razžalil Janez Janša|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrhovno-sodisce-zavrnilo-sodbo-v-tozbi-novinarke-ki-jo-je-razzalil-janez-jansa.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-06|date=6. maj 2020}}</ref> Šetinc Paškova se je na to odločitev pritožila.<ref>{{Navedi splet|title=Novinarka Šetinc Pašek zaradi Janševega tvita vložila pritožbo na ustavno sodišče|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/novinarka-setinc-pasek-zaradi-jansevega-tvita-vlozila-pritozbo-na-ustavno-sodisce/526552|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-06|language=sl|first=La|last=Da|date=9. junij 2020}}</ref> Vrhovno sodišče se je v primeru Carlove odločilo drugače in potrdilo plačilo odškodnine.<ref>{{Navedi splet|title=Vrhovno sodišče ni pritrdilo Janši v primeru razžalitve novinarke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrhovno-sodisce-ni-pritrdilo-jansi-v-primeru-razzalitve-novinarke/|website=N1|date=2021-09-15|accessdate=2023-11-06|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Leta 2022 je Okrožno sodišče v Celju Janši za dve kaznivi dejanji razžalitve izreklo tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Dva meseca do zastaranja v zadevi "prostitutke" – bo Janša sploh prevzel sodbo?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/dva-meseca-do-zastaranja-v-zadevi-prostitutke-bo-jansa-sploh-prevzel-sodbo/|website=N1|date=2022-03-29|accessdate=2023-11-06|language=sl-SI|first=M. R. , S.|last=N}}</ref> Dan pred zastaranjem, ki bi bilo 24. maja 2022, je Višje sodišče v Celju potrdilio obsodbo prvostopenjskega sodišča.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša pravnomočno obsojen zaradi žaljivega tvita|url=https://www.delo.si/novice/crna-kronika/janez-jansa-pravnomocno-obsojen-zaradi-zaljivega-tvita/|website=delo.si|accessdate=2023-11-06|language=sl-si|date=24. maj 2022|last=Kuralt|first=Špela}}</ref><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Višje sodišče potrdilo obsodbo Janše zaradi tvita o novinarkah|url=https://siol.net/novice/slovenija/visje-sodisce-jansa-je-kriv-580111|website=siol.net|accessdate=2023-11-06|language=sl|date=24. maj 2022}}</ref> == Zasebno == Leta 2007 se je poročila z lobistom [[Mile Šetinc|Miletom Šetincem]], nekdanjim predsednikom sveta [[LDS]]. Imata sina.<ref>{{Navedi splet|title=Praznovala sta deseto obletnico poroke|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/praznovala-sta-deseto-obletnico-poroke-602173|website=odkrito.svet24.si|accessdate=2023-11-06|language=sl|date=28. oktober 2017|archive-date=2023-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106213103/https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/praznovala-sta-deseto-obletnico-poroke-602173|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Mile Šetinc predsednik sveta LDS|url=https://www.sta.si/1013941/mile-setinc-predsednik-sveta-lds|website=www.sta.si|accessdate=2023-11-06|date=16. april 1992}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je tudi Mile Šetinc kupil hišo z gotovino neznanega izvora?|url=https://novice.svet24.si/clanek/slovenija/581b352f65137/je-tudi-mile-setinc-kupil-hiso-z-gotovino-neznanega-izvora|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-11-06|language=sl|date=2. december 2011|last=Šurla|first=Silvester|archive-date=2023-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106213103/https://novice.svet24.si/clanek/slovenija/581b352f65137/je-tudi-mile-setinc-kupil-hiso-z-gotovino-neznanega-izvora|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P407 Profil na spletnih straneh Državnega zbora Republike Slovenije] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski novinarji|Šetinc Pašek, Mojca]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Šetinc Pašek, Mojca]] {{DEFAULTSORT:Šetinc_Pašek, Mojca}} [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Bivši člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] faknd93bl8m18trg399hy6wqmsn9ydx 6760052 6760051 2026-10-03T16:50:23Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]]; dodal [[Kategorija:Bivši člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6760052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Mojca Šetinc Pašek |image=<!--WD--> |order=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start=13. maj 2022 |term_end=10. april 2026 |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |occupation=<!-- WD --> |alma_mater= |party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] (2022–2023)<br>[[Socialni demokrati|SD]] (2025–2026)<br>[[Ljubljana smo vsi]] (2026– ) |spouse=Mile Šetinc (por. 2007) |children=1 }} '''Mojca Šetinc Pašek''' (rojena '''Pašek'''), [[Slovenci|slovenska]] [[Seznam slovenskih politikov|političarka]] in nekdanja [[novinarka]], * [[9. marec]] [[1972]], [[Maribor]]. Med letoma 1996 in 2022 je bila novinarka [[Radiotelevizija Slovenija|Televizije Slovenije]], od 13. maja 2022 pa je poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], kjer je del [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. Iz stranke [[Gibanje Svoboda]] je bila izključena 24. oktobra 2023. Dve leti kasneje, septembra 2025 se je priključila [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanski skupini Socialnih demokratov]]. Od oktobra 2026 je članica nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]]. == Izobrazba == Maturirala je na takratni Srednji družboslovni šoli Maribor (danes [[Prva gimnazija Maribor]]). Leta 1996 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani]].<ref name=":3" /> == Novinarstvo == Istega leta se je kot novinarka zaposlila na mariborskem centru [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kjer je delovala tako za radio kot za televizijo. Leta 1998 je postala novinarka in komentatorka Radia Slovenija v [[Ljubljana|Ljubljani]], leta 2001 pa prestopila na Televizijo Slovenija. Novinarka je ostala do vstopa v politiko leta 2022.<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P407|title=Mojca Šetinc Pašek|accessdate=5. november 2023|website=Državni zbor Republike Slovenije|archive-date=2023-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20231105213220/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P407|url-status=dead}}</ref> == Politika == === Gibanje Svoboda === Konec februarja 2022 je Mojca Šetinc Pašek potrdila informacijo, da vstopa v [[Politika|politiko]]. Postala je članica takrat novoustanovljene stranke [[Gibanje Svoboda]] Roberta Goloba in ob tem dejala, da je dobila povabilo več strank.<ref>{{Navedi splet|title=Novinarka RTV po sodnem boju z Janšo pod okrilje Roberta Goloba|url=https://siol.net/novice/slovenija/mojca-setinc-pasek-vstopa-v-politiko-573773|website=siol.net|accessdate=2023-11-05|language=sl|date=25. februar 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novinarka se v boj z Janšo podaja tudi na političnem parketu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/novinarka-se-v-boj-z-janso-podaja-tudi-na-politicnem-parketu/|website=slovenskenovice.si|accessdate=2023-11-05|language=sl-si|date=26. februar 2022}}</ref> Kot kandidatka je nastopila v volilnem okraju Ljubljana Vič - Rudnik 2 in bila izvoljena za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije. Postala je predsednica Preiskovalne komisije o domnevnem nezakonitem financiranju političnih strank pred in med državnozborskimi volitvami leta 2022. Kot razlog za vstop v politiko je navedla, da »''je bilo v času prejšnje Janševe vlade dovolj zlorabljanja oblasti, sesuvanja ustave in pravne države, blatenja in diskreditiranja. Ker si preprosto zaslužimo boljšo državo''.«<ref>{{Navedi splet|title=LJUBLJANA VIČ – RUDNIK 2 : Mojca Pašek Šetinc|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mojca-pasek-setinc/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-11-06|language=sl-SI|archive-date=2023-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106213102/https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mojca-pasek-setinc/|url-status=dead}}</ref> Jeseni 2023 je bila Mojca Šetinc Pašek kritična do ravnanj takratne ministrice za javno upravo [[Sanja Ajanović Hovnik|Sanje Ajanović Hovnik]], ki ji je bil očitan domnevni primer korupcije, ter do obrambnega ministra [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] zaradi razpisa za vojaško resničnostno oddajo.<ref>{{Navedi splet|title=Afere ministrice Sanje Ajanović Hovnik v koaliciji sprožajo "slab priokus"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/afere-ministrice-sanje-ajanovic-hovnik-v-koaliciji-sprozajo-slab-priokus/|website=N1|date=2023-10-05|accessdate=2023-11-05|language=sl-SI|first=M. V.|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zaradi resničnostnega šova besedni spopad med poslanko Svobode in ministrom|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaradi-resnicnostnega-sova-besedni-spopad-med-ministrom-in-poslanko-svobode/|website=N1|date=2023-10-19|accessdate=2023-11-05|language=sl-SI|first=N.|last=P}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Za Mojco Šetinc Pašek je &quot;stvar jasna&quot;. S Šarcem enako kot z Ajanovič Hovnik|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6531103fddf8b/za-mojco-setinc-pasek-je-stvar-jasna-s-sarcem-enako-kot-z-ajanovic-hovnik|website=Novice Svet24|accessdate=2023-11-05|language=sl}}</ref> 24. oktobra 2023 jo je svet stranke Gibanje Svoboda izključil iz stranke.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V Svobodi smo in bomo enotni|url=https://gibanjesvoboda.si/novica/v-svobodi-smo-in-bomo-enotni/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-11-05|language=sl-SI|date=25. oktober 2023}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Preobrat: Mojca Šetinc Pašek izključena, Klakočar Zupančič pa ostaja na položaju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/gibanje-svoboda-sestankuje-kaksna-bo-usoda-urske-klakocar-zupancic/|website=N1|date=2023-10-24|accessdate=2023-11-05|language=sl-SI|last=}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Iz Gibanja Svoboda izključili poslanko Mojco Pašek Šetinc in Roberta Pavšiča|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/izjava-po-seji-stranke-gibanje-svoboda/|website=delo.si|accessdate=2023-11-05|language=sl-si|date=24. oktober 2023}}</ref> Istočasno je svet stranke izključil tudi [[Robert Pavšič|Roberta Pavšiča]], saj da sta člana "delovala izrazito v škodo stranke".<ref name=":2" /> Mojca Šetinc Pašek se je odzvala, da je o izključitvi izvedela iz medijev, a da bo ostala članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Šetinc Pašek tudi po izključitvi iz stranke ostaja poslanka Svobode|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/setinc-pasek-tudi-po-izkljucitvi-iz-stranke-ostaja-poslanka-svobode/686082|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-05|language=sl|first=M.|last=Z|date=25. oktober 2023}}</ref> 28. novembra je izstopila tudi iz poslanske skupine in postala samostojna poslanka.<ref>{{navedi novice |title=Mojca Šetinc Pašek: Od danes naprej sem samostojna poslanka |date=2023-11-28 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mojca-setinc-pasek-od-danes-naprej-sem-samostojna-poslanka/689776 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> === Evropske volitve 2024 === Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidirala na listi stranke [[Zeleni Slovenije]], kjer sta kandidirala tudi [[Klemen Grošelj]] kot nosilec liste ter predvideni nosilec liste Gibanja Svoboda, [[Aleksander Merlo]].<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj, med kandidati tudi Mojca Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/nosilec-liste-zelenih-slovenije-klemen-groselj-med-kandidati-tudi-mojca-setinc-pasek/707581|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Stranki preboj v Evropski parlament ni uspel, Šetinc Paškova pa je dobila 701 preferenčni glas volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> === Prestop v SD === Septembra 2025 je zaokrožila informacija, da naj bi se Šetinc Pašek pridružila stranki [[Socialni demokrati]].<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Han in Mojca Šetinc Pašek pred dogovorom o prestopu|url=https://info360.si/politika/matjaz-han-in-mojca-setinc-pasek-pred-dogovorom-o-prestopu/|website=Info360.si|accessdate=2025-09-20|language=sl}}</ref> Prestop je poslanka kmalu potrdila, poslanski skupini SD se je pridružila 22. septembra, s čimer se je ta povečala na osem poslancev.<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Šetinc Pašek potrdila prestop v poslansko skupino SD. Iz Svobode že prve pripombe|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanska-skupina-sd-se-bo-povecala-mojca-setinc-pasek-za-n1-potrdila-skorajsnji-prestop/|website=n1info.si|accessdate=2025-09-20|language=sl}}</ref> Naslednjega dne, 23. septembra, je tudi uradno vstopila v stranko.<ref>{{Navedi splet|title=Šetinc Pašek po vstopu v SD nad Goloba: Vesela sem, da je pet mesecev pred volitvami spregledal |url=https://n1info.si/novice/slovenija/setinc-pasek-po-vstopu-v-sd-nad-goloba-vesela-sem-da-je-pet-mesecev-pred-volitvami-spregledal/|website=n1info.si|accessdate=2025-09-23|language=sl}}</ref> Na listi SD je kandidirala tudi na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. V okraju Ljubljana Vič Rudnik III je prejela 848 oziroma 7 odstotkov glasov in za poslanko ni bila izvoljena.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|accessdate=2026-10-03|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{navedi novice |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-23 |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |accessdate=2026-04-13}}</ref> S tem se je vrnila na RTV Slovenija, kjer ji je skladno z zakonom zaposlitev v času poslanske funkcije mirovala.<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Šetinc Pašek ni bila izvoljena v državni zbor in se je že vrnila na RTVS. Kaj bo tam delala?|url=https://vecer.com/slovenija/mojca-setinc-pasek-ni-bila-izvoljena-v-drzavni-zbor-in-se-je-ze-vrnila-na-rtvs-kaj-bo-tam-delala-10411954|website=Večer|date=2026-04-15|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanja poslanka Mojca Šetinc Pašek se je že vrnila na RTV Slovenija|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nekdanja-poslanka-mojca-setinc-pasek-se-je-ze-vrnila-na-rtv-slovenija|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref> === Ljubljana smo vsi === V sredini septembra 2026 je Šetinc Paškova SD javno pozvala, naj za [[Župan Ljubljane|župana Ljubljane]] podpre nekdanjega premierja [[Anton Rop|Antona Ropa]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> 3. oktobra je ob robu programskega kongresa prestopila v stranko [[Ljubljana smo vsi]], ki sta jo Rop in [[Urška Klakočar Zupančič]] ustanovila pred [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026|ljubljanskimi lokalnimi volitvami]].<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-10-03 |title=Mojca Š. Pašek izstopila iz SD in se včlanila v stranko Ljubljana smo vsi |url=https://info360.si/politika/mojca-s-pasek-izstopila-iz-sd-in-se-vclanila-v-stranko-ljubljana-smo-vsi/ |access-date=2026-10-03 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> == Kontroverze == === Odškodninska tožba in zasebna kazenska ovadba proti Janezu Janši === 21. marca 2016 je [[Janez Janša]] na svojem [[twitter]] profilu zapisal: "''Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov. #ZvodnikMilan''." kot reakcijo na poročanje Eugenije Carl, da so se med člani Facebook strani Legija smrti znašli tudi vidni člani SDS. 8. aprila istega leta sta Pašek Šetinčeva in Carlova proti njemu vložili zasebno kazensko tožbo. Najeli sta Odvetniško družbo Zdolšek.<ref>{{Navedi splet|title=Carlova in Šetinc Paškova v tožbo proti Janši zaradi razžalitve|url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/166868|website=IUS-INFO|accessdate=2023-11-06|language=sl|date=8. april 2016|last=STA}}</ref> Poleg tega sta ga tožili za odškodnino in oktobra 2016 je Okrajno sodišče v Velenju razsodilo, da mora Janša vsaki plačati 6000 evrov odškodnine.<ref>{{Navedi splet|title=Sporen tvit: Janša mora plačati zaradi “odsluženih prostitutk”|url=https://www.dnevnik.si/1042753704|website=Dnevnik|date=27. oktober 2016|accessdate=2023-11-06|last=Tanackovič|first=Tatjana|archive-date=2023-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106213103/https://www.dnevnik.si/1042753704|url-status=dead}}</ref> Velenjsko okrajno sodišče je leta 2017 zavrnilo pritožbo Janše, ki ga je zastopal [[Franci Matoz]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša bo moral plačati: sodišče zavrnilo njegovo pritožbo tudi v primeru Mojce Šetinc Pašek|url=https://www.dnevnik.si/1042782503|website=Dnevnik|date=24. avgust 2017|accessdate=2023-11-06|last=Potočnik|first=Aljaž}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2019 Višje sodišče v Celju potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča v primeru Šetinc Paškove, zadevo Carlove pa je vrnilo na prvo stopnjo v ponovno presojo.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša mora novinarki RTV plačati 6000 evrov|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-jansa-mora-novinarki-rtv-placati-6000-evrov/|website=delo.si|accessdate=2023-11-06|language=sl-si|date=8. januar 2019|last=Hanžič|first=Sandra}}</ref> Leta 2020 je [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče]] ugodilo zahtevi za revizijo postopka, v katerem je celjsko višje sodišče pritrdilo Šetinc Paškovi in sodbo spremenilo tako, da se njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrne.<ref>{{Navedi splet|title=Vrhovno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek novinarke, ki jo je razžalil Janez Janša|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrhovno-sodisce-zavrnilo-sodbo-v-tozbi-novinarke-ki-jo-je-razzalil-janez-jansa.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-06|date=6. maj 2020}}</ref> Šetinc Paškova se je na to odločitev pritožila.<ref>{{Navedi splet|title=Novinarka Šetinc Pašek zaradi Janševega tvita vložila pritožbo na ustavno sodišče|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/novinarka-setinc-pasek-zaradi-jansevega-tvita-vlozila-pritozbo-na-ustavno-sodisce/526552|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-06|language=sl|first=La|last=Da|date=9. junij 2020}}</ref> Vrhovno sodišče se je v primeru Carlove odločilo drugače in potrdilo plačilo odškodnine.<ref>{{Navedi splet|title=Vrhovno sodišče ni pritrdilo Janši v primeru razžalitve novinarke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrhovno-sodisce-ni-pritrdilo-jansi-v-primeru-razzalitve-novinarke/|website=N1|date=2021-09-15|accessdate=2023-11-06|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Leta 2022 je Okrožno sodišče v Celju Janši za dve kaznivi dejanji razžalitve izreklo tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Dva meseca do zastaranja v zadevi "prostitutke" – bo Janša sploh prevzel sodbo?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/dva-meseca-do-zastaranja-v-zadevi-prostitutke-bo-jansa-sploh-prevzel-sodbo/|website=N1|date=2022-03-29|accessdate=2023-11-06|language=sl-SI|first=M. R. , S.|last=N}}</ref> Dan pred zastaranjem, ki bi bilo 24. maja 2022, je Višje sodišče v Celju potrdilio obsodbo prvostopenjskega sodišča.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša pravnomočno obsojen zaradi žaljivega tvita|url=https://www.delo.si/novice/crna-kronika/janez-jansa-pravnomocno-obsojen-zaradi-zaljivega-tvita/|website=delo.si|accessdate=2023-11-06|language=sl-si|date=24. maj 2022|last=Kuralt|first=Špela}}</ref><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Višje sodišče potrdilo obsodbo Janše zaradi tvita o novinarkah|url=https://siol.net/novice/slovenija/visje-sodisce-jansa-je-kriv-580111|website=siol.net|accessdate=2023-11-06|language=sl|date=24. maj 2022}}</ref> == Zasebno == Leta 2007 se je poročila z lobistom [[Mile Šetinc|Miletom Šetincem]], nekdanjim predsednikom sveta [[LDS]]. Imata sina.<ref>{{Navedi splet|title=Praznovala sta deseto obletnico poroke|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/praznovala-sta-deseto-obletnico-poroke-602173|website=odkrito.svet24.si|accessdate=2023-11-06|language=sl|date=28. oktober 2017|archive-date=2023-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106213103/https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/praznovala-sta-deseto-obletnico-poroke-602173|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Mile Šetinc predsednik sveta LDS|url=https://www.sta.si/1013941/mile-setinc-predsednik-sveta-lds|website=www.sta.si|accessdate=2023-11-06|date=16. april 1992}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je tudi Mile Šetinc kupil hišo z gotovino neznanega izvora?|url=https://novice.svet24.si/clanek/slovenija/581b352f65137/je-tudi-mile-setinc-kupil-hiso-z-gotovino-neznanega-izvora|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-11-06|language=sl|date=2. december 2011|last=Šurla|first=Silvester|archive-date=2023-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106213103/https://novice.svet24.si/clanek/slovenija/581b352f65137/je-tudi-mile-setinc-kupil-hiso-z-gotovino-neznanega-izvora|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P407 Profil na spletnih straneh Državnega zbora Republike Slovenije] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski novinarji|Šetinc Pašek, Mojca]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Šetinc Pašek, Mojca]] {{DEFAULTSORT:Šetinc_Pašek, Mojca}} [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Bivši člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] oyr0ygl8kx3w0msoae01jsknrclzjwx 0 552361 6760186 6338506 2026-10-04T06:26:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760186 wikitext text/x-wiki [[Image:Rolla Island in front of Commander Peak and entrance to Hall Arm of Doubtful Sound.jpg|thumb|upright=1.3|Za pokrajino Fiordlanda so značilni globoki fjordi ob obali...]] [[Image:View from the Mackinnon Pass 2014 4.jpg|thumb|upright=1.3|...in doline v obliki črke U, ki so jih izdolbli ledeniki]] '''Fiordland''' ({{Lang-mi|Te Rua-o-te-Tā moko}} 'jame za tetoviranje') je geografska regija [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] v jugozahodnem kotu [[Južni otok|Južnega otoka]], ki obsega najbolj zahodno tretjino Southlanda. Večino Fiordlanda obvladujejo strme strani zasneženih [[Južne Alpe|Južnih Alp]], globoka jezera in njene strme, v ledenike izklesane in zdaj oceani poplavljene zahodne doline. Ime ''Fiordland'' izhaja iz različice črkovanja skandinavske besede za to vrsto strme doline, ''[[fjord]]''. Na območju Fiordlanda prevladuje [[narodni park Fiordland]], največji [[narodni park]] na Novi Zelandiji. Zaradi pogosto strmega terena in velike količine padavin, ki podpirajo gosto vegetacijo, je notranjost regije Fiordland večinoma nedostopna. Posledično Fiordland ni bil nikoli izpostavljen omembe vrednim operacijam sečnje in celo poskusi kitolova, lova na novozelandske morske medvede in rudarjenja so bili v majhnem obsegu in kratkotrajni, delno tudi zaradi zahtevnega vremena.<ref name="TARAWERA">{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/parks-and-recreation/places-to-go/fiordland/places/fiordland-national-park/heritage-sites/tarawera-silver-mine-and-smelter/|title=Historic Tarawera Silver Mine and Smelter: Historic sites in Fiordland National Park|publisher=Department of Conservation|access-date=2017-09-30}}</ref> Danes Fiordland vsebuje daleč največji obseg nespremenjene vegetacije na Novi Zelandiji in znatne populacije endemičnih rastlin in ogroženih živali, v nekaterih primerih edine preostale divje populacije. Fiordland ima številne ''fiorde'', ki se na tem območju običajno imenujejo ''Sound'', kar odraža dejstvo, da se včasih fiordi štejejo za vrsto ozkega zaliva. Od dvanajstih večjih fjordov na zahodni obali Fiordlanda je [[Milford Sound / Piopiotahi]] najbolj znan in edini dostopen po cesti. Doubtful Sound / Patea, ki je veliko večji, je prav tako turistična destinacija, vendar je manj dostopna, saj zahteva tako izlet z ladjo čez jezero Manapouri kot avtobusni prevoz čez prelaz Wilmot. V Fiordlandu so tudi slapovi Browne Falls in Sutherland Falls, ki se uvrščajo med najvišje slapove na svetu, ter tri najgloblja novozelandska jezera, jezero Hauroko, jezero Manapouri in [[jezero Te Anau]]. V bližini je več drugih velikih jezer, Fiordland in okoliški deli regij Southland in Otago pa se pogosto imenujejo Južna jezera. Le peščica jezer Fiordlanda je dostopnih po cesti – jezero Poteriteri je največje jezero na Novi Zelandiji brez cestnega dostopa. Številna jezera v regiji niso dostopna niti po brezpotjih. Ta del Nove Zelandije, zlasti zahodno od gorskega razvodja Južnih Alp, ima zelo mokro podnebje z letnim povprečjem 200 deževnih dni in letno količino padavin, ki se giblje od 1200 milimetrov v Te Anau do 8000 milimetrov v Milford Soundu.<ref>{{navedi splet|title=Fiordland a World Heritage area|url=http://www.doubtful-sound.com/fiordland|publisher=Deep Cove Charters|accessdate=2023-11-28|archive-date=2016-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20160902135948/http://www.doubtful-sound.com/fiordland|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Fiordland & Stewart Island/Rakiura|url=http://media.lonelyplanet.com/shop/pdfs/hiking-tramping-in-new-zealand-7-fiordland-stewart-rakiura-preview.pdf|publisher=Lonely Planet}}</ref> Prevladujoči zahodni vetrovi pihajo vlažen zrak iz [[Tasmanovo morje|Tasmanovega morja]] v gore, kar povzroča velike količine padavin, ko se zrak dviga in ohlaja. == Zgodovina == Fiordland nikoli ni imel pomembnega stalnega prebivalstva. Maori so to območje dobro poznali, vendar so ga obiskovali le sezonsko, zaradi lova, ribolova in nabiranja dragocenega kamna [[pounamu]] (novozelandski žad) iz zaliva Anita ob izlivu Milford Sound / Piopiotahi.<ref>{{navedi splet|url= https://www.fiordland.org.nz/about-fiordland/fiordlands-history/|title= Fiordland's History - Destination Fiordland|publisher= Destination Fiordland|access-date= 2017-09-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20170929044746/https://www.fiordland.org.nz/about-fiordland/fiordlands-history/|archive-date= 2017-09-29|url-status= dead}}</ref> V [[maorska mitologija|maorski mitologiji]] je prednik polbog Tū-te-raki-whānoa izklesal fiorde iz skale s svojim ''adze'' in izpopolnjeval svojo tehniko, ko je napredoval od juga proti severu, z zadnjim fiordom, Piopiotahi (Milford Sound), kot njegovim največjim dosežkom; te formacije so potniki kanuja Tākitimu, imenovanega kot njegovo sedanje maorsko ime (prej le Dusky Sound, zdaj pa se razteza vse do ozemlja, ki obdaja Te Anau), spomnili na te formacije na brazde v tetovažah obraza. Druga zgodba pravi, da ime morda izvira tudi iz jam, ki jih je tam izkopal eden od Tākitimujevih potnikov Tamatea, da bi sežigal les in tako proizvajal saje za črnilo za tetoviranje.<ref name=":0">{{navedi knjigo |last=Mead |first=Hirini Moko |title=Ngā Pēpeha a Ngā tīpuna: The Sayings of the Ancestors |last2=Grove |first2=Neil |publisher=Victoria University Press |year=2001 |isbn=978-0-86473-399-3 |location=Wellington |pages=389 |author-link=}}</ref> Leta 1770 so kapitan [[James Cook]] in njegova posadka postali prvi Evropejci, ki so opazili Fiordland. Cook se je vrnil in leta 1773 za pet tednov zasidral v Tamatei / Dusky Soundu. Zemljevidi in opisi območja ekspedicije so privabili kitolovce in lovce na tjulnje, toda šele sredi 19. stoletja so geodeti in raziskovalci začeli raziskovati notranjost Fiordlanda.<ref name="NZCOM">{{navedi splet|url= http://media.newzealand.com/en/story-ideas/fiordland/|title= Fiordland: An introduction - Tourism New Zealand Media|publisher= Tourism New Zealand|access-date= 2017-09-27}}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Med letoma 1897 in 1908 sta dva poskusa vzpostavitve rudarske dejavnosti na oddaljenem območju Rakituma / Preservation Inlet propadla in do leta 1914 je bila izolirana majhna naselbina Cromartie (ali Cromarty) tam opuščena.<ref>{{navedi splet |url= http://www.TeAra.govt.nz/en/gold-and-gold-mining/page-6 |title= Gold and gold mining - Other goldfields |last= Walrond |first= Carl |date= 2006-06-12 |website= Te Ara - the Encyclopedia of New Zealand |access-date= 2020-07-09 |quote= Plačljivo aluvialno zlato so kopali na Coal Islandu v Preservation Inletu v Fiordlandu v 1880-ih. V 1890-ih sta bili dve majhni mesti, Cromarty in Te Oneroa, izrezani iz grmovja, saj so našli kremenčeve grebene in za njihovo izkopavanje uporabili rudnike trdih kamnin. Toda zlato ni trajalo in leta 1904 je ostalo le nekaj rudarjev.}}</ref> Območje je bilo od leta 1876 upravljano kot okrožje Fiord, dokler ni bilo leta 1981 vključeno v sosednje okrožje Wallace. Od leta 1989 je del okrožja Southland in širše regije Southland. == Meje == [[Image:M Mudflats.jpg|thumb|Plaža Fraser na vzhodni obali jezera Manapouri]] Trenutno obstajajo različne definicije za mejo regije Fiordland. Vzhodna meja Fiordlanda po podatkih Statističnega urada Nove Zelandije se razteza od Sand Hill Pointa na zahodnem koncu zaliva Te Waewae bolj ali manj naravnost proti severu, seka skozi jezera Hauroko, Monowai, Manapouri in južni fjord jezera Te Anau, preden zavije proti severozahodu in konča z južno stranjo Te Houhou / George Sound.<ref>{{navedi splet|url= http://www.stats.govt.nz/Census/2006CensusHomePage/Boundary/BoundaryMap.aspx?id=3612901&type=au&ParentID=1000015|title= Boundary Map of Fiordland|publisher= Statistics New Zealand|access-date= 2017-09-27}}</ref> Po tej definiciji je regija Fiordland skoraj v celoti znotraj narodnega parka Fiordland, razen majhnih žepov v bližini dveh najjužnejših jezer, vendar območje ne vključuje treh najsevernejših fjordov (Milford Sound / Piopiotahi, Te Hāpua / Sutherland Sound in Hāwea / Bligh Sound). Veliko bolj razširjena definicija Fiordlanda ima vzhodno mejo, ki približno sledi narodnemu parku Fiordland za vse, razen za najbolj severni konec. To območje vsebuje vse fiorde in dolino Hollyford ter vključuje tudi območje okoli Big Baya, ki leži na severu zunaj narodnega parka Fiordland, vendar še vedno pripada regiji Southland. Turistične organizacije in Ministrstvo za varstvo narave uporabljajo to definicijo regije Fiordland. Novozelandci na splošno menijo, da sta mesti Te Anau in Manapouri del regije Fiordland, čeprav ležita zunaj meja narodnega parka. == Geografija == [[Image:View from Key Summit towards Lake Marian.jpg|right|thumb|V severnih predelih Fiordlanda gore segajo preko 2500 m]] [[Image:Homer Saddle LookingWest.jpg|right|thumb|Sneg pozimi redno pada do nizkih nadmorskih višin]] V geografskem smislu regija Fiordland obsega ogromna gorata območja zahodno od črte od zaliva Te Waewae do Monowaija do Te Anaua in vključuje dolini reke Eglinton in reke Hollyford / Whakatipu Kā Tuka. Območje je skoraj enako tistemu v narodnem parku Fiordland, zaznamujejo pa ga doline in fjordi v obliki črke U vzdolž obale ter strme gore s temelji iz trdih kamnin, kot so [[gnajs]], [[skrilavec]], [[granit]] in [[diorit]], pri čemer je mehkejša kamnina izklesana zaradi večkratnih poledenitev. Fiordland vsebuje najstarejše znane plutonske (magmatske) kamnine Nove Zelandije<ref>{{navedi splet|url=https://www.gns.cri.nz/Home/News-and-Events/Media-Releases/Geological-map-of-Fiordland|title=Geological Map of Fiordland|publisher=GNS Science|access-date=2017-09-27}}</ref> in prevladuje najjužnejši obseg Južnih Alp, saj se vrhovi nižajo v višino od severa proti jugu. Najvišja gora v regiji Fiordland je Mount Tūtoko z 2723 metri,<ref>{{navedi splet|title=Mount Tutoko, Southland – NZ Topo Map|url=http://www.topomap.co.nz/NZTopoMap/nz14937/Mount-Tutoko/Southland|website=NZ Topo Map|publisher=Land Information New Zealand|access-date=2017-09-27}}</ref> eden od več vrhov nad 2000 metrov v gorovju Darran. Jugovzhodno od tega območja je le peščica vrhov, ki segajo do 2000 metrov, vendar zaradi deževnega vremena z mrzlimi zimami in pomanjkanja vročih poletnih temperatur tudi te gore vsebujejo ledenike in vrhove s stalno snežno odejo. Najjužnejši ledenik je na vrhu Caroline, ki doseže le 1704 metre, na jugozahodu Fiordlanda pa se nadmorska višina za trajna snežna polja zniža pod 1500 metrov.<ref>{{navedi splet|url=http://newzealandecology.org/nzje/2472.pdf|title=Geological Factors in Fiordland Ecology|publisher=N.Z. Geological Survey, Dunedin|access-date=2017-09-27}}</ref> Preteklo poledenitev, ki je globoko izrezala pokrajino, je povzročila tudi fjordom podobne rokave v jezerih Manapouri in jezeru Te Anau, na obali pa je uspelo povzročiti, da je več velikih kosov celine postalo odrezanih. Največja od teh nenaseljenih otokov na morju sta otoka Resolution in otok Secretary, ki sta pomembna ohranitvena območja, zlasti kot zatočišča za ogrožene avtohtone ptice. === Sestavni fiordi === [[Image:20110108 milford sound 9290ss (5337804990).jpg|right|thumb|Milford Sound / Piopiotahi, najbolj znana turistična destinacija v Fiordlandu in edini fjord, dostopen po cesti<ref>{{navedi splet|url=https://www.fiordland.org.nz/about-fiordland/milford-sound/|title=Milford Sound - Destination Fiordland|publisher=Destination Fiordland|access-date=2017-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20170808211242/https://www.fiordland.org.nz/about-fiordland/milford-sound/|archive-date=2017-08-08|url-status=dead}}</ref>]] Dvanajst fjordov, nekateri se raztezajo do 40 kilometrov v notranjost, in dva zaliva, ki vodita do treh dodatnih fiordov, se razprostira vzdolž obale od Piopiotahi na severu do Rakituma / Preservation Inlet na jugu. Na splošno se fiordi širijo od severa proti jugu, ko se višina gora zmanjšuje. Izlivi najjužnejših fjordov so bolj podobni zalivom, le notranji rokavi, kot je Long Sound, spominjajo na fiorde. *[[Milford Sound / Piopiotahi]] - edini fjord na območju s cestnim dostopom *Te Hāpua / Sutherland Sound *Hāwea / Bligh Sound *Te Houhou/George Sound – dostopen po tramvajski poti *Taitetimu / Caswell Sound *Taiporoporo / Charles Sound *Hinenui / Nancy Sound *Te Awa-o-Tū / Thompson Sound *Doubtful Sound / Patea – dostopen po izletih in tramvajskih stezah *Te Rā / Dagg Sound *Te Puaitaha / Breaksea Sound *Tamatea / Dusky Sound - dostopen po tramvajski poti *Taiari/Chalky Inlet - vodi v Edwardson Sound in Kanáris Sound *Rakituma / Preservation Inlet - vodi v Long Sound Nadaljnji Sound, Kaikiekie / Bradshaw Sound, je v bistvu podaljšek Thompsona in Doubtful Sounds po njunem stiku na vzhodnem koncu Secretary Islanda. == Ekologija == [[Slika:Male takahe walking on grass.jpg|thumb|Samec takahē v zavetišču Zelandija]] Območje je bilo kategorizirano kot [[ekoregija]] '''zmernih gozdov Fiordland''', ki ima različne [[habitat]]e in zaradi svoje izoliranosti veliko število [[endemit|endemičnih]] rastlin. Velik del Fiordlanda je močno poraščen z [[gozd]]ovi, razen na lokacijah, kjer je površinska izpostavljenost skalam obsežna. Naravni habitati so skoraj popolnoma neokrnjeni. Na številnih legah prevladuje bukev ''nothofagus'', srebrna bukev (''Nothofagus menziesii'') v fjordih in rdeča bukev (''Nothofagus fusca'') v celinskih dolinah. V podrastju je veliko različnih grmovnic in praproti, vključno s kronsko praprotjo (''Blechnum discolor''), območji grmičastih zelišč nad drevesno mejo, zaplate [[barje|barja]] ob gorskih potokih in končno območje sipin Waitutu na južni obali, kjer prevladuje rimu (''Dacrydium cupressinum'').<ref>C. Michael Hogan. 2009. [http://www.globaltwitcher.com/artspec_information.asp?thingid=95431 ''Crown Fern: Blechnum discolor'', Globaltwitcher.com, ed. N. Stromberg] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120213134120/http://www.globaltwitcher.com/artspec_information.asp?thingid=95431 |date=February 13, 2012 }}</ref> Kljub zemljepisni širini sredi 40-ih je drevesna meja na splošno pod 1000 metri zaradi hladnih poletij in vpliva Južnega oceana na podnebje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/Documents/about-doc/role/policies-and-plans/national-park-management-plans/fiordland/fnpmp-june-2007.pdf|title=Fiordland National Park Management Plan|page=18|publisher=Department of Conservation|date=June 2007|access-date=2017-09-27}}</ref> Na tem območju živijo ogrožene avtohtone vrste ptic, kot so neleteči [[takahe]] (''Porphyrio hochstetteri'') in [[kivi (ptica)|kivi]], modra raca (''whio'') (''Hymenolaimus malacorhynchos'') in rumenoglavi (''mōhua'') (''Mohoua ochrocephala''). Domnevalo se je, da je takahē izumrl pred 50 leti, preden je bila leta 1948 odkrita majhna preostala populacija v gorovju Murchison v Fiordlandu. Od takrat to območje upravlja Ministrstvo za varstvo narave, ki lovi [[Velika podlasica|velike podlasice]] in nadzoruje [[navadni jelen|jelene]], kar pomaga povečati število takahē na več kot 200 in ostati na tej ravni.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/our-work/takahe-recovery-programme/get-involved/where-takahe-live/murchison-mountains/|title=Murchison Mountains: Where takahe live|publisher=Department of Conservation|access-date=2017-01-02}}</ref> Obstaja tudi veliko število žuželk in en avtohtoni plazilec, fiordski skink (''Oligosoma acrinasum'').<ref>{{WWF ecoregion|name=Fiordland temperate forests|id=aa0403}}</ref> Obstaja približno 300 vrst žuželk, ki so endemične za regijo Fiordland, mnoge od njih so velike, kot so weta, veliki kadis in orjaški mokarji, nekatere pa so nenavadne, kot so črvi, ki ležejo jajca, alpske cikade in živobarvni alpski molji.<ref>{{navedi splet|url=https://teara.govt.nz/en/southland-region/page-3|title=3. Southland Region - Te Ara Encyclopedia of New Zealand|publisher=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand|access-date=2017-09-29}}</ref> Obstaja šest vrst domorodnih peščenih muh (črna muha, ''Simuliidae''), ena pa je endemična za Fiordland.<ref>{{Cite journal|last1=Taylor-Smith|first1=Briar|last2=Morgan-Richards|first2=Mary|last3=Trewick|first3=Steven A.|date=2019|title=Patterns of regional endemism among New Zealand invertebrates|journal=New Zealand Journal of Zoology|volume=47|pages=1–19|doi=10.1080/03014223.2019.1681479|s2cid=208600157|issn=0301-4223|doi-access=free}}</ref> Večina območja spada pod zaščito narodnega parka Fiordland, ki je del svetovne dediščine [[Te Wahipounamu]]. [[Narodni park Fiordland]] ima površino 12.600 kvadratnih kilometrov,<ref>{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/Documents/about-doc/role/policies-and-plans/national-park-management-plans/fiordland/fnpmp-june-2007.pdf|title=Fiordland National Park Management Plan|page=15|publisher=Department of Conservation|date=June 2007|access-date=2017-09-27}}</ref> in je največji narodni park na Novi Zelandiji in eden večjih parkov na svetu, ki vsebuje številne turistične atrakcije, kot so [[Milford Sound / Piopiotahi]], Doubtful Sound in Milford Track. Največjo grožnjo naravnim habitatom predstavljajo vnesene vrste, zlasti navadni jeleni, vendar se ti zdaj lovijo zunaj območja, poleg tega pa park vključuje številne majhne priobalne otoke, na katerih ni vnesenih vrst in so označeni kot posebej zavarovana območja. === Morski rezervati === V Fiordlandu je bilo ustanovljenih deset morskih rezervatov za zaščito najrazličnejših vrst in habitatov.<ref name="doc-fiordland">{{navedi splet |title=Fiordland marine reserves |url=https://www.doc.govt.nz/parks-and-recreation/places-to-go/fiordland/places/fiordland-marine-reserves |website=doc.govt.nz |publisher=Department of Conservation}}</ref> Prvotna dva rezervata sta bila ustanovljena na zahtevo novozelandske zveze komercialnih ribičev leta 1993:<ref name="warne">{{navedi novice |last1=Warne |first1=Kennedy |title=Blue Haven: New Zealand marine reserves are a model for the world |url=http://ngm.nationalgeographic.com/2007/04/new-zealand-coast/warne-text |archive-url=https://web.archive.org/web/20080627150321/http://ngm.nationalgeographic.com/2007/04/new-zealand-coast/warne-text |url-status=dead |archive-date=27 June 2008 |agency=National Geographic Magazine |date=April 2007}}</ref> *Morski rezervat Piopiotahi (Milford Sound) *Morski rezervat Te Awaatu Channel (The Gut) Na priporočilo Fiordland Marine Guardians leta 2005 je bilo ustanovljenih dodatnih osem rezervatov:<ref name="doc-haweaclio">{{navedi splet |title=Hawea (Clio Rocks) Marine Reserve |url=http://www.doc.govt.nz/conservation/marine-and-coastal/marine-protected-areas/marine-reserves-a-z/fiordlands-marine-reserves/facts/fiordland-marine-reserves-a-z/hawea-clio-rocks/ |website=doc.govt.nz |publisher=Department of Conservation}}</ref> *Morski rezervat Hawea (Clio Rocks) *Morski rezervat Kahukura (Gold Arm) *Morski rezervat Kutu Parera (Gaer Arm) *Morski rezervat Moana Uta (Wet Jacket Arm) *Morski rezervat Taipari Roa (Otok Elizabeth) *Morski rezervat Taumoana (Five Fingers Peninsula) *Morski rezervat Te Hapua (Sutherland Sound) *Morski rezervat Te Tapuwae o Hua (Long Sound) ​ == Demografija in gospodarstvo == [[File:Milford Sound Tour Boats.jpg|thumb|Turistični čolni na Milford Sound / Piopiotahi]] Statistično območje Fiordland pokriva 12.064,68 km² in je imelo junija 2023 ocenjeno število prebivalcev 100<ref name="Area">{{navedi splet|title=ArcGIS Web Application|url=https://statsnz.maps.arcgis.com/apps/webappviewer/index.html?id=6f49867abe464f86ac7526552fe19787| access-date=27 October 2023|website=statsnz.maps.arcgis.com}}</ref> z gostoto prebivalstva 0,008 ljudi na km². Skoraj celotno prebivalstvo živi v vasi Milford Sound. Fiordland je imel po popisu prebivalstva na Novi Zelandiji leta 2018 111 prebivalcev, kar je zmanjšanje za 12 ljudi (–9,8 %) od popisa leta 2013 in zmanjšanje za 33 ljudi (–22,9 %) od popisa leta 2006. Bila so 3 gospodinjstva. Bilo je 54 moških in 60 žensk. Etnične pripadnosti je bilo 73,0 % Evropejcev/Pākehā, 8,1 % Maorov, 24,3 % Azijcev in 2,7 % drugih etničnih skupin (skupno število več kot 100 %, saj so se ljudje lahko identificirali z več etničnimi skupinami). Delež ljudi, rojenih v tujini, je bil 62,2 % v primerjavi s 27,1 % v državi. Čeprav so nekateri ljudje nasprotovali navedbi svoje vere, jih 67,6 % ni veroizpovednih, 21,6 % jih je bilo kristjanov, 2,7 % muslimanov in 5,4 % drugih veroizpovedi. Razen območij okoli okrožij Te Anau in Manapouri, ki nista vključeni v statistično območje Fiordlanda, regija Fiordland nikoli ni imela več kot nekaj človeških prebivalcev in je najmanj poseljeno območje Južnega otoka, brez vasi ali mesta in številna območja skoraj nedostopna razen z ladjo ali zrakom. Najbližje mesto je Invercargill, približno 80 kilometrov vzhodno od južnega konca Fiordlanda. Edina glavna cesta v Fiordlandu je državna cesta 94, imenovana tudi Milford Road, ki povezuje Te Anau z Milford Soundom. Hotel Blanket Bay, ki ni pravi hotel, je morda najbolj zahodno naseljeno mesto Nove Zelandije. Ribiško skladišče goriva in oskrbe z majhnim pomolom in heliportom se nahaja na majhnem otoku na vrhu Doubtful Sound / Patea. Razen proizvodnje električne energije (v elektrarni Manapouri in manjši hidroelektrarni ob jezeru Monowai) in nekaj kmetijstva je turizem edini drugi večji gospodarski dejavnik v regiji. Poraba obiskovalcev je leta 2003 znašala 92 milijonov novozelandskih dolarjev, 1017 ljudi pa je bilo zaposlenih za polni delovni čas v turistični industriji, dodatnih 1900 ljudi pa velja za zaposlene v podpornih storitvah turistične industrije. Večina turistov obišče Milford Sound / Piopiotahi, čeprav je hoja v bolj dostopnih vzhodnih delih Alp priljubljena dejavnost. Kljub temu oddaljenost regije omejuje celo turizem in po kratkih obiskih večjih krajev se večina turistov vrne v druga območja, kot sta [[Queenstown, Nova Zelandija|Queenstown]] ali Invercargill. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Fiordland National Park}} * [http://www.fiordland.org.nz/ Destination Fiordland] – tourism organisation [[Kategorija:Južni otok]] 64pelgfn7cuvpv6mbn477tub14cth7c 0 554216 6760014 6759967 2026-10-03T12:32:58Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Galerija */ podvojene fotke 6760014 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Samostan svetega Hieronima | native_name = Mosteiro dos Jerónimos | native_name_lang = pt <!-- images --> | logo = | logo_size = | logo_caption = | image = Jerónimos April 2009-4.jpg | image_size = | image_caption = Glavni vhod za obiskovalce in krila,<br> v katerih sta Pomorski muzej in Nacionalni arheološki muzej | location = Santa Maria de Belém | address = | location_city = [[Lizbona]] | location_country = [[Portugalska]] | coordinates = {{coord|38|41|52|N|9|12|22|W|type:landmark_region:PT|display=inline,title}} | former_names = | alternate_names = | etymology = | status = | cancelled = | topped_out = | building_type = [[samostan]] | architectural_style = [[Gotska arhitektura]], [[Manuelinska arhitektura]] | material = [[apnenec]] (Lioz) | classification = | altitude = | namesake = | groundbreaking_date = | start_date = | stop_date = | est_completion = | completion_date = | opened_date = 1495 | inauguration_date = | closing_date = | demolition_date = | destruction_date = | cost = | ren_cost = | client = | owner = Portugalska država | affiliation = | height = | architectural = | structural_system = | size = | floor_count = | floor_area = | elevator_count = | grounds_area = | architect = Diogo de Boitaca | architecture_firm = | developer = | engineer = | known_for = | website = [https://www.patrimoniocultural.gov.pt/publicacao/mosteiro-dos-jeronimos/ Spletna stran] | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Samostan sv. Hieronima in [[stolp Belém]] v Lizboni | Criteria = iii, vi | ID = 263 | Year = 1983 }} {{designation list | embed=yes | designation1 = Portugal | designation1_type = Nepremičnina | designation1_criteria = Narodni spomenik | designation1_date = 10. januar 1907 | designation1_number = IPA.00006543 }} | references = | footnotes = }} '''Samostan svetega Hieronima''' ({{lang-pt|Mosteiro dos Jerónimos}}, {{IPA-pt|muʃˈtɐjɾu ðu(ʒ) ʒɨˈɾɔnimuʃ|IPA}}) je nekdanji [[samostan]] reda svetega Hieronima blizu reke [[Tajo]] v župniji Belém v občini Lizbona na [[Portugalska|Portugalskem]]. V 16. stoletju je postal [[nekropola]] portugalske kraljeve rodbine [[Avižani|Avižanov]], vendar je bil 28. decembra 1833 sekulariziran z državnim odlokom, njegovo lastništvo pa preneseno na dobrodelno ustanovo Real Casa Pia de Lisboa.<ref name="Cultura2016">{{navedi splet |title=XIX century – Monastery of Jerónimos |url=http://www.mosteirojeronimos.pt/en/index.php?s=white&pid=221&identificador= |website=mosteirojeronimos.pt |publisher=Portuguese Ministry of Culture |access-date=6 January 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160402221310/http://www.mosteirojeronimos.pt/en/index.php?s=white&pid=221&identificador= |archive-date= 2 April 2016 |language=en |url-status=dead }}</ref> Samostan svetega Hieronima je eden najvidnejših primerov poznega portugalskega [[gotska arhitektura|gotskega]] [[manuelinska arhitektura|manuelinskega sloga]] arhitekture v [[Lizbona|Lizboni]]. Postavljen je bil v zgodnjem 16. stoletju blizu izhodišča prvega potovanja [[ Vasco da Gama|Vasca da Game]], njegova gradnja pa je bila financirana z davkom na dobiček letnih portugalskih indijskih armad. Leta 1880 so bili da Gamovi ostanki in posmrtni ostanki pesnika [[Luís de Camões|Luísa de Camõesa]] (ki je slavil da Gamovo prvo potovanje v svoji epski pesnitvi ''[[Luzijada]]'' iz leta 1572) prestavljeni v nove izklesane grobnice v ladji samostanske cerkve, le nekaj metrov stran od grobnic kraljev Manuela I. in Ivana III., ki jima je služil da Gama. Leta 1983 je bil samostan svetega Hieronima skupaj z bližnjim [[stolp Belém|stolpom Belém]] uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/263]</ref> == Zgodovina == [[File:Belem.Jeronimos02.jpg|left|170px|thumb|Vodnjaki na Praça do Império s simboli zodiaka v ''calçadi'']] [[File:Jerónimos.jpg|170px|left|thumb|Vhod v glavno cerkev in križni hodnik]] Samostan svetega Hieronima je nadomestil prej obstoječo cerkev na istem mestu, ki je bila posvečena Santa Maria de Belém in kjer so menihi vojaško-verskega Kristusovega reda nudili pomoč pomorščakom v tranzitu.<ref name="MJHistoria16">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=219&identificador=|title=Séc. XVI|editor=IGESPAR|access-date=23 June 2011|year=2011|location=Lisbon, Portugal|publisher=IGESPAR-Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Pristanišče Praia do Restelo je bilo ugodno mesto za pomorščake z varnim sidriščem in zaščito pred vetrovi, ki so jih iskale ladje, ki so vplule v ustje reke Tajo.<ref name="Guia1">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 1</ref> Obstoječa stavba je bila slovesno odprta na ukaz [[Manuel I. Portugalski|Manuela I.]] (1469–1521) na dvoru Montemor o Velho leta 1495 kot zadnje počivališče za člane rodbine Avižanov, v njegovem prepričanju, da bo vladalo ibersko dinastično kraljestvo po njegovi smrti. Leta 1496 je kralj Manuel zaprosil Sveti sedež za dovoljenje za gradnjo samostana na tem mestu. Puščavnica Restelo (Ermida do Restelo), kot je bila cerkev znana, je bila že v slabem stanju, ko so Vasco da Gama in njegovi možje tam preživeli noč v molitvi, preden so leta 1497 odšli na svojo ekspedicijo v Indijo.<ref name="Marjay1972">{{navedi knjigo|author=Frederic Pedro Marjay|title=Lisbon and Its Surroundings|url=https://archive.org/details/lisbonitssurroun00marj|url-access=registration|year=1972|publisher=Livraria Bertrand, Sarl|pages=[https://archive.org/details/lisbonitssurroun00marj/page/9 9]–10}}</ref> === Renesansa === Gradnja samostana in cerkve se je začela 6. januarja 1501 in bila dokončana 100 let kasneje. Kralj Manuel je prvotno financiral projekt z denarjem, pridobljenim od ''Vintena da Pimenta'', 5-odstotnega davka na trgovino iz Afrike in Orienta, kar ustreza 70 kilogramom zlata na leto, z izjemo tistih davkov, pobranih na uvoz [[poper|popra]], [[cimet]]a in [[nageljnove žbice|nageljnovih žbic]], ki so šle neposredno kroni. S pritokom takšnega bogastva arhitekti niso bili omejeni na načrte majhnega obsega, sredstva, ki so bila že predpisana za [[samostan Batalha]], vključno s panteonom Avižanov, so bila preusmerjena na projekt v Belému. Manuel I. je izbral verski red menihov Hieronimov, da zasedejo samostan, katerih vloga je bila molitev za kraljevo večno dušo in zagotavljanje duhovne pomoči navigatorjem in mornarjem, ki so odpluli iz pristanišča Restelo, da bi odkrili dežele po vsem svetu. To so menihi počeli več kot štiri stoletja do leta 1833, ko so bili verski redovi razpuščeni in je bil samostan opuščen. [[File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos, upper floor 8486.jpg|thumb|left|Manuelinsko okrasje v križnih hodnikih samostana sv. Hieronima]] Samostan je bil zasnovan na način, ki je kasneje postal znan kot manuelinski: bogato okrašen arhitekturni slog s kompleksnimi kiparskimi temami, ki vključujejo pomorske elemente in predmete, odkrite med pomorskimi ekspedicijami, vklesane v apnenec. Diogo de Boitaca, arhitekt, je bil začetnik tega sloga v [[Samostan Jezusa Setubalskega|samostanu Jezusa]] v Setúbalu. Boitaca je bil odgovoren za risanje načrtov in sklepanje del na samostanu, [[zakristija|zakristiji]] in [[refektorij]]u. Za njegovo gradnjo je uporabil ''calcário de lioz'', zlato obarvan [[apnenec]], pridobljen iz Ajude, doline Alcántara, Laveiras, Rio Seco in Tercena. Boitaca je nasledil Španec Juan de Castillo, ki je prevzel gradnjo okoli leta 1517. Castilho je postopoma prešel iz manuelinskega sloga v španski [[plateresco]] slog, ornamentiko, ki je vključevala razkošne okraske, ki kažejo na dekorativne značilnosti srebrnine (''plata''). Gradnja se je ustavila, ko je leta 1521 umrl kralj Manuel I. Več kiparjev je pustilo pečat na tej stavbi: Nicolau Chanterene je dodal globino s svojimi renesančnimi temami, medtem ko je arhitekt Diogo de Torralva leta 1550 nadaljeval z gradnjo samostana, dodal glavno kapelo, [[kor (arhitektura)|kor]] in dokončal dve nadstropji samostana z uporabo samo [[renesansa|renesančnih]] motivov. Delo Dioga de Torralve je leta 1571 nadaljeval Jérôme de Rouen (imenovan tudi Jerónimo de Ruão), ki je dodal nekaj klasičnih elementov. Gradnja se je ustavila leta 1580 z združitvijo Španije in Portugalske, saj je gradnja [[El Escorial]]a v Španiji porabila vsa dodeljena sredstva. === Kraljestvo === 16. julija 1604 je [[Filip II. Španski]] (ki je vladal po Iberski uniji) naredil samostan za kraljevi nagrobni spomenik in prepovedal vstop v stavbo vsem razen kraljevi družini in hieronimskim menihom.<ref name="MJHistoria78">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=220|title=Séc. XVII e Séc. XVIII|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Nov [[portal]] je bil zgrajen leta 1625, kot tudi vrata samostana, hiša vratarjev, stopnišče in dvorana, ki je bila vhod v zgornji kor, ki ga je zasnoval kraljevi arhitekt Teodósio Frias in izvedel zidar Diogo Vaz. Leta 1640 je prior Bento de Siqueira ukazal zgraditi samostansko knjižnico, kjer so bile shranjene knjige v lasti infanta Luísa (sina kralja Manuela I.) in drugih, povezanih z verskim redom. Z obnovitvijo portugalske neodvisnosti leta 1640 je samostan ponovno pridobil velik del svojega prejšnjega pomena in postal grobišče za kraljevi panteon; v njegovem obzidju so bili pokopani štirje od osmih otrok Ivana IV. Portugalskega: infant Teodósio (1634–1653), infanta Joana (1636–1653), kralj [[Afonz VI. Portugalski]]). Leta 1682 so truplo kardinala Henrika pokopali v kapelah [[transept]]a. 29. septembra 1855 so truplo kralja Afonza VI. skupaj z njegovimi tremi brati in sestro prepeljali v kraljevi panteon rodbine Bragança v samostanu São Vicente de Fora. Leta 1663 je bratovščina Senhor dos Passos zasedla staro kapelo Santo António, ki je bila leta 1669 na novo okrašena z zlatim stropom, medtem ko so bile freske na stopnišču z heraldiko svetega Hieronima dokončane leta 1770. [[retabel|Retabli]] so bili dokončani v letih 1709 in 1711, dragocene ''alfeje'' so bile predstavljene verskemu redu, zakristija pa je bila na novo okrašena leta 1713. Slikar Henrique Ferreira je leta 1720 dobil naročilo za slikanje portugalskih kraljev: kraljevsko serijo so postavili v Sala dos Reis (Kraljeva dvorana). Henrique Ferreira je prav tako dobil naročilo za dokončanje serije jasličnih slik. [[File:Mosteiro dos Jerónimos antes de 1755.png|thumb|left|300px|Samostan sv. Hieronima sredi 18. stoletja, pred [[lizbonski potres (1755)|lizbonskim potresom leta 1755]]]] Samostan je brez večje škode prestal [[lizbonski potres (1755)|lizbonski potres leta 1755]]: uničena sta bila le [[balustrada]] in del visokega kora, ki pa so ju hitro popravili. 28. decembra 1833 je bil samostan sekulariziran z državnim odlokom, njegov naslov pa prenesen na ''Real Casa Pia de Lisboa'' (Pobožna kraljeva hiša v Lizboni), da bi služil kot župnijska cerkev za novo civilno župnijo Santa Maria de Belém.<ref name="MJHistoria19">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=221|title=Séc. XIX|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Številne umetnine in zakladi so bili v tem obdobju preneseni na krono ali izgubljeni. Večino časa je bil prazen in njegovo stanje se je začelo slabšati. Obnovitvena dela na samostanu so se začela po letu 1860, začenši z južno fasado pod nadzorom arhitekta Rafaela Silva e Castra in leta 1898 pod vodstvom Domingosa Parente da Silva. Čeprav so bili cisterna [[križni hodnik|križnega hodnika]], notranje duhovniške celice in kuhinja takrat porušeni, trije projekti rekonstrukcije, ki jih je predlagal arhitekt J. Colson, vključno z uvedbo revivalističnih neomanuelinističnih elementov, niso dobili potrebne odobritve. Leta 1863 je varuh človekovih pravic Casa Pia, Eugénio de Almeida, najel arhitekta Valentima Joséja Correio, da je preuredil drugo nadstropje starega študentskega doma in oblikoval okna (1863–1865). Kasneje ga je zamenjal Samuel Barret, ki je zgradil stolpe na skrajnem zahodnem delu spalnic. Podobno in nerazložljivo sta Barreta zamenjala italijanska oblikovalca scenografije Rambois in Cinatti, ki sta delala na zasnovi gledališča São Carlos, da bi leta 1867 nadaljevala s prenovo v samostanu. Med letoma 1867 in 1868 so temeljito spremenili prizidek in pročelje cerkve, ki je takrat izgledala kot danes. Porušili so galerijo in Kraljevo dvorano, zgradili stolpe vzhodnega [[dormitorij]]a, rozeti zgornjega kora in zamenjali piramidasto streho [[zvonik]]a s zasnovo [[Mitra (škofovska kapa)|mitre]]. Preureditev je bila odložena zaradi propada osrednjega študentskega doma leta 1878. Po letu 1884 je začel prispevati Raymundo Valladas, ki je leta 1886 sprožil obnovo samostana in Sala do Capítulo, vključno z gradnjo obokanega stropa. Grobnica Alexandra Herculana, ki jo je zasnoval Eduardo Augusto da Silva, je bila postavljena v Sala do Capítulo leta 1888. Za praznovanje četrte stoletnice prihoda Vasca da Game v Indijo leta 1898 je bilo odločeno, da se leta 1894 obnovi grob raziskovalca. Grobnici Vasca da Game in Luísa de Camõesa, ki ju je izklesal kipar Costa Mota, sta bili postavljeni v južni stranski kapeli. Leto kasneje je samostan prejel posmrtne ostanke pesnika Joãoa de Deusa, kasneje pa so se pridružile grobnice Almeide Garreta (1902), Sidónia Paisa (1918), Guerra Junqueira (1923) in Teófila Brage (1924). === Republika === [[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (08) edited.jpg|235px|thumb|Uradna slika po podpisu [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]] pred Južnim portalom]] Minister za javna dela (''Ministério das Obras Públicas'') je odprl natečaj za dokončanje prizidka, ki bi služil kot Narodni muzej industrije in trgovine (''Museu Nacional da Indústria e Comércio''), vendar je bil projekt leta 1899 preklican, Postavljen je bil portugalski Etnološka muzej (''Museu Etnológico Português'').<ref name="MJHistoria20">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=222|title=Séc. XX|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Nadaljnja prenova samostana se je začela leta 1898 po delih, ki jih je leta 1895 opravil Parente da Silva na osrednjem prizidku, ki je zdaj poenostavljen, ter po obnovi {{lang|pt|cadeirals}} (stoli, ki jih duhovščina uporablja pri verskih obredih), ki so bili dokončani leta 1924 kipar Costa Mota. Leta 1938 so bile [[orgle]] na visokem koru razstavljene istočasno, ko je bila na južni fasadi zamenjana vrsta vitražev, ki jih je zasnoval Abel Manta in izdelal Ricardo Leone. V okviru praznovanj ob stoletnici moderne Portugalske leta 1939 so v samostanu in stolpu dokončali še več preoblikovanj. Med temi projekti sta bila razstavljena [[baldahin]] in grobnica Alexandra Herculana ter tlakovana terasa samostana. Leta 1940 so prostor pred samostanom preuredili za portugalsko razstavo. Casa Pia je izpraznila notranje prostore križnega hodnika, grobnice Camõesa in Vasca da Game pa so bile prenesene v spodnji kor. Serija oken, ki jih je zasnoval Rebocho in izdelal Alves Mendes, je bila dokončana leta 1950. Leta 1951 so posmrtne ostanke predsednika Óscarja Carmone pokopali v Sala do Capítulo. Kasneje so jih leta 1966 prepeljali v nacionalni panteon, da bi se pridružili telesom drugih nekdanjih predsednikov in literarnih junakov države. Pomorski muzej (''Museu da Marinha'') je bil slovesno odprt v zahodnem traktu samostana leta 1963. == Dogodki == Cerkev in samostan, tako kot bližnji Torre de Belém in Padrão dos Descobrimentos, simbolizirata portugalsko [[Velika geografska odkritja|dobo odkritij]] in sta med glavnimi turističnimi znamenitostmi Lizbone. Leta 1983 je UNESCO uradno razglasil samostan sv. Hieronima in stolp Belém za svetovno dediščino. Ko se je Portugalska pridružila Evropski gospodarski skupnosti, so formalne slovesnosti potekale v križnem hodniku spomenika (1985). V 1990-ih sta v samostanu potekali dve veliki razstavi: ''4 séculos de pintura'' (Štiri stoletja slik), leta 1992; in razstava ''Leonardo da Vinci – um homem à escala do mundo, um Mundo à escala do homem'' (Leonardo da Vinci: Človek v svetovnem merilu, Svet v merilu človeka), leta 1998 (ki je vključevala ''Leicester Codex'', ki ga je začasno posodil [[Bill Gates]]). Ob koncu 20. stoletja so se nadaljevale prezidave s konserviranjem, čiščenjem in restavriranjem, vključno z glavno kapelo leta 1999 in križnim hodnikom v letih 1998–2002. 13. decembra 2007 je bila v samostanu podpisana [[Lizbonska pogodba]], ki je postavila temelje za reformo Evropske unije. {{panorama|image=File:Panorama of Jerónimos Monastery (edited).jpg|fullwidth=4971|fullheight=1204|caption={{center|Pogled z vrha ''Padrão dos Descobrimentos''}}|height=230}} == Cerkev Santa Maria == [[File:South portal of Mosteiro dos Jerónimos 6171.jpg|thumb|left|250px|Bogato okrašen manuelin južni portal Joãa de Castilha]] === Zunanjost južnega portala === Okrašeni stranski vhod v samostan je zasnoval Juan de Castillo in velja za enega najpomembnejših svojega časa, vendar v resnici ni glavni vhod v stavbo.<ref name="Guia2">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 2</ref> Ta svetišču podoben [[portal]] je velik, 32 metrov visok in 12 metrov širok ter se razteza v dve nadstropji. Njegove okrašene značilnosti vključujejo obilico [[zatrep]]ov in [[fiala (arhitektura)|fial]], s številnimi izrezljanimi figurami, ki stojijo pod [[baldahin]]om v izrezljanih nišah, okoli kipa [[Henrik Pomorščak|Henrika Pomorščaka]], ki stoji na podstavku med vrati. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanon]] nad dvokrilnimi vrati prikazuje v polreliefu dva prizora iz življenja svetega Hieronima: na levi odstranitev trna iz levje šape in na desni svetnikovo izkušnjo v puščavi. V razponu med temi prizori je grb kralja Manuela I., medtem ko sta [[arhivolt]]a in timpanon prekrita z manuelinskimi simboli in elementi. Marija (''Santa Maria de Belém'') je na podstavku na vrhu arhivolta, na vrhu pa je nadangel [[sveti Mihael|Mihael]], nad portalom pa je križ [[Kristusov vojaški red|Kristusovega reda]]. Portal na vsaki strani skladno obdaja veliko okno z bogato okrašenimi profilacijami. === Zunanjost aksialnega portala === Čeprav manjših dimenzij od južnih vrat, so to zaradi okrasja in položaja pred glavnim oltarjem najpomembnejša Hieronimova vrata. Ta zahodni portal je lep primer prehoda iz gotskega sloga v renesanso. Zgradil ga je Nicolau Chanterene leta 1517. To je bilo verjetno njegovo prvo naročilo na Portugalskem. Zdaj ga prekriva veža, dodana v 19. stoletju, ki tvori prehod med cerkvijo in [[ambulatorij]]em. [[File:Westernportal jeronimosmonastery.JPG|thumb|170px|Zahodni portal, prehod iz gotskega sloga v renesanso, kipar Nicolau Chanterene, 1517]] V timpanonu so prizori ''Kristusovega rojstva'': od leve proti desni: ''Oznanjenje'' (angel nakazuje Mariji, da bo rodila); ''Rojstvo'' (rojstvo otroka Kristusa); in ''Čaščenje magov''.<ref name="Guia3">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 3</ref> Dva angela držita grb Portugalske blizu arhivolta. Na vsaki strani portala je polno kipov, med njimi sta kipa kralja Manuela I. in kraljice Marije Aragonske, ki klečita v niši pod razkošno okrašenim baldahinom, ob strani pa sta njuna [[zavetnik]]a: sveti Hieronim in sveti [[Janez Krstnik]]. Nosilne zanke krasijo angelčki, ki držijo grb, ob kralju armilarna sfera in ob kraljici tri cvetoče vejice. Renesančni elementi vključujejo angele v rimskih oblačilih, kerube, podrobnosti in realističnost kraljev ter akt svetega Hieronima. Po vsem samostanu so prikazi svetega Hieronima na slikah, kipih in vitražih. Obstajajo trije pomembni primeri: *''O Penitente no deserto'' (Pokornik v puščavi), ki je v podzboru, blizu grobnice Vasca da Game, prikazuje shujšanega svetnika v puščavi s skalo v roki, medtem ko meditira pred razpelom; *''O Estudioso na sua cela'' (Študira v svoji celici), ki prikazuje svetnika, ki sedi na svojem delovnem mestu, obkrožen z odprtimi knjigami; *''O Doutor da Igreja'' (Doktor v cerkvi), ki je v visokem koru in prikazuje slovesnega svetega Hieronima, ki stoji v rdečih oblačilih in klobuku kardinala. Svetnika vedno spremljata lev in biblija. === Notranjost === [[File:JeronimosMonasteryy.jpg|thumb|right|170px|Bogato okrašeni stebri in strop glavne kapele]] [[File:Tomb of Vasco da Gama 8515.jpg|thumb|right|170px|Neomanuelinska grobnica pomorščaka Vasca da Game]] [[File:JeronimosRoyalTombs.jpg|thumb|right|170px|Kraljeve grobnice v glavni kapeli; vsak sarkofag držita dva slona]] Diogo Boitac je postavil temelje tej triladijski cerkvi s petimi polami pod enim obokom, jasno označenim, a le rahlo štrlečim [[transept]]om in dvignjenim [[kor (arhitektura)|korom]]. [[Dvoranska cerkev]] je sestavljena iz enako visokih glavne in stranskih ladij. Boitac je zidal cerkvene zidove do vencev in nato začel z gradnjo sosednjega samostana. Juan de Castillo, španski arhitekt in kipar, je gradnjo nadaljeval leta 1517. Dokončal je podporne stene in edinstven [[rebrasti obok]] z enim razponom, kombinacijo zvezdastih obokov in trakastih obokov, ki se raztezajo čez 19 metrov široko cerkev.<ref name="Study">University of Minho (January 2005), pp. 20–21</ref> Vsak sklop reber v oboku je zavarovan s [[sklepnik]]om. Drzna zasnova (1522) prečnega oboka transepta nima nobenih stebrov ali podpor, medtem ko je Boitac prvotno načrtoval tri pole v transeptu. Nepodprti obok transepta daje obiskovalcu vtis, kot da lebdi v zraku. Castilho je okrasil tudi šest 25 metrov visokih, vitkih, členjenih, osmerokotnih stebrov s prefinjenimi grotesknimi ali cvetličnimi elementi, značilnimi za renesančni slog. Konstrukcija te poznogotske dvorane je estetsko in arhitekturno mojstrovina: povečuje prostorski učinek te ogromne stavbe. Severni steber, ki je najbližje transeptu, ima medaljon, ki je bil morda namerno vključen kot portret Boitaca ali Juana de Castilha. Na koncu stranskih ladij in na obeh straneh kora sta oltarja (tudi v manuelinskem slogu) iz 16. in 17. stoletja. Okrašena sta z izrezljanim lesom prevlečenim z zlatim in zelenim pigmentom, eden od njih pa podpira podobo svetega Hieronima v večbarvno [[emajl]]irani [[terakota|terakoti]]. Ta kor je odredila avstrijska kraljica Katarina kot zadnje počivališče kraljeve družine. Je delo Jerónima de Ruão (Jean de Rouen) v klasičnem slogu. Kraljeve grobnice počivajo na marmornih slonih in so postavljene med jonske stebre, na vrhu pa so korintski stebri. Grobnice na levi strani kora pripadajo kralju Manuelu I. in njegovi ženi Mariji Aragonski, medtem ko grobnice na desni strani pripadajo kralju Ivanu III. in njegovi ženi Katarini Avstrijski. === Grobnice === Znotraj cerkve, v spodnjem koru, sta kamniti grobnici [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] (1468–1523) in velikega pesnika in kronista dobe odkritij [[Luís de Camões|Luísa de Camõesa]] (1527–1580). Obe grobnici je v harmoničnem neomanuelinskem slogu izklesal kipar Costa Mota iz 19. stoletja. V te grobnice so leta 1880 prenesli posmrtne ostanke obeh. == Samostanska arhitektura == [[File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos 8498.jpg|thumb|left|200px|Dvonadstropni križni hodniki]] [[File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos, ground floor 8500.jpg|thumb|200px|Okrašeni oboki križnega hodnika]] Delo na obsežnem kvadratnem [[križni hodnik|križnem hodniku]] (55 × 55 m) samostana je začel Boitac. Zgradil je [[križni obok|križne oboke]] s širokimi loki in okni s [[paličevje]]m, ki so počivali na občutljivih stebrih. Juan de Castilho je dokončal gradnjo tako, da je spodnji etaži dal klasično prekrivno plast in zgradil bolj poglobljeno zgornjo etažo. Gradnja takega križnega hodnika je bila takrat novost. Castilho je prvotne okrogle stebre Boitaca spremenil v pravokotne in jih okrasil z ornamentiko v slogu [[plateresco]]. Vsako krilo je sestavljeno iz šestih obočnih pol z oboki s kroigovičjem. Štiri notranje pole počivajo na masivnih [[opornik]]ih, ki tvorijo široke [[arkada|arkade]]. Vogalni trakovi so povezani z diagonalno ločno konstrukcijo in prikazujejo bogato okrašene vogalne stebre. Samostan je imel tako religiozno kot tudi reprezentativno funkcijo s svojim dekorativnim okrasjem in dinastičnimi simbolnimi motivi, kot so armilarna sfera, grb in križ Kristusovega reda, kar kaže na rastočo svetovno moč Portugalske. Notranje stene križnega hodnika so poleg evropskih, mavrskih in vzhodnih motivov bogate z manuelinskimi motivi z navtičnimi elementi. Krožni loki in vodoravna struktura so jasno v skladu z renesančnim arhitekturnim slogom, hkrati pa obstaja tudi razmerje s špansko arhitekturo. Okraske na zunanjih stenah notranjega dvorišča je v slogu plateresco izdelal Castilho: arkade vključujejo loke s [[krogovičje]]m, ki dajejo konstrukciji filigranski vidik. V eni od teh arkad je trezna grobnica pesnika Fernanda Pessoe, medtem ko več drugih grobnic v kapitlju vsebuje posmrtne ostanke pesnika in dramatika Almeide Garretta (1799–1854), pisatelja in zgodovinarja Alexandra Herculana (1810–1877), nekdanja predsednika Teófilo Braga (1843–1924) in Óscar Carmona (1869–1951). [[Refektorij]] nasproti kapitlja ima več ploščic [[azulejo]] iz 18. stoletja. V prizidku, ki so ga samostanu dodali po obnovi leta 1850, sta bila ustanovljena Museu Nacional de Arqueologia (Narodni arheološki muzej) in Museu da Marinha (Pomorski muzej) (v zahodnem krilu). == Galerija == <gallery mode="packed"> File:Monasterio de los Jerónimos, Lisboa, Portugal, 2022-07-24, DD 38-40 HDR.jpg|Notranjost cerkve File:Tomb of Vasco da Gama 8515.jpg|Grobnica Vasca da Game File:Tomb of Luís de Camões 8508.jpg|Grobnica Luísa de Camõesa File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos 8498.jpg|Križni hodnik File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos, ground floor 8500.jpg|Križni hodnik, pritličje File:Lion fountain in the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos 8501.jpg|Levji vodnjak v križnem hodniku </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ;Viri * {{citation|last=Turner|first=J.|title=Grove Dictionary of Art|publisher=Macmillan Publishers Ltd.|year=1996|isbn=1-884446-00-0}} * {{citation|last=Hancock|first=Matthew|title=The Rough Guide to Lisbon|publisher=Rough Guides Ltd.|location=London|year=2003|isbn=1-85828-906-8}} * {{citation|last=Weimer|first=Alois|last2=Weimer-Langer|first2=Britta|title=Portugal: with local tips|publisher=GeoCenter International Ltd.|location=Basingstoke, England|year=2000|isbn=3-8297-6110-4}} * {{citation|first=Tomar|last=Rolf|title=De kunst van de Gotiek: Architectuur, Beeldhouwkunst en Schilderkunst – Köneman Verlag|location=Cologne, Germany|orig-year=1998|year=1999|isbn=3-8290-1740-5}} * {{cite journal|first=Nuno |last=Senos |title=A Coroa e a Igreja na Lisboa de Quinhentos |trans-title=The Crown and the Church in 1500 Lisbon |url=http://repositorio.ucp.pt/bitstream/10400.14/4404/1/LS_S2_15_NunoSenos.pdf |publisher=Lusitania Sacra |volume=2 |issue=15 |year=2003 |access-date=23 June 2011 |pages=97–117 |language=pt |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121043157/http://repositorio.ucp.pt/bitstream/10400.14/4404/1/LS_S2_15_NunoSenos.pdf |archive-date=21 November 2011 }} * {{citation|editor=Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (IPT) e Área|title=Guião de visita ao Mosteiro dos Jerónimos|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/data/jt34_pt_anexo1.doc.doc|publisher=IGESPAR-Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|location=Lisbon, Portugal|language=pt|pages=1–9}} * {{citation |editor=University of Minho |url=http://www.civil.uminho.pt/eu-india/pdfs/Inventory%20and%20completion%20of%20case%20studies%20survey.pdf |pages=20–21 |contribution=Inventory and Completion of Case Studies Survey |date=January 2005 |title=Improving the Seismic Resistance of Cultural Heritage Buildings |publisher=University of Minho |location=Braga, Portugal |access-date=18 July 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722030028/http://www.civil.uminho.pt/eu-india/pdfs/Inventory%20and%20completion%20of%20case%20studies%20survey.pdf |archive-date=22 July 2011 }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mosteiro dos Jerónimos}} * [http://www.mosteirojeronimos.pt Official Site of the Monastery of the Jeronimos] *The Jerónimos Monastery on [https://artsandculture.google.com/partner/jerónimos-monastery Google Arts & Culture] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lizbona]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1601]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Portugalskem]] [[Kategorija:Samostani na Portugalskem]] mdon0wjy510eanlyggzqkl566e9bajh 6760028 6760014 2026-10-03T13:25:45Z Kent Wang 265880 Dodaj panoramo za galerijo s predlogo Široka slika 6760028 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Samostan svetega Hieronima | native_name = Mosteiro dos Jerónimos | native_name_lang = pt <!-- images --> | logo = | logo_size = | logo_caption = | image = Jerónimos April 2009-4.jpg | image_size = | image_caption = Glavni vhod za obiskovalce in krila,<br> v katerih sta Pomorski muzej in Nacionalni arheološki muzej | location = Santa Maria de Belém | address = | location_city = [[Lizbona]] | location_country = [[Portugalska]] | coordinates = {{coord|38|41|52|N|9|12|22|W|type:landmark_region:PT|display=inline,title}} | former_names = | alternate_names = | etymology = | status = | cancelled = | topped_out = | building_type = [[samostan]] | architectural_style = [[Gotska arhitektura]], [[Manuelinska arhitektura]] | material = [[apnenec]] (Lioz) | classification = | altitude = | namesake = | groundbreaking_date = | start_date = | stop_date = | est_completion = | completion_date = | opened_date = 1495 | inauguration_date = | closing_date = | demolition_date = | destruction_date = | cost = | ren_cost = | client = | owner = Portugalska država | affiliation = | height = | architectural = | structural_system = | size = | floor_count = | floor_area = | elevator_count = | grounds_area = | architect = Diogo de Boitaca | architecture_firm = | developer = | engineer = | known_for = | website = [https://www.patrimoniocultural.gov.pt/publicacao/mosteiro-dos-jeronimos/ Spletna stran] | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Samostan sv. Hieronima in [[stolp Belém]] v Lizboni | Criteria = iii, vi | ID = 263 | Year = 1983 }} {{designation list | embed=yes | designation1 = Portugal | designation1_type = Nepremičnina | designation1_criteria = Narodni spomenik | designation1_date = 10. januar 1907 | designation1_number = IPA.00006543 }} | references = | footnotes = }} '''Samostan svetega Hieronima''' ({{lang-pt|Mosteiro dos Jerónimos}}, {{IPA-pt|muʃˈtɐjɾu ðu(ʒ) ʒɨˈɾɔnimuʃ|IPA}}) je nekdanji [[samostan]] reda svetega Hieronima blizu reke [[Tajo]] v župniji Belém v občini Lizbona na [[Portugalska|Portugalskem]]. V 16. stoletju je postal [[nekropola]] portugalske kraljeve rodbine [[Avižani|Avižanov]], vendar je bil 28. decembra 1833 sekulariziran z državnim odlokom, njegovo lastništvo pa preneseno na dobrodelno ustanovo Real Casa Pia de Lisboa.<ref name="Cultura2016">{{navedi splet |title=XIX century – Monastery of Jerónimos |url=http://www.mosteirojeronimos.pt/en/index.php?s=white&pid=221&identificador= |website=mosteirojeronimos.pt |publisher=Portuguese Ministry of Culture |access-date=6 January 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160402221310/http://www.mosteirojeronimos.pt/en/index.php?s=white&pid=221&identificador= |archive-date= 2 April 2016 |language=en |url-status=dead }}</ref> Samostan svetega Hieronima je eden najvidnejših primerov poznega portugalskega [[gotska arhitektura|gotskega]] [[manuelinska arhitektura|manuelinskega sloga]] arhitekture v [[Lizbona|Lizboni]]. Postavljen je bil v zgodnjem 16. stoletju blizu izhodišča prvega potovanja [[ Vasco da Gama|Vasca da Game]], njegova gradnja pa je bila financirana z davkom na dobiček letnih portugalskih indijskih armad. Leta 1880 so bili da Gamovi ostanki in posmrtni ostanki pesnika [[Luís de Camões|Luísa de Camõesa]] (ki je slavil da Gamovo prvo potovanje v svoji epski pesnitvi ''[[Luzijada]]'' iz leta 1572) prestavljeni v nove izklesane grobnice v ladji samostanske cerkve, le nekaj metrov stran od grobnic kraljev Manuela I. in Ivana III., ki jima je služil da Gama. Leta 1983 je bil samostan svetega Hieronima skupaj z bližnjim [[stolp Belém|stolpom Belém]] uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/263]</ref> == Zgodovina == [[File:Belem.Jeronimos02.jpg|left|170px|thumb|Vodnjaki na Praça do Império s simboli zodiaka v ''calçadi'']] [[File:Jerónimos.jpg|170px|left|thumb|Vhod v glavno cerkev in križni hodnik]] Samostan svetega Hieronima je nadomestil prej obstoječo cerkev na istem mestu, ki je bila posvečena Santa Maria de Belém in kjer so menihi vojaško-verskega Kristusovega reda nudili pomoč pomorščakom v tranzitu.<ref name="MJHistoria16">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=219&identificador=|title=Séc. XVI|editor=IGESPAR|access-date=23 June 2011|year=2011|location=Lisbon, Portugal|publisher=IGESPAR-Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Pristanišče Praia do Restelo je bilo ugodno mesto za pomorščake z varnim sidriščem in zaščito pred vetrovi, ki so jih iskale ladje, ki so vplule v ustje reke Tajo.<ref name="Guia1">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 1</ref> Obstoječa stavba je bila slovesno odprta na ukaz [[Manuel I. Portugalski|Manuela I.]] (1469–1521) na dvoru Montemor o Velho leta 1495 kot zadnje počivališče za člane rodbine Avižanov, v njegovem prepričanju, da bo vladalo ibersko dinastično kraljestvo po njegovi smrti. Leta 1496 je kralj Manuel zaprosil Sveti sedež za dovoljenje za gradnjo samostana na tem mestu. Puščavnica Restelo (Ermida do Restelo), kot je bila cerkev znana, je bila že v slabem stanju, ko so Vasco da Gama in njegovi možje tam preživeli noč v molitvi, preden so leta 1497 odšli na svojo ekspedicijo v Indijo.<ref name="Marjay1972">{{navedi knjigo|author=Frederic Pedro Marjay|title=Lisbon and Its Surroundings|url=https://archive.org/details/lisbonitssurroun00marj|url-access=registration|year=1972|publisher=Livraria Bertrand, Sarl|pages=[https://archive.org/details/lisbonitssurroun00marj/page/9 9]–10}}</ref> === Renesansa === Gradnja samostana in cerkve se je začela 6. januarja 1501 in bila dokončana 100 let kasneje. Kralj Manuel je prvotno financiral projekt z denarjem, pridobljenim od ''Vintena da Pimenta'', 5-odstotnega davka na trgovino iz Afrike in Orienta, kar ustreza 70 kilogramom zlata na leto, z izjemo tistih davkov, pobranih na uvoz [[poper|popra]], [[cimet]]a in [[nageljnove žbice|nageljnovih žbic]], ki so šle neposredno kroni. S pritokom takšnega bogastva arhitekti niso bili omejeni na načrte majhnega obsega, sredstva, ki so bila že predpisana za [[samostan Batalha]], vključno s panteonom Avižanov, so bila preusmerjena na projekt v Belému. Manuel I. je izbral verski red menihov Hieronimov, da zasedejo samostan, katerih vloga je bila molitev za kraljevo večno dušo in zagotavljanje duhovne pomoči navigatorjem in mornarjem, ki so odpluli iz pristanišča Restelo, da bi odkrili dežele po vsem svetu. To so menihi počeli več kot štiri stoletja do leta 1833, ko so bili verski redovi razpuščeni in je bil samostan opuščen. [[File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos, upper floor 8486.jpg|thumb|left|Manuelinsko okrasje v križnih hodnikih samostana sv. Hieronima]] Samostan je bil zasnovan na način, ki je kasneje postal znan kot manuelinski: bogato okrašen arhitekturni slog s kompleksnimi kiparskimi temami, ki vključujejo pomorske elemente in predmete, odkrite med pomorskimi ekspedicijami, vklesane v apnenec. Diogo de Boitaca, arhitekt, je bil začetnik tega sloga v [[Samostan Jezusa Setubalskega|samostanu Jezusa]] v Setúbalu. Boitaca je bil odgovoren za risanje načrtov in sklepanje del na samostanu, [[zakristija|zakristiji]] in [[refektorij]]u. Za njegovo gradnjo je uporabil ''calcário de lioz'', zlato obarvan [[apnenec]], pridobljen iz Ajude, doline Alcántara, Laveiras, Rio Seco in Tercena. Boitaca je nasledil Španec Juan de Castillo, ki je prevzel gradnjo okoli leta 1517. Castilho je postopoma prešel iz manuelinskega sloga v španski [[plateresco]] slog, ornamentiko, ki je vključevala razkošne okraske, ki kažejo na dekorativne značilnosti srebrnine (''plata''). Gradnja se je ustavila, ko je leta 1521 umrl kralj Manuel I. Več kiparjev je pustilo pečat na tej stavbi: Nicolau Chanterene je dodal globino s svojimi renesančnimi temami, medtem ko je arhitekt Diogo de Torralva leta 1550 nadaljeval z gradnjo samostana, dodal glavno kapelo, [[kor (arhitektura)|kor]] in dokončal dve nadstropji samostana z uporabo samo [[renesansa|renesančnih]] motivov. Delo Dioga de Torralve je leta 1571 nadaljeval Jérôme de Rouen (imenovan tudi Jerónimo de Ruão), ki je dodal nekaj klasičnih elementov. Gradnja se je ustavila leta 1580 z združitvijo Španije in Portugalske, saj je gradnja [[El Escorial]]a v Španiji porabila vsa dodeljena sredstva. === Kraljestvo === 16. julija 1604 je [[Filip II. Španski]] (ki je vladal po Iberski uniji) naredil samostan za kraljevi nagrobni spomenik in prepovedal vstop v stavbo vsem razen kraljevi družini in hieronimskim menihom.<ref name="MJHistoria78">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=220|title=Séc. XVII e Séc. XVIII|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Nov [[portal]] je bil zgrajen leta 1625, kot tudi vrata samostana, hiša vratarjev, stopnišče in dvorana, ki je bila vhod v zgornji kor, ki ga je zasnoval kraljevi arhitekt Teodósio Frias in izvedel zidar Diogo Vaz. Leta 1640 je prior Bento de Siqueira ukazal zgraditi samostansko knjižnico, kjer so bile shranjene knjige v lasti infanta Luísa (sina kralja Manuela I.) in drugih, povezanih z verskim redom. Z obnovitvijo portugalske neodvisnosti leta 1640 je samostan ponovno pridobil velik del svojega prejšnjega pomena in postal grobišče za kraljevi panteon; v njegovem obzidju so bili pokopani štirje od osmih otrok Ivana IV. Portugalskega: infant Teodósio (1634–1653), infanta Joana (1636–1653), kralj [[Afonz VI. Portugalski]]). Leta 1682 so truplo kardinala Henrika pokopali v kapelah [[transept]]a. 29. septembra 1855 so truplo kralja Afonza VI. skupaj z njegovimi tremi brati in sestro prepeljali v kraljevi panteon rodbine Bragança v samostanu São Vicente de Fora. Leta 1663 je bratovščina Senhor dos Passos zasedla staro kapelo Santo António, ki je bila leta 1669 na novo okrašena z zlatim stropom, medtem ko so bile freske na stopnišču z heraldiko svetega Hieronima dokončane leta 1770. [[retabel|Retabli]] so bili dokončani v letih 1709 in 1711, dragocene ''alfeje'' so bile predstavljene verskemu redu, zakristija pa je bila na novo okrašena leta 1713. Slikar Henrique Ferreira je leta 1720 dobil naročilo za slikanje portugalskih kraljev: kraljevsko serijo so postavili v Sala dos Reis (Kraljeva dvorana). Henrique Ferreira je prav tako dobil naročilo za dokončanje serije jasličnih slik. [[File:Mosteiro dos Jerónimos antes de 1755.png|thumb|left|300px|Samostan sv. Hieronima sredi 18. stoletja, pred [[lizbonski potres (1755)|lizbonskim potresom leta 1755]]]] Samostan je brez večje škode prestal [[lizbonski potres (1755)|lizbonski potres leta 1755]]: uničena sta bila le [[balustrada]] in del visokega kora, ki pa so ju hitro popravili. 28. decembra 1833 je bil samostan sekulariziran z državnim odlokom, njegov naslov pa prenesen na ''Real Casa Pia de Lisboa'' (Pobožna kraljeva hiša v Lizboni), da bi služil kot župnijska cerkev za novo civilno župnijo Santa Maria de Belém.<ref name="MJHistoria19">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=221|title=Séc. XIX|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Številne umetnine in zakladi so bili v tem obdobju preneseni na krono ali izgubljeni. Večino časa je bil prazen in njegovo stanje se je začelo slabšati. Obnovitvena dela na samostanu so se začela po letu 1860, začenši z južno fasado pod nadzorom arhitekta Rafaela Silva e Castra in leta 1898 pod vodstvom Domingosa Parente da Silva. Čeprav so bili cisterna [[križni hodnik|križnega hodnika]], notranje duhovniške celice in kuhinja takrat porušeni, trije projekti rekonstrukcije, ki jih je predlagal arhitekt J. Colson, vključno z uvedbo revivalističnih neomanuelinističnih elementov, niso dobili potrebne odobritve. Leta 1863 je varuh človekovih pravic Casa Pia, Eugénio de Almeida, najel arhitekta Valentima Joséja Correio, da je preuredil drugo nadstropje starega študentskega doma in oblikoval okna (1863–1865). Kasneje ga je zamenjal Samuel Barret, ki je zgradil stolpe na skrajnem zahodnem delu spalnic. Podobno in nerazložljivo sta Barreta zamenjala italijanska oblikovalca scenografije Rambois in Cinatti, ki sta delala na zasnovi gledališča São Carlos, da bi leta 1867 nadaljevala s prenovo v samostanu. Med letoma 1867 in 1868 so temeljito spremenili prizidek in pročelje cerkve, ki je takrat izgledala kot danes. Porušili so galerijo in Kraljevo dvorano, zgradili stolpe vzhodnega [[dormitorij]]a, rozeti zgornjega kora in zamenjali piramidasto streho [[zvonik]]a s zasnovo [[Mitra (škofovska kapa)|mitre]]. Preureditev je bila odložena zaradi propada osrednjega študentskega doma leta 1878. Po letu 1884 je začel prispevati Raymundo Valladas, ki je leta 1886 sprožil obnovo samostana in Sala do Capítulo, vključno z gradnjo obokanega stropa. Grobnica Alexandra Herculana, ki jo je zasnoval Eduardo Augusto da Silva, je bila postavljena v Sala do Capítulo leta 1888. Za praznovanje četrte stoletnice prihoda Vasca da Game v Indijo leta 1898 je bilo odločeno, da se leta 1894 obnovi grob raziskovalca. Grobnici Vasca da Game in Luísa de Camõesa, ki ju je izklesal kipar Costa Mota, sta bili postavljeni v južni stranski kapeli. Leto kasneje je samostan prejel posmrtne ostanke pesnika Joãoa de Deusa, kasneje pa so se pridružile grobnice Almeide Garreta (1902), Sidónia Paisa (1918), Guerra Junqueira (1923) in Teófila Brage (1924). === Republika === [[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (08) edited.jpg|235px|thumb|Uradna slika po podpisu [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]] pred Južnim portalom]] Minister za javna dela (''Ministério das Obras Públicas'') je odprl natečaj za dokončanje prizidka, ki bi služil kot Narodni muzej industrije in trgovine (''Museu Nacional da Indústria e Comércio''), vendar je bil projekt leta 1899 preklican, Postavljen je bil portugalski Etnološka muzej (''Museu Etnológico Português'').<ref name="MJHistoria20">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=222|title=Séc. XX|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Nadaljnja prenova samostana se je začela leta 1898 po delih, ki jih je leta 1895 opravil Parente da Silva na osrednjem prizidku, ki je zdaj poenostavljen, ter po obnovi {{lang|pt|cadeirals}} (stoli, ki jih duhovščina uporablja pri verskih obredih), ki so bili dokončani leta 1924 kipar Costa Mota. Leta 1938 so bile [[orgle]] na visokem koru razstavljene istočasno, ko je bila na južni fasadi zamenjana vrsta vitražev, ki jih je zasnoval Abel Manta in izdelal Ricardo Leone. V okviru praznovanj ob stoletnici moderne Portugalske leta 1939 so v samostanu in stolpu dokončali še več preoblikovanj. Med temi projekti sta bila razstavljena [[baldahin]] in grobnica Alexandra Herculana ter tlakovana terasa samostana. Leta 1940 so prostor pred samostanom preuredili za portugalsko razstavo. Casa Pia je izpraznila notranje prostore križnega hodnika, grobnice Camõesa in Vasca da Game pa so bile prenesene v spodnji kor. Serija oken, ki jih je zasnoval Rebocho in izdelal Alves Mendes, je bila dokončana leta 1950. Leta 1951 so posmrtne ostanke predsednika Óscarja Carmone pokopali v Sala do Capítulo. Kasneje so jih leta 1966 prepeljali v nacionalni panteon, da bi se pridružili telesom drugih nekdanjih predsednikov in literarnih junakov države. Pomorski muzej (''Museu da Marinha'') je bil slovesno odprt v zahodnem traktu samostana leta 1963. == Dogodki == Cerkev in samostan, tako kot bližnji Torre de Belém in Padrão dos Descobrimentos, simbolizirata portugalsko [[Velika geografska odkritja|dobo odkritij]] in sta med glavnimi turističnimi znamenitostmi Lizbone. Leta 1983 je UNESCO uradno razglasil samostan sv. Hieronima in stolp Belém za svetovno dediščino. Ko se je Portugalska pridružila Evropski gospodarski skupnosti, so formalne slovesnosti potekale v križnem hodniku spomenika (1985). V 1990-ih sta v samostanu potekali dve veliki razstavi: ''4 séculos de pintura'' (Štiri stoletja slik), leta 1992; in razstava ''Leonardo da Vinci – um homem à escala do mundo, um Mundo à escala do homem'' (Leonardo da Vinci: Človek v svetovnem merilu, Svet v merilu človeka), leta 1998 (ki je vključevala ''Leicester Codex'', ki ga je začasno posodil [[Bill Gates]]). Ob koncu 20. stoletja so se nadaljevale prezidave s konserviranjem, čiščenjem in restavriranjem, vključno z glavno kapelo leta 1999 in križnim hodnikom v letih 1998–2002. 13. decembra 2007 je bila v samostanu podpisana [[Lizbonska pogodba]], ki je postavila temelje za reformo Evropske unije. == Cerkev Santa Maria == [[File:South portal of Mosteiro dos Jerónimos 6171.jpg|thumb|left|250px|Bogato okrašen manuelin južni portal Joãa de Castilha]] === Zunanjost južnega portala === Okrašeni stranski vhod v samostan je zasnoval Juan de Castillo in velja za enega najpomembnejših svojega časa, vendar v resnici ni glavni vhod v stavbo.<ref name="Guia2">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 2</ref> Ta svetišču podoben [[portal]] je velik, 32 metrov visok in 12 metrov širok ter se razteza v dve nadstropji. Njegove okrašene značilnosti vključujejo obilico [[zatrep]]ov in [[fiala (arhitektura)|fial]], s številnimi izrezljanimi figurami, ki stojijo pod [[baldahin]]om v izrezljanih nišah, okoli kipa [[Henrik Pomorščak|Henrika Pomorščaka]], ki stoji na podstavku med vrati. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanon]] nad dvokrilnimi vrati prikazuje v polreliefu dva prizora iz življenja svetega Hieronima: na levi odstranitev trna iz levje šape in na desni svetnikovo izkušnjo v puščavi. V razponu med temi prizori je grb kralja Manuela I., medtem ko sta [[arhivolt]]a in timpanon prekrita z manuelinskimi simboli in elementi. Marija (''Santa Maria de Belém'') je na podstavku na vrhu arhivolta, na vrhu pa je nadangel [[sveti Mihael|Mihael]], nad portalom pa je križ [[Kristusov vojaški red|Kristusovega reda]]. Portal na vsaki strani skladno obdaja veliko okno z bogato okrašenimi profilacijami. === Zunanjost aksialnega portala === Čeprav manjših dimenzij od južnih vrat, so to zaradi okrasja in položaja pred glavnim oltarjem najpomembnejša Hieronimova vrata. Ta zahodni portal je lep primer prehoda iz gotskega sloga v renesanso. Zgradil ga je Nicolau Chanterene leta 1517. To je bilo verjetno njegovo prvo naročilo na Portugalskem. Zdaj ga prekriva veža, dodana v 19. stoletju, ki tvori prehod med cerkvijo in [[ambulatorij]]em. [[File:Westernportal jeronimosmonastery.JPG|thumb|170px|Zahodni portal, prehod iz gotskega sloga v renesanso, kipar Nicolau Chanterene, 1517]] V timpanonu so prizori ''Kristusovega rojstva'': od leve proti desni: ''Oznanjenje'' (angel nakazuje Mariji, da bo rodila); ''Rojstvo'' (rojstvo otroka Kristusa); in ''Čaščenje magov''.<ref name="Guia3">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 3</ref> Dva angela držita grb Portugalske blizu arhivolta. Na vsaki strani portala je polno kipov, med njimi sta kipa kralja Manuela I. in kraljice Marije Aragonske, ki klečita v niši pod razkošno okrašenim baldahinom, ob strani pa sta njuna [[zavetnik]]a: sveti Hieronim in sveti [[Janez Krstnik]]. Nosilne zanke krasijo angelčki, ki držijo grb, ob kralju armilarna sfera in ob kraljici tri cvetoče vejice. Renesančni elementi vključujejo angele v rimskih oblačilih, kerube, podrobnosti in realističnost kraljev ter akt svetega Hieronima. Po vsem samostanu so prikazi svetega Hieronima na slikah, kipih in vitražih. Obstajajo trije pomembni primeri: *''O Penitente no deserto'' (Pokornik v puščavi), ki je v podzboru, blizu grobnice Vasca da Game, prikazuje shujšanega svetnika v puščavi s skalo v roki, medtem ko meditira pred razpelom; *''O Estudioso na sua cela'' (Študira v svoji celici), ki prikazuje svetnika, ki sedi na svojem delovnem mestu, obkrožen z odprtimi knjigami; *''O Doutor da Igreja'' (Doktor v cerkvi), ki je v visokem koru in prikazuje slovesnega svetega Hieronima, ki stoji v rdečih oblačilih in klobuku kardinala. Svetnika vedno spremljata lev in biblija. === Notranjost === [[File:JeronimosMonasteryy.jpg|thumb|right|170px|Bogato okrašeni stebri in strop glavne kapele]] [[File:Tomb of Vasco da Gama 8515.jpg|thumb|right|170px|Neomanuelinska grobnica pomorščaka Vasca da Game]] [[File:JeronimosRoyalTombs.jpg|thumb|right|170px|Kraljeve grobnice v glavni kapeli; vsak sarkofag držita dva slona]] Diogo Boitac je postavil temelje tej triladijski cerkvi s petimi polami pod enim obokom, jasno označenim, a le rahlo štrlečim [[transept]]om in dvignjenim [[kor (arhitektura)|korom]]. [[Dvoranska cerkev]] je sestavljena iz enako visokih glavne in stranskih ladij. Boitac je zidal cerkvene zidove do vencev in nato začel z gradnjo sosednjega samostana. Juan de Castillo, španski arhitekt in kipar, je gradnjo nadaljeval leta 1517. Dokončal je podporne stene in edinstven [[rebrasti obok]] z enim razponom, kombinacijo zvezdastih obokov in trakastih obokov, ki se raztezajo čez 19 metrov široko cerkev.<ref name="Study">University of Minho (January 2005), pp. 20–21</ref> Vsak sklop reber v oboku je zavarovan s [[sklepnik]]om. Drzna zasnova (1522) prečnega oboka transepta nima nobenih stebrov ali podpor, medtem ko je Boitac prvotno načrtoval tri pole v transeptu. Nepodprti obok transepta daje obiskovalcu vtis, kot da lebdi v zraku. Castilho je okrasil tudi šest 25 metrov visokih, vitkih, členjenih, osmerokotnih stebrov s prefinjenimi grotesknimi ali cvetličnimi elementi, značilnimi za renesančni slog. Konstrukcija te poznogotske dvorane je estetsko in arhitekturno mojstrovina: povečuje prostorski učinek te ogromne stavbe. Severni steber, ki je najbližje transeptu, ima medaljon, ki je bil morda namerno vključen kot portret Boitaca ali Juana de Castilha. Na koncu stranskih ladij in na obeh straneh kora sta oltarja (tudi v manuelinskem slogu) iz 16. in 17. stoletja. Okrašena sta z izrezljanim lesom prevlečenim z zlatim in zelenim pigmentom, eden od njih pa podpira podobo svetega Hieronima v večbarvno [[emajl]]irani [[terakota|terakoti]]. Ta kor je odredila avstrijska kraljica Katarina kot zadnje počivališče kraljeve družine. Je delo Jerónima de Ruão (Jean de Rouen) v klasičnem slogu. Kraljeve grobnice počivajo na marmornih slonih in so postavljene med jonske stebre, na vrhu pa so korintski stebri. Grobnice na levi strani kora pripadajo kralju Manuelu I. in njegovi ženi Mariji Aragonski, medtem ko grobnice na desni strani pripadajo kralju Ivanu III. in njegovi ženi Katarini Avstrijski. === Grobnice === Znotraj cerkve, v spodnjem koru, sta kamniti grobnici [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] (1468–1523) in velikega pesnika in kronista dobe odkritij [[Luís de Camões|Luísa de Camõesa]] (1527–1580). Obe grobnici je v harmoničnem neomanuelinskem slogu izklesal kipar Costa Mota iz 19. stoletja. V te grobnice so leta 1880 prenesli posmrtne ostanke obeh. == Samostanska arhitektura == [[File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos 8498.jpg|thumb|left|200px|Dvonadstropni križni hodniki]] [[File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos, ground floor 8500.jpg|thumb|200px|Okrašeni oboki križnega hodnika]] Delo na obsežnem kvadratnem [[križni hodnik|križnem hodniku]] (55 × 55 m) samostana je začel Boitac. Zgradil je [[križni obok|križne oboke]] s širokimi loki in okni s [[paličevje]]m, ki so počivali na občutljivih stebrih. Juan de Castilho je dokončal gradnjo tako, da je spodnji etaži dal klasično prekrivno plast in zgradil bolj poglobljeno zgornjo etažo. Gradnja takega križnega hodnika je bila takrat novost. Castilho je prvotne okrogle stebre Boitaca spremenil v pravokotne in jih okrasil z ornamentiko v slogu [[plateresco]]. Vsako krilo je sestavljeno iz šestih obočnih pol z oboki s kroigovičjem. Štiri notranje pole počivajo na masivnih [[opornik]]ih, ki tvorijo široke [[arkada|arkade]]. Vogalni trakovi so povezani z diagonalno ločno konstrukcijo in prikazujejo bogato okrašene vogalne stebre. Samostan je imel tako religiozno kot tudi reprezentativno funkcijo s svojim dekorativnim okrasjem in dinastičnimi simbolnimi motivi, kot so armilarna sfera, grb in križ Kristusovega reda, kar kaže na rastočo svetovno moč Portugalske. Notranje stene križnega hodnika so poleg evropskih, mavrskih in vzhodnih motivov bogate z manuelinskimi motivi z navtičnimi elementi. Krožni loki in vodoravna struktura so jasno v skladu z renesančnim arhitekturnim slogom, hkrati pa obstaja tudi razmerje s špansko arhitekturo. Okraske na zunanjih stenah notranjega dvorišča je v slogu plateresco izdelal Castilho: arkade vključujejo loke s [[krogovičje]]m, ki dajejo konstrukciji filigranski vidik. V eni od teh arkad je trezna grobnica pesnika Fernanda Pessoe, medtem ko več drugih grobnic v kapitlju vsebuje posmrtne ostanke pesnika in dramatika Almeide Garretta (1799–1854), pisatelja in zgodovinarja Alexandra Herculana (1810–1877), nekdanja predsednika Teófilo Braga (1843–1924) in Óscar Carmona (1869–1951). [[Refektorij]] nasproti kapitlja ima več ploščic [[azulejo]] iz 18. stoletja. V prizidku, ki so ga samostanu dodali po obnovi leta 1850, sta bila ustanovljena Museu Nacional de Arqueologia (Narodni arheološki muzej) in Museu da Marinha (Pomorski muzej) (v zahodnem krilu). == Galerija == <gallery mode="packed"> File:Monasterio de los Jerónimos, Lisboa, Portugal, 2022-07-24, DD 38-40 HDR.jpg|Notranjost cerkve File:Tomb of Vasco da Gama 8515.jpg|Grobnica Vasca da Game File:Tomb of Luís de Camões 8508.jpg|Grobnica Luísa de Camõesa File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos 8498.jpg|Križni hodnik File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos, ground floor 8500.jpg|Križni hodnik, pritličje File:Lion fountain in the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos 8501.jpg|Levji vodnjak v križnem hodniku </gallery> {{Široka slika|Panorama of Jerónimos Monastery (edited).jpg|1800px|Panoramski pogled na samostan}} == Sklici == {{sklici|2}} ;Viri * {{citation|last=Turner|first=J.|title=Grove Dictionary of Art|publisher=Macmillan Publishers Ltd.|year=1996|isbn=1-884446-00-0}} * {{citation|last=Hancock|first=Matthew|title=The Rough Guide to Lisbon|publisher=Rough Guides Ltd.|location=London|year=2003|isbn=1-85828-906-8}} * {{citation|last=Weimer|first=Alois|last2=Weimer-Langer|first2=Britta|title=Portugal: with local tips|publisher=GeoCenter International Ltd.|location=Basingstoke, England|year=2000|isbn=3-8297-6110-4}} * {{citation|first=Tomar|last=Rolf|title=De kunst van de Gotiek: Architectuur, Beeldhouwkunst en Schilderkunst – Köneman Verlag|location=Cologne, Germany|orig-year=1998|year=1999|isbn=3-8290-1740-5}} * {{cite journal|first=Nuno |last=Senos |title=A Coroa e a Igreja na Lisboa de Quinhentos |trans-title=The Crown and the Church in 1500 Lisbon |url=http://repositorio.ucp.pt/bitstream/10400.14/4404/1/LS_S2_15_NunoSenos.pdf |publisher=Lusitania Sacra |volume=2 |issue=15 |year=2003 |access-date=23 June 2011 |pages=97–117 |language=pt |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121043157/http://repositorio.ucp.pt/bitstream/10400.14/4404/1/LS_S2_15_NunoSenos.pdf |archive-date=21 November 2011 }} * {{citation|editor=Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (IPT) e Área|title=Guião de visita ao Mosteiro dos Jerónimos|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/data/jt34_pt_anexo1.doc.doc|publisher=IGESPAR-Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|location=Lisbon, Portugal|language=pt|pages=1–9}} * {{citation |editor=University of Minho |url=http://www.civil.uminho.pt/eu-india/pdfs/Inventory%20and%20completion%20of%20case%20studies%20survey.pdf |pages=20–21 |contribution=Inventory and Completion of Case Studies Survey |date=January 2005 |title=Improving the Seismic Resistance of Cultural Heritage Buildings |publisher=University of Minho |location=Braga, Portugal |access-date=18 July 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722030028/http://www.civil.uminho.pt/eu-india/pdfs/Inventory%20and%20completion%20of%20case%20studies%20survey.pdf |archive-date=22 July 2011 }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mosteiro dos Jerónimos}} * [http://www.mosteirojeronimos.pt Official Site of the Monastery of the Jeronimos] *The Jerónimos Monastery on [https://artsandculture.google.com/partner/jerónimos-monastery Google Arts & Culture] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lizbona]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1601]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Portugalskem]] [[Kategorija:Samostani na Portugalskem]] fjfdjzn7w73i9j6a6nfkei48aa9cl1u 0 557103 6760128 6757863 2026-10-03T20:25:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760128 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Den Burg | native_name = | settlement_type = Vas | image_skyline = Denburgaerial.JPG | image_alt = | image_caption = Fotografija Den Burga iz zraka | image_flag = Texel_flag.svg | flag_size = 100x67px | image_shield = | shield_size = | motto = | anthem = | image_map = Map NL - Texel - Den Burg.svg | map_alt = Prikaz pozicije Den Burga na mapi Severne Holandije | map_caption = Lokacija na otoku Texel | mapsize = 290px | image_map2 = | map_caption2 = | mapsize2 = | subdivision_type = [[Suverena država]] | subdivision_name = {{NLD}} | subdivision_type1 = [[Province na Nizozemskem|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]] | subdivision_type2 = [[Občina]] | subdivision_name2 = [[Texel]] | established_title = | demographics_type1 = | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = | demographics1_info2 = | established_date = | government_footnotes = | government_type = | governing_body = | leader_party = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | legislature = | seat_type = | seat = | seat1_type = | seat1 = | coordinates = {{coord|53|03|21|N|04|47|46|E|display=inline}} | foto0 = [[Slika:Hofje_Den_Burg.jpg|{{infobox/afbeeldingbreedte}}px]] | ondertitel0 = Dvorec na Weverstraat | image = Denburgaerial.JPG | caption = Fotografija Den Burga iz zraka | area_footnotes = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_footnotes = | population_total = 7,555 | population_as_of = 1. januar 2021 | population_density_km2 = | population_demonym = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | area_code_type = | area_code = | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | blank2_name = | blank2_info = | blank_name_sec2 = | blank_info_sec2 = | iso_code = | website = | official_name = | image_map1 = }} '''Den Burg''' (Tessels : ''de Burreg'')<ref>Het Tessels: Inleiding, vocabulaire en teksten|authorlink=|first=S.|last=Keyser|language=nl|url=https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|publisher=[[Koninklijke Brill NV|E. J. Brill]]|location=Leiden|date=1951|page=blz. 39|isbn=|accessdate=26 oktober 2020|quote=de Burreg, Den Burg, hoofdplaats van Tessel|format=pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029210916/https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|archivedate=2020-1{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}0-29|deadurl=nee}}</ref> je [[vas]] v [[Občina|občini]] [[Texel]] v [[Pokrajina|provinci]] [[Severna Holandija]]. Den Burg je največja vas na [[Nizozemska|nizozemskem]] Vatskem otoku [[Texel]]. Ima 7.555 prebivalcev (2021); to je več kot polovica vseh prebivalcev otoka Texel. V vasi so tudi občinska hiša občine Texel, javna knjižnica, [[kino]] in [[bazen]]. == Zgodovina == Arheološka izkopavanja so pokazala, da je kraj, kjer se nahaja vas, poseljen že dolgo. V vasi je verjetno obstajal frizijski grad, ki so ga uničili [[Franki]] v sedmem stoletju. V [[1345|letih 1345/1346]] je grof Janez Beaumontski vas ponovno obdal z [[1346|obzidjem]]. Poleg samostanskega dvora (ali uithofa) v vasi je dal pozidati upravno središče otoka. Obročast vzorec ulic v središču spominja na značaj trdnjave. Stara občinska dvorana se nahaja v eni najstarejših hiš v Den Burgu. ; Druga svetovna vojna V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vas Den Burg veliko pretrpela med uporom Gruzijcev. Obstreljevanje z minometami je resno poškodovalo številne zgradbe, vključno s spomeniki. Po ukazu nacistov so esperantski spomenik porušili že leta 1941, vendar so pred porušenjem uspeli odstraniti in zavarovati najpomembnejše dele, kot so besedila, podobo [[Ludwik Zamenhof|Zamenhofa]] in esperantska zvezdo. Po osvoboditvi je bil na pobudo g. Boona spomenik obnoviljen in je bil ponovno odkrit leta 1950. Spominsko pokopališče Hoge Berg Texel se nahaja med Den Burgom in Oudeschildom. Tu je pokopanih 476 oseb, ki so bile del [[822. gruzijski bataljon|822. gruzijskega bataljona]] v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]]. == Staro vaško jedro == [[Slika:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|link=Bestand:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|584x584_pik]] ''Zemljevid starega središča Den Burga.'' == Religija == Ikonični De Burght na Binnenburgu je bil zgrajen v 15. stoletju. Stolp te cerkve ima kamnit zvonik. V vasi je tudi menonit Vermaning. Druge cerkve v Den Burgu so Rimskokatoliška cerkev Janeza Krstnika iz 19. stoletja, Reformirana cerkev, Svobodni baptisti, [[Jehovove priče]] in [[Bahajstvo|Bahajski tempelj]]. == Rojeni v Den Burgu == * [[Willem Eduard Bok]] (1846-1904), državni sekretar Južnoafriške republike * [[Kees de Jager]] (1921-2021), astronom, pionir vesoljskih raziskav * [[Jan Wolkers]] pisatelj in umetnik == Glej tudi == * Seznam nacionalnih spomenikov v Den Burgu * Seznam občinskih spomenikov v Den Burgu == Izobraževanje == V Den Burgu se nahaja Skupnost javnih šol De Hogeberg, ki otrokom nudi srednješolsko izobraževanje. Na voljo je izobraževanje za VMBO, HAVO in VWO. V vasi je pet osnovnih šol: Jac. P. Thijsseschool (javna), De Fontein (protestantsko-krščanska), Jozefschool (rimokatoliška), Kompasschool (posebno izobraževanje) in šola Vrije ( [[antropozofija]] ). == Slike == <gallery> Slika:Doorkijkje.jpg|alt=Een doorkijkje|Vaški pogled Slika:Hervormde_kerk,_Den_Burgh_2014.jpg|alt=Hervormde kerk|Reformirana cerkev Slika:Den_Burg,_sculpturen_op_de_Vismarkt_IMG_5890_2020-06-06_08.34.jpg|alt=Sculpturen op de Vismarkt|Skulptura na ribji tržnici Slika:Texel_view_of_Den_Burg.jpg|alt=Gezicht op Den Burg|Pogled po Den Burgu Slika:Den_Burg_-_Wappen.jpg|alt=Wapen van De Burg op het Polderhuis|Grb De Burga po Polderhuisuju </gallery> == Zunanje povezave == * [https://texelinformatie.nl/informatie/dorpen-texel/den-burg/ Den Burg] (vključno z video posnetki vasi) == Sklici == {{Sklici|30em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Severna Holandija]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 28gscjvn0vtsjsv03u96onsgb1d41ed 0 560478 6760049 6669363 2026-10-03T16:47:16Z Sporti 5955 2026 6760049 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Emiliji | image = | date = september-oktober | region = [[Emilija - Romanja|Emilija]], Italija | english = | localnames = | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI ProSeries]] | type = Mini [[Kolesarska klasika|klasika]] | organiser = | director = | first = {{start date|1909}} | number = 109 | last = | firstwinner = {{flagicon|ITA}} [[Eberardo Pavesi]] | mostwins = {{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo|C. Girardengo]] (5) | mostrecent = {{flagicon|ITA}} [[Davide Piganzoli]] }} '''Dira po Emiliji''' (izvirno '''Giro dell'Emilia''') je jesenska enodnevna mini [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] v [[Italija|Italiji]], ki so jo prvič organizirali leta 1909. Trenutno je del drugega kakovostnega razreda [[UCI ProSeries]]. Dirka je tradicionalno na sporedu konec septembra ali v začetku oktobra, prva v paketu z vsemi ostalimi jesenskimi italijanskimi polklasikami [[Coppa Bernochi]], [[Tri doline Vareseja]], [[Gran Piemonte]], vse te bolj kot priprava na zadnji, jesenski spomenik sezone na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]].<ref>{{navedi splet |title=Giro dell'Emilia (Ita) - Cat.1.ProS |url=http://memoire-du-cyclisme.eu/ligne/cla_emilia.php |accessdate=31 October 2022 |work=Memoire-du-cyclisme.eu |language=fr |archive-date=2023-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230719200657/https://www.memoire-du-cyclisme.eu/ligne/cla_emilia.php |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |date=2023 |title=Giro dell'Emilia(1.Pro) |url=https://www.procyclingstats.com/race/giro-dell-emilia |website=ProcyclingStats |language=en}}</ref> Dirko so zmagala imena kot so [[Fausto Coppi]], [[Gino Bartali]], [[Eddy Merckx]], [[Primož Roglič]] in [[Tadej Pogačar]]. ==Trasa== Štart dirke je v [[Bologna|Bologni]], potem gre povečini čez [[Appeninsko Toskansko-Emilijski nacionalni park]] in z ciljem spet v [[Bologna|Bologni]], ki se konča z 5 krogi z izjemno zahtevnimi vzponi na Orfanelle, Montalbano in Casaglio. ==Zgodovina== Dirka ima izjemno bogato tradicijo, je ena najstarejših dirk, a še nikoli ni bila del svetovne serije. Leta 2005 je postala del serije [[UCI Europe Tour]], kategorije 1.HC. Od 2020 je del [[UCI ProSeries]]. ==Moški== ===Zmagovalci po letih=== [[Slika:Ercole Baldini Giro Emilia 1959.jpg|thumb|right|180px|Dirka leta 1959]] [[Slika:Giro dell'Emilia, 1993, Maurizio Fondriest (1°), Pascal Richard (2°).jpg|thumb|right|180px|Dirka leta 1993]] [[Slika:2023 Giro dell'Emilia Primož Roglič crossing the finish line.jpg|thumb|right|180px|[[Primož Roglič]] zmagal (2023)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" | Leto ! scope="col" width=189px| Zmagovalec ! scope="col" width=189px| Drugi ! scope="col" width=189px| Tretji |- | 1909 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[IEberardo Pavesi]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Brambilla]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] |- | 1910 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Albini]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Sivocci]] |- | 1911 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Clemente Canepari]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vincenzo Borgarello]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Durando]] |- | 1912 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ugo Agostoni]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Santhia]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] |- | 1913 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[lfonso Calzolari]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ezio Corlaita]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Durando]] |- | 1914 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ezio Corlaita]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Durando]] |- | colspan=4 align=center|''leta 1915 in 1916 sta bili dirki odpovedani zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | 1917 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Lucotti]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] |- | 1918 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Leopoldo Torricelli]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] |- | 1919 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ezio Corlaita]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Lauro Bordin]] |- | 1920 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Emilio Petiva]] |- | 1921 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Bartolomeo Aimo]] |- | 1922 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Sivocci]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ugo Agostoni]] |- | 1923 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Gordini]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pasquale Di Pietro]] |- | 1924 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Linari]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] |- | 1925 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] |- |colspan=4 align=center|''leta 1926 dirke niso organizirali |- | 1927 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Allegro Grandi]] |- | 1928 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Piccin]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Fossati]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Mara]] |- | 1929 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Allegro Grandi]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adolfo Bordoni]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Felice Gremo]] |- | 1930 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Bonetti]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Camillo Erba]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Attilio Pavesi]] |- | 1931 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Glauco Servadei]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Tulipani]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Renato Scorticati]] |- |colspan=4 align=center|''leta 1932 in 1933 dirk niso organizirali |- | 1934 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Marco Cimatti]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Romeo Rossi]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Simoni]] |- | 1935 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Eugenio Gestri]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ruggero Balli]] |- | 1936 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olmo]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Olimpio Bizzi]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]] |- | 1937 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cesare Del Cancia]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adriano Vignoli]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Gotti]] |- | 1938 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Corrado Ardizzoni]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Bianco Bianchi]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Renzo Silvestri]] |- | 1939 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Serafino Biagioni]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Doro Morigi]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brotto]] |- | 1940 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Osvaldo Bailo]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]] |- | 1941 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Enrico Mollo]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] |- | 1942 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adolfo Leoni]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]] |- | 1943 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Nedo Logli]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Primo Zuccotti]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Elio Bertocchi]] |- |colspan=4 align=center|''leta 1944 in 1945 sta bili dirki odpovedani zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | 1946 |{{ikonazastave|ITA}} [[Adolfo Leoni]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Sergio Maggini]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Serse Coppi]] |- | 1947 |{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Martini]] |- | 1948 |{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Rossello]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Settimio Simonini]] |- | 1949 |{{ikonazastave|ITA}} [[Virgilio Salimbeni]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Sergio Pagliazzi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Silvio Pedroni]] |- | 1950 |{{ikonazastave|ITA}} [[Luciano Maggini]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Enzo Nannini]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Barozzi]] |- | 1951 |{{ikonazastave|ITA}} [[Luciano Maggini]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Albani]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Sergio Pagliazzi]] |- | 1952 |{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | 1953 |{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Giancarlo Astrua]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Lido Sartini]] |- | 1954 |{{ikonazastave|ITA}} [[Nino Defilippis]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Rino Benedetti]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Gismondi]] |- | 1955 |{{ikonazastave|ITA}} [[Nino Defilippis]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Monti]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Eugenio Bertoglio]] |- | 1956 |{{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Monti]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Adolfo Grosso]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Rino Benedetti]] |- | 1957 |{{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Monti]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Fallarini]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] |- | 1958 |{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ronchini]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Noe Conti]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Vito Favero]] |- | 1959 |{{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Fantini]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Walter Martin]] |- | 1960 |{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Baffi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ronchini]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Carlo Brugnami]] |- | 1961 |{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ronchini]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Zancanaro]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] |- | 1962 |{{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Mealli]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Walter Martin]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Antonio Suárez]] |- | 1963 |{{ikonazastave|ITA}} [[talo Zilioli]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Ciampi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Bettinelli]] |- |colspan=4 align=center|''leta 1964 dirke niso organizirali |- | 1965 |{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]] |- | 1966 |{{ikonazastave|ITA}} [[Carmine Preziosi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Italo Mazzacurati]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Luigi Zuccotti]] |- | 1967 |{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Guido De Rosso]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]] |- | 1968 |{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Giancarlo Polidori]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Michelotto]] |- | 1969 |{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] |- | 1970 |{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Italo Zilioli]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]] |- | 1971 |{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Ole Ritter]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Giancarlo Polidori]] |- | 1972 |{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Santiago Lazcano]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] |- | 1973 |{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Marcello Bergamo]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel María Lasa]] |- | 1974 |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Tino Conti]] |- | 1975 |{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Paolini]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Chinetti]] |- | 1976 |{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Italo Zilioli]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Glauco Santoni]] |- | 1977 |{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Beccia]] |{{ikonazastave|SWE}} [[Bernt Johansson]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Phil Edwards]] |- | 1978 |{{ikonazastave|SWE}} [[Bernt Johansson]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Wladimiro Panizza]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alfio Vandi]] |- | 1979 |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]] |- | 1980 |{{ikonazastave|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Wladimiro Panizza]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Jorgen Marcussen]] |- | 1981 |{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]] |- | 1982 |{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Emanuele Bombini]] |- | 1983 |{{ikonazastave|ITA}} [[Cesare Cipollini]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Daniele Caroli]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Dag Erik Pedersen]] |- | 1984 |{{ikonazastave|ITA}} [[Ezio Moroni]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Wilson]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Ceruti]] |- | 1985 |{{ikonazastave|POR}} [[Acácio da Silva]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Corti]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |- | 1986 |{{ikonazastave|SUI}} [[Hubert Seiz]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Dag Erik Pedersen]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]] |- | 1987 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-François Bernard]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]] |{{ikonazastave|TCH}} [[Jiří Škoda]] |- | 1988 |{{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Rolf Sorensen]] |- | 1989 |{{ikonazastave|URS}} [[Dimitrij Konjišev]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] |{{ikonazastave|SUI}} [[Mauro Gianetti]] |- | 1990 |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Cassani]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Gilles Delion]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Yvon Madiot]] |- | 1991 |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Cassani]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Mottet]] |- | 1992 |{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Cassani]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Stephen Hodge]] |- | 1993 |{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] |{{ikonazastave|SUI}} [[Pascal Richard]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] |- | 1994 |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Cassani]] |- | 1995 |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Cassani]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Donati]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alessio Di Basco]] |- | 1996 |{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Luc Leblanc]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] |- | 1997 |{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Gončenkov]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Sergio Barbero]] |{{ikonazastave|SUI}} [[Felice Puttini]] |- | 1998 |{{ikonazastave|ITA}} [[Mirko Celestino]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Donati]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]] |- | 1999 |{{ikonazastave|NED}} [[Michael Boogerd]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Donati]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Marcello Siboni]] |- | 2000 |{{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Codol]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Mirko Celestino]] |- | 2001 |{{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |- | 2002 |{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Michael Rasmussen]] |- | 2003 |{{ikonazastave|ESP}} [[José Iván Gutiérrez]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |- | 2004 |{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Rinaldo Nocentini]] |- | 2005 |{{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] |{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Mirko Celestino]] |- | 2006 |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Di Grande]] |- | 2007 |{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|USA}} [[Christopher Horner]] |- | 2008 |{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]] |- | 2009 |{{ikonazastave|NED}} [[Robert Gesink]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] |{{ikonazastave|SWE}} [[Thomas Lövkvist]] |- | 2010 |{{ikonazastave|NED}} [[Robert Gesink]] |{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] |- | 2011 |{{ikonazastave|COL}} [[Carlos Betancur]] |{{ikonazastave|NED}} [[Bauke Mollema]] |{{ikonazastave|COL}} [[Rigoberto Urán]] |- | 2012 |{{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] |{{ikonazastave|SWE}} [[Fredrik Kessiakoff]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Pellizotti]] |- | 2013 |{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ulissi]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Chris Anker Sorensen]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Villella]] |- | 2014 |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Madrazo]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Pellizotti]] |- | 2015 |{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Bakelants]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Fedi]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Madrazo]] |- | 2016 |{{ikonazastave|COL}} [[Esteban Chaves]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]] |{{ikonazastave|COL}} [[Rigoberto Urán]] |- | 2017 |{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Visconti]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |{{ikonazastave|COL}} [[Rigoberto Urán]] |- | 2018 |{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro De Marchi]] |{{ikonazastave|COL}} [[Rigoberto Urán]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Dylan Teuns]] |- | 2019 |bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |{{ikonazastave|CAN}} [[Michael Woods]] |{{ikonazastave|COL}} [[Sergio Higuita]] |- | 2020 |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Vlasov]] |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Almeida]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ulissi]] |- | 2021 |bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Almeida]] |{{ikonazastave|CAN}} [[Michael Woods]] |- | 2022 |{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |{{ikonazastave|ITA}} [[Domenico Pozzovivo]] |- | 2023 |bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |{{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates]] |- | 2024 |bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |{{ikonazastave|UK}} [[Tom Pidcock]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Piganzoli]] |- | 2025 |{{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |{{ikonazastave|UK}} [[Tom Pidcock]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Lenny Martinez (kolesar)|Lenny Martinez]] |- | 2026 |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Piganzoli]] |{{ikonazastave|UK}} [[Tom Pidcock]] |{{ikonazastave|UK}} [[Oscar Onley]] |} ===Večkratni zmagovalci=== Aktivni kolesarji v poudarjenem tonu. {| class="wikitable" ! Zmage ! Kolesar ! Edicija |- | align=center | 5 || {{flagicon|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] || 1918, 1919, 1921, 1922, 1925 |- | align=center rowspan= 4 | 3 || {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 1941, 1947, 1948 |- |{{flagicon|ITA}} [[Gianni motta]] || 1968, 1969, 1971 |- |{{flagicon|ITA}} [[Davide Cassani]] || 1990, 1991, 1995 |- |{{flagicon|SLO}} ''[[Primož Roglič]]'' || 2019, 2021, 2023 |- | align=center rowspan=14 | 2 || {{flagicon|ITA|1861}} [[Adolfo Leoni]] || 1942, 1946 |- |{{flagicon|ITA}} [[Luciano Maggini]] || 1950, 1951 |- |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1952, 1953 |- |{{flagicon|ITA}} [[Nino Defilippis]] || 1953, 1954 |- |{{flagicon|ITA}} [[Bruno Monti]] || 1956, 1957 |- |{{flagicon|ITA}} [[Diego Ronchini]] || 1958, 1961 |- |{{flagicon|ITA}} [[Michele Dancelli]] || 1965, 1967 |- |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 1970, 1973 |- |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 1974, 1979 |- |{{flagicon|ITA}} [[Pierino Gavazzi]] || 1981, 1982 |- |{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] || 1996, 2002 |- |{{flagicon|ITA}} [[Gilberto Simoni]] || 2000, 2005 |- |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] || 2006, 2014 |- |{{flagicon|NED}} [[Robert Gesink]] || 2009, 2010 |} === Zmagovalci po državah === {| class="wikitable" ! Zmage|| Država |- | align=center | 83 |{{flagu|Italy}} |- | align=center | 4 |{{SLO}} |- | align=center rowspan=3| 3 |{{flagu|Belgium}} |- |{{flagu|Netherlands}} |- |{{COL}} |- | align=center rowspan=3| 2 |{{flagu|Switzerland}} |- |{{flagu|Russia}} |- |{{flagu|Spain}} |- | align=center rowspan=7| 1 |{{flagu|Sweden}} |- |{{flagu|Portugal}} |- |{{flagu|France}} |- |{{URS}} |- |{{flagu|Germany}} |- |{{LUX}} |- |{{MEX}} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Kolesarske klasike}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Italiji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1909]] oh2qpvd2ev0mbc34jzi5qrt03fsr086 0 562663 6760097 6282461 2026-10-03T18:52:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760097 wikitext text/x-wiki [[File:ET Afar asv2018-01 img100 Ertale.jpg|thumb|Izbruh [[Erta Ale]] v Danakilski depresiji]] [[File:Ayelu volcano.jpg|thumb|Gora Ajalu, najzahodnejši in starejši od dveh vulkanov na južnem koncu Danakilske depresije]] '''Danakilska depresija''' je severni del [[Afarski trikotnik|Afarskega trikotnika]] ali Afarske depresije v [[Etiopija|Etiopiji]] in [[Eritreja|Eritreji]],<ref name=Beyene_2005>{{Cite journal |last1=Beyene |first1=Alebachew |name-list-style=amp |last2=Abdelsalam |first2=Mohamed G. |year=2005 |title=Tectonics of the Afar Depression: A review and synthesis |journal=Journal of African Earth Sciences |volume=41 |issue=1–2 |pages=41–59 |doi=10.1016/j.jafrearsci.2005.03.003 |bibcode=2005JAfES..41...41B }}</ref><ref name="NYT-20170130">{{navedi novice |last=Yee |first=Amy |title=Gazing Into Danakil Depression's Mirror, and Seeing Mars Stare Back |url=https://www.nytimes.com/2017/01/30/science/danakil-depression-ethiopia.html |date=30 January 2017 |work=The New York Times |access-date=31 January 2017 }}</ref> geološke [[depresija (geologija)|depresije]], ki je nastala zaradi razhajanja treh tektonskih plošč na [[Afriški rog|Afriškem rogu]]. Je tretja najnižje ležeča lega na afriški celini. == Geologija == Danakilska depresija leži na stičišču treh tektonskih plošč in ima zapleteno geološko zgodovino. Razvila se je kot posledica ločevanja Afrike in Azije, kar je povzročilo razpoke in vulkansko aktivnost. Erozija, poplavljanje z morjem, dvigovanje in spuščanje tal so odigrali svojo vlogo pri nastanku te kotanje. [[Sedimentne kamnine]], kot sta [[peščenjak]] in [[apnenec]], so neskladno prekrite z [[bazalt]]om, ki je posledica obsežnih tokov lave.<ref name=Schlüter>{{navedi knjigo|author=Thomas Schlüter|title=Geological Atlas of Africa: With Notes on Stratigraphy, Tectonics, Economic Geology, Geohazards, Geosites and Geoscientific Education of Each Country|url=https://books.google.com/books?id=IfvKWpsISTQC&pg=PA88 |year=2008 |publisher=Springer Science & Business Media|isbn=978-3-540-76373-4 |pages=88–89}}</ref> === Geološka dediščina IUGS === V zvezi z dokazovanjem »stalnega rojstva oceana, ki ga spremljajo tektonika in vulkanizem v ekstremno sušnem okolju izhlapevanja« je Mednarodna zveza geoloških znanosti (IUGS) na seznamu, objavljenem oktobra 2022, vključila »Depresijo preloma Danakil in njen vulkanizem« v svojo zbirko 100 »lokacij geološke dediščine« po vsem svetu.<ref>{{navedi splet |title=The First 100 IUGS Geological Heritage Sites |url=https://iugs-geoheritage.org/videos-pdfs/iugs_first_100_book_v2.pdf |website=IUGS International Commission on Geoheritage |publisher=IUGS |access-date=13 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221027114156/https://iugs-geoheritage.org/videos-pdfs/iugs_first_100_book_v2.pdf |archive-date=2022-10-27 |url-status=dead}}</ref> == Opis == Danakilska depresija je ravnina, velika približno 200 x 50 km, ki leži na severu regije Afar v Etiopiji, blizu meje z Eritrejo. Leži približno 125 m pod morsko gladino in na zahodu meji na Etiopsko planoto, na vzhodu pa na Danakilske Alpe, za katerimi je Rdeče morje.<ref name=Melvin>{{navedi knjigo|author=J.L. Melvin|title=Evaporites, Petroleum and Mineral Resources |url=https://books.google.com/books?id=ZTo-AANipecC&pg=PA44 |year=1991 |publisher=Elsevier |isbn=978-0-08-086964-3 |pages=44–45}}</ref> Območje se pogosto imenuje zibelka človeštva; leta 1974 so Donald Johanson in njegovi sodelavci našli znameniti [[fosil]] ''[[Australopithecus afarensis]]'' ''[[Lucy]]'', ki je bil datiran s 3,2 milijona let.<ref>{{navedi knjigo|last1=Johanson |first1=Donald C. |last2=Blake |first2=Edgar|title=From Lucy to Language|url=https://archive.org/details/fromlucytolangua0000joha |url-access=registration |year=1996|publisher=Simon and Schuster|isbn=9780684810232|page=[https://archive.org/details/fromlucytolangua0000joha/page/119 119]}}</ref> Številni drugi fosili starodavnih [[človečnjaki|homininov]] so bili odkriti tukaj, kar je številne paleontologe spodbudilo k domnevi, da je to območje, kjer se je človeška vrsta najprej razvila. == Lastnosti == [[File:ET Afar asv2018-01 img46 Dallol.jpg|thumb|Vroči vrelci v Danakilski depresiji ponujajo raziskovalno priložnost za preučevanje ekstremofilnih mikrobov]] Danakilska depresija je najbolj vroče mesto na Zemlji glede na povprečne letne temperature. Je tudi eno najnižjih krajev na planetu na 100 metrih pod morsko gladino in brez dežja večino leta. Tukaj [[Avaš (reka)|reka Avaš]] presahne v verigi slanih jezer, kot je jezero Afrera, ki nikoli ne doseže Indijskega oceana.<ref>{{navedi splet|url=http://ngm.nationalgeographic.com/2005/10/danakil-desert/morell-text |archive-url=https://web.archive.org/web/20100416095732/http://ngm.nationalgeographic.com/2005/10/danakil-desert/morell-text |url-status=dead |archive-date=16 April 2010 |title=Africa's Danakil Desert – National Geographic Magazine |publisher=Ngm.nationalgeographic.com |access-date=10 December 2013}}</ref> Gora Ajelu je najzahodnejši in starejši od dveh vulkanov na južnem koncu Danakilske depresije. Drugi aktivni vulkan, [[Erta Ale]], je eno od več kraterskih jezer lave, ki brbota iz [[Zemlja|zemeljinega]] [[plašč (geologija)|plašča]]. Poleg tega območje vsebuje žveplene vrelce [[Dalol (hidrotermalni sistem)|Dalol]] ali vroče vrelce. Ta mokra okolja v Danakilski depresiji se preiskujejo, da bi pomagali razumeti, kako bi lahko nastalo življenje na drugih planetih in lunah. Mnogi mikroorganizmi, ki živijo tukaj, so ekstremofilni mikrobi, ki so zelo zanimivi za astrobiologe. Kljub temu so znanstveniki oktobra 2019 poročali, da kopenskih življenjskih oblik, vključno z ekstremnimi oblikami mikroorganizmov arhej, ni bilo ugotovljeno, da obstajajo v zelo vročih, kislih in slanih razmerah, ki so prisotne v nekaterih delih Danakilske depresije.<ref name="NAT-20191028a">{{cite journal |author=Belita, Jodie |display-authors=et al. |title=Hyperdiverse archaea near life limits at the polyextreme geothermal Dallol area |date=28 October 2019 |journal=Nature Ecology and Evolution |volume=3 |issue=11 |pages=1552–1561 |doi=10.1038/s41559-019-1005-0 |pmid=31666740 |pmc=6837875 }}</ref><ref name="NYT-20191101">{{navedi novice |last=Andrews |first=Robin George |title=They Didn't Find Life in a Hopeless Place - In some of the world's wettest, most acidic bodies of superheated water, even the most extreme forms of archaea couldn't survive. |url=https://www.nytimes.com/2019/11/01/science/extreme-life-aliens.html |date=1 November 2019 |work=The New York Times |access-date=4 November 2019 }}</ref> == Vrelci == Med geološkimi točkami, zanimivimi za turiste, sta hidrotermalni sistem Dallol<ref>{{Cite journal |last1=Kotopoulou |first1=Electra |last2=Huertas |first2=Antonio Delgado |last3=García-Ruiz |first3=Juan Manuel |last4=Dominguez-Vera |first4=Jose M. |last5=Lopez-Garcia |first5=Jose Maria |last6=Guerra-Tschuschke |first6=Isabel |last7=Rull |first7=Fernando |date=6 December 2018 |title=A poly-extreme hydrothermal system controlled by iron: the case of Dallol at the Afar Triangle |journal=ACS Earth and Space Chemistry |volume=3 |issue=1 |pages=90–99 |language=en |doi=10.1021/acsearthspacechem.8b00141 |pmid=30801049 |pmc=6380227}}</ref> in Rumeno jezero.<ref>{{navedi splet|title=Yellow lake is located in the Danakil Depression|url=https://independent-travellers.com/ethiopia/danakil_depression/yellow_lake/|website=Independent Travellers|publisher=independent-travellers.com|access-date=13 June 2017}}</ref> Ribnik Gaet'ale je majhno hiperslano jezero nad tektonskim vročim izvirom v Danakilski depresiji. S slanostjo 43 % je ribnik Gaet'ale najbolj slano vodno telo na Zemlji.<ref name=perez>{{Cite journal |last1=Perez |first1=Eduardo |last2=Chebude |first2=Yonas |date=April 2017 |title=Chemical Analysis of Gaet'ale, a Hypersaline Pond in Danakil Depression (Ethiopia): New Record for the Most Saline Water Body on Earth |journal=Aquatic Geochemistry |volume=23 |issue=2 |pages=109–117 |doi=10.1007/s10498-017-9312-z|s2cid=132715553 }}</ref> Po besedah ​​prebivalcev vasi Ahmed'ela je ribnik nastal januarja 2005 po potresu, ki je ponovno aktiviral vroč izvir.<ref>{{Cite journal |last=Master |first=Sharad |date=2016 |title=Gaet'ale - a reactivated thermal spring and potential tourist hazard in the Asale salt flats, Danakil Depression, Ethiopia |journal=Journal of Applied Volcanology |volume=5 |pages=1–9 |doi=10.1186/s13617-015-0042-x |doi-access=free}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Danakil Desert}} * [http://www.bbc.co.uk/programmes/p00377pl Danakil Depression] – video clip from BBC Planet Earth {{coord|14.2417|N|40.3|E|source:kolossus-eowiki|display=title}} [[Kategorija:Geografija Etiopije]] [[Kategorija:Geografija Eritreje]] [[Kategorija:Puščave v Etiopiji]] j4fz961q46sfn4kwvkbdk0jbfkfweai 0 565226 6760111 6758533 2026-10-03T19:59:43Z Yerpo 8417 /* Upravna enota Kranj */ razločitev 6760111 wikitext text/x-wiki {{Politika Slovenije}} '''Upravne enote''' so bile ustanovljene 1. januarja 1995. V Sloveniji je 58 upravnih enot.<ref name="g113">{{navedi splet | title=Pravno informacijski sistem | website=PisRS | url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED941 | language=sl | access-date=2024-08-21}}</ref> === Upravna enota Ajdovščina === Upravna enota Ajdovščina ima sedež v Ajdovščini, obsega pa ozemlje [[občina Ajdovščina|občin Ajdovščina]] in [[občina Vipava|Vipave]]. Zajema ozemlje v velikosti 352,6&nbsp;km² ter služi 24.440 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Vipavi. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ajdovščini, teh je skupno 65, so: {{hlist|indent=1|'''[[Ajdovščina]]''' | [[Batuje]]| [[Bela, Ajdovščina|Bela]] | [[Brje, Ajdovščina|Brje]]| [[Budanje]]| [[Cesta, Ajdovščina|Cesta]]| [[Col, Ajdovščina|Col]]| [[Črniče]]| [[Dobravlje]]| [[Dolenje]]| [[Dolga Poljana]]| [[Duplje]]| [[Erzelj]]| [[Gaberje, Ajdovščina|Gaberje]]| [[Goče]]| [[Gojače]]| [[Gozd, Ajdovščina|Gozd]]| [[Gradišče pri Vipavi]]| [[Grivče]]| [[Hrašče, Vipava|Hrašče]]| [[Kamnje, Ajdovščina|Kamnje]]| [[Kovk, Ajdovščina|Kovk]]| [[Kožmani]]| [[Križna Gora, Ajdovščina|Križna Gora]]| [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec]]| [[Lozice]]| [[Lože, Vipava|Lože]]| [[Male Žablje]]| [[Malo Polje]]| [[Malovše]]| [[Manče]]| [[Nanos, Vipava|Nanos]]| [[Orehovica, Vipava|Orehovica]]| [[Otlica]]| [[Plače]]| [[Planina, Ajdovščina|Planina]]| [[Podbreg, Vipava|Podbreg]]| [[Podgrič]]| [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]]| [[Podnanos]]| [[Podraga]]| [[Poreče]]| [[Potoče, Ajdovščina|Potoče]]| [[Predmeja]]| [[Ravne, Ajdovščina|Ravne]]| [[Sanabor]]| [[Selo, Ajdovščina|Selo]]| [[Skrilje]]| [[Slap, Vipava|Slap]]| [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarje]]| [[Stomaž, Ajdovščina|Stomaž]]| [[Tevče, Ajdovščina|Tevče]]| [[Ustje, Ajdovščina|Ustje]]| [[Velike Žablje]]| [[Vipava]]| [[Vipavski Križ]]| [[Višnje, Ajdovščina|Višnje]]| [[Vodice, Ajdovščina| Vodice]]| [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolje]]| [[Vrtovče]]| [[Vrtovin]]| [[Zavino]]| [[Zemono]]| [[Žagolič]]| [[Žapuže]] }} === Upravna enota Brežice === Upravna enota Brežice ima sedež v Brežicah, obsega pa ozemlje [[občina Brežice|občine Brežice]]. Zajema ozemlje v velikosti 268&nbsp;km² ter služi 24.470 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Brežice, teh je skupno 109, so: {{hlist|indent=1| [[Arnovo selo]]| [[Artiče]]| [[Bizeljska vas]]| [[Bizeljsko]]| [[Blatno]]| [[Bojsno]]| [[Boršt]]| [[Bračna vas]]| [[Slovenska vas]]| [[Brezje pri Bojsnem]]| [[Brezje pri Veliki Dolini]]| [[Brezovica na Bizeljskem]]| '''[[Brežice]]''' | [[Brvi]]| [[Bukošek]]| [[Bukovje]]| [[Bušeča vas]]| [[Cerina]]| [[Cerklje ob Krki]]| [[Cirnik]]| [[Cundrovec]]| [[Curnovec]]| [[Čatež ob Savi]]| [[Čedem]]| [[Črešnjice pri Cerkljah]]| [[Dečno selo]]| [[Dednja vas]]| [[Dobeno]]| [[Dobova]]| [[Dolenja Pirošica]]| [[Dolenje Skopice]]| [[Dolenja vas pri Artičah]]| [[Dramlja]]| [[Drenovec pri Bukovju]]| [[Dvorce]]| [[Gabrje pri Dobovi]]| [[Gaj]]| [[Gazice]]| [[Globočice]]| [[Globoko]]| [[Glogov Brod]]| [[Gorenja Pirošica]]| [[Gorenje Skopice]]| [[Gornji Lenart]]| [[Gregovce]]| [[Hrastje pri Cerkljah]]| [[Izvir]]| [[Jereslavec]]| [[Jesenice]]| [[Kamence]]| [[Kapele]]| [[Koritno]]| [[Kraška vas]]| [[Križe, Brežice|Križe]]| [[Krška vas]]| [[Laze, Brežice|Laze]]| [[Loče]]| [[Mala Dolina]]| [[Mali Cirnik]]| [[Mali Obrež]]| [[Mali Vrh]]| [[Mihalovec]]| [[Mostec]]| [[Mrzlava vas]]| [[Nova vas ob Sotli]]| [[Nova vas pri Mokricah]]| [[Obrežje]]| [[Oklukova Gora]]| [[Orešje na Bizeljskem]]| [[Pavlova vas]]| [[Pečice]]| [[Perišče]]| [[Piršenbreg]]| [[Pišece]]| [[Podgorje pri Pišecah]]| [[Podgračeno]]| [[Podvinje]]| [[Ponikve]]| [[Poštena vas]]| [[Prilipe]]| [[Račja vas]]| [[Rajec]]| [[Rakovec]]| [[Ribnica]]| [[Rigonce]]| [[Sela pri Dobovi]]| [[Silovec]]| [[Slogonsko]]| [[Sobenja vas]]| [[Spodnja Pohanca]]| [[Sromlje]]| [[Stankovo]]| [[Stara vas - Bizeljsko]]| [[Stojanski Vrh]]| [[Trebež]]| [[Velika Dolina]]| [[Velike Malence]]| [[Veliki Obrež]]| [[Vinji Vrh]]| [[Vitna vas]]| [[Volčje]]| [[Vrhje]]| [[Vrhovska vas]]| [[Zasap]]| [[Zgornja Pohanca]]| [[Zgornji Obrež]]| [[Žejno]]| [[Župeča vas]]| [[Župelevec]] }} === Upravna enota Celje === Upravna enota Celje ima sedež v Celju, obsega pa ozemlje [[mestna občina Celje|mestne občine Celje]], [[občina Dobrna|občine Dobrna]], [[občina Štore|občine Štore]] ter [[občina Vojnik|občine Vojnik]]. Zajema ozemlje v velikosti 230&nbsp;km² ter služi 64.888 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima dva krajevna urada, enega v Dobrni in drugega v Vojniku. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Celje, teh je skupno 118, so: {{hlist|indent=1|| [[Arclin]]| [[Beli potok pri Frankolovem]]| [[Bezenškovo Bukovje]]| [[Bezovica]]| [[Bovše]]| [[Brdce]]| [[Brdce nad Dobrno]]| [[Brezova]]| [[Bukovžlak]]| '''[[Celje]]'''| [[Čreškova]]| [[Črešnjevec]]| [[Črešnjice]]| [[Dobrna]]| [[Dobrova]]| [[Dol pod Gojko]]| [[Draga]]| [[Dedni Vrh pri Vojniku]]| [[Frankolovo]]| [[Gabrovec pri Dramljah]]| [[Glinsko]]| [[Globoče]]| [[Gorica pri Šmartnem]]| [[Gradišče pri Vojniku]]| [[Homec]]| [[Hrastnik]]| [[Hrenova]]| [[Ilovca]]| [[Ivenca]]| [[Jankova]]| [[Javornik]]| [[Jezerce pri Šmartnem]]| [[Kanjuce]]| [[Kladnart]]| [[Klanc]]| [[Koblek]]| [[Kompole]]| [[Konjsko]]| [[Košnica pri Celju]]| [[Lahovna]] | [[Landek]]| [[Laška vas pri Štorah]]| [[Lemberg pri Novi Cerkvi]]| [[Leskovec]]| [[Lešje]]| [[Lindek]]| [[Lipa pri Frankolovem]] | [[Lipovec pri Škofji vasi]]| [[Ljubečna]]| [[Loče]]| [[Loka pri Dobrni]]| [[Lokovina]]| [[Lokrovec]]| [[Lopata]]| [[Male Dole]]| [[Medlog]]| [[Novake]]| [[Ogorevc]]| [[Osenca]]| [[Otemna]]| [[Parož]]| [[Pečovje]]| [[Pečovnik]]| [[Pepelno]]| [[Podgorje pod Čerinom]]| [[Polže]]| [[Prekorje]]| [[Pristava]]| [[Pristova]]| [[Prožinska vas]]| [[Rakova Steza]]| [[Razdelj]]| [[Razgor]]| [[Razgorce]]| [[Rove]]| [[Rožni Vrh]]| [[Runtole]]| [[Rupe]]| [[Selce]]| [[Slance]]| [[Slatina v Rožni dolini]]| [[Socka]]| [[Straža pri Dolu]]| [[Straža pri Novi Cerkvi]]| [[Stražica]]| [[Strmec nad Dobrno]]| [[Nova Cerkev]]| [[Svetina]]| [[Svetli Dol]]| [[Šentjanž nad Štorami]]| [[Šentjungert]]| [[Škofja vas]]| [[Šmarjeta pri Celju]]| [[Šmartno v Rožni dolini]]| [[Šmiklavž pri Škofji vasi]]| [[Štore]]| [[Teharje]]| [[Tomaž nad Vojnikom]]| [[Tremerje]]| [[Trnovlje pri Celju]]| [[Trnovlje pri Socki]]| [[Velika Raven]]| [[Verpete]]| [[Vine]]| [[Vinska Gorica]]| [[Višnja vas]]| [[Vizore]]| [[Vojnik]]| [[Vrba, Dobrna|Vrba]]| [[Vrhe]]| [[Zabukovje]]| [[Začret]]| [[Zadobrova]]| [[Zavrh nad Dobrno]]| [[Zlateče]]| [[Zvodno]]| [[Želče]]| [[Žepina]]}} === Upravna enota Cerknica === Upravna enota Cerknica ima sedež v Cerknici, obsega pa ozemlje [[občina Cerknica|občin Cerknica]], [[občina Bloke|Bloke]] in [[občina Loška Dolina|Loška Dolina]]. Zajema ozemlje v velikosti 483&nbsp;km² ter služi 16.770 prebivalcem. Upravna enota Cerknica ima tudi krajevni urad v Loški Dolini. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Cerknica, teh je skupno 131, so: {{hlist|indent=1| [[Andrejčje]]| [[Babna Polica]]| [[Babno polje]]| [[Beč]]| [[Bečaje]]| [[Begunje pri Cerknici]]| [[Benete]]| [[Bezuljak]]| [[Bločice]]| [[Bloška Polica]]| [[Bočkovo]]| [[Brezje]]| [[Cajnarje]]| '''[[Cerknica]]'''| [[Čohovo]]| [[Dane]]| [[Dobec]]| [[Dolenja vas]]| [[Dolenje Jezero]]| [[Dolenje Otave]]| [[Dolenje Poljane]]| [[Fara, Bloke|Fara]]| [[Glina]]| [[Godičevo]]| [[Gora]]| [[Gorenje Jezero]]| [[Gorenje Otave]]| [[Gradiško]] | [[Goričice]]| [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]]| [[Hiteno]]| [[Hribarjevo]]| [[Hribljane]]| [[Hruškarje]]| [[Hudi Vrh]]| [[Iga vas]]| [[Ivanje selo]]| [[Jeršanovo]]| [[Jeršiče]]| [[Klance]]| [[Knežja Njiva]]| [[Korošče]]| [[Koščake]]| [[Kozarišče]]| [[Kožljek]]| [[Sveti Duh, Bloke|Sveti Duh]]| [[Kramplje]]| [[Kranjče]]| [[Kremenca]]| [[Krušče]]| [[Kržišče]]| [[Lahovo]]| [[Laze pri Gorenjem Jezeru]]| [[Lepi Vrh]]| [[Lešnjake]]| [[Lipsenj]]| [[Lovranovo]]| [[Lož]]| [[Mahneti]]| [[Malni]]| [[Markovec]]| [[Martinjak]]| [[Metulje]]| [[Milava]]| [[Mramorovo pri Lužarjih]]| [[Mramorovo pri Pajkovem]]| [[Nadlesk]]| [[Nemška vas na Blokah]]| [[Nova vas]]| [[Ograda]]| [[Osredek]]| [[Otok]]| [[Otonica]]| [[Pikovnik]]| [[Pirmane]]| [[Podcerkev]]| [[Podgora pri Ložu]]| [[Podlož]]| [[Podskrajnik]]| [[Podslivnica]]| [[Polšeče]]| [[Ponikve]]| [[Pudob]]| [[Radlek]]| [[Rakek]]| [[Rakov Škocjan]]| [[Ravne]]| [[Ravne na Blokah]]| [[Ravnik]]| [[Reparje]]| [[Rožanče]]| [[Rudolfovo, Cerknica|Rudolfovo]]| [[Runarsko]]| [[Selšček]]| [[Sleme]]| [[Slivice]]| [[Slugovo]]| [[Stari trg pri Ložu]]| [[Stražišče]]| [[Strmca]]| [[Studenec na Blokah]]| [[Studeno na Blokah]]| [[Ščurkovo]]| [[Sveta Trojica]]| [[Sveti Vid]]| [[Škrabče]]| [[Škufče]]| [[Šmarata]]| [[Štorovo]]| [[Štrukljeva vas]]| [[Tavžlje]]| [[Topol, Bloke|Topol]]| [[Topol pri Begunjah]]| [[Ulaka]]| [[Unec]]| [[Velike Bloke]]| [[Veliki Vrh]]| [[Viševek]]| [[Volčje]]| [[Vrh, Loška dolina|Vrh]]| [[Vrhnika pri Ložu]]| [[Zahrib]]| [[Zakraj]]| [[Zala]]| [[Zales]]| [[Zavrh]]| [[Zelše]]| [[Zibovnik]]| [[Žerovnica]]| [[Župeno]] }} === Upravna enota Črnomelj=== Upravna enota Ajdovščina ima sedež v Črnomlju, obsega pa ozemlje [[občina Črnomelj|občin Črnomelj]] in [[občina Semič|Semič]]. Zajema ozemlje v velikosti 487&nbsp;km² ter služi 18.143 prebivalcem. Upravna enota Črnomelj ima krajevni urad v Semiču. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Črnomelj, teh je skupno 169, so: {{hlist|indent=1| [[Adlešiči]]| [[Balkovci]]| [[Bedenj]]| [[Belčji Vrh]]| [[Bistrica]]| [[Blatnik pri Črmošnjicah]]| [[Blatnik pri Črnomlju]]| [[Bojanci]]| [[Brdarci]]| [[Breg pri Sinjem Vrhu]]| [[Brezje pri Rožnem Dolu]]| [[Brezje pri Vinjem Vrhu]] | [[Breznik]]| [[Brezova Reber]]| [[Brezovica pri Črmošnjicah]]| [[Brstovec]]| [[Butoraj]] | [[Cerkvišče]]| [[Cerovec pri Črešnjevcu]]| [[Črešnjevec pri Dragatušu]]| [[Črešnjevec pri Semiču]]| [[Črmošnjice]]| '''[[Črnomelj]]'''| [[Čudno selo]]| [[Dalnje Njive]]| [[Damelj]]| [[Dečina]]| [[Desinec]]| [[Deskova vas]]| [[Dobliče]]| [[Doblička Gora]]| [[Dolenja Podgora]]| [[Dolenja vas pri Črnomlju]]| [[Dolenjci]]| [[Dolenji Radenci]]| [[Dolenji Suhor pri Vinici]]| [[Dolnja Paka]]| [[Draga pri Sinjem Vrhu]]| [[Dragatuš]]| [[Dragoši]]| [[Dragovanja vas]]| [[Drenovec]]| [[Drežnik]]| [[Fučkovci]]| [[Gaber pri Črmošnjicah]]| [[Golek]]| [[Golek pri Vinici]]| [[Gorenja Podgora]]| [[Gorenjci pri Adlešičih]]| [[Gorenji Radenci]]| [[Gorica]]| [[Gornja Paka]]| [[Gornje Laze]]| [[Gornji Suhor pri Vinici]]| [[Gradnik]]| [[Griblje]]| [[Grič pri Dobličah]]| [[Hrast pri Vinici]]| [[Hrib pri Cerovcu]]| [[Hrib pri Rožnem Dolu]]| [[Hrib, Črnomelj|Hrib]]| [[Jankoviči]]| [[Jelševnik]]| [[Jerneja vas]]| [[Kal]]| [[Kanižarica]]| [[Knežina]]| [[Komarna vas]]| [[Kot ob Kolpi]]| [[Kovača vas]]| [[Kovačji Grad]]| [[Krupa]]| [[Krvavčji Vrh]]| [[Kvasica]]| [[Kot pri Damlju]]| [[Lipovec]]| [[Lokve]]| [[Mala Lahinja]]| [[Mala sela, Črnomelj|Mala sela]]| [[Mali Nerajec]]| [[Maline pri Štrekljevcu]]| [[Marindol]]| [[Mašelj]]| [[Mavrlen]]| [[Mihelja vas]]| [[Miklarji]]| [[Miliči]]| [[Močile]]| [[Moverna vas]]| [[Naklo, Črnomelj|Naklo]] | [[Nestoplja vas]]| [[Nova Lipa]]| [[Obrh pri Dragatušu]]| [[Ogulin]]| [[Omota]]| [[Oskoršnica]]| [[Osojnik]]| [[Otovec]]| [[Paunoviči]]| [[Perudina]]| [[Petrova vas]]| [[Planina]]| [[Pobrežje]]| [[Podklanec]]| [[Podlog]]| [[Podreber]]| [[Potoki]]| [[Praproče]]| [[Praprot]]| [[Prelesje]]| [[Preloge, Semič|Preloge]]| [[Preloka]]| [[Pribinci]]| [[Pribišje]]| [[Pugled, Semič|Pugled]]| [[Purga]]| [[Pusti Gradec]]| [[Rodine]]| [[Rožanec]]| [[Rožič Vrh]]| [[Rožni Dol]]| [[Ručetna vas]]| [[Sečje selo]]| [[Sela pri Dragatušu]]| [[Sela pri Otovcu]]| [[Sela pri Vrčicah]]| [[Semič]]| [[Sinji Vrh]]| [[Sodevci]]| [[Sodji Vrh]]| [[Sredgora]]| [[Srednja vas]]| [[Srednji Radenci]]| [[Stara Lipa]]| [[Stari trg ob Kolpi]]| [[Starihov Vrh]]| [[Stranska vas pri Semiču]]| [[Stražnji Vrh]]| [[Svibnik]]| [[Selce pri Špeharjih]]| [[Sovinek]]| [[Šipek]]| [[Špeharji]]| [[Štrekljevec]]| [[Talčji Vrh]]| [[Tanča Gora]]| [[Trebnji Vrh]]| [[Tribuče]]| [[Tušev Dol]]| [[Učakovci]]| [[Velika Lahinja]]| [[Velika sela]]| [[Veliki Nerajec]]| [[Vinica]]| [[Vinji Vrh pri Semiču]]| [[Vojna vas]]| [[Vranoviči]]| [[Vrčice]]| [[Vrhovci]]| [[Vukovci]]| [[Zagozdac]]| [[Zajčji Vrh]]| [[Zapudje]]| [[Zastava]]| [[Zilje]]| [[Zorenci]]| [[Žuniči]] }} === Upravna enota Domžale === Upravna enota Domžale ima sedež v Domžalah, obsega pa ozemlje [[občina Domžale|občin Domžale]], [[občina Lukovica|Lukovica]], [[občina Trzin|Trzin]], [[občina Mengeš|Mengeš]] ter [[občina Moravče|Moravče]]. Zajema ozemlje v velikosti 239,7&nbsp;km² ter služi 60.154 prebivalcem. Upravna enota Domžale nima krajevnih uradov. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Domžale, teh je skupno 170, so: {{hlist|indent=1| [[Bišče]]| [[Blagovica]]| [[Brdo]]| [[Brdo pri Lukovici]]| [[Brezje pri Dobu]]| [[Brezovica pri Dobu]]| [[Brezovica pri Zlatem Polju]]| [[Bršlenovica]]| [[Čeplje]]| [[Češenik]]| [[Češnjice]]| [[Češnjice pri Moravčah]]| [[Depala vas]]| [[Dešen]]| [[Dob]]| [[Dobeno]]| [[Dobovlje]]| [[Dole pod Sv. Trojico]]| [[Dole pri Krašcah]]| [[Dolenje]]| [[Domžale]]| [[Dragomelj]]| [[Drtija]]| [[Dupeljne]]| [[Dvorje]]| [[Gabrje pod Limbarsko Goro]]| [[Gabrje pod Špilkom]]| [[Golčaj]]| [[Gora pri Pečah]]| [[Gorenje]]| [[Gorica]]| [[Goričica pri Ihanu]]| [[Goričica pri Moravčah]]| [[Gorjuša]]| [[Gradišče pri Lukovici]]| [[Homec]]| [[Hrastnik]]| [[Hrib nad Ribčami]]| [[Hribi]]| [[Hudo]]| [[Ihan]]| [[Imenje]]| [[Imovica]]| [[Jasen]]| [[Javorje pri Blagovici]]| [[Jelša]]| [[Katarija]]| [[Kokošnje]]| [[Količevo]]| [[Kolovec]]| [[Kompolje]]| [[Koreno]]| [[Korpe]]| [[Krajno Brdo]]| [[Krašce]]| [[Krašnja]]| [[Križate]] | [[Krtina]]| [[Laze pri Domžalah]]| [[Limbarska Gora]]| [[Lipa]]| [[Log]]| [[Loka pri Mengšu]]| [[Lukovica pri Domžalah]]| [[Mala Lašna]]| [[Mala Loka]]| [[Mali Jelnik]]| [[Mengeš]]| [[Moravče]]| [[Mošenik]]| [[Negastrn]]| [[Nožice]]| [[Obrše]]| [[Peče]]| [[Ples]]| [[Podgora pri Zlatem Polju]]| [[Podgorica pri Pečah]]| [[Podmilj]]| [[Podrečje]]| [[Podsmrečje]]| [[Podstran]]| [[Pogled]]| [[Poljane nad Blagovico]]| [[Prelog]]| [[Preserje pri Lukovici]]| [[Preserje pri Radomljah]]| [[Preserje pri Zlatem Polju]]| [[Pretrž]]| [[Prevalje]]| [[Prevoje]]| [[Prevoje pri Šentvidu]]| [[Prikrnica]]| [[Prilesje]]| [[Prvine]]| [[Pšata]]| [[Rača]]| [[Račni Vrh]]| [[Radomlje]]| [[Rafolče]]| [[Rodica]]| [[Rova]]| [[Rudnik pri Moravčah]]| [[Selce]]| [[Selce pri Moravčah]]| [[Selo pri Ihanu]]| [[Selo pri Moravčah]]| [[Serjuče]]| [[Soteska pri Moravčah]]| [[Spodnja Dobrava]]| [[Spodnja Javoršica]]| [[Spodnje Jarše]]| [[Spodnje Koseze]]| [[Spodnje Loke]]| [[Spodnje Prapreče]]| [[Spodnji Petelinjek]]| [[Spodnji Prekar]]| [[Spodnji Tuštanj]]| [[Srednje Jarše]]| [[Stegne]]| [[Straža]]| [[Studenec pri Krtini]]| [[Suša]]| [[Straža pri Moravčah]]| [[Sveti Andrej]]| [[Srednje Jarše]]| [[Sv. Trojica]]| [[Šentožbolt]]| [[Šentpavel pri Domžalah]]| [[Šentvid pri Lukovici]]| [[Škocjan]]| [[Škrjančevo]]| [[Topole]]| [[Trnjava]]| [[Trnovče]]| [[Trojane]]| [[Trzin]]| [[Turnše]]| [[Učak]]| [[V Zideh]]| [[Velika vas]]| [[Veliki Jelnik]]| [[Videm pri Lukovici]]| [[Vinje pri Moravčah]]| [[Vir]]| [[Vošce]]| [[Vranke]]| [[Vrba, Lukovica|Vrba]]| [[Vrh nad Krašnjo]]| [[Vrhovlje]]| [[Vrhpolje pri Moravčah]]| [[Zaboršt]]| [[Zagorica pri Rovah]]| [[Zalog pod Sv. Trojico]]| [[Zalog pri Kresnicah]]| [[Zalog pri Moravčah]]| [[Zavrh pri Trojanah]]| [[Zgornja Dobrava]]| [[Zgornja Javoršica]]| [[Zgornje Jarše]]| [[Zgornje Koseze]]| [[Zgornje Loke]]| [[Zgornje Prapreče]]| [[Zgornji Petelinjek]]| [[Zgornji Prekar]]| [[Zgornji Tuštanj]]| [[Zlatenek]]| [[Zlato Polje]]| [[Žeje]]| [[Želodnik]]| [[Žiče]]| [[Žirovše]] }} === Upravna enota Dravograd === Upravna enota Dravograd ima sedež v Dravogradu, obsega pa ozemlje [[občina Dravograd|občin Dravograd]]. Zajema ozemlje v velikosti 104,93&nbsp;km² ter služi 8930 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Dravograd, teh je skupno 24, so: {{hlist|indent=1| [[Bukovska vas]]| [[Črneče]]| [[Črneška Gora]]| [[Dobrova pri Dravogradu]] | '''[[Dravograd]]'''| [[Gorče]]| [[Goriški Vrh]]| [[Kozji Vrh nad Dravogradom]]| [[Libeliče]]| [[Libeliška Gora]] | [[Ojstrica]]| [[Otiški Vrh]]| [[Podklanec]]| [[Selovec]]| [[Sveti Boštjan, Dravograd|Sveti Boštjan]]| [[Sveti Danijel, Dravograd|Sveti Danijel]]| [[Sveti Duh, Dravograd|Sveti Duh]]| [[Šentjanž pri Dravogradu]]| [[Tolsti Vrh]]| [[Trbonje]]| [[Tribej]]| [[Velka]]| [[Vič, Dravograd|Vič]]| [[Vrata, Dravograd|Vrata]]}} === Upravna enota Gornja Radgona === Upravna enota Gornja Radgona ima sedež v Gornji Radgoni, obsega pa ozemlje [[občina Gornja Radgona|občin Gornja Radgona]], [[občina Apače|Apače]], [[občina Radenci|Radenci]] in [[občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]. Zajema ozemlje v velikosti 213,5&nbsp;km² ter služi 19.890 prebivalcem. Upravna enota Gornja Radgona ima tudi krajevni urad v Svetem Juriju ob Ščavnici. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Gornja Radgona, teh je skupno 100, so: {{hlist|indent=1| [[Apače]]| [[Aženski Vrh]]| [[Biserjane]]| [[Blaguš]]| [[Bolehnečici]]| [[Boračeva]]| [[Brezje]]| [[Čakova]]| [[Črešnjevci]]| [[Črnci]]| [[Dragotinci]]| [[Drobtinci]]| [[Gabrc]]| [[Galušak]]| '''[[Gornja Radgona]]'''| [[Gornji Ivanjci]]| [[Grabe]]| [[Grabonoš]]| [[Grabšinci]]| [[Hercegovščak]]| [[Hrastje-Mota]]| [[Hrašenski Vrh]]| [[Ivanjski Vrh]]| [[Ivanjševci ob Ščavnici]]| [[Ivanjševski Vrh]]| [[Jamna]]| [[Janhova]]| [[Janžev Vrh]]| [[Kapelski Vrh]]| [[Kobilščak]]| [[Kocjan]]| [[Kočki Vrh]]| [[Kokolajnščak]]| [[Kraljevci]]| [[Kunova]]| [[Kupetinci]]| [[Kutinci]]| [[Lastomerci]]| [[Lešane]]| [[Lokavci]]| [[Lomanoše]]| [[Lutverci]]| [[Mahovci]]| [[Mali Moravščak]]| [[Melanjski Vrh]]| [[Mele]]| [[Murski Vrh]]| [[Murščak]]| [[Nasova]]| [[Negova]]| [[Norički Vrh]]| [[Novi Vrh]]| [[Očeslavci]]| [[Okoslavci]]| [[Orehovci]]| [[Orehovski Vrh]]| [[Paričjak]]| [[Plitvica]]| [[Plitvički Vrh]]|[[Podgorje]]| [[Podgrad]]| [[Pogled]]| [[Police]]| [[Ptujska Cesta]]| [[Rački Vrh]]| [[Radenci]]| [[Radenski Vrh]]| [[Radvenci]]| [[Rihtarovci]]| [[Rodmošci]]| [[Rožički Vrh]]|[[Segovci]]| [[Selišči]]| [[Slaptinci]]| [[Sovjak]]| [[Spodnja Ščavnica]]| [[Spodnje Konjišče]]| [[Spodnji Ivanjci]]| [[Spodnji Kocjan]]| [[Stanetinci]]| [[Stara Gora]]| [[Stavešinci]]| [[Stavešinski Vrh]]| [[Stogovci]]| [[Sveti Jurij ob Ščavnici]]| [[Šratovci]]| [[Terbegovci]]| [[Turjanci]]| [[Turjanski Vrh]]| [[Vratja vas]]| [[Vratji Vrh]]| [[Zagajski Vrh]]| [[Zbigovci]]| [[Zgornje Konjišče]]| [[Zgornji Kocjan]]| [[Ženik]]| [[Žepovci]]| [[Žiberci]]| [[Žihlava]]| [[Žrnova]] }} === Upravna enota Grosuplje === Upravna enota Grosuplje ima sedež v Grosupljem, obsega pa ozemlje [[občina Grosuplje|občin Grosuplje]], [[občina Dobrepolje|Dobrepolje]] in [[občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]. Zajema ozemlje v velikosti 464&nbsp;km² ter služi 42.990 prebivalcem. Upravna enota Grosuplje ima tudi dva krajevna urada, enega v Ivančni Gorici in enega v Dobrepolju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Grosuplje, teh je skupno 223, so: {{hlist|indent=1| [[Ambrus]]| [[Artiža vas]]| [[Bakrc]]| [[Bičje]]| [[Blečji Vrh]]| [[Boga vas]]| [[Bojanji Vrh]]| [[Bratnice]]| [[Breg pri Dobu]]| [[Breg pri Zagradcu]]| [[Brezje pri Grosupljem]]| [[Brezovi Dol]]| [[Bruhanja vas]]| [[Brvace]]| [[Bukovica]]| [[Breg pri Temenici]]| [[Cerovo]]| [[Cesta, Dobrepolje|Cesta]]| [[Cikava, Grosuplje|Cikava]]| [[Čagošče]]| [[Češnjice pri Zagradcu]]| [[Čušperk]]| [[Četež pri Strugah]]| [[Debeče]]| [[Dečja vas pri Zagradcu]]| [[Dedni Dol]]| [[Dob pri Šentvidu]]| [[Dobrava pri Stični]]| [[Dole pri Polici]]| [[Dolenja vas pri Polici]]| [[Dolenja vas pri Temenici]]| [[Dobje]]| [[Fužina, Ivančna Gorica|Fužina]]| [[Gabrje pri Ilovi Gori]]| [[Gabrje pri Stični]]| [[Gabrovčec]]| [[Gabrovka pri Zagradcu]]| [[Gajniče]]| [[Gatina]]| [[Glogovica]]| [[Gorenja vas]]| [[Gorenja vas pri Polici]]| [[Gorenje Brezovo]]| [[Gornji Rogatec]]| [[Gradiček]]|[[Grintovec, Ivančna Gorica|Grintovec]]| [[Griže, Ivančna Gorica|Griže]]| [[Grm, Ivančna Gorica|Grm]]| [[Grosuplje]]| [[Gradišče]]| [[Hočevje]]| [[Hrastje pri Grosupljem]]| [[Hrastov Dol]]| [[Huda Polica]]| [[Ivančna Gorica]]| [[Kal]]| [[Kamni Vrh pri Ambrusu]]| [[Kamno Brdo]]| [[Kitni Vrh]]| [[Kompolje]]| [[Kožljevec]]| [[Kriška vas]]| [[Krka]]| [[Krška vas]]| [[Kuželjevec]]| [[Kolenča vas]]| [[Laze nad Krko]]| [[Leskovec]]| [[Leščevje]]| [[Lučarjev Kal]]| [[Luče]]| [[Lobček]]| [[Lipa]]| [[Mala Dobrava]]| [[Mala Goričica]]| [[Mala Ilova Gora]]| [[Mala Loka pri Višnji Gori]]| [[Mala Račna]]| [[Mala Stara vas]]| [[Mala vas pri Grosupljem]]| [[Mala vas]]| [[Male Češnjice]]| [[Male Kompolje]]| [[Male Lese]]| [[Male Lipljene]]| [[Male Pece]]| [[Male Rebrce]]| [[Male Vrhe]]| [[Mali Kal]]| [[Mali Konec]]| [[Mali Korinj]]| [[Mali Vrh pri Šmarju]]| [[Malo Črnelo]]| [[Malo Globoko]]| [[Malo Hudo]]| [[Malo Mlačevo]]| [[Marinča vas]]| [[Medvedica]]| [[Mekinje nad Stično]]| [[Metnaj]]| [[Mevce]]| [[Mleščevo]]| [[Mrzlo Polje]]| [[Muljava]]| [[Male Dole pri Temenici]]| [[Nova vas]]| [[Obolno]]| [[Oslica]]| [[Osredek nad Stično]]| [[Paradišče]]| [[Pece]]| [[Peč]]| [[Peščenik]]| [[Petrušnja vas]]| [[Planina]]| [[Plešivica pri Žalni]]| [[Podboršt]]| [[Podbukovje]]| [[Podgora]]| [[Podgorica]]| [[Podgorica pri Podtaboru]]| [[Podgorica pri Šmarju]]| [[Podpeč]]| [[Podsmreka pri Višnji Gori]]| [[Šent Jurij]]| [[Pokojnica]]| [[Polica]]| [[Poljane pri Stični]]| [[Polje pri Višnji Gori]]| [[Ponikve]]| [[Ponova vas]]| [[Potok pri Muljavi]]| [[Praproče pri Temenici]]| [[Predole]]| [[Predstruge]]| [[Primča vas]]| [[Pristava nad Stično]]| [[Pristava pri Višnji Gori]]| [[Pristavlja vas]]| [[Pungert]]| [[Paka]]| [[Podtabor]]| [[Potiskavec]]| [[Pri Cerkvi - Struge]]| [[Praproče pri Grosupljem]]| [[Radohova vas]]| [[Ravni Dol]]| [[Rdeči Kal]]| [[Rožnik]]| [[Rapljevo]]| [[Sad, Ivančna Gorica|Sad]]| [[Sela pri Dobu]]| [[Sela pri Šmarju]]| [[Sela pri Višnji Gori]]| [[Selo pri Radohovi vasi]]| [[Spodnja Draga]]| [[Spodnja Slivnica]]| [[Spodnje Blato]]| [[Spodnje Brezovo]]| [[Spodnje Duplice]]| [[Stari trg]]| [[Škocjan]]| [[Stična]]| [[Stranska vas ob Višnjici]]| [[Sušica]]| [[Šentjurje]]| [[Šentpavel na Dolenjskem]]| [[Šentvid pri Stični]]| [[Škoflje]]| [[Škrjanče]]| [[Šmarje-Sap]]| [[Temenica]]| [[Tlake]]| [[Tolčane]]| [[Trebež]]| [[Trebnja Gorica]]| [[Trnovica]]| [[Troščine]]| [[Tisovec]]| [[Tržič]]| [[Udje]]| [[Valična vas]]| [[Velika Dobrava]]| [[Velika Ilova Gora]]| [[Velika Loka]]| [[Velika Račna]]| [[Velika Stara vas]]| [[Velike Češnjice]]| [[Velike Kompolje]]| [[Velike Lese]]| [[Velike Lipljene]]| [[Velike Pece]]| [[Velike Rebrce]]| [[Velike Vrhe]]|[[Veliki Kal]]| [[Veliki Korinj]]| [[Veliki Vrh pri Šmarju]]| [[Veliko Črnelo]]| [[Veliko Globoko]]| [[Veliko Mlačevo]]| [[Videm]]| [[Videm pri Temenici]]| [[Vino]]| [[Vir pri Stični]]| [[Višnja Gora]]| [[Višnje]]| [[Vodice]]| [[Vrbičje]]| [[Vrh pri Višnji Gori]]| [[Vrhpolje pri Šentvidu]]| [[Velike Dole pri Temenici]]| [[Zaboršt pri Šentvidu]]| [[Zagorica]]| [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]]| [[Zavrtače]]| [[Zdenska vas]]| [[Zgornja Draga]]| [[Zgornja Slivnica]]| [[Zgornje Duplice]]| [[Znojile pri Krki]]| [[Žalna]]| [[Železnica, Grosuplje|Železnica]] }} === Upravna enota Hrastnik === Upravna enota Hrastnik ima sedež v Hrastniku, obsega pa ozemlje [[občina Hrastnik|občine Hrastnik]] v velikosti 58,58&nbsp;km² ter služi 9.191 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Hrastnik, teh je skupno 19, so: {{hlist|indent=1| [[Boben, Hrastnik|Hrastnik]]| [[Brdce]]| [[Brnica]]| [[Čeče]]| [[Dol pri Hrastniku]]| [[Gore, Hrastnik|Gore]]| [[Hrastnik]]| [[Kal, Hrastnik|Kal]]| [[Kovk, Hrastnik|Kovk]]| [[Krištandol]]| [[Krnice]]| [[Marno]]| [[Plesko]]| [[Podkraj]]| [[Prapretno pri Hrastniku]]| [[Studence, Hrastnik|Studence]]| [[Šavna Peč]]| [[Turje]]| [[Unično]] }} === Upravna enota Idrija === Upravna enota Idrija ima sedež v Idriji, obsega pa ozemlje [[občina Idrija|občin Idrija]] in [[občina Cerkno|Cerkno]]. Zajema ozemlje v velikosti 425&nbsp;km² ter služi 16.976 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Idrija, teh je skupno 68, so: {{hlist|indent=1| [[Bukovo]]| [[Cerkljanski Vrh]]| [[Cerkno]]| [[Čekovnik]]| [[Čeplez]]| [[Črni Vrh]]| [[Dole]]| [[Dolenji Novaki]]| [[Godovič]]| [[Gore]]| [[Gorenja Kanomlja]]| [[Gorenji Novaki]]| [[Gorenji Vrsnik]]| [[Gorje]]| [[Govejk]]| '''[[Idrija]]'''| [[Idrijska Bela]]| [[Idrijski Log]]| [[Idrijske Krnice]]| [[Idršek]]| [[Jagršče]]| [[Javornik]]| [[Jazne]]| [[Jelični Vrh]]| [[Jesenica]]| [[Kanji Dol]]| [[Korita]]| [[Labinje]]| [[Lazec]]| [[Ledine]]| [[Ledinske Krnice]]| [[Lome]]| [[Laznica]]| [[Masore]]| [[Mrzli Log]]| [[Mrzli vrh]]| [[Orehek]]| [[Otalež]]| [[Pečnik]]| [[Planina pri Cerknem]]| [[Plužnje]]| [[Poče]]| [[Podlanišče]]| [[Podpleče]]| [[Police]]| [[Poljane]]| [[Potok]]| [[Predgriže]]| [[Ravne pri Cerknem]]| [[Reka (Cerkno)]]| [[Spodnja Idrija]]| [[Spodnja Kanomlja]]| [[Spodnji Vrsnik]]| [[Srednja Kanomlja]]| [[Straža]]| [[Strmec]]| [[Šebrelje]]| [[Trebenče]]| [[Travnik]]| [[Vojsko, Idrija|Vojsko]]| [[Zadlog]]| [[Zakojca]]| [[Zakriž]]| [[Zavratec]]| [[Žirovnica]]}} === Upravna enota Ilirska Bistrica === Upravna enota Ilirska Bistrica ima sedež v Ilirski Bistrici, obsega pa ozemlje [[občina Ilirska Bistrica|istoimenske občine]] v velikosti 480&nbsp;km² ter služi 13.475 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ilirska Bistrica, teh je skupno 64, so: {{hlist|indent=1| [[Bač]]| [[Brce]]| [[Čelje]]| [[Dobro Polje]]| [[Dolenje pri Jelšanah]]| [[Dolnja Bitnja]]| [[Dolnji Zemon]]| [[Fabci]]| [[Gabrk]]| [[Gornja Bitnja]]| [[Gornji Zemon]]| [[Harije]]| [[Hrušica]]| [[Huje]]| [[Ilirska Bistrica]]| [[Jablanica]]| [[Janeževo Brdo]]| [[Jasen]]| [[Jelšane]]| [[Kilovče]]| [[Knežak]]| [[Koritnice]]| [[Koseze]]| [[Kuteževo]]| [[Mala Bukovica]]| [[Male Loče]]| [[Mereče]]| [[Nova vas pri Jelšanah]]| [[Novokračine]]| [[Ostrožno Brdo]]| [[Pavlica]]| [[Podbeže]]| [[Podgrad]]| [[Podgraje]]| [[Podstenje]]| [[Podstenjšek]]| [[Podtabor]]| [[Pregarje]]| [[Prelože]]| [[Prem]]| [[Račice]]| [[Ratečevo Brdo]]| [[Rečica]]| [[Rjavče]]| [[Sabonje]]| [[Smrje]]| [[Soze]]| [[Starod]]| [[Studena Gora]]| [[Sušak]]| [[Snežnik]]| [[Šembije]]| [[Tominje]]| [[Topolc]]| [[Trpčane]]| [[Velika Bukovica]]| [[Veliko Brdo]]| [[Vrbica]]| [[Vrbovo]]| [[Zabiče]]| [[Zajelšje]]| [[Zarečica]]| [[Zarečje]]}} === Upravna enota Izola === Upravna enota Izola ima sedež v Izoli, obsega pa ozemlje [[občina Izola|občine Izola]] v velikosti 28,39&nbsp;km² ter služi 15.900 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Izola, teh je skupno 9, so: {{hlist|indent=1|| [[Baredi]]| [[Cetore]]| [[Dobrava]]| '''[[Izola]]'''| [[Jagodje]]| [[Korte]]| [[Malija]]| [[Nožed]]| [[Šared]]}} === Upravna enota Jesenice === Upravna enota Jesenice ima sedež na Jesenicah, obsega pa ozemlje [[občina Jesenice|občin Jesenice]], [[občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ter [[občina Žirovnica|Žirovnica]]. Zajema ozemlje v velikosti 375&nbsp;km² ter služi 32.000 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Kranjski Gori. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Jesenice, teh je skupno 33, so: {{hlist|indent=1| [[Belca]]| [[Blejska Dobrava]]| [[Breg]]| [[Breznica]]| [[Doslovče]]| [[Dovje]]| [[Gozd Martuljek]]| [[Hrušica]]| [[Javorniški Rovt]]| '''[[Jesenice]]'''| [[Kočna]]| [[Kranjska Gora]]| [[Koroška Bela]]| [[Lipce]]| [[Log]]| [[Mojstrana]]| [[Moste]]| [[Planina pod Golico]]| [[Plavški Rovt]]| [[Podkočna]]| [[Podkoren]]| [[Potoki]]| [[Prihodi]]| [[Rateče]]| [[Rodine]]| [[Selo pri Žirovnici]]| [[Smokuč]]| [[Srednji Vrh]]| [[Slovenski Javornik]]| [[Vrba, Žirovnica|Vrba]]| [[Zabreznica]]| [[Zgornja Radovna]]| [[Žirovnica]] }} === Upravna enota Kamnik === Upravna enota Kamnik ima sedež v Kamniku, obsega pa ozemlje [[občina Kamnik|občin Kamnik]] in [[občina Komenda|Komenda]]. Zajema ozemlje v velikosti 289,6&nbsp;km² ter služi 35.751 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ajdovščini, teh je skupno 116, so: {{hlist|indent=1| [[Bela]]| [[Bela Peč]]| [[Bistričica]]| [[Breg pri Komendi]]| [[Brezje nad Kamnikom]]| [[Briše]]| [[Buč]]| [[Cirkuše v Tuhinju]]| [[Češnjice v Tuhinju]]| [[Črna pri Kamniku]]| [[Črni Vrh v Tuhinju]]| [[Gabrovnica]]| [[Gmajnica]]| [[Godič]]| [[Golice]]| [[Gora pri Komendi]]| [[Gozd]]| [[Gradišče v Tuhinju]]| [[Hrib pri Kamniku]]| [[Hruševka]]| [[Jeranovo]]| [[Kališe]]| [[Kamnik]]| [[Kamniška Bistrica]]| [[Klanec]] | [[Klemenčevo]]| [[Komenda]]| [[Komendska Dobrava]] | [[Kostanj]]| [[Košiše]]| [[Kregarjevo]]| [[Krivčevo]]| [[Križ]]| [[Kršič]]| [[Laniše]]| [[Laseno]]| [[Laze v Tuhinju]]| [[Liplje]]| [[Loke v Tuhinju]]| [[Mali Hrib]]| [[Mali Rakitovec]]| [[Markovo]]| [[Mekinje]]| [[Mlaka]]| [[Moste]]| [[Motnik]]| [[Nasovče]]| [[Nevlje]]| [[Okrog pri Motniku]]| [[Okroglo]]| [[Oševek]]|[[Pirševo]]| [[Podboršt pri Komendi]]| [[Podbreg]]| [[Podgorje]]| [[Podhruška]]| [[Podjelše]]| [[Podlom]]| [[Podstudenec]]| [[Poljana]]| [[Poreber]]| [[Potok]]| [[Potok pri Komendi]]| [[Potok v Črni]]| [[Praproče v Tuhinju]]| [[Pšajnovica]]| [[Ravne pri Šmartnem]]| [[Rožično]]| [[Rudnik pri Radomljah]]| [[Sela pri Kamniku]]| [[Sidol]]| [[Smrečje v Črni]]| [[Snovik]]| [[Sovinja Peč]]| [[Spodnje Palovče]]| [[Spodnje Stranje]]| [[Srednja vas pri Kamniku]]| [[Stahovica]]| [[Stara sela]]| [[Stebljevek]]| [[Stolnik]]| [[Studenca]]| [[Suhadole]]| [[Soteska]]| [[Šmarca]]| [[Šmartno v Tuhinju]]| [[Špitalič]]| [[Trebelno pri Palovčah]]| [[Trobelno]]| [[Tučna]]| [[Tunjice]]| [[Tunjiška Mlaka]]| [[Vaseno]]| [[Velika Lašna]]| [[Veliki Hrib]]| [[Veliki Rakitovec]]| [[Vir pri Nevljah]]| [[Vodice nad Kamnikom]]| [[Volčji Potok]]| [[Vranja Peč]]| [[Vrhpolje pri Kamniku]]| [[Velika Planina]]| [[Zagorica nad Kamnikom]]| [[Zajasovnik]]| [[Zakal]]| [[Zavrh pri Črnivcu]]| [[Zduša]]| [[Zgornje Palovče]]| [[Zgornje Stranje]]| [[Zgornji Motnik]]| [[Zgornji Tuhinj]]| [[Znojile]]| [[Žaga]]| [[Žeje pri Komendi]]| [[Žubejevo]]| [[Županje Njive]] }} === Upravna enota Kočevje === Upravna enota Kočevje ima sedež v Kočevju, obsega pa ozemlje [[občina Kočevje|občin Kočevje]], [[občina Kostel|Kostel]] in [[občina Osilnica|Osilnica]]. Zajema ozemlje v velikosti 648&nbsp;km² ter služi 17.500 prebivalcem. Upravna enota Kočevje ima tudi dva krajevna urada, enega v Kostelu in enega v Osilnici. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Kočevje, teh je skupno 159, so: {{hlist|indent=1|| [[Ajbelj]]| [[Banja Loka]]| [[Belica]]| [[Bezgarji]]| [[Bezgovica]]| [[Borovec pri Kočevski Reki]]| [[Bosljiva Loka]]| [[Breg pri Kočevju]]| [[Brezovica pri Predgradu]]| [[Briga]]| [[Brsnik]]| [[Bukova Gora]]| [[Colnarji]]| [[Cvišlerji]]| [[Čeplje]]| [[Črni Potok pri Kočevju]]| [[Delač]]| [[Dol]]| [[Dolenja Žaga]]| [[Dolenji Potok]]| [[Dolga vas]]| [[Dolnja Briga]]| [[Dolnje Ložine]]| [[Dren]]| [[Drežnik]]| [[Fara, Kostel]]| [[Gladloka]]| [[Gorenja Žaga]]| [[Gorenje]]| [[Gorenji Potok]]| [[Gornja Briga]]| [[Gornje Ložine]]| [[Gotenc]]| [[Grgelj]]| [[Grintovec pri Osilnici]]| [[Grivac]]| [[Gotenica]]| [[Griček pri Željnah]]| [[Hreljin]]| [[Hrib pri Fari]]| [[Hrib pri Koprivniku]]| [[Jakšiči]]| [[Jelenja vas]]| [[Jesenov Vrt]]| [[Kačji Potok]]| [[Kaptol]]| [[Kleč]]| [[Klinja vas]]| [[Knežja Lipa]]| [[Koblarji]]| [[Kočarji]]| [[Koče]]| '''[[Kočevje]]'''| [[Kočevska Reka]]| [[Komolec]]| [[Konca vas]]| [[Koprivnik]]| [[Kostel]]| [[Kralji]]| [[Križmani]]| [[Krkovo nad Faro]]| [[Kuhlarji]]| [[Kuželič]]| [[Kuželj]]| [[Laze pri Kostelu]]| [[Laze pri Oneku]]| [[Laze pri Predgradu]]| [[Lipovec pri Kostelu]]| [[Livold]]| [[Ložec]]| [[Mačkovec]]| [[Mahovnik]]| [[Mala Gora]]| [[Malinišče]]| [[Mavrc]]| [[Mirtoviči]]| [[Mlaka pri Kočevju]]| [[Mlaka pri Kočevski Reki]]| [[Mokri Potok]]| [[Morava]]| [[Mozelj]]| [[Mrtvice]]| [[Muha vas]]| [[Nemška Loka]]| [[Nova sela]]| [[Nove Ložine]]| [[Novi Lazi]]| [[Ograja]]| [[Onek]]| [[Osilnica]]| [[Oskrt]]| [[Padovo pri Fari]]| [[Padovo pri Osilnici]]| [[Paka pri Predgradu]]| [[Papeži]]| [[Petrina]]| [[Pirče]]| [[Planina]]| [[Poden]]| [[Podlesje]]| [[Podstene]]| [[Podstene pri Kostelu]]| [[Podvrh]]| [[Polom]]| [[Potok]]| [[Predgrad]]| [[Preža]]| [[Primoži]]| [[Puc]]| [[Pugled pri Starem Logu]]| [[Podjetniško naselje Kočevje]]| [[Rajhenav]]| [[Rajndol]]| [[Rajšele]]| [[Rake]]| [[Ribjek]]| [[Rogati Hrib]]| [[Sadni Hrib]]| [[Sapnik]]| [[Seč]]| [[Sela]]| [[Selo pri Kostelu]]| [[Slavski Laz]]| [[Slovenska vas]]| [[Smuka]]| [[Spodnja Bilpa]]| [[Spodnji Čačič]]| [[Spodnji Log]]| [[Srednji Potok]]| [[Srobotnik ob Kolpi]]| [[Stara Cerkev]]| [[Stari Breg]]| [[Stari Log]]| [[Staro Brezje]]| [[Stelnik]]| [[Strojiči]]| [[Stružnica]]| [[Suhi Potok]]| [[Suhor]]| [[Svetli Potok]]| [[Šalka vas]]| [[Škrilj]]| [[Štajer]]| [[Štalcerji]]| [[Tišenpolj]]| [[Topla Reber]]| [[Trnovec]]| [[Vas]]| [[Vimolj]]| [[Vimolj pri Predgradu]]| [[Vrbovec]]| [[Vrh pri Fari]]| [[Vrt]]| [[Zajčje Polje]]| [[Zapuže pri Kostelu]]| [[Zdihovo]]| [[Zgornji Čačič]]| [[Željne]]| [[Žurge]] }} === Upravna enota Koper === Upravna enota Koper ima sedež v Kopru, obsega pa ozemlje [[mestna občina Koper|mestne občine Koper]] in [[občina Ankaran|Ankaran]]. Zajema ozemlje v velikosti 311,2&nbsp;km² ter služi 54.280 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Koper, teh je skupno 106, so: {{hlist|indent=1| [[Abitanti]]| [[Ankaran]]| [[Babiči]]| [[Barizoni]]| [[Belvedur]]| [[Bertoki]]| [[Bezovica]]| [[Bonini]]| [[Boršt]]| [[Bošamarin]]| [[Bočaji]]| [[Brezovica pri Gradinu]]| [[Brežec pri Podgorju]]| [[Brič]]| [[Butari]]| [[Cepki]]| [[Cerej]]| [[Čentur]]| [[Čežarji]]| [[Črni Kal]]| [[Črnotiče]]| [[Dekani]]| [[Dilici]]| [[Dol pri Hrastovljah]]| [[Dvori]]| [[Fijeroga]]| [[Gabrovica pri Črnem Kalu]]| [[Gažon]]| [[Glem]]| [[Gradin]]| [[Gračišče]]| [[Grinjan]]| [[Grintovec]]| [[Galantiči]]| [[Hrastovlje]]| [[Hrvatini]]| [[Jelarji]]| [[Kampel]]| [[Karli]]| [[Kastelec]]| [[Kolomban]]| [[Koper]]| [[Koromači-Boškini]]| [[Kortine]]| [[Kozloviči]]| [[Koštabona]]| [[Krkavče]]| [[Krnica]]| [[Kubed]]| [[Labor]]| [[Loka]]| [[Lopar]]| [[Lukini]]| [[Manžan]]| [[Marezige]]| [[Maršiči]]| [[Montinjan]]| [[Movraž]]| [[Močunigi]]| [[Olika]]| [[Osp]]| [[Peraji]]| [[Pisari]]| [[Plavje]]| [[Pobegi]]| [[Podgorje]]| [[Podpeč]]| [[Poletiči]]| [[Pomjan]]| [[Popetre]]| [[Prade]]| [[Praproče]]| [[Predloka]]| [[Pregara]]| [[Premančan]]| [[Puče]]| [[Rakitovec]]| [[Rižana]]| [[Rožar]]| [[Sirči]]| [[Smokvica]]| [[Socerb]]| [[Sokoliči]]| [[Sočerga]]| [[Spodnje Škofije]]| [[Srgaši]]| [[Stepani]]| [[Sv. Anton]]| [[Šalara]]| [[Šeki]]| [[Škocjan]]| [[Šmarje]]| [[Tinjan]]| [[Topolovec]]| [[Trebeše]]| [[Triban]]| [[Trsek]]| [[Truške]]| [[Tuljaki]]| [[Vanganel]]| [[Zabavlje]]| [[Zanigrad]]| [[Zazid]]| [[Zgornje Škofije]]| [[Župančiči]]}} === Upravna enota Kranj === Upravna enota Kranj ima sedež v Ajdovščini, obsega pa ozemlje [[mestna občina Kranj|mestne občine Kranj]] in [[občina Cerklje na Gorenjskem|občin Cerklje na Gorenjskem]], [[občina Jezersko|Jezersko]], [[občina Naklo|Naklo]], [[občina Preddvor|Preddvor]] in [[občina Šenčur|Šenčur]]. Zajema ozemlje v velikosti 453&nbsp;km² ter služi 81.716 prebivalcem. Upravna enota Kranj ima tudi krajevne urade v Cerkljah na Gorenjskem, Jezerskem, Naklem, Preddvoru in Šenčurju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Kranju, teh je skupno 120, so: {{hlist|indent=1| [[Adergas]]| [[Ambrož pod Krvavcem]]| [[Apno]]| [[Babni Vrt]]| [[Bašelj]]| [[Bistrica]]| [[Bobovek]]| [[Breg ob Kokri]]| [[Breg ob Savi]]| [[Britof]]| [[Cegelnica]]| [[Cerkljanska Dobrava]]| [[Cerklje na Gorenjskem]]| [[Čadovlje]]| [[Čepulje]]| [[Češnjevek]]| [[Dvorje]]| [[Glinje]]| [[Gobovce]]| [[Golnik]]| [[Goriče]]| [[Grad]]| [[Hotemaže]]| [[Hrastje]]| [[Hraše pri Preddvoru]]| [[Hrib]]| [[Ilovka]]| [[Jama]]| [[Jamnik]]| [[Javornik]]| [[Sveti Jošt nad Kranjem]]| [[Kokra]]| [[Kokrica]]| [[Kranj]]| [[Lahovče]]| [[Lavtarski Vrh]]| [[Sveti Lenart, Škofja Loka|Sveti Lenart]]| [[Letenice]]| [[Luže]]| [[Mače]]| [[Malo Naklo]]| [[Mavčiče]]| [[Meja]]| [[Milje]]| [[Mlaka pri Kranju]]| [[Možjanca]]| [[Naklo]]| [[Nemilje]]| [[Njivica]]| [[Nova vas]]| [[Okroglo]]| [[Olševek]]| [[Orehovlje]]| [[Pangršica]]| [[Planica]]| [[Podblica]]| [[Podbrezje]]| [[Podreča]]| [[Polica]]| [[Potoče]]| [[Povlje]]| [[Poženik]]| [[Praprotna Polica]]| [[Praše]]| [[Prebačevo]]| [[Preddvor]]| [[Predoslje]]| [[Pšata]]| [[Pšenična Polica]]| [[Pševo]]| [[Rakovica]]| [[Ravne]]| [[Sidraž]]| [[Spodnja Bela]]| [[Spodnja Besnica]]| [[Spodnje Bitnje]]| [[Spodnje Duplje]]| [[Spodnje Jezersko]]| [[Spodnji Brnik]]| [[Srakovlje]]| [[Srednja Bela]]| [[Srednja vas - Goriče]]| [[Srednja vas pri Šenčurju]]| [[Srednje Bitnje]]| [[Stiška vas]]| [[Strahinj]]| [[Suha pri Predosljah]]| [[Šenčur]]| [[Šenturška gora]]| [[Šmartno]]| [[Štefanja Gora]]| [[Šutna]]| [[Tatinec]]| [[Tenetiše]]| [[Trata pri Velesovem]]| [[Trboje]]| [[Trstenik]]| [[Tupaliče]]| [[Vašca]]| [[Velesovo]]| [[Visoko]]| [[Viševca]]| [[Voglje]]| [[Voklo]]| [[Vopovlje]]| [[Vrhovje]]|[[Zabukovje]]| [[Zadraga]]| [[Zalog]]| [[Zalog pri Cerkljah]]| [[Zgornja Bela]]| [[Zgornja Besnica]]| [[Zgornje Bitnje]]| [[Zgornje Duplje]]| [[Zgornje Jezersko]]| [[Zgornji Brnik]]| [[Žablje]]| [[Žabnica]]| [[Žeje]]| [[Žerjavka]]}} === Upravna enota Krško === Upravna enota Krško ima sedež v Krškem, obsega pa ozemlje [[mestna občina Krško|mestne občine Krško]] in [[občina Kostanjevica na Krki|občine Kostanjevica na Krki]]. Zajema ozemlje v velikosti 344,9&nbsp;km² ter služi 28.521 prebivalcem. Upravna enota Krško ima tudi krajevni urad v Kostanjevici na Krki. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Krško, teh je skupno 185, so: {{hlist|indent=1| [[Anovec]]| [[Anže]]| [[Apnenik pri Velikem Trnu]]| [[Ardro pod Velikim Trnom]]| [[Ardro pri Raki]]| [[Armeško]]| [[Avguštine]]| [[Brege]]| [[Brestanica]]| [[Brezje pri Dovškem]]| [[Brezje pri Raki]]| [[Brezje pri Senušah]]| [[Brezje v Podbočju]]| [[Brezovica v Podbočju]]| [[Brezovska Gora]]| [[Brlog]]| [[Brod v Podbočju]]| [[Bučerca]]| [[Celine]]| [[Cesta]]| [[Cirje]]| [[Črešnjevec pri Oštrcu]]| [[Črešnjice nad Pijavškim]]| [[Čretež pri Krškem]]| [[Črneča vas]]| [[Dalce]]| [[Dedni Vrh]]| [[Dobe]]| [[Dobrava ob Krki]]| [[Dobrava pod Rako]]| [[Dobrava pri Kostanjevici]]| [[Dobrova]]| [[Dol]]| [[Dolenja Lepa vas]]| [[Dolenja vas pri Krškem]]| [[Dolenja vas pri Raki]]| [[Dolga Raka]]| [[Dolnja Prekopa]]| [[Dolenji Leskovec]]| [[Dolšce]]| [[Dovško]]| [[Drenovec pri Leskovcu]]| [[Drnovo]]| [[Dunaj]]| [[Frluga]]| [[Globočice pri Kostanjevici]]| [[Gmajna]]| [[Golek]]| [[Goli Vrh]]| [[Gora]]| [[Gorenja Lepa vas]]| [[Gorenja vas pri Leskovcu]]| [[Gorenje Dole]]| [[Gornje Pijavško]]| [[Gorenji Leskovec]]| [[Gorica]]| [[Gorica pri Raztezu]]| [[Gornja Prekopa]]| [[Gradec]]| [[Gradnje]]| [[Gradišče pri Raki]]| [[Grič]]| [[Gržeča vas]]| [[Gunte]]| [[Hrastek]]| [[Ivandol]]| [[Ivanjše]]| [[Jablance]]| [[Jelenik]]| [[Jelše]]| [[Jelševec]]| [[Kalce]]| [[Kalce - Naklo]]| [[Kališovec]]| [[Karlče]]| [[Kobile]]| [[Kočarija]]| [[Kočno]]| [[Koprivnica]]| [[Koprivnik]]| [[Koritnica]]| [[Kostanjek]]| [[Kostanjevica na Krki]]| [[Kremen]]| [[Krško]]| [[Križišče]]| [[Leskovec pri Krškem]]| [[Libelj]]| [[Libna]]| [[Loke]]| [[Lokve]]| [[Lomno]]| [[Male Vodenice]]| [[Malence]]| [[Mali Kamen]]| [[Mali Koren]]| [[Mali Podlog]]| [[Mali Trn]]| [[Malo Mraševo]]| [[Mikote]]| [[Mladje]]| [[Mrčna sela]]| [[Mrtvice]]| [[Nemška Gora]]| [[Nemška vas]]| [[Nova Gora]]| [[Orehovec]]| [[Osredek pri Trški Gori]]| [[Oštrc]]| [[Pesje]]| [[Pijana Gora]]| [[Planina pri Raki]]| [[Planina v Podbočju]]| [[Pleterje]]| [[Podbočje]]| [[Podlipa]]| [[Podstrm]]| [[Podulce]]| [[Površje]]| [[Premagovce]]| [[Presladol]]| [[Pristava ob Krki]]| [[Pristava pod Rako]]| [[Pristava pri Leskovcu]]| [[Prušnja vas]]| [[Raka]]| [[Ravne pri Zdolah]]| [[Ravni]]| [[Ravno]]| [[Raztez]]| [[Reštanj]]| [[Rožno]]| [[Ržišče]]| [[Sajevce]]| [[Sela pri Raki]]| [[Selce pri Leskovcu]]| [[Selo]]| [[Senovo]]| [[Senožete]]| [[Senuše]]| [[Slinovce]]| [[Slivje]]| [[Smečice]]| [[Smednik]]| [[Spodnja Libna]]| [[Spodnje Dule]]| [[Spodnje Pijavško]]| [[Spodnji Stari Grad]]| [[Srednje Arto]]| [[Srednje Pijavško]]| [[Sremič]]| [[Stari Grad]]| [[Stari Grad v Podbočju]]| [[Stolovnik]]| [[Stranje]]| [[Straža pri Krškem]]| [[Straža pri Raki]]| [[Strmo Rebro]]| [[Šedem]]| [[Šutna]]| [[Trška Gora]]| [[Velika vas pri Krškem]]| [[Velike Vodenice]]| [[Veliki Dol]]| [[Veliki Kamen]]| [[Veliki Koren]]| [[Veliki Podlog]]| [[Veliki Trn]]| [[Veliko Mraševo]]| [[Veniše]]| [[Videm]]| [[Vihre]]| [[Volovnik]]| [[Vrbina]]| [[Vrbje]]| [[Vrh pri Površju]]| [[Vrhulje]]| [[Vrtača]]| [[Zaboršt]]| [[Zabukovje pri Raki]]| [[Zaloke]]| [[Zdole]]| [[Žabjek v Podbočju]]| [[Žadovinek]]| [[Ženje]] }} === Upravna enota Laško === Upravna enota Laško ima sedež v Laškem, obsega pa ozemlje [[občina Laško|občin Laško]] in [[občina Radeče|Radeč]]. Zajema ozemlje v velikosti 249&nbsp;km² ter služi 17.564 prebivalcem. Upravna enota Laško ima tudi krajevni urad v Radečah. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Laško, teh je skupno 108, so: {{hlist|indent=1| [[Belovo]]| [[Blatni Vrh]]| [[Šentrupert]]| [[Brezno]]| [[Brodnice]]| [[Brstnik]]| [[Brstovnica]]| [[Brunk]]| [[Brunška Gora]]| [[Bukovca]]| [[Curnovec]]| [[Čimerno]]| [[Debro]]| [[Doblatina]]| [[Dobrava]]| [[Dol pri Laškem]]| [[Gabrno]]| [[Globoko]]| [[Goreljce]]| [[Govce]]| [[Gozdec]]| [[Gračnica]]| [[Harje]]| [[Hotemež]]| [[Huda jama]]| [[Jagnjenica]]| [[Jagoče]]| [[Jelovo]]| [[Jurklošter]]| [[Kladje]]| [[Klenovo]]| [[Konc]]| [[Kuretno]]| [[Lahomno]]| [[Lahomšek]]| [[Lahov Graben]]| [[Laška vas]]| [[Laško]]| [[Laziše]]| [[Lipni Dol]]| [[Log pri Vrhovem]]| [[Lokavec]]| [[Loška Gora]]| [[Lože]]| [[Leskovca]]| [[Mačkovec]]| [[Mala Breza]]| [[Male Grahovše]]| [[Marija Gradec]]| [[Marijina vas]]| [[Močilno]]| [[Modrič]]| [[Mrzlo Polje]]| [[Njivice]]| [[Obrežje pri Zidanem Mostu]]| [[Ojstro]]| [[Olešče]]| [[Obrežje]]| [[Padež]]| [[Paneče]]| [[Plazovje]]| [[Počakovo]]| [[Polana]]| [[Povčeno]]| [[Požnica]]| [[Prapretno]]| [[Radeče]]| [[Radoblje]]| [[Reka]]| [[Rifengozd]]| [[Rimske Toplice]]| [[Rudna vas]]| [[Sedraž]]| [[Selo nad Laškim]]| [[Senožete]]| [[Sevce]]| [[Slivno]]| [[Stari Dvor]]| [[Stopce]]| [[Strensko]]| [[Strmca]]| [[Suhadol]]| [[Svibno]]| [[Spodnja Rečica]]| [[Širje]]| [[Škofce]]| [[Šmihel]]| [[Šmohor]]| [[Tevče]]| [[Tovsto]]|[[Trnov Hrib]]| [[Trnovo]]| [[Trobni Dol]]| [[Trojno]]| [[Udmat]]| [[Velike Gorelce]]| [[Velike Grahovše]]| [[Veliko Širje]]| [[Vodiško]]| [[Vrh nad Laškim]]| [[Vrhovo]]| [[Zabrež]]| [[Zagrad]]| [[Zidani most]]| [[Zgornja Rečica]]| [[Zavrate]]| [[Žebnik]]| [[Žigon]]}} === Upravna enota Lenart === Upravna enota Lenart ima sedež v Lenartu v Slovenskih Goricah, obsega pa ozemlje [[občina Lenart|občin Lenart]], [[občina Benedikt|Benedikt]], [[občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]], [[občina Sveta Ana|Svete Ane]], [[občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Svete Trojice v Slovenskih Goricah]] ter [[občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]. Zajema ozemlje v velikosti 205&nbsp;km² ter služi 20.062 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Lenart, teh je skupno 80, so: {{hlist|indent=1| [[Andrenci]]| [[Benedikt v Slovenskih goricah]]| [[Brengova]]| [[Cenkova]]| [[Cerkvenjak]]| [[Cogetinci]]| [[Čagona]]| [[Črmljenšak]]| [[Dolge Njive]]| [[Dražen Vrh]]| [[Drvanja]]| [[Froleh]]| [[Gočova]]| [[Grabonoški Vrh]]| [[Gradenšak]]| [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]| [[Hrastovec v Slovenskih goricah]]| [[Ihova]]| [[Ivanjski Vrh]]| [[Jurovski Dol]]| [[Kadrenci]]| [[Komarnica]]| [[Kremberk]]| [[Krivi Vrh]]| [[Ledinek]]| [[Lenart v Slovenskih Goricah]]| [[Ločki Vrh]]| [[Lokavec]]| [[Lormanje]]| [[Malna]]| [[Močna]]| [[Nadbišec]]| [[Negovski Vrh]]| [[Obrat]]| [[Osek]]| [[Peščeni Vrh]]| [[Radehova]]| [[Rogoznica]]| [[Rožengrunt]]| [[Selce]]| [[Smolinci]]| [[Spodnja Bačkova]]| [[Spodnja Ročica]]| [[Spodnja Senarska]]| [[Spodnja Voličina]]| [[Spodnje Partinje]]| [[Spodnje Verjane]]| [[Spodnji Gasteraj]]| [[Spodnji Porčič]]| [[Spodnji Žerjavci]]| [[Srednji Gasteraj]]| [[Stanetinci]]| [[Stara Gora]]| [[Straže]]| [[Sveta Ana v Slovenskih goricah]]| [[Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah]]| [[Šetarova]]| [[Štajngrova]]| [[Trotkova]]| [[Trstenik]]| [[Vanetina]]| [[Varda]]| [[Vinička vas]]| [[Zamarkova]]| [[Zavrh]]| [[Zgornja Bačkova]]| [[Zgornja Ročica]]| [[Zgornja Senarska]]| [[Zgornja Ščavnica]]| [[Zgornja Voličina]]| [[Zgornje Partinje]]| [[Zgornje Verjane]]| [[Zgornji Gasteraj]]| [[Zgornji Porčič]]| [[Zgornji Žerjavci]]| [[Ženjak]]| [[Žice]]| [[Žitence]]| [[Župetinci]]}} === Upravna enota Lendava === Upravna enota Lendava ima sedež v Lendavi, obsega pa ozemlje [[občina Lendava|občin Lendava]], [[občina Črenšovci|Črenšovci]], [[občina Dobrovnik|Dobrovnik]], [[občina Kobilje|Kobilje]], [[občina Odranci|Odranci]], [[občina Turnišče|Turnišče]] ter [[občina Velika Polana|Velika Polana]]. Zajema ozemlje v velikosti 256&nbsp;km² ter služi 22.161 prebivalcem. Upravna enota Lendava ima tudi krajevne urade v Črenšovcih, Dobrovniku, Turnišču ter Veliki Polani. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Lenart, teh je skupno 40, so: {{hlist|indent=1| [[Banuta]]| [[Benica]]| [[Brezovec]]| [[Brezovica]]| [[Čentiba]]| [[Črenšovci]]| [[Dobrovnik]]| [[Dolga vas]]| [[Dolgovaške Gorice]]| [[Dolina pri Lendavi]]| [[Dolnja Bistrica]]| [[Dolnji Lakoš]]| [[Gaberje]]| [[Genterovci]]| [[Gomilica]]| [[Gornja Bistrica]]| [[Gornji Lakoš]]| [[Hotiza]]| [[Kamovci]]| [[Kapca]]| [[Kobilje]]| [[Kot]]| '''[[Lendava]]'''| [[Lendavske Gorice]]| [[Mala Polana]]| [[Mostje]] |[[Nedelica]]| [[Odranci]]| [[Petišovci]]| [[Pince]]| [[Pince - Marof]]| [[Radmožanci]]| [[Renkovci]]| [[Srednja Bistrica]]| [[Strehovci]]| [[Trimlini]]| [[Trnje]]| [[Turnišče]]| [[Velika Polana]]| [[Žitkovci]]| [[Žižki]]}} === Upravna enota Litija === Upravna enota Litija ima sedež v Litiji, obsega pa ozemlje [[občina Litija|občin Litija]], [[občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] in [[občina Ivančna Gorica|Ivančne Gorice]]. Zajema ozemlje v velikosti 321,97&nbsp;km² ter služi 21.114 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Litija, teh je skupno 167, so: {{hlist|indent=1| [[Bitiče]]| [[Boltija]]| [[Borovak pri Polšniku]]| [[Breg pri Litiji]]| [[Brezje pri Kumpolju]]| [[Brezovo]]| [[Brglez]]| [[Bukovica pri Litiji]]| [[Bogenšperk]]| [[Berinjek]]| [[Bistrica]]| [[Cerovica]]| [[Cirkuše]]| [[Čateška Gora]]| [[Čeplje]]| [[Črni Potok]]| [[Dobovica]]| [[Dole pri Litiji]]| [[Dolgo Brdo]]| [[Dolnji Vrh]]| [[Dragovšek]]| [[Dobje]]| [[Gabrovka]]| [[Gabrska Gora]]| [[Gobnik]]| [[Golišče]]| [[Gorenje Jelenje]]| [[Gornje Ravne]]| [[Gornji Vrh]]| [[Gozd - Reka]]| [[Gradišče ]]| [[Gradišče]]| [[Gradišče pri Litiji]]| [[Gradiške Laze]]| [[Hohovica]]| [[Hude Ravne]]| [[Jablaniške Laze]]| [[Jablaniški Potok]]| [[Jastrebnik]]| [[Javorje]]| [[Javorje pri Gabrovki]]| [[Jelša]]| [[Jesenje]]| [[Jevnica]]| [[Ježce]]| [[Ježevec]]| [[Ježni Vrh]]| [[Jelenska Reber]]| [[Kal pri Dolah]]| [[Kamni Vrh]]| [[Kamni Vrh pri Primskovem]]| [[Kandrše]]| [[Klanec pri Gabrovki]]| [[Klenik]]| [[Konj]]| [[Konjšica]]| [[Koške Poljane]]| [[Kresnice]]| [[Kresniške Poljane]]| [[Kresniški Vrh]]| [[Kržišče pri Čatežu]]| [[Kumpolje]]| [[Laze pri Gobniku]]| [[Laze pri Vačah]]| [[Leskovica pri Šmartnem]]| [[Leše]]| [[Liberga]]| [[Litija]]| [[Ljubež v Lazih]]| [[Lukovec]]| [[Lupinica]]| [[Mala Goba]]| [[Mala Kostrevnica]]| [[Mala sela, Litija|Mala sela]]| [[Mala Štanga]]| [[Mamolj]]| [[Mihelca]]| [[Mišji Dol]]| [[Moravče pri Gabrovki]]| [[Moravška Gora]]| [[Mulhe]]| [[Magolnik]]| [[Nova Gora]]| [[Obla Gorica]]| [[Okrog]]| [[Pečice]]| [[Podbukovje pri Vačah]]| [[Podpeč pod Skalo]]| [[Podroje]]| [[Podšentjur]]| [[Poljane pri Primskovem]]| [[Polšnik]]| [[Ponoviče]]| [[Potok pri Vačah]]| [[Prelesje]]| [[Preska nad Kostrevnico]]| [[Prevale]]| [[Preveg]]| [[Preženjske Njive]]| [[Primskovo]]| [[Pusti Javor]]| [[Pogonik]]| [[Račica]]| [[Radanja vas]]| [[Radgonica]]| [[Ravne]]| [[Razbore]]| [[Renke]]| [[Ribče]]| [[Riharjevec]]| [[Ržišče]]| [[Sava]]| [[Sela pri Sobračah]]| [[Selce]]| [[Selšek]]| [[Sevno]]| [[Slavina]]| [[Slivna]] | [[Sobrače]]| [[Spodnja Jablanica]]| [[Spodnje Jelenje]]| [[Spodnji Hotič]]| [[Spodnji Log]]| [[Stara Gora pri Velikem Gabru]]| [[Stranski Vrh]]| [[Strmec]]| [[Suhadole]]| [[Sopota, Litija|Sopota]]| [[Ščit]]| [[Širmanski Hrib]]| [[Široka Set]]| [[Šmartno pri Litiji]]| [[Štangarske Poljane]]| [[Šumnik]]| [[Tenetiše]]| [[Tepe]]| [[Tihaboj]]| [[Tlaka]]| [[Tolsti Vrh]]| [[Vače]]| [[Velika Goba]]| [[Velika Kostrevnica]]| [[Velika Preska]]| [[Velika Štanga]]| [[Veliki Vrh pri Litiji]]| [[Vernek]]| [[Vinji Vrh]]| [[Vintarjevec]]| [[Višnji Grm]]| [[Vodice pri Gabrovki]]| [[Volčja Jama]]| [[Vovše]]| [[Vrata]]| [[Vrh pri Sobračah]]| [[Zagozd]]| [[Zagrič]]| [[Zapodje]]| [[Zavrh]]|[[Zavrstnik]]| [[Zglavnica]]| [[Zgornja Jablanica]]| [[Zgornji Hotič]]| [[Zgornja Jevnica]]| [[Zagorica]]| [[Zgornji Log]]}} === Upravna enota Ljubljana === Upravna enota Ljubljana ima sedež v Ljubljani, obsega pa ozemlje [[mestna občina Ljubljana|mestne občine Ljubljana]] in [[občina Brezovica|občin Brezovica]], [[občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]], [[občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]], [[občina Horjul|Horjul]], [[občina Ig|Ig]], [[občina Medvode|Medvode]], [[občina Škofljica|Škofljica]], [[občina Velike Lašče|Velike Lašče]] in [[občina Vodice|Vodice]]. Zajema ozemlje v velikosti 903,8&nbsp;km² ter služi 366.823 prebivalcem. Upravna enota Ljubljana ima tudi krajevne urade v Dobrovi, Igu, Medvodah, Notranjih Goricah, Škofljici, Velikih Laščah ter Dolu pri Ljubljan. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ljubljana, teh je skupno 293, so: {{hlist|indent=1| [[Beričevo]]| [[Brinje]]| [[Dol pri Ljubljani]]| [[Kleče pri Dolu]]| [[Podgora pri Dolskem]]| [[Videm]]| [[Zaboršt pri Dolu]]| [[Zajelše]]| [[Besnica]]| [[Brezje pri Lipoglavu]]| [[Češnjica]]| [[Dolgo Brdo]]| [[Dolsko]]| [[Gabrje pri Jančah]]| [[Janče]]| [[Javor]]| [[Kamnica]]| [[Klopce]]| [[Križevska vas]]| [[Laze pri Dolskem]]| [[Ljubljana]]| [[Mali Lipoglav]]| [[Mali Vrh pri Prežganju]]| [[Malo Trebeljevo]]| [[Osredke]]| [[Pance]]| [[Petelinje]]| [[Podgrad]]| [[Podlipoglav]]| [[Podmolnik]]| [[Prežganje]]| [[Ravno Brdo]]| [[Repče]]| [[Sadinja vas]]| [[Selo pri Pancah]]| [[Senožeti]]| [[Šentpavel]]| [[Tuji Grm]]| [[Veliki Lipoglav]]| [[Veliko Trebeljevo]]| [[Vinje]]| [[Vnajnarje]]| [[Volavlje]]| [[Vrh pri Dolskem]]| [[Zagorica pri Dolskem]]| [[Zagradišče]]| [[Zgornja Besnica]]| [[Brezovica pri Medvodah]]| [[Bukovica pri Vodicah]]| [[Dobruša]]| [[Dol]]| [[Dornice]]| [[Dragočajna]]|[[Dvor]]| [[Golo Brdo]]| [[Goričane]]| [[Hraše]]| [[Koseze]]| [[Ladja]]| [[Medno]]| [[Medvode]]| [[Moše]]| [[Polje pri Vodicah]]| [[Povodje]]| [[Rakovnik]]| [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]]| [[Repnje]]| [[Selo pri Vodicah]]| [[Seničica]]| [[Skaručna]]| [[Smlednik]]| [[Sora]]| [[Spodnja Senica]]| [[Spodnje Gameljne]]| [[Spodnje Pirniče]]| [[Srednje Gameljne]]| [[Stanežiče]]| [[Studenčice]]| [[Šinkov Turn]]| [[Tehovec]]| [[Topol pri Medvodah]]| [[Torovo]] | [[Toško čelo]]| [[Trnovec]]| [[Utik]]| [[Valburga]]| [[Vaše]]| [[Verje]]| [[Vesca]]| [[Vikrče]]| [[Vodice]]| [[Vojsko, Vodice|Vojsko]]| [[Zapoge]]| [[Zavrh pod Šmarno goro]]| [[Zbilje]]| [[Zgornja Senica]]| [[Zgornje Gameljne]]| [[Zgornje Pirniče]]| [[Žlebe]]| [[Osolnik]]| [[Adamovo]]| [[Babna Gora, Dobrova - Polhov Gradec|Babna Gora]]| [[Bane]]| [[Bavdek]]| [[Belica]]| [[Belo]]| [[Borovec pri Karlovici]]| [[Boštetje]]| [[Brankovo]]| [[Brest, Ig|Brest]]| [[Brezje pri Dobrovi]]| [[Brezovica pri Ljubljani]]| [[Briše pri Polhovem Gradcu]]| [[Brlog]]| [[Bukovec]]| [[Butajnova]]| [[Centa]]| [[Četež pri Turjaku]]| [[Črna vas]]| [[Črni Vrh]]| [[Dednik]]| [[Dobravica]]| [[Dobrova]]| [[Dole pri Škofljici]]| [[Dolenja Brezovica]]| [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu]]| [[Dolenje Kališče]]| [[Dolnje Retje]]| [[Dolščaki]]| [[Draževnik]]| [[Drenik]]| [[Dvor pri Polhovem Gradcu]]| [[Dvorska vas]]| [[Gabrje]]| [[Glinek]]| [[Golo]]| [[Gorenja Brezovica]]| [[Gorenje Blato]]| [[Gorenje Kališče]]| [[Goričica pod Krimom]]| [[Gornje Retje]]| [[Gornji Ig]]| [[Gradež]]| [[Gradišče]]| [[Gradišče nad Pijavo Gorico]]| [[Grm]]| [[Gumnišče]]| [[Hlebče]]| [[Horjul]]| [[Hrastenice]]| [[Hrustovo]]| [[Hruševo]]| [[Ig]]| [[Iška]]| [[Iška Loka]]| [[Iška vas]]| [[Jakičevo]]| [[Javorje]]| [[Jezero]]| [[Kamnik pod Krimom]]| [[Kaplanovo]]| [[Karlovica]]| [[Klada]]| [[Knej]]| [[Komanija]]| [[Koreno nad Horjulom]]| [[Kot]]| [[Kot pri Veliki Slevici]]| [[Kremenica]]| [[Krkovo pri Karlovici]]| [[Krvava Peč]]| [[Kukmaka]]| [[Lanišče]]| [[Laporje]]| [[Lavrica]]| [[Laze]]| [[Lesno Brdo]]| [[Lipe]]| [[Ljubgojna]]| [[Log pri Polhovem Gradcu]]| [[Logarji]]| [[Lužarji]]| [[Mački]]| [[Mala Slevica]]| [[Male Lašče]]| [[Mali Ločnik]]| [[Mali Osolnik]]| [[Marinčki]]| [[Matena]]| [[Medvedjek]]| [[Mohorje]]| [[Naredi]]| [[Notranje Gorice]]| [[Opalkovo]]| [[Orle]]| [[Osredek]]| [[Osredek pri Dobrovi]]| [[Pečki]]| [[Pijava Gorica]]| [[Planina nad Horjulom]]| [[Planinca]]| [[Pleše]]| [[Plešivica]]| [[Plosovo]]| [[Podhojni Hrib]]| [[Podkogelj]]| [[Podkraj]]| [[Podlog]]| [[Podolnica]]| [[Podpeč]]| [[Podreber]]| [[Podsmreka]]| [[Podsmreka pri Velikih Laščah]]| [[Podstrmec]]| [[Podulaka]]| [[Podžaga]]| [[Polhov Gradec]]| [[Polzelo]]| [[Poznikovo]]| [[Praproče]]| [[Prazniki]]| [[Preserje]]| [[Prevalje pod Krimom]]| [[Prhajevo]]| [[Prilesje]]| [[Pristava pri Polh. Gradcu]]| [[Purkače]]| [[Pušče]]| [[Podplešivica]]| [[Rakitna]]| [[Rašica, Ljubljana|Rašica]]| [[Razori]]| [[Reber pri Škofljici]]| [[Rob]]| [[Rogatec nad Želimljami]]| [[Rovt]]| [[Rupe]]| [[Samotorica]]| [[Sarsko]]| [[Sekirišče]]| [[Selnik]]| [[Selo nad Polhovim Gradcem]]| [[Selo pri Robu]]| [[Setnica]]| [[Setnik]]| [[Sloka Gora]]| [[Smolnik]]| [[Smrjene]]| [[Srednja vas pri Polhovem Gradcu]]| [[Srednji vrh]]| [[Srnjak]]| [[Srobotnik pri Velikih Laščah]]| [[Staje]]| [[Stope]]| [[Strahomer]]| [[Stranska vas]]| [[Strletje]]| [[Strmec]]| [[Ščurki]]| [[Šentjošt nad Horjulom]]| [[Škamevec]]| [[Škofljica]]| [[Škrilje]]| [[Škrlovica]]| [[Šujica]]| [[Tomažini]]| [[Tomišelj]]| [[Turjak]]| [[Ulaka]]| [[Uzmani]]| [[Velika Slevica]]| [[Velike Lašče]]| [[Veliki Ločnik]]| [[Veliki Osolnik]]| [[Visoko]]| [[Vnanje Gorice]]| [[Vrbljene]]| [[Vrh nad Želimljami]]| [[Vrzdenec]]| [[Vrh, Velike Lašče|Vrh]]| [[Zaklanec]]| [[Zalog pri Škofljici]]| [[Zapotok]]| [[Zgonče]]| [[Žaga]]| [[Žažar]]| [[Želimlje]]| [[Žabnica]]}} === Upravna enota Ljutomer === Upravna enota Ljutomer ima sedež v Ljutomerju, obsega pa ozemlje [[občina Ljutomer|občin Ljutomer]], [[občina Križevci|Križevci]], [[občina Razkrižje|Razkrižje]] in [[občina Veržej|Veržej]]. Zajema ozemlje v velikosti 175&nbsp;km² ter služi 17.968 prebivalcem. Upravna enota Ljutomer ima tudi krajevna urada v Križevcih pri Ljutomerju in v Razkrižju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ljutomer, teh je skupno 69, so: {{hlist|indent=1| [[Babinci]]| [[Banovci]]| [[Berkovci]]| [[Berkovski Prelogi]]| [[Bodislavci]]| [[Boreci]]| [[Branoslavci]]| [[Bučečovci]]| [[Bučkovci]]| [[Bunčani]]| [[Cezanjevci]]| [[Cuber]]| [[Cven]]| [[Desnjak]]| [[Dobrava]]| [[Drakovci]]| [[Gajševci]]| [[Gibina]]| [[Globoka]]| [[Godemarci]]| [[Grabe pri Ljutomeru]]| [[Gresovščak]]| [[Grlava]]| [[Iljaševci]]| [[Ilovci]]| [[Jeruzalem]]| [[Ključarovci pri Ljutomeru]]| [[Kokoriči]]| [[Kopriva]]| [[Krapje]]| [[Krištanci]]| [[Križevci pri Ljutomeru]]| [[Kuršinci]]| '''[[Ljutomer]]'''| [[Logarovci]]| [[Lukavci]]| [[Mekotnjak]]| [[Moravci v Slovenskih goricah]]| [[Mota]]| [[Mala Nedelja]]| [[Noršinci pri Ljutomeru]]| [[Nunska Graba]]| [[Plešivica]]| [[Podgradje]]| [[Precetinci]]| [[Presika]]| [[Pristava]]| [[Radomerje]]| [[Radomerščak]]| [[Radoslavci]]| [[Razkrižje]]| [[Rinčetova Graba]]| [[Sitarovci]]| [[Slamnjak]]| [[Spodnji Kamenščak]]| [[Stara Cesta]]| [[Stara Nova vas]]| [[Stročja vas]]| [[Šafarsko]]| [[Šalinci]]| [[Šprinc]]| [[Veržej]]| [[Veščica]]| [[Vidanovci]]| [[Vogričevci]]| [[Vučja vas]]| [[Zasadi]]| [[Zgornji Kamenščak]]| [[Železne Dveri]]}} === Upravna enota Logatec === Upravna enota Logatec ima sedež v Logatcu, obsega pa ozemlje [[občina Logatec|občine Logatec]] v velikosti 173&nbsp;km² ter služi 13.976 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Logatec, teh je skupno 19, so: {{hlist|indent=1| [[Grčarevec]]| [[Hleviše]]| [[Hlevni Vrh]]| [[Hotedršica]]| [[Jakovica]]| [[Kalce]]| [[Lavrovec]] [[Laze]]| '''[[Logatec]]'''| [[Medvedje Brdo]]| [[Novi Svet]]| [[Petkovec]]| [[Praprotno Brdo]]| [[Ravnik pri Hotedršici]]| [[Rovtarske Žibrše]]| [[Rovte]]| [[Vrh Svetih Treh Kraljev]]| [[Zaplana]]| [[Žibrše]]}} === Upravna enota Maribor === Upravna enota Maribor ima sedež v Mariboru, obsega pa ozemlje [[mestna občina Maribor|mestne občine Maribor]], [[občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]], [[občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]], [[občina Rače - Fram|Rače - Fram]], [[občina Starše|Starše]], [[občina Duplek|Duplek]] in [[občina Pesnica|občine Pesnice]]. Zajema ozemlje v velikosti 356&nbsp;km² ter služi 149.037 prebivalcem. Upravna enota Maribor ima krajevne urad v Dupleku, Hočah, Miklavžu na Dravskem polju in v Račah. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Maribor, teh je skupno 87, so: {{hlist|indent=1|| [[Bohova]]| [[Bresternica]]| [[Brezula]] | [[Brunšvik]]| [[Celestrina]]| [[Ciglence]]| [[Čreta, Hoče - Slivnica|Čreta]]| [[Dobrovce]]| [[Dogoše]]| [[Dragučova]]| [[Dravski Dvor]]| [[Dvorjane]]| [[Fram]]| [[Gaj nad Mariborom]]| [[Grušova]]| [[Hočko Pohorje]]| [[Hotinja vas]] | [[Hrastje]]| [[Hrenca]]| [[Jablance]]| [[Jelovec]]| [[Ješenca]]| [[Kamnica]]| [[Kopivnik]]| [[Košaki]]| [[Laznica]]| [[Limbuš]]| [[Loka]]| [[Loka pri Framu]]| [[Ložane]]| [[Malečnik]]| [[Maribor]]| [[Marjeta na Dravskem polju]]| [[Meljski hrib]]| [[Metava]]| [[Miklavž na Dravskem polju]]| [[Morje]]| [[Nebova]]| [[Orehova vas]]| [[Pekel]]| [[Pekre]]| [[Pernica]]| [[Pivola]]| [[Planica]]| [[Počehova]]| [[Podova]]| [[Polana]]| [[Požeg]]| [[Prepolje]]| [[Rače]]| [[Radizel]]| [[Ranče]]| [[Razvanje]]| [[Ribniško selo]]| [[Rogoza]]| [[Rošnja]]| [[Rošpoh–del]]| [[Ruperče]]| [[Skoke]]| [[Slivnica pri Mariboru]]| [[Slivniško Pohorje]]| [[Spodnja Gorica]]| [[Spodnja Korena]]| [[Spodnje Hoče]]| [[Spodnji Duplek]]| [[Srednje]]| [[Starše]]| [[Šober]]| [[Trčova]]| [[Trniče]]| [[Vinarje]]| [[Vodole]]| [[Vosek]]| [[Vrhov dol]]| [[Vukovje]]| [[Vurberk]]| [[Za Kalvarijo]] | [[Zgornja Gorica]]| [[Zgornja Korena]]| [[Zgornje Hoče]]| [[Zgornji Duplek]]| [[Zgornji Slemen–del]]| [[Zimica]]| [[Zlatoličje]]| [[Zrkovci]]| [[Žikarce]]}} === Upravna enota Metlika === Upravna enota Metlika ima sedež v Metliki, obsega pa ozemlje [[občina Metlika|občine Metlika]]. Zajema ozemlje v velikosti 109&nbsp;km² ter služi 8.394 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Metlika, teh je skupno 59, so: {{hlist|indent=1|| [[Bereča vas]]| [[Boginja vas]]| [[Bojanja vas]]| [[Boldraž]]| [[Boršt]]| [[Božakovo]]| [[Božič Vrh]]| [[Brezovica pri Metliki]]| [[Bušinja vas]]| [[Čurile]]| [[Dole]]| [[Dolnja Lokvica]]| [[Dolnje Dobravice]]| [[Dolnji Suhor pri Metliki]]| [[Drage]]| [[Dragomlja vas]]| [[Drašiči]]| [[Geršiči]]| [[Gornja Lokvica]]| [[Gornje Dobravice]]| [[Gornji Suhor pri Metliki]]| [[Grabrovec]]| [[Gradac]]| [[Grm pri Podzemju]]| [[Hrast pri Jugorju]]| [[Jugorje pri Metliki]]| [[Kamenica]]| [[Kapljišče]]| [[Klošter]]| [[Krasinec]]| [[Krašnji Vrh]]| [[Krivoglavice]]| [[Križevska vas]]| [[Krmačina]]| [[Mačkovec pri Suhorju]]| [[Malo Lešče]]| '''[[Metlika]]'''| [[Mlake]]| [[Okljuka]]| [[Otok]]| [[Podzemelj]]| [[Prilozje]]| [[Primostek]]| [[Radoši]]| [[Radovica]]| [[Radoviči]]| [[Rakovec]]| [[Ravnace]]| [[Rosalnice]]| [[Sela pri Jugorju]]| [[Slamna vas]]| [[Svržaki]]| [[Škemljevec]]| [[Škrilje]]| [[Trnovec]]| [[Vidošiči]]| [[Zemelj]]| [[Želebej]]| [[Železniki, Metlika|Železniki]]}} === Upravna enota Mozirje === Upravna enota Mozirje ima sedež v Mozirju, obsega pa ozemlje [[občina Gornji Grad|občin Gornji Grad]], [[občina Ljubno|Ljubno]], [[občina Luče|Luče]], [[občina Mozirje|Mozirje]], [[občina Nazarje|Nazarje]], [[občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] in [[občina Solčava|Solčava]]. Zajema ozemlje v velikosti 508&nbsp;km² ter služi 16.434 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Vipavi. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Mozirje, teh je skupno 61, so: {{hlist|indent=1| [[Bočna]]| [[Brezje, Mozirje|Brezje]]| [[Brdo]]| [[Čreta pri Kokarjah]]| [[Dobletina]]| [[Dobrovlje pri Mozirju]]| [[Dol]]| [[Dol–Suha]]| [[Florjan pri Gornjem Gradu]]| [[Gornji Grad]]| [[Grušovlje]]| [[Homec]]| [[Juvanje]]| [[Kokarje]]| [[Konjski Vrh]]| [[Krnica]]| [[Lačja vas]]| [[Lenart pri Gornjem gradu]]| [[Lepa Njiva]]| [[Ljubija]]| [[Ljubno ob Savinji]]| [[Logarska Dolina]]| [[Loke pri Mozirju]]| [[Luče]]| [[Meliše]]| '''[[Mozirje]]'''| [[Nazarje]]| [[Nizka]]| [[Okonina]]| [[Planina]]| [[Podolševa]]| [[Podveža]]| [[Podvolovljek]]| [[Poljane]]| [[Potok]]| [[Prihova]]| [[Primož pri Ljubnem]]| [[Pusto Polje]] | [[Radegunda]]| [[Radmirje]]| [[Raduha]]| [[Rečica ob Savinji]]| [[Robanov kot]]| [[Rovt pod Menino]]| [[Savina]]| [[Solčava]]| [[Spodnja Rečica]]| [[Spodnje Kraše]]| [[Spodnje Pobrežje]] | [[Strmec]]| [[Šentjanž]]| [[Šmartno ob Dreti]]| [[Šmihel nad Mozirjem]]| [[Šmiklavž, Gornji Grad|Šmiklavž]]| [[Ter]]| [[Tirosek]]| [[Trnovec]]| [[Varpolje]]| [[Volog]]| [[Zavodice]]| [[Zgornje Pobrežje]]| [[Žlabor]]}} === Upravna enota Murska Sobota === Upravna enota Murska Sobota ima sedež v Murski Soboti, obsega pa ozemlje [[mestna občina Murska Sobota|mestne občine Murska Sobota]] in [[občina Beltinci|občin Beltinci]], [[občina Cankova|Cankova]], [[občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]], [[občina Grad|Grad]], [[občina Hodoš|Hodoš]], [[občina Kuzma|Kuzma]], [[občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]], [[občina Puconci|Puconci]], [[občina Rogašovci|Rogašovci]], [[občina Šalovci|Šalovci]] in [[občina Tišina|Tišina]]. Zajema ozemlje v velikosti 692&nbsp;km² ter služi 59.700 prebivalcem. Upravna enota Murska Sobota ima tudi krajevne urade v Beltincih, Cankovi, Gradu, Gornjih Petrovcih, Kuzmi, Prosenjakovcih, Puconcih, Rogašovcih, Šalovcih in Tišini. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Murska Sobota, teh je skupno 135, so: {{hlist|indent=1| [[Adrijanci]]| [[Andrejci]]| [[Bakovci]]| [[Beltinci]]| [[Berkovci]]| [[Beznovci]] | [[Bodonci]]| [[Bogojina]]| [[Bokrači]]| [[Boreča]]| [[Borejci]]| [[Bratonci]]| [[Brezovci]]| [[Budinci]]| [[Bukovnica]]| [[Cankova]]| [[Čepinci]]| [[Černelavci]]| [[Čikečka vas]]| [[Dankovci]]| [[Dokležovje]]| [[Dolenci]]| [[Dolič]]| [[Dolina]]| [[Dolnji Slaveči]]| [[Domajinci]]| [[Domanjševci]] | [[Fikšinci]]| [[Filovci]]| [[Fokovci]]| [[Gančani]]| [[Gederovci]]| [[Gerlinci]]| [[Gorica]]| [[Gornji Črnci]]| [[Gornji Petrovci]]| [[Gornji Slaveči]]| [[Grad]]| [[Gradišče]]| [[Hodoš]]| [[Ivanci]]| [[Ivanjševci]]| [[Ivanovci]]| [[Ižakovci]]| [[Sveti Jurij]]| [[Kančevci]]| [[Korovci]]| [[Košarovci]]| [[Kovačevci]]| [[Krajna]]| [[Kramarovci]]| [[Krašči]]| [[Križevci]]| [[Krnci]]| [[Krog]]| [[Krplivnik]]| [[Kruplivnik]]| [[Kukeč]]| [[Kupšinci]]| [[Kuštanovci]]| [[Kuzma]]| [[Lemerje]]| [[Lipa]]| [[Lipovci]]| [[Lončarovci]]| [[Lucova]]| [[Lukačevci]]| [[Mačkovci]]| [[Markišavci]]| [[Markovci]]| [[Martinje]]| [[Martjanci]]| [[Matjaševci]]| [[Melinci]]| [[Mlajtinci]]| [[Moravske Toplice]]| [[Moščanci]]| [[Motovilci]]| [[Motvarjevci]]| '''[[Murska Sobota]]'''| [[Murski Črnci]]| [[Murski Petrovci]]| [[Nemčavci]]| [[Neradnovci]]| [[Noršinci]]| [[Nuskova]]| [[Ocinje]]| [[Otovci]]| [[Panovci]]| [[Pečarovci]]| [[Pertoča]]| [[Peskovci]]| [[Petanjci]]| [[Polana]]| [[Pordašinci]]| [[Poznanovci]]| [[Predanovci]]| [[Prosečka vas]]| [[Prosenjakovci]]| [[Puconci]]| [[Puževci]]| [[Pušča]]| [[Radovci]]| [[Rakičan]] | [[Rankovci]]| [[Ratkovci]]| [[Rogašovci]]| [[Ropoča]]| [[Satahovci]]| [[Sebeborci]]| [[Selo]]| [[Serdica]]| [[Skakovci]]| [[Sodišinci]]| [[Sotina]]| [[Središče]]| [[Stanjevci]]| [[Strukovci]]| [[Suhi Vrh]]| [[Šalamenci]]| [[Šalovci]]| [[Šulinci]]| [[Tešanovci]]| [[Tišina]]| [[Topolovci]]| [[Trdkova]]| [[Tropovci]]| [[Vadarci]]| [[Vanča vas]]| [[Vaneča]]| [[Večeslavci]]| [[Veščica]]| [[Vidonci]]| [[Vučja Gomila]]| [[Zenkovci]]| [[Ženavlje]]}} === Upravna enota Nova Gorica s sedežem v Novi Gorici obsega naslednja naselja === * [[Ajba]] * [[Ajševca]] * [[Anhovo]] * [[Avče]] * [[Banjšice]] * [[Barbana]] * [[Bate]] * [[Belo]] * [[Biljana]] * [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Bilje]] * [[Bodrež]] * [[Branik]] * [[Brdice pri Kožbani]] * [[Brdice pri Neblem]] * [[Brdo]] * [[Breg pri Golem brdu]] * [[Brestje]] * [[Brezovk]] * [[Budihni]] * [[Bukovica]] * [[Ceglo]] * [[Čepovan]] * [[Deskle]] * [[Doblar]] * [[Dobrovo]] * [[Dolnje Cerovo]] * [[Dombrava]] * [[Dornberk]] * [[Draga]] * [[Drnovk]] * [[Fojana]] * [[Golo brdo]] * [[Gonjače]] * [[Gorenja vas]] * [[Gornje Cerovo]] * [[Gradišče nad Prvačino]] * [[Gradno]] * [[Grgar]] * [[Grgarske Ravne]] * [[Hlevnik]] * [[Hruševlje]] * [[Hudi Log]] * [[Hum]] * [[Imenje]] * [[Kal nad Kanalom]] * [[Kambreško]] * [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]] * [[Kanalski Vrh]] * [[Kojsko]] * [[Korita na Krasu]] * [[Kostanjevica na Krasu]] * [[Kozana]] * [[Kozarno]] * [[Kožbana]] * [[Krasno]] * [[Kromberk]] * [[Lazna]] * [[Levpa]] * [[Lig]] * [[Lipa]] * [[Loke]] * [[Lokovec]] * [[Lokve]] * [[Lokvica]] * [[Medana]] * [[Miren]] * [[Morsko]] * [[Neblo]] * [[Nemci]] * [[Nova Gorica]] * [[Nova vas]] * [[Novelo]] * [[Nozno]] * [[Opatje selo]] * [[Orehovlje]] * [[Osek]] * [[Oševljek]] * [[Ozeljan]] * [[Plave]] * [[Plešivo]] * [[Podsabotin]] * [[Potok pri Dornberku]] * [[Preserje]] * [[Pristava]] * [[Pristavo]] * [[Prvačina]] * [[Podgozd]] * [[Ravnica]] * [[Renče]] * [[Ročinj]] * [[Rožna Dolina]] * [[Saksid]] * [[Sela na Krasu]] * [[Senik]] * [[Seniški breg]] * [[Slapnik]] * [[Slavče]] * [[Snežatno]] * [[Snežeče]] * [[Spodnja Branica]] * [[Stara Gora]] * [[Steske]] * [[Solkan]] * [[Šempas]] * [[Šempeter pri Gorici]] * [[Šlovrenc]] * [[Šmartno]] * [[Šmaver]] * [[Šmihel]] * [[Tabor]] * [[Temnica]] * [[Trnovo]] * [[Ukanje]] * [[Vedrijan]] * [[Vipolže]] * [[Višnjevik]] * [[Vitovlje]] * [[Voglarji]] * [[Vogrsko]] * [[Vojščica]] * [[Volčja Draga]] * [[Vrhovlje pri Kojskem]] * [[Vrhovlje pri Kožbani]] * [[Vrtoče]] * [[Vrtojba]] * [[Zali breg]] * [[Zapotok]] * [[Zalošče]] === Upravna enota Novo mesto s sedežem v Novem mestu obsega naslednja naselja === * [[Apnenik]] * [[Bela Cerkev]] * [[Birčna vas]] * [[Biška vas]] * [[Boričevo]] * [[Boršt pri Dvoru]] * [[Breška vas]] * [[Brezje]] * [[Brezje pri Šentjerneju]] * [[Brezova Reber pri Dvoru]] * [[Brezovica]] * [[Brezovica pri Stopičah]] * [[Budganja vas]] * [[Bušinec]] * [[Cerov Log]] * [[Cerovec]] * [[Čadraže]] * [[Čelevec]] * [[Čemše]] * [[Češča vas]] * [[Čisti breg]] * [[Črešnjice]] * [[Črmošnjice pri Stopičah]] * [[Čučja mlaka]] * [[Dalnji Vrh]] * [[Dešeča vas]] * [[Dobindol]] * [[Dobovo]] * [[Dobrava pri Škocjanu]] * [[Dobravica]] * [[Dobruška vas]] * [[Dol pri Šmarjeti]] * [[Dolenja Brezovica]] * [[Dolenja stara vas]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolenja vas pri Mirni Peči]] * [[Dolenje Dole]] * [[Dolenje Gradišče]] * [[Dolenje Gradišče pri Šentj]] * [[Dolenje Grčevje]] * [[Dolenje Kamenje]] * [[Dolenje Karteljevo]] * [[Dolenje Kronovo]] * [[Dolenje Lakovnice]] * [[Dolenje Mokro polje]] * [[Dolenje polje]] * [[Dolenje Sušice]] * [[Dolenje Vrhpolje]] * [[Dolenji Globodol]] * [[Dolenji Maharovec]] * [[Dolenji Podboršt]] * [[Dolenji Suhadol]] * [[Dolenjske Toplice]] * [[Dolnja Stara vas]] * [[Dolnja Težka voda]] * [[Dolnje Mraševo]] * [[Dolnji Ajdovec]] * [[Dolnji kot]] * [[Doljni križ]] * [[Dolž]] * [[Draga]] * [[Drama]] * [[Drašča vas]] * [[Drča]] * [[Drenje]] * [[Drganja sela]] * [[Družinska vas]] * [[Dvor]] * [[Gabrje]] * [[Gabrje pri Soteski]] * [[Gabrnik]] * [[Globočdol]] * [[Golobinjek]] * [[Golušnik]] * [[Gorenja Brezovica]] * [[Gorenja Gomila]] * [[Gorenja Stara vas]] * [[Gorenja vas pri Šmarjeti]] * [[Gorenje Dole]] * [[Gorenje Gradišče]] * [[Gorenje Gradišče pri Šentj]] * [[Gorenje Grčevje]] * [[Gorenje Kamence]] * [[Gorenje Kamenje]] * [[Gorenje Karteljevo]] * [[Gorenje Kronovo]] * [[Gorenje Lakovnice]] * [[Gorenje Mokro Polje]] * [[Gorenje Mraševo]] * [[Gorenje Polje]] * [[Gorenje Sušice]] * [[Gorenje Vrhpolje]] * [[Gorenji Globodol]] * [[Gorenji Maharovec]] * [[Gorenji Podboršt]] * [[Gorenji Suhadol]] * [[Goriška Gora]] * [[Goriška vas]] * [[Goriška vas pri Škocjanu]] * [[Gornja Težka voda]] * [[Gornji Ajdovec]] * [[Gornji kot]] * [[Gornji Križ]] * [[Gradenc]] * [[Gradenje]] * [[Grč Vrh]] * [[Grič pri Klevevžu]] * [[Grmovlje]] * [[Groblje pri Prekopi]] * [[Gruča]] * [[Gumberk]] * [[Herinja vas]] * [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] * [[Hmeljčič]] * [[Hrastje]] * [[Hrastje pri Mirni Peči]] * [[Hrastulje]] * [[Hrib]] * [[Hrib pri Hinjah]] * [[Hrib pri Orehku]] * [[Hrušica]] * [[Hrvaški Brod]] * [[Hudenje]] * [[Hudo]] * [[Iglenik]] * [[Imenje]] * [[Jablan]] * [[Jama]] * [[Jama pri Dvoru]] * [[Javorovica]] * [[Jelendol]] * [[Jelše]] * [[Jelše pri Otočcu]] * [[Jordankal]] * [[Jugorje]] * [[Jurka vas]] * [[Jurna vas]] * [[Klečet]] * [[Klenovik]] * [[Klopce]] * [[Kočevske poljane]] * [[Konec]] * [[Koroška vas]] * [[Koti]] * [[Kuzarjev Kal]] * [[Križe]] * [[Koglo]] * [[Lašče]] * [[Laze]] * [[Lazina]] * [[Ledeča vas]] * [[Leskovec]] * [[Lešnica]] * [[Loka]] * [[Loke]] * [[Lopata]] * [[Loška vas]] * [[Lutrško selo]] * [[Mačkovec pri Dvoru]] * [[Mačkovec pri Škocjanu]] * [[Mala Cikava]] * [[Mala Strmica]] * [[Male Brusnice]] * [[Male Poljane]] * [[Malenska vas]] * [[Mali Ban]] * [[Mali Cerovec]] * [[Mali Kal]] * [[Mali Lipovec]] * [[Mali Orehek]] * [[Mali Podljuben]] * [[Mali Rigelj]] * [[Mali Slatnik]] * [[Mali Vrh]] * [[Malo Lipje]] * [[Meniška vas]] * [[Mihovec]] * [[Mihovica]] * [[Mihovo]] * [[Mirna Peč]] * [[Mršeča vas]] * [[Nova Gora]] * [[Novo mesto]] * [[Občice]] * [[Obrh]] * [[Orehovica]] * [[Orešje]] * [[Orkljevec]] * [[Osrečje]] * [[Ostrog]] * [[Otočec]] * [[Paha]] * [[Pangrč grm]] * [[Petane]] * [[Plemberk]] * [[Pleš]] * [[Plešivica]] * [[Podgora]] * [[Podgozd]] * [[Podgrad]] * [[Podhosta]] * [[Podlipa]] * [[Podstenice]] * [[Podturn pri Dol. Toplicah]] * [[Polhovica]] * [[Poljane pri Mirni Peči]] * [[Poljane pri Žužemberku]] * [[Potok]] * [[Potov Vrh]] * [[Prapreče]] * [[Prapreče pri Straži]] * [[Prapreče pri Šentjerneju]] * [[Prečna]] * [[Prevole]] * [[Pristava]] * [[Pristava pri Šentjerneju]] * [[Pristavica]] * [[Petelinjek]] * [[Radovlja]] * [[Rajnovšče]] * [[Rakovnik]] * [[Rakovnik pri Birčni vasi]] * [[Ratež]] * [[Ratje]] * [[Razdrto, Šentjernej|Razdrto]] * [[Reber]] * [[Roje]] * [[Ruhna vas]] * [[Rumanja vas]] * [[Sadinja vas pri Dvoru]] * [[Segonje]] * [[Sela]] * [[Sela pri Ajdovcu]] * [[Sela pri Dol. Toplicah]] * [[Sela pri Hinjah]] * [[Sela pri Ratežu]] * [[Sela pri Šentjerneju]] * [[Sela pri Štravberku]] * [[Sela pri Zajčjem vrhu]] * [[Sela pri Zburah]] * [[Selišče]] * [[Selo pri Zagorici]] * [[Sevno]] * [[Smolenja vas]] * [[Soteska]] * [[Srebrniče]] * [[Srednje Grčevje]] * [[Srednji Globodol]] * [[Srednji Lipovec]] * [[Stara Bučka]] * [[Stare Žage]] * [[Stavča vas]] * [[Stopiče]] * [[Stopno]] * [[Stranje pri Škocjanju]] * [[Stranska vas]] * [[Strelac]] * [[Suhor]] * [[Suhor pri Dol. Toplicah]] * [[Straža]] * [[Šentjakob]] * [[Šentjernej]] * [[Šentjošt]] * [[Šentjurij na Dolenjskem]] * [[Škocjan]] * [[Škrjanče pri Novem mestu]] * [[Šmalčja vas]] * [[Šmarje]] * [[Šmarješke Toplice]] * [[Šmarjeta]] * [[Šmihel pri Žužemberku]] * [[Štravberk]] * [[Tolsti vrh]] * [[Tomažja vas]] * [[Travni dol]] * [[Trebča vas]] * [[Trška gora]] * [[Uršna sela]] * [[Vavta vas]] * [[Velike Brusnice]] * [[Velike Poljane]] * [[Veliki Ban]] * [[Veliki Cerovec]] * [[Veliki kal]] * [[Veliki Lipovec]] * [[Veliki Orehek]] * [[Veliki Podljuben]] * [[Veliki Rigelj]] * [[Veliki Slatnik]] * [[Veliko Lipje]] * [[Verdun, Novo mesto|Verdun]] * [[Verdun pri Uršnih selih]] * [[Vinica pri Šmarjeti]] * [[Vinja vas]] * [[Vinji Vrh]] * [[Vinkov Vrh]] * [[Visejec]] * [[Volčkova vas]] * [[Vratno]] * [[Vrbovce]] * [[Vrh pri Hinjah]] * [[Vrh pri Križu]] * [[Vrh pri Ljubnu]] * [[Vrh pri Pahi]] * [[Vrh pri Šentjerneju]] * [[Vrhe]] * [[Vrhovo pri Mirni Peči]] * [[Vrhovo pri Žužemberku]] * [[Vrhpeč]] * [[Zafara]] * [[Zagrad]] * [[Zagrad pri Otočcu]] * [[Zajčji Vrh pri Stopičah]] * [[Zalisec]] * [[Zalog]] * [[Zalog pri Škocjanu]] * [[Zameško]] * [[Zapuže]] * [[Zavinek]] * [[Zbure]] * [[Zloganje]] * [[Žaloviče]] * [[Ždinja vas]] * [[Žerjavin]] * [[Žihovo selo]] * [[Žužemberk]] * [[Žvabovo]] * [[Žvirče]] === Upravna enota Ormož s sedežem v Ormožu obsega naslednja naselja === * [[Bratonečice]] * [[Bresnica]] * [[Cerovec Stanka Vraza]] * [[Cvetkovci]] * [[Dobrava]] * [[Dobrovščak]] * [[Drakšl]] * [[Frankovci]] * [[Godeninci]] * [[Gomila pri Kogu]] * [[Gornji Ključarovci]] * [[Grabe]] * [[Gradišče pri Ormožu]] * [[Hajndl]] * [[Hardek]] * [[Hermanci]] * [[Hranjigovci]] * [[Hujbar]] * [[Hum pri Ormožu]] * [[Ivanjkovci]] * [[Jastrebci]] * [[Kajžar]] * [[Kog]] * [[Koračice]] * [[Krčevina]] * [[Lačaves]] * [[Lahonci]] * [[Lešnica]] * [[Lešniški Vrh]] * [[Libanja]] * [[Litmerk]] * [[Loperšice]] * [[Lunovec]] * [[Mala vas pri Ormožu]] * [[Mali Brebrovnik]] * [[Mezgovci]] * [[Mihalovci]] * [[Mihovci pri Vel. Nedelji]] * [[Miklavž pri Ormožu]] * [[Obrež]] * [[Ormož]] * [[Osluševci]] * [[Pavlovci]] * [[Pavlovski Vrh]] * [[Podgorci]] * [[Preclava]] * [[Pršetinci]] * [[Pušenci]] * [[Rakovci]] * [[Ritmerk]] * [[Rucmanci]] * [[Runeč]] * [[Savci]] * [[Sejanci]] * [[Senčak]] * [[Senešci]] * [[Senik]] * [[Sodinci]] * [[Spodnji Ključarovci]] * [[Središče ob Dravi]] * [[Stanovno]] * [[Strezetina]] * [[Strjanci]] * [[Strmec pri Ormožu]] * [[Šalovci]] * [[Šardinje]] * [[Sveti Tomaž]] * [[Trgovišče]] * [[Trnovci]] * [[Veličane]] * [[Velika Nedelja]] * [[Veliki Brebrovnik]] * [[Vičanci]] * [[Vinski Vrh]] * [[Vitan]] * [[Vodranci]] * [[Vuzmetinci]] * [[Zagorje]] * [[Zasavci]] * [[Žerovinci]] * [[Žvab]] === Upravna enota Pesnica s sedežem v Pesnici obsega naslednja naselja === * [[Ceršak]] * [[Ciringa]] * [[Cirknica]] * [[Dolnja Počehova]] * [[Drankovec]] * [[Flekušek]] * [[Gačnik]] * [[Gradiška]] * [[Grušena]] * [[Jareninski Dol]] * [[Jareninski Vrh]] * [[Jedlovnik]] * [[Jelenče]] * [[Jurjevski Dol]] * [[Jurski Vrh]] * [[Kaniža]] * [[Kozjak nad Pesnico]] * [[Kozjak pri Ceršaku]] * [[Kresnica]] * [[Kušernik]] * [[Mali Dol]] * [[Pesnica, Kungota|Pesnica]] * [[Pesnica pri Mariboru]] * [[Pesniški Dvor]] * [[Plač]] * [[Plintovec]] * [[Plodršnica]] * [[Počenik]] * [[Podigrac]] * [[Polička vas]] * [[Polički Vrh]] * [[Ranca]] * [[Ročica]] * [[Rošpoh–del]] * [[Selnica ob Muri]] * [[Sladki Vrh]] * [[Slatenik]] * [[Slatina]] * [[Slatinski Dol]] * [[Spodnja Velka]] * [[Spodnje Dobrenje]] * [[Spodnje Hlapje]] * [[Spodnje Vrtiče]] * [[Spodnji Jakobski Dol]] * [[Srebotje]] * [[Stara Gora pri Šentilju]] * [[Svečane]] * [[Svečina]] * [[Šentilj v Slov. goricah]] * [[Šomat]] * [[Špičnik]] * [[Štrihovec]] * [[Trate]] * [[Vajgen]] * [[Vranji Vrh]] * [[Vršnik]] * [[Vukovski Dol]] * [[Vukovski Vrh]] * [[Zgornja Kungota]] * [[Zgornja Velka]] * [[Zgornje Dobrenje]] * [[Zgornje Gradišče]] * [[Zgornje Hlapje]] * [[Zgornje Vrtiče]] * [[Zgornji Jakobski Dol]] * [[Zgornji Dražen Vrh]] === Upravna enota Piran s sedežem v Luciji obsega naslednja naselja === * [[Dragonja]] * [[Lucija]] * [[Nova vas nad Dragonjo]] * [[Padna]] * [[Parecag]] * [[Piran]] * [[Portorož]] * [[Sv. Peter]] * [[Seča]] * [[Sečovlje]] * [[Strunjan]] === Upravna enota Postojna s sedežem v Postojni obsega naslednja naselja === * [[Belsko]] * [[Brezje pod Nanosom]] * [[Buje]] * [[Bukovje]] * [[Čepno]] * [[Šmihel]] * [[Dolnja Košana]] * [[Drskovče]] * [[Dilce]] * [[Gorenje]] * [[Goriče]] * [[Gornja Košana]] * [[Gradec]] * [[Grobišče]] * [[Hrašče]] * [[Hrenovice]] * [[Hruševje]] * [[Jurišče]] * [[Kal]] * [[Klenik]] * [[Koče]] * [[Landol]] * [[Liplje]] * [[Lahača]] * [[Mala Brda]] * [[Mala Pristava]] * [[Mali Otok]] * [[Malo Ubeljsko]] * [[Matenja vas]] * [[Nadanje selo]] * [[Narin]] * [[Neverke]] * [[Nova Sušica]] * [[Orehek]] * [[Palčje]] * [[Parje]] * [[Petelinje]] * [[Pivka]] * [[Planina]] * [[Postojna]] * [[Predjama]] * [[Prestranek]] * [[Rakitnik]] * [[Rakulik]] * [[Razdrto, Postojna|Razdrto]] * [[Ribnica]] * [[Sajevče]] * [[Selce]] * [[Slavina]] * [[Slavinje]] * [[Slovenska vas]] * [[Stara Sušica]] * [[Stara vas]] * [[Strane]] * [[Strmca]] * [[Studenec]] * [[Studeno]] * [[Suhorje]] * [[Šmihel pod Nanosom]] * [[Šilentabor]] * [[Trnje]] * [[Velika Brda]] * [[Velika Pristava]] * [[Veliki Otok]] * [[Veliko Ubeljsko]] * [[Volče]] * [[Zagon]] * [[Zagorje]] * [[Žeje]] === Upravna enota Ptuj s sedežem na Ptuju obsega naslednja naselja === * [[Apače]] * [[Barislovci]] * [[Belavšek]] * [[Belski Vrh]] * [[Berinjak]] * [[Biš]] * [[Bišečki Vrh]] * [[Bodkovci]] * [[Bolečka vas]] * [[Borovci]] * [[Bratislavci]] * [[Breg]] * [[Brezovci]] * [[Brezovec]] * [[Bukovci]] * [[Cirkovce]] * [[Cirkulane]] * [[Cunkovci]] * [[Čermožiše]] * [[Črmlja]] * [[Desenci]] * [[Destrnik]] * [[Dežno pri Podlehniku]] * [[Dobrina]] * [[Doklece]] * [[Dolane]] * [[Dolena]] * [[Dolič]] * [[Dornava]] * [[Dragonja vas]] * [[Dragovič]] * [[Dravci]] * [[Dravinjski Vrh]] * [[Draženci]] * [[Drbetinci]] * [[Drenovec]] * [[Drstelja]] * [[Formin]] * [[Gabrnik]] * [[Gajevci]] * [[Gerečja vas]] * [[Gibina]] * [[Gomila]] * [[Gomilci]] * [[Gorca]] * [[Gorenjski Vrh]] * [[Goričak]] * [[Gorišnica]] * [[Gradišča]] * [[Gradiščak]] * [[Gradišče]] * [[Grajena]] * [[Grajenščak]] * [[Grdina]] * [[Grlinci]] * [[Gruškovec]] * [[Hajdoše]] * [[Hlaponci]] * [[Hrastovec]] * [[Hvaletinci]] * [[Jablovec]] * [[Janežovci]] * [[Janežovski Vrh]] * [[Janški Vrh]] * [[Jelovice]] * [[Jiršovci]] * [[Jurovci]] * [[Juršinci]] * [[Kicar]] * [[Kidričevo]] * [[Kočice]] * [[Korenjak]] * [[Koritno]] * [[Kozminci]] * [[Krčevina pri Vurbergu]] * [[Kukava]] * [[Kungota pri Ptuju]] * [[Lancova vas]] * [[Lasigovci]] * [[Lešje]] * [[Levanjci]] * [[Ljubstava]] * [[Ločič]] * [[Ločki Vrh]] * [[Lovrenc na Dravskem polju]] * [[Ložina]] * [[Lancova vas pri Ptuju]] * [[Majski Vrh]] * [[Majšperk]] * [[Mala Varnica]] * [[Mala vas]] * [[Mali Okič]] * [[Markovci]] * [[Medribnik]] * [[Medvedce]] * [[Meje]] * [[Mestni Vrh]] * [[Mezgovci ob Pesnici]] * [[Mihovce]] * [[Mostje]] * [[Moškanjci]] * [[Muretinci]] * [[Nadole]] * [[Naraplje]] * [[Njiverce]] * [[Nova vas pri Markovcih]] * [[Pacinje]] * [[Paradiž]] * [[Pestike]] * [[Placar]] * [[Placerovci]] * [[Planjsko]] * [[Pleterje]] * [[Pobrežje]] * [[Podlehnik]] * [[Podlože]] * [[Podvinci]] * [[Pohorje]] * [[Polenci]] * [[Polenšak]] * [[Pongrce]] * [[Popovci]] * [[Prerad]] * [[Preša]] * [[Pristava]] * [[Prvenci]] * [[Ptuj]] * [[Ptujska Gora]] * [[Repišče]] * [[Rjavci]] * [[Rodni Vrh]] * [[Rotman]] * [[Sakušak]] * [[Sedlašek]] * [[Sela]] * [[Senčak pri Juršincih]] * [[Sestrže]] * [[Sitež]] * [[Skorba]] * [[Skorišnjak]] * [[Skrblje]] * [[Slape]] * [[Slatina]] * [[Slavšina]] * [[Slomi]] * [[Slovenja vas]] * [[Sobetinci]] * [[Soviče]] * [[Sovjak]] * [[Spodnja Hajdina]] * [[Spodnje Jablane]] * [[Spodnji Leskovec]] * [[Spodnji Velovlek]] * [[Spuhlja]] * [[Stanečka vas]] * [[Stanošina]] * [[Starošince]] * [[Stogovci]] * [[Stojnci]] * [[Stoperce]] * [[Strajna]] * [[Stražgonjca]] * [[Strejaci]] * [[Strelci]] * [[Strmec pri Destrniku]] * [[Strmec pri Leskovcu]] * [[Strmec pri Polenšaku]] * [[Svetinci]] * [[Šikole]] * [[Šturmovci]] * [[Tibolci]] * [[Trdobojci]] * [[Trnovec]] * [[Trnovska vas]] * [[Trnovski Vrh]] * [[Tržec]] * [[Turški Vrh]] * [[Vareja]] * [[Velika Varnica]] * [[Veliki Okič]] * [[Veliki Vrh]] * [[Videm pri Ptuju]] * [[Vintarovci]] * [[Vitomarci]] * [[Zabovci]] * [[Zagojiči]] * [[Zagorci]] * [[Zakl]] * [[Zamušani]] * [[Zasadi]] * [[Zavrč]] * [[Zgornja Hajdina]] * [[Zgornja Pristava]] * [[Zgornje Jablane]] * [[Zgornji Leskovec]] * [[Zgornji Velovlek]] * [[Žamenci]] * [[Žetale]] * [[Župečja vas]] * [[Dol pri Stopercah]] * [[Kupčinji Vrh]] * [[Novinci]] * [[Spodnja Sveča]] * [[Spodnje Gruškovje]] * [[Strnišče]] * [[Spodnji Gaj pri Pragerskem]] * [[Zgornja Sveča]] * [[Zgornje Gruškovje]] === Upravna enota Radlje ob Dravi s sedežem v Radljah ob Dravi obsega naslednja naselja === * [[Sv. Jernej nad Muto]] * [[Brezni Vrh]] * [[Brezno]] * [[Sv. Trije kralji]] * [[Dobrava]] * [[Dravče]] * [[Gortina]] * [[Hudi Kot]] * [[Janževski Vrh]] * [[Javnik]] * [[Josipdol]] * [[Kozji Vrh]] * [[Lehen na Pohorju]] * [[Mlake]] * [[Muta]] * [[Ožbalt]] * [[Pernice]] * [[Sv. Anton na Pohorju]] * [[Podvelka]] * [[Radelca]] * [[Radlje ob Dravi]] * [[Rdeči breg – del]] * [[Remšnik]] * [[Ribnica na Pohorju]] * [[Spodnja Kapla]] * [[Spodnja Vižinga]] * [[Št. Janž pri Radljah]] * [[Sv. Primož na Pohorju]] * [[Sv. Vid]] * [[Spodnja Orlica]] * [[Sv. Primož nad Muto]] * [[Šentjanž nad Dravčami]] * [[Vas]] * [[Vuhred]] * [[Vurmat – del]] * [[Vuzenica]] * [[Zgornja Kapla]] * [[Zgornja Vižinga]] * [[Zgornji Janževski Vrh]] * [[Zgornji Kozji Vrh]] * [[Zgornji Lehen na Pohorju]] * [[Zgornja Orlica]] === Upravna enota Radovljica s sedežem v Radovljici obsega naslednja naselja === * [[Begunje na Gorenjskem]] * [[Bitnje]] * [[Bled]] * [[Bodešče]] * [[Bohinjska Bela]] * [[Bohinjska Bistrica]] * [[Bohinjska Češnjica]] * [[Brda]] * [[Brezje]] * [[Brezovica]] * [[Brod]] * [[Češnjica pri Kropi]] * [[Črnivec]] * [[Dobravica]] * [[Dobro polje]] * [[Dvorska vas]] * [[Globoko]] * [[Goreljek]] * [[Gorica]] * [[Gorjuše]] * [[Grabče]] * [[Hlebce]] * [[Hraše]] * [[Jereka]] * [[Kamna Gorica]] * [[Kamnje]] * [[Koprivnik v Bohinju]] * [[Koritno]] * [[Krnica]] * [[Kropa]] * [[Kupljenik]] * [[Lancovo]] * [[Lepence]] * [[Lesce]] * [[Lipnica]] * [[Ljubno]] * [[Laški Rovt]] * [[Log v Bohinju]] * [[Mevkuž]] * [[Mišače]] * [[Mlaka]] * [[Mošnje]] * [[Nemški Rovt]] * [[Nomenj]] * [[Noše]] * [[Nova vas pri Lescah]] * [[Obrne]] * [[Otoče]] * [[Ovsiše]] * [[Peračica]] * [[Perniki]] * [[Podhom]] * [[Podjelje]] * [[Podnart]] * [[Poljče]] * [[Polje]] * [[Poljšica pri Gorjah]] * [[Poljšica pri Podnartu]] * [[Posavec]] * [[Praproše]] * [[Prezrenje]] * [[Radovljica]] * [[Radovna]] * [[Ravne v Bohinju]] * [[Ravnica]] * [[Ribčev Laz]] * [[Ribno]] * [[Rovte]] * [[Savica]] * [[Selo pri Bledu]] * [[Slamniki]] * [[Slatna]] * [[Spodnja Dobrava]] * [[Spodnja Lipnica]] * [[Spodnje Gorje]] * [[Spodnje Laze]] * [[Spodnji Otok]] * [[Srednja Dobrava]] * [[Srednja vas]] * [[Srednja vas v Bohinju]] * [[Stara Fužina]] * [[Studenčice]] * [[Studor v Bohinju]] * [[Ukanc]] * [[Višelnica]] * [[Vošče]] * [[Vrbnje]] * [[Zadnja vas]] * [[Zaloše]] * [[Zapuže]] * [[Zasip]] * [[Zgornja Dobrava]] * [[Zgornja Lipnica]] * [[Zgornje Gorje]] * [[Zgornji Otok]] * [[Zgoša]] * [[Zgornje Laze]] * [[Žlan]] === Upravna enota Ravne na Koroškem s sedežem v Ravnah na Koroškem obsega naslednja naselja === * [[Belšak]] * [[Bistra]] * [[Brdinje]] * [[Breg]] * [[Breznica]] * [[Črna na Koroškem]] * [[Dobja vas]] * [[Dobrije]] * [[Dolga Brda]] * [[Javorje]] * [[Jazbina]] * [[Jamnica]] * [[Koprivna]] * [[Koroški Selovec]] * [[Kot pri Prevaljah]] * [[Kotlje]] * [[Leše]] * [[Lokovica]] * [[Lom, Mežica|Lom]] * [[Ludranski Vrh]] * [[Mežica]] * [[Navrški Vrh]] * [[Onkraj Meže]] * [[Plat]] * [[Podgora]] * [[Podkraj]] * [[Podkraj pri Mežici]] * [[Podpeca]] * [[Poljana]] * [[Preški Vrh]] * [[Prevalje]] * [[Ravne na Koroškem]] * [[Sele–del]] * [[Stražišče]] * [[Strojna]] * [[Suhi Vrh]] * [[Šentanel]] * [[Tolsti Vrh p. R. na K. – del]] * [[Topla]] * [[Uršlja Gora]] * [[Zagrad]] * [[Zelen Breg]] * [[Žerjav]] === Upravna enota Ribnica s sedežem v Ribnici obsega naslednja naselja === * [[Andol]] * [[Betonovo]] * [[Blate]] * [[Breg pri Ribnici na Dol]] * [[Breže]] * [[Brinovščica]] * [[Brlog–del]] * [[Bukovec pri Poljanah]] * [[Bukovica]] * [[Črnec]] * [[Črni potok pri Vel. Laščah]] * [[Črni Potok pri Dragi]] * [[Draga]] * [[Dane]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolenje Podpoljane]] * [[Dolenji Lazi]] * [[Dule]] * [[Finkovo]] * [[Gašpinovo]] * [[Globel]] * [[Gorenje Podpoljane]] * [[Gorenji Lazi]] * [[Goriča vas]] * [[Graben]] * [[Grčarice]] * [[Grčarske Ravne]] * [[Grebenje]] * [[Grič]] * [[Glažuta]] * [[Hojče]] * [[Hrib – Loški Potok]] * [[Hrovača]] * [[Hudi Konec]] * [[Janeži]] * [[Jelendol]] * [[Jelenov Žleb]] * [[Jelovec]] * [[Junčje]] * [[Jurjevica]] * [[Kot pri Rakitnici]] * [[Kot pri Ribnici]] * [[Kotel]] * [[Kračali]] * [[Krnče]] * [[Kržeti]] * [[Levstiki]] * [[Lipovec]] * [[Lipovšica]] * [[Lazec]] * [[Makoše]] * [[Mali Log]] * [[Marolče]] * [[Maršiči]] * [[Male Vinice]] * [[Nemška vas]] * [[Nova Štifta]] * [[Novi pot]] * [[Novi kot]] * [[Ortnek]] * [[Otavica]] * [[Perovo]] * [[Petrinci]] * [[Podklanec]] * [[Praproče]] * [[Preska]] * [[Prigorica]] * [[Pugled pri Karlovici]] * [[Pusti hrib]] * [[Podplanina]] * [[Podpreska]] * [[Pungert]] * [[Rakitnica]] * [[Ravni Dol]] * [[Retje]] * [[Ribnica]] * [[Rigelj pri Ortneku]] * [[Sajevec]] * [[Sinovica]] * [[Slatnik]] * [[Sodražica]] * [[Srednja vas – Loški potok]] * [[Sušje]] * [[Sv. Gregor]] * [[Srednja vas pri Dragi]] * [[Stari Kot]] * [[Šegova vas]] * [[Škrajnek]] * [[Travnik]] * [[Trava]] * [[Travna Gora]] * [[Velike Poljane]] * [[Vinice]] * [[Vintarji]] * [[Vrh pri Poljanah]] * [[Zadniki]] * [[Zadolje]] * [[Zamostec]] * [[Zapotok]] * [[Zapuže pri Ribnici]] * [[Zlati rep]] * [[Žimarice]] * [[Žlebič]] * [[Žukovo]] === Upravna enota Ruše s sedežem v Rušah obsega naslednja naselja === * [[Bezena]] * [[Bistrica ob Dravi]] * [[Činžat]] * [[Črešnjevec ob Dravi]] * [[Fala]] * [[Gradišče na Kozjaku]] * [[Janževa Gora]] * [[Kumen]] * [[Lobnica]] * [[Log]] * [[Lovrenc na Pohorju]] * [[Puščava]] * [[Rdeči breg – del]] * [[Recenjak]] * [[Ruše]] * [[Ruta]] * [[Selnica ob Dravi]] * [[Smolnik]] * [[Spodnja Selnica]] * [[Spodnji Boč]] * [[Spodnji Slemen]] * [[Sv. Duh na Ostrem Vrhu]] * [[Veliki Boč]] * [[Vurmat–del]] * [[Zgornja Selnica]] * [[Zgornji Boč]] * [[Zgornji Slemen–del]] === Upravna enota Sevnica s sedežem v Sevnici obsega naslednja naselja === * [[Apnenik pri Boštanju]] * [[Arto]] * [[Birna vas]] * [[Blanca]] * [[Boštanj]] * [[Breg]] * [[Brezovo]] * [[Bučka]] * [[Budna vas]] * [[Cerovec]] * [[Čanje]] * [[Čelovnik]] * [[Češnjice]] * [[Dedna gora]] * [[Dolenje Radulje]] * [[Dolenji Boštanj]] * [[Dolnje Brezovo]] * [[Dolnje Impolje]] * [[Doljne Orle]] * [[Drožanje]] * [[Drušče]] * [[Dule]] * [[Gabrijele]] * [[Gabrje]] * [[Gorenje Radulje]] * [[Gornja Stara vas]] * [[Gornje Brezovo]] * [[Gornje Impolje]] * [[Gornje Orle]] * [[Goveji Dol]] * [[Hudo Brezje]] * [[Hinje, Sevnica|Hinje]] * [[Jablanica]] * [[Jarčji vrh]] * [[Jelovec]] * [[Jeperjek]] * [[Jerman vrh]] * [[Kal pri Krmelju]] * [[Kamenica]] * [[Kaplja vas]] * [[Kladje nad Blanco]] * [[Kladje pri Krmelju]] * [[Koludrje]] * [[Kompolje]] * [[Konjsko]] * [[Krajna Brda]] * [[Križ]] * [[Krmelj]] * [[Krsinji Vrh]] * [[Kamenško]] * [[Laze pri Boštanju]] * [[Ledina]] * [[Leskovec v Podborštu]] * [[Log]] * [[Loka pri Zidanem mostu]] * [[Lončarjev Dol]] * [[Lukovec]] * [[Mala Hubajnica]] * [[Malkovec]] * [[Metni Vrh]] * [[Močvirje]] * [[Mrtovec]] * [[Mrzla planina]] * [[Novi grad]] * [[Okroglice]] * [[Orehovo]] * [[Orešje nad Sevnico]] * [[Osredek pri Hubajnici]] * [[Osredek pri Krmelju]] * [[Otavnik]] * [[Pavla vas]] * [[Pečje]] * [[Pijavice]] * [[Podboršt]] * [[Podgorica]] * [[Podgorje ob Sevnični]] * [[Podvrh]] * [[Poklek nad Blanco]] * [[Polje pri Tržišču]] * [[Ponikve pri Studencu]] * [[Preska]] * [[Prešna Loka]] * [[Primož]] * [[Račica]] * [[Radež]] * [[Radna]] * [[Razbor]] * [[Rogačice]] * [[Rovišče pri Studencu]] * [[Selce nad Blanco]] * [[Sevnica]] * [[Skrovnik]] * [[Slančji Vrh]] * [[Spodnje Mladetiče]] * [[Spodnje Vodale]] * [[Srednik]] * [[Stržišče]] * [[Studenec]] * [[Svinjsko]] * [[Slap]] * [[Šentjanž]] * [[Šentjur na Polju]] * [[Škovec]] * [[Šmarčna]] * [[Štajngrob]] * [[Štrit]] * [[Telče]] * [[Telčice]] * [[Trnovec]] * [[Trščina]] * [[Tržišče]] * [[Velika Hubajnica]] * [[Veliki Cirnik]] * [[Vranje]] * [[Vrh pri Boštanju]] * [[Vrhek]] * [[Zaboršt]] * [[Zabukovje nad Sevnico]] * [[Zavratec]] * [[Zgornje Mladetiče]] * [[Zgornje Vodale]] * [[Znojile pri Studencu]] * [[Žigrski Vrh]] * [[Žirovnica]] * [[Žurkov Dol]] === Upravna enota Sežana === Upravna enota Sežana ima sedež v Sežani, obsega pa ozemlje občin [[občina Sežana|Sežana]], [[občina Hrpelje-Kozina|Hrpelje-Kozina]], [[občina Divača|Divača]] in [[občina Komen|Komen]]. Zajema ozemlje v velikosti 660&nbsp;km² ter služi 27.077 prebivalcem. Upravna enota Sežana ima tudi krajevne urade v Hrpeljah, Divači in Komnu. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Sežana, teh je skupno 169, so: * [[Avber]] * [[Bogo]] * [[Brestovica pri Povirju]] * [[Brje pri Koprivi]] * [[Dane pri Sežani]] * [[Dobravlje]] * [[Dol pri Vogljah]] * [[Dolenje]] * [[Dutovlje]] * [[Filipčje Brdo]] * [[Godnje]] * [[Gorenje pri Divači]] * [[Gradišče pri Štjaku]] * [[Gradnje]] * [[Grahovo Brdo]] * [[Griže]] * [[Hribi]] * [[Jakovce]] * [[Kazlje]] * [[Kopriva]] * [[Kosovelje]] * [[Krajna vas]] * [[Kregolišče]] * [[Kreplje]] * [[Križ]] * [[Krtinovica]] * [[Lipica]] * [[Lokev]] * [[Mahniči]] * [[Majcni]] * [[Merče]] * [[Nova vas]] * [[Orlek]] * [[Plešivica]] * [[Pliskovica]] * [[Podbreže]] * [[Poljane pri Štjaku]] * [[Ponikve]] * [[Povir]] * [[Prelože pri Lokvi]] * [[Pristava]] * [[Ravnje]] * [[Razguri]] * [[Raša]] * [[Sela]] * [[Selo]] * [[Senadolice]] * [[Sežana]] * [[Skopo]] * [[Stomaž]] * [[Šepulje]] * [[Šmarje pri Sežani]] * [[Štjak]] * [[Štorje]] * [[Tabor]] * [[Tomaj]] * [[Tublje pri Komnu]] * [[Utovlje]] * [[Veliki Dol]] * [[Veliko Polje]] * [[Voglje]] * [[Vrabče]] * [[Vrhovlje]] * [[Žirje]] * [[Brestovica pri Komnu]] * [[Brje pri Komnu]] * [[Coljava]] * [[Čehovini]] * [[Čipnje]] * [[Divči]] * [[Dolanci]] * [[Gabrovica pri Komnu]] * [[Gorjansko]] * [[Hruševica]] * [[Ivanji Grad]] * [[Klanec pri Komnu]] * [[Kobdilj]] * [[Kobjeglava]] * [[Koboli]] * [[Kodreti]] * [[Komen]] * [[Lisjaki]] * [[Lukovec]] * [[Mali Dol]] * [[Nadrožica]] * [[Preserje pri Komnu]] * [[Rubije]] * [[Sveto]] * [[Šibelji]] * [[Škofi]] * [[Škrbina]] * [[Štanjel]] * [[Tomačevica]] * [[Trebižani]] * [[Tupelče]] * [[Vale]] * [[Večkoti]] * [[Volčji Grad]] * [[Zagrajec]] * [[Barka, Divača|Barka]] * [[Betanja]] * [[Brežec pri Divači]] * [[Dane pri Divači]] * [[Divača]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolnje Ležeče]] * [[Dolnje Vreme]] * [[Famlje]] * [[Gabrče]] * [[Goriče pri Famljah]] * [[Gornje Ležeče]] * [[Gornje Vreme]] * [[Gradišče pri Divači]] * [[Kačiče-Pared]] * [[Kozjane]] * [[Laže]] * [[Matavun]] * [[Misliče]] * [[Naklo]] * [[Ostrovica]] * [[Otošče]] * [[Podgrad pri Vremah]] * [[Potoče]] * [[Senadole]] * [[Senožeče]] * [[Škocjan]] * [[Škoflje]] * [[Vareje]] * [[Vatovlje]] * [[Vremski Britof]] * [[Zavrhek]] * [[Artviže]] * [[Bač pri Materiji]] * [[Beka]] * [[Brezovica]] * [[Brezovo Brdo]] * [[Golac]] * [[Gradišica]] * [[Gradišče pri Materiji]] * [[Hotična]] * [[Hrpelje]] * [[Javorje]] * [[Klanec pri Kozini]] * [[Kovčice]] * [[Kozina]] * [[Krvavi Potok]] * [[Markovščina]] * [[Materija]] * [[Mihele]] * [[Mrše]] * [[Nasirec]] * [[Obrov]] * [[Ocizla]] * [[Odolina]] * [[Orehek pri Materiji]] * [[Petrinje]] * [[Poljane pri Podgradu]] * [[Povžane]] * [[Prešnica]] * [[Ritomeče]] * [[Rodik]] * [[Rožice]] * [[Skadanščina]] * [[Slivje]] * [[Slope]] * [[Tatre]] * [[Tublje pri Hrpeljah]] * [[Velike Loče]] * [[Vrhpolje]] === Upravna enota Slovenj Gradec s sedežem v Slovenj Gradcu obsega naslednja naselja === * [[Brda]] * [[Dovže]] * [[Gmajna]] * [[Golavabuka]] * [[Gornji Dolič]] * [[Gradišče]] * [[Graška Gora]] * [[Kozjak]] * [[Legen]] * [[Mala Mislinja]] * [[Mislinja]] * [[Mislinjska Dobrava]] * [[Paka–del]] * [[Pameče]] * [[Podgorje]] * [[Raduše]] * [[Razborca]] * [[Sele–del]] * [[Slovenj Gradec]] * [[Spodnji Razbor]] * [[Srednji Dolič]] * [[Stari trg]] * [[Šentilj pod Turjakom]] * [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] * [[Šmiklavž]] * [[Tolsti vrh pri Mislinji]] * [[Tomaška vas]] * [[Troblje]] * [[Turiška vas]] * [[Vodriž]] * [[Vrhe]] * [[Završe]] * [[Zgornji Razbor]] === Upravna enota Slovenska Bistrica s sedežem v Slovenski Bistrici obsega naslednja naselja === * [[Bojtina]] * [[Božje]] * [[Brezje pri Oplotnici]] * [[Brezje pri Poljčanah]] * [[Brezje pri Slovenski Bistrici]] * [[Bukovec]] * [[Cezlak]] * [[Cigonca]] * [[Čadram]] * [[Čadramska vas]] * [[Črešnjevec]] * [[Devina]] * [[Dežno pri Makolah]] * [[Dobriška vas]] * [[Dobrova pri Prihovi]] * [[Dolgi vrh]] * [[Drumlažno]] * [[Farovec]] * [[Fošt]] * [[Frajhajm]] * [[Gabernik]] * [[Gaj]] * [[Gladomes]] * [[Globoko ob Dravinji]] * [[Gorica pri Oplotnici]] * [[Hošnica]] * [[Hrastovec pod Bočem]] * [[Jelovec pri Makolah]] * [[Ješovec]] * [[Jurišna vas]] * [[Kalše]] * [[Kebelj]] * [[Klopce]] * [[Kočno ob Ložnici]] * [[Kočno pri Polskavi]] * [[Koritno]] * [[Korplje]] * [[Kostanjevec]] * [[Kot na Pohorju]] * [[Kovača vas]] * [[Kovaški Vrh]] * [[Krasna]] * [[Križeča vas]] * [[Križni Vrh]] * [[Lačna Gora]] * [[Laporje]] * [[Leskovec]] * [[Levič]] * [[Ljubično]] * [[Lokanja vas]] * [[Lovnik]] * [[Ložnica]] * [[Lukanja]] * [[Lušečka vas]] * [[Makole]] * [[Malahorna]] * [[Malo Tinje]] * [[Markečica]] * [[Modraže]] * [[Modrič]] * [[Mostečno]] * [[Nadgrad]] * [[Novake]] * [[Nova Gora nad Slovensko Bistrico]] * [[Ogljenšak]] * [[Okoška Gora]] * [[Oplotnica]] * [[Ošelj]] * [[Pečke]] * [[Planina pod Šumikom]] * [[Pobrež]] * [[Podboč]] * [[Podgrad na Pohorju]] * [[Pokoše]] * [[Poljčane]] * [[Pragersko]] * [[Preloge]] * [[Prepuž]] * [[Pretrež]] * [[Prihova]] * [[Raskovec]] * [[Razgor pri Žebljeku]] * [[Rep]] * [[Ritoznoj]] * [[Radkovec]] * [[Savinsko]] * [[Sele pri Polskavi]] * [[Sevec]] * [[Slovenska Bistrica]] * [[Smrečno]] * [[Spodnja Brežnica]] * [[Spodnja Ložnica]] * [[Spodnja Nova vas]] * [[Spodnja Polskava]] * [[Spodnje Poljčane]] * [[Spodnje Prebukovje]] * [[Stanovsko]] * [[Stari Grad]] * [[Stari Log]] * [[Stopno]] * [[Stranske Makole]] * [[Straža pri Oplotnici]] * [[Strug]] * [[Studenice]] * [[Šentovec]] * [[Šmartno na Pohorju]] * [[Štatenberg]] * [[Tinjska Gora]] * [[Trnovec pri Slovenski Bistrici]] * [[Turiška vas na Pohorju]] * [[Ugovec]] * [[Urh]] * [[Varoš]] * [[Veliko Tinje]] * [[Videž]] * [[Vinarje]] * [[Visole]] * [[Vrhloga]] * [[Vrhole pri Laporju]] * [[Vrhole pri Slov. Konjicah]] * [[Zgornja Bistrica]] * [[Zgornja Brežnica]] * [[Zgornja Ložnica]] * [[Zgornja Nova vas]] * [[Zgornja Polskava]] * [[Zgornje Grušovje]] * [[Zgornje Poljčane]] * [[Zgornje Prebukovje]] * [[Zlogona Gora]] * [[Zlogona vas]] * [[Žabljek]] === Upravna enota Slovenske Konjice s sedežem v Slovenskih Konjicah obsega naslednja naselja === * [[Čretvež]] * [[Bezina]] * [[Bezovje nad Zrečami]] * [[Blato]] * [[Boharina]] * [[Brdo]] * [[Breg pri Konjicah]] * [[Brezen]] * [[Brezje pri Ločah]] * [[Bukovlje]] * [[Črešnova]] * [[Dobrava pri Konjicah]] * [[Dobrnež]] * [[Draža vas]] * [[Dobrovlje]] * [[Gabrovlje]] * [[Gabrovnik]] * [[Gorenje pri Zrečah]] * [[Gračič]] * [[Gornja vas]] * [[Hudinja]] * [[Kamna Gora]] * [[Klokočovnik]] * [[Koble]] * [[Kolačno]] * [[Konjiška vas]] * [[Koroška vas na Pohorju]] * [[Kraberk]] * [[Križevec]] * [[Ličenca]] * [[Lipoglav]] * [[Ljubnica]] * [[Loče]] * [[Loška gora pri Zrečah]] * [[Lipa]] * [[Mali breg]] * [[Mlače]] * [[Mala Gora]] * [[Nova vas pri Konjicah]] * [[Novo Tepanje]] * [[Ostrožno pri Ločah]] * [[Osredek pri Zrečah]] * [[Padeški Vrh]] * [[Paka]] * [[Penoje]] * [[Perovec]] * [[Petelinjek pri Ločah]] * [[Planina na Pohorju]] * [[Podob]] * [[Podpeč ob Dravinji]] * [[Polene]] * [[Preloge pri Konjicah]] * [[Prežigal]] * [[Polajna]] * [[Radana vas]] * [[Resnik]] * [[Rogla]] * [[Selski Vrh]] * [[Skomarje]] * [[Slovenske Konjice]] * [[Sojek]] * [[Spodnja Pristava]] * [[Spodnje Grušovje]] * [[Spodnje Laže]] * [[Spodnje Preloge]] * [[Spodnji Dolič]] * [[Stare Slemene]] * [[Stenica]] * [[Stranice]] * [[Spodnje Stranice]] * [[Strtenik]] * [[Suhadol]] * [[Sveti Jernej]] * [[Spodnji Jernej]] * [[Škalce]] * [[Škedenj]] * [[Špitalič pri Slov. Konjicah]] * [[Štajerska vas]] * [[Tepanje]] * [[Tepanjski Vrh]] * [[Tolsti Vrh]] * [[Vešenik]] * [[Vitanje]] * [[Vitanjsko Skomarje]] * [[Zabork]] * [[Zbelovo]] * [[Zbelovska Gora]] * [[Zeče]] * [[Zgornja Pristava]] * [[Zgornje Laže]] * [[Zreče]] * [[Zlakova]] * [[Žiče]] === Upravna enota Šentjur pri Celju s sedežem v Šentjurju pri Celju obsega naslednja naselja === * [[Bezovje pri Šentjurju]] * [[Bobovo pri Ponikvi]] * [[Boletina]] * [[Botričnica]] * [[Brdo]] * [[Brezje ob Slomu]] * [[Brezje pri Dobjem]] * [[Bukovje pri Slivnici]] * [[Cerovec]] * [[Črnolica]] * [[Dobje pri Lesičnem]] * [[Dobje pri Planini]] * [[Dobovec pri Ponikvi]] * [[Dobrina]] * [[Dolga Gora]] * [[Doropolje]] * [[Dramlje]] * [[Drobinsko]] * [[Dole]] * [[Golobinjek pri Planini]] * [[Gorica pri Dobjem]] * [[Gorica pri Slivnici]] * [[Goričica]] * [[Grobelno – del]] * [[Grušce]] * [[Hotunje]] * [[Hrastje]] * [[Hruševec]] * [[Hrušovje]] * [[Jakob pri Šentjurju]] * [[Jarmovec]] * [[Javorje]] * [[Jazbin Vrh]] * [[Jazbine]] * [[Jelce]] * [[Jezerce pri Dobjem]] * [[Kalobje]] * [[Kameno]] * [[Kostrivnica]] * [[Košnica]] * [[Krajnčica]] * [[Krivica]] * [[Laze pri Dramljah]] * [[Lažiše]] * [[Loka pri Žusmu]] * [[Lokarje]] * [[Loke pri Planini]] * [[Lopaca]] * [[Lutrje]] * [[Marija Dobje]] * [[Okrog]] * [[Osredek]] * [[Ostrožno pri Ponikvi – del]] * [[Paridol]] * [[Planina pri Sevnici]] * [[Planinca]] * [[Planinska vas]] * [[Planinski Vrh]] * [[Pletovarje]] * [[Podgaj]] * [[Podgrad]] * [[Podlešje]] * [[Podlog pod Bohorjem]] * [[Podpeč nad Marofom]] * [[Podpeč pri Šentvidu]] * [[Podvine]] * [[Ponikva]] * [[Ponkvica]] * [[Prapretno]] * [[Presečno]] * [[Primož pri Šentjurju]] * [[Proseniško]] * [[Rakitovec]] * [[Ravno]] * [[Razbor]] * [[Repno]] * [[Repuš]] * [[Rifnik]] * [[Sele, Šentjur|Sele]] * [[Slatina pri Dobjem]] * [[Slatina pri Ponikvi]] * [[Slivnica pri Celju]] * [[Sotensko pod Kalobjem]] * [[Spodnje Slemene]] * [[Srževica]] * [[Stopče]] * [[Straška Gorca]] * [[Straža na Gori]] * [[Suho]] * [[Svetelka]] * [[Šedina]] * [[Šentjur]] * [[Šentvid pri Planini]] * [[Šibenik]] * [[Škarnice]] * [[Tajhte]] * [[Tratna ob Voglajni]] * [[Tratna pri Grobelnem]] * [[Trno]] * [[Trnovec pri Dramljah]] * [[Trška Gorca]] * [[Turno]] * [[Uniše]] * [[Večje Brdo]] * [[Vejice]] * [[Vezovje]] * [[Visoče]] * [[Vodice pri Kalobju]] * [[Vodice pri Slivnici]] * [[Vodruž]] * [[Voduce]] * [[Vodule]] * [[Voglajna]] * [[Vrbno]] * [[Zagaj pri Ponikvi]] * [[Zalog pod Uršulo]] * [[Završe pri Dobjem]] * [[Zgornje Selce]] * [[Zgornje Slemene]] * [[Zlateče pri Šentjurju]] * [[Žegar]] === Upravna enota Škofja Loka s sedežem v Škofji Loki obsega naslednja naselja === * [[Sv. Andrej]] * [[Bačne]] * [[Binkelj]] * [[Bodovlje]] * [[Brebovnica]] * [[Brekovice]] * [[Breznica pod Lubnikom]] * [[Breznica pri Žireh]] * [[Brode]] * [[Bukov Vrh]] * [[Bukovica]] * [[Bukovščica]] * [[Bukov Vrh nad Visokim]] * [[Crngrob]] * [[Čabrače]] * [[Četena Ravan]] * [[Davča]] * [[Debeni]] * [[Delnice]] * [[Dobje]] * [[Dobravšce]] * [[Dolenčice]] * [[Dolenja Dobrava]] * [[Dolenja Ravan]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolenja Žetina]] * [[Dolenje Brdo]] * [[Dolge Njive]] * [[Dorfarje]] * [[Draga]] * [[Dražgoše]] * [[Florjan nad Zmincem]] * [[Forme]] * [[Fužine]] * [[Gabrk]] * [[Gabrovo]] * [[Gabrška gora]] * [[Godešič]] * [[Goli vrh]] * [[Golica]] * [[Gorenja Dobrava]] * [[Gorenja Ravan]] * [[Gorenja vas]] * [[Gorenja vas – Rateče]] * [[Gorenja Žetina]] * [[Gorenje Brdo]] * [[Goropeke]] * [[Gosteče]] * [[Grenc]] * [[Hlavče Njive]] * [[Hobovše pri Stari Oselici]] * [[Hosta]] * [[Hotavlje]] * [[Hotovlja]] * [[Sv. Petra hrib]] * [[Izgorje]] * [[Jarčja dolina]] * [[Jarčje Brdo]] * [[Javorje]] * [[Javorjev Dol]] * [[Jazbine]] * [[Jelovica]] * [[Kališe]] * [[Kladje]] * [[Knape]] * [[Kopačnica]] * [[Koprivnik]] * [[Kovski Vrh]] * [[Kremenik]] * [[Krivo Brdo]] * [[Križna Gora]] * [[Krnice pri Novakih]] * [[Lajše]] * [[Laniše]] * [[Laze]] * [[Ledinica]] * [[Lenart nad Lušo]] * [[Leskovica]] * [[Lipica]] * [[Log nad Škofjo Loko]] * [[Lom nad Volčo]] * [[Lovsko brdo]] * [[Lučine]] * [[Lajše]] * [[Malenski Vrh]] * [[Martinj Vrh]] * [[Mlaka nad Lušo]] * [[Moškrin]] * [[Mrzli Vrh]] * [[Murave]] * [[Na Logu]] * [[Nova Oselica]] * [[Ojstri Vrh]] * [[Opale]] * [[Osojnica]] * [[Osojnik]] * [[Sv. Ožbolt]] * [[Papirnica]] * [[Pevno]] * [[Podgora]] * [[Podjelovo Brdo]] * [[Podklanec]] * [[Podlonk]] * [[Podobeno]] * [[Podporezen]] * [[Podpulfarca]] * [[Podvrh]] * [[Poljane nad Škofjo Loko]] * [[Potok]] * [[Pozirno]] * [[Praprotno]] * [[Predmost]] * [[Prelesje]] * [[Prtovč]] * [[Pungert]] * [[Puštal]] * [[Račeva]] * [[Ravne]] * [[Ravne pri Žireh]] * [[Rateče]] * [[Robidnica]] * [[Rovte v Selški dolini]] * [[Rudno]] * [[Selca]] * [[Selo]] * [[Smoldno]] * [[Smoleva]] * [[Sopotnica]] * [[Sovodenj]] * [[Sovra]] * [[Spodnja Luša]] * [[Spodnja Sorica]] * [[Spodnje Danje]] * [[Srednja vas – Poljane]] * [[Srednje Brdo]] * [[Staniše]] * [[Stara Loka]] * [[Stara Oselica]] * [[Stirpnik]] * [[Strmica]] * [[Studor]] * [[Suha]] * [[Suša]] * [[Sv. Barbara]] * [[Sv. Duh]] * [[Studeno]] * [[Sv. Lenart]] * [[Ševlje]] * [[Škofja Loka]] * [[Todraž]] * [[Sv. Tomaž]] * [[Topolje]] * [[Torka]] * [[Trata]] * [[Trebija]] * [[Trnje]] * [[Valterski Vrh]] * [[Vešter]] * [[Vincarje]] * [[Vinharje]] * [[Virlog]] * [[Virmaše]] * [[Visoko pri Poljanah]] * [[Volaka]] * [[Volča]] * [[Zabrdo]] * [[Zabrekve]] * [[Zabrežnik]] * [[Zadobje]] * [[Zakobiljek]] * [[Zala]] * [[Zali Log]] * [[Zapreval]] * [[Zgornja Luša]] * [[Zgornja Sorica]] * [[Zgornje Danje]] * [[Zminec]] * [[Žabja vas]] * [[Železniki]] * [[Žiri]] * [[Žirovski Vrh]] * [[Žirovski Vrh Sv. Urbana]] * [[Žirovski Vrh Sv. Antona]] === Upravna enota Šmarje pri Jelšah s sedežem v Šmarjah pri Jelšah obsega naslednja naselja === * [[Babna Brda]] * [[Babna Gora, Šmarje pri Jelšah|Babna Gora]] * [[Babna Reka]] * [[Beli potok pri Lembergu]] * [[Belo]] * [[Bezgovica]] * [[Bistrica]] * [[Bistrica ob Sotli]] * [[Bobovo pri Šmarju]] * [[Bodrež]] * [[Bodrišna vas]] * [[Brecljevo]] * [[Brestovec]] * [[Brezje pri Lekmarju]] * [[Brezje pri Podplatu]] * [[Brezovec pri Polju]] * [[Brezovec pri Rogatcu]] * [[Buče]] * [[Bukovje v Babni Gori]] * [[Cerovec pod Bočem]] * [[Cerovec pri Šmarju]] * [[Ceste]] * [[Cmereška Gorca]] * [[Čača vas]] * [[Črešnjevec ob Bistrici]] * [[Dekmanca]] * [[Dobležiče]] * [[Dobovec pri Rogatcu]] * [[Dol pri Pristavi]] * [[Dol pri Šmarju]] * [[Donačka Gora]] * [[Dragomilo]] * [[Drensko Rebro]] * [[Drevenik]] * [[Dvor]] * [[Gabrce]] * [[Gabrovec pri Kostrivnici]] * [[Gaj]] * [[Globoko pri Šmarju]] * [[Golobinjek ob Sotli]] * [[Gorjane]] * [[Gornja vas]] * [[Gostinca]] * [[Gradišče]] * [[Gradiški Dol]] * [[Grliče]] * [[Grobelce]] * [[Grobelno–del]] * [[Gubno]] * [[Hajnsko]] * [[Hrastje ob Bistrici]] * [[Imeno]] * [[Imenska Gorca]] * [[Irje]] * [[Jazbina]] * [[Jerčin]] * [[Jerovska vas]] * [[Ješovec pri Kozjem]] * [[Ješovec pri Šmarju]] * [[Kačji Dol]] * [[Kamence]] * [[Kamenik]] * [[Kamna Gorca]] * [[Klake]] * [[Konuško]] * [[Koretno]] * [[Korpule]] * [[Kozje]] * [[Kristan Vrh]] * [[Križan Vrh]] * [[Krtince]] * [[Kunšperk]] * [[Lastnič]] * [[Laše]] * [[Lekmarje]] * [[Lemberg pri Šmarju]] * [[Lesično]] * [[Lipovec]] * [[Log]] * [[Mala Pristava]] * [[Male Rodne]] * [[Mestinje]] * [[Močle]] * [[Nezbiše]] * [[Nimno]] * [[Nova vas pri Šmarju]] * [[Orehovec]] * [[Ortnice]] * [[Osredek pri Podsredi]] * [[Olimlje]] * [[Pecelj]] * [[Pečica]] * [[Pijovci]] * [[Pilštanj]] * [[Plat]] * [[Platinovec]] * [[Ples]] * [[Podčetrtek]] * [[Podplat]] * [[Podsreda]] * [[Podturn]] * [[Poklek pri Podsredi]] * [[Polje ob Sotli]] * [[Polje pri Bistrici]] * [[Polžanska Gorca]] * [[Polžanska vas]] * [[Predel]] * [[Predenca]] * [[Prelasko]] * [[Preloge pri Šmarju]] * [[Pristava pri Lesičnem]] * [[Pristava pri Mestinju]] * [[Pristavica]] * [[Prnek]] * [[Pustike]] * [[Rajnkovec]] * [[Rakovec]] * [[Ratanska vas]] * [[Rjavica]] * [[Rogaška Slatina]] * [[Rogatec]] * [[Roginska Gorca]] * [[Rudnica]] * [[Sedlarjevo]] * [[Sela]] * [[Senovica]] * [[Sladka Gora]] * [[Sodna vas]] * [[Sotensko pri Šmarju]] * [[Spodnja Kostrivnica]] * [[Spodnja Ponkvica]] * [[Spodnje Mestinje]] * [[Spodnje Negonje]] * [[Spodnje Sečovo]] * [[Spodnje Selce]] * [[Spodnje Tinsko]] * [[Spodnji Gabrnik]] * [[Srebrnik]] * [[Sv. Florijan]] * [[Stranje]] * [[Strmec pri Sv. Florijanu]] * [[Strtenica]] * [[Sv. Ema]] * [[Sv. Jurij]] * [[Šentvid pri Grobelnem]] * [[Šerovo]] * [[Škofija]] * [[Šmarje pri Jelšah]] * [[Tekačevo]] * [[Tlake]] * [[Topole]] * [[Topolovec]] * [[Topolovo]] * [[Trebče]] * [[Trlično]] * [[Tržišče]] * [[Tuncovec]] * [[Velike Rodne]] * [[Verače]] * [[Vetrnik]] * [[Vidovica]] * [[Vinec]] * [[Sveti Štefan]] * [[Vinski vrh pri Šmarju]] * [[Virštanj]] * [[Vodenovo]] * [[Vojsko, Kozje|Vojsko]] * [[Vonarje]] * [[Vrenska Gorca]] * [[Vrh, Šmarje pri Jelšah|Vrh]] * [[Vršna vas]] * [[Zadrže]] * [[Zagaj]] * [[Zagaj pod Bočem]] * [[Zagorje, Kozje|Zagorje]] * [[Zastranje]] * [[Završe pri Grobelnem]] * [[Zdole]] * [[Zeče pri Bučah]] * [[Zgornja Kostrivnica]] * [[Zgornje Negonje]] * [[Zgornje Sečovo]] * [[Zgornje Tinsko]] * [[Zgornji Gabrnik]] * [[Zibika]] * [[Zibiška vas]] * [[Žahenberc]] === Upravna enota Tolmin s sedežem v Tolminu obsega naslednja naselja === * [[Avsa]] * [[Bača pri Modreju]] * [[Bača pri Podbrdu]] * [[Bavšica]] * [[Borjana]] * [[Bovec]] * [[Breginj]] * [[Bukovski Vrh]] * [[Čadrg]] * [[Čezsoča]] * [[Čiginj]] * [[Daber]] * [[Dolenja Trebuša]] * [[Dolgi Laz]] * [[Dolje]] * [[Drežnica]] * [[Drežniške Ravne]] * [[Drobočnik]] * [[Gabrje]] * [[Gorenja Trebuša]] * [[Gorenji Log]] * [[Gorski Vrh]] * [[Grahovo ob Bači]] * [[Grant]] * [[Grudnica]] * [[Homec]] * [[Hudajužna]] * [[Idrija pri Bači]] * [[Idrsko]] * [[Jevšček]] * [[Jezerca]] * [[Kal]] * [[Kal–Koritnica]] * [[Kamno]] * [[Kanalski Lom]] * [[Klavže]] * [[Kneške Ravne]] * [[Kneža]] * [[Kobarid]] * [[Koritnica]] * [[Koseč]] * [[Kozaršče]] * [[Kozmerice]] * [[Kred]] * [[Krn]] * [[Kuk]] * [[Ladra]] * [[Lepena]] * [[Libušnje]] * [[Lisec]] * [[Livek]] * [[Livške ravne]] * [[Ljubinj]] * [[Log Čezsoški]] * [[Log pod Mangartom]] * [[Logaršče]] * [[Logje]] * [[Loje]] * [[Magozd]] * [[Mlinsko]] * [[Modrej]] * [[Modrejce]] * [[Most na Soči]] * [[Obloke]] * [[Pečine]] * [[Petrovo Brdo]] * [[Plužna]] * [[Podbela]] * [[Podbrdo]] * [[Podmelec]] * [[Polje]] * [[Poljubinj]] * [[Ponikve]] * [[Porezen]] * [[Postaja]] * [[Potoki]] * [[Prapetno]] * [[Prapetno Brdo]] * [[Perati]] * [[Robič]] * [[Robidišče]] * [[Roče]] * [[Rut]] * [[Sedlo]] * [[Sela nad Podmelcem]] * [[Sela pri Volčah]] * [[Selce]] * [[Selišče]] * [[Slap ob Idrijci]] * [[Smast]] * [[Soča]] * [[Srpenica]] * [[Stanovišče]] * [[Staro Selo]] * [[Stopnik]] * [[Strmec na Predelu]] * [[Stržišče]] * [[Sužid]] * [[Svino]] * [[Šentviška Gora]] * [[Temljine]] * [[Tolmin]] * [[Tolminske Ravne]] * [[Tolminski Lom]] * [[Trenta]] * [[Trnovo ob Soči]] * [[Trtnik]] * [[Volarje]] * [[Volčanski Ruti]] * [[Volče]] * [[Vrsno]] * [[Zadlaz–Čadrg]] * [[Zadlaz–Žabče]] * [[Zakraj]] * [[Zatolmin]] * [[Znojile]] * [[Žabče]] * [[Žaga]] === Upravna enota Trbovlje s sedežem v Trbovljah obsega naslednja naselja === * [[Čebine]] * [[Čeče–del]] * [[Dobovec]] * [[Gabrsko]] * [[Ključevica]] * [[Knezdol]] * [[Ojstro]] * [[Ostenk]] * [[Planinska vas]] * [[Prapreče–del]] * [[Prapretno pri Hrastniku–del]] * [[Sveta Planina]] * [[Škofja Riža]] * [[Trbovlje]] * [[Vrhe–del]] * [[Završje]] * [[Župa]] === Upravna enota Trebnje s sedežem v Trebnjah obsega naslednja naselja === * [[Arčelca]] * [[Artmanja vas]] * [[Babna Gora, Trebnje|Babna gora]] * [[Beli Grič]] * [[Belšinja vas]] * [[Benečija]] * [[Bič]] * [[Bistrica]] * [[Bitnja vas]] * [[Blato]] * [[Bogneča vas]] * [[Breza]] * [[Brezje pri Trebelnem]] * [[Brezovica pri Mirni]] * [[Brezovica pri Trebelnem]] * [[Brinje]] * [[Bruna vas]] * [[Cerovec pri Trebelnem]] * [[Cesta]] * [[Cikava]] * [[Cirnik]] * [[Čatež]] * [[Češnjevek]] * [[Češnjice pri Trebelnem]] * [[Čilpah]] * [[Čužnja vas]] * [[Debenec]] * [[Dečja vas]] * [[Dobrava]] * [[Dobravica pri Vel. Gabru]] * [[Dobrnič]] * [[Dol pri Trebnjem]] * [[Dolenja Dobrava]] * [[Dolenja Nemška vas]] * [[Dolenja vas pri Čatežu]] * [[Dolenje Jesenice]] * [[Dolenje Kamenje pri Dobrniču]] * [[Dolenje Laknice]] * [[Dolenje Medvedje selo]] * [[Dolenje Ponikve]] * [[Dolenje Selce]] * [[Dolenje Zabukovje]] * [[Dolenji Podboršt pri Treb]] * [[Dolenji Podšumberk]] * [[Dolenji vrh]] * [[Dolga njiva pri Šentlovren]] * [[Dolnje Prapreče]] * [[Draga pri Šentrupertu]] * [[Drečji vrh]] * [[Glinek]] * [[Goljek]] * [[Gombišče]] * [[Gomila]] * [[Gorenja Dobrava]] * [[Gorenja Nemška vas]] * [[Gorenja vas]] * [[Gorenja vas pri Čatežu]] * [[Gorenja vas pri Mirni]] * [[Gorenja vas pri Mokronogu]] * [[Gorenje Jesenice]] * [[Gorenje Kamenje pri Dobrniču]] * [[Gorenje Laknice]] * [[Gorenje Medvedje selo]] * [[Gorenje Ponikve]] * [[Gorenje Selce]] * [[Gorenje Zabukovje]] * [[Gorenji Mokronog]] * [[Gorenji Podboršt pri V. Loki]] * [[Gorenji Podšumberk]] * [[Gorenji vrh pri Dobrniču]] * [[Gornje Prapreče]] * [[Gradišče pri Trebnjem]] * [[Grič pri Trebnjem]] * [[Grm]] * [[Grmada]] * [[Hom]] * [[Hrastno]] * [[Hrastovica]] * [[Hudeje]] * [[Iglenik pri Veliki Loki]] * [[Jelševec]] * [[Jezero]] * [[Jagodnik]] * [[Kamni potok]] * [[Kamnje]] * [[Knežja vas]] * [[Korenitka]] * [[Korita]] * [[Kriška Reber]] * [[Križ]] * [[Križni Vrh]] * [[Krtina]] * [[Krušni vrh]] * [[Kukenberk]] * [[Kostanjevica]] * [[Lipnik]] * [[Lisec]] * [[Log]] * [[Log pri Žužemberku]] * [[Lokve pri Dobrniču]] * [[Lukovek]] * [[Luža]] * [[Mačji Dol]] * [[Mačkovec]] * [[Mala Loka]] * [[Mala Ševnica]] * [[Male Dole pri Stehanji vasi]] * [[Mali Gaber]] * [[Mali Videm]] * [[Maline]] * [[Martinja vas]] * [[Martinja vas pri Mokronogu]] * [[Meglenik]] * [[Migolica]] * [[Migolska gora]] * [[Mirna]] * [[Mirna vas]] * [[Mokronog]] * [[Most]] * [[Mrzla Luža]] * [[Muhabran]] * [[Medvedjek]] * [[Mali Cirnik pri Šentjanžu]] * [[Občine]] * [[Odrga]] * [[Okrog]] * [[Orlaka]] * [[Ornuška vas]] * [[Ostrožnik]] * [[Pekel]] * [[Pluska]] * [[Podlisec]] * [[Podturn]] * [[Potok]] * [[Praprotnica]] * [[Prelesje]] * [[Preska pri Dobrniču]] * [[Primštal]] * [[Pristavica pri Vel. Gabru]] * [[Pugled pri Mokronogu]] * [[Puščava]] * [[Račje Selo]] * [[Radna vas]] * [[Rakovnik pri Šentrupertu]] * [[Ravne]] * [[Ravnik]] * [[Razbore–del]] * [[Rdeči kal]] * [[Repče]] * [[Replje]] * [[Reva]] * [[Ribjek]] * [[Rihpovec]] * [[Rodine pri Trebnjem]] * [[Roje pri Čatežu]] * [[Roje pri Trebelnem]] * [[Roženpelj]] * [[Rožni vrh]] * [[Ravne nad Šentrupertom]] * [[Roženberk]] * [[Sajenice]] * [[Sejenice]] * [[Sela pri Šumberku]] * [[Selo pri Mirni]] * [[Selska gora]] * [[Slepšek]] * [[Slovenska vas]] * [[Srednje Laknice]] * [[Stan]] * [[Stara gora]] * [[Stehanja vas]] * [[Stranje pri Dobrniču]] * [[Stranje pri Velikem Gabru]] * [[Straža]] * [[Studenec]] * [[Svetinja]] * [[Šahovec]] * [[Šentlovrenc]] * [[Šentrupert]] * [[Ševnica]] * [[Škovec]] * [[Škrjanče]] * [[Škrljevo]] * [[Šmaver]] * [[Štatenberk]] * [[Štefan pri Trebnjem]] * [[Trbinc]] * [[Trebanjski vrh]] * [[Trebelno]] * [[Trebnje]] * [[Trnje]] * [[Trstenik]] * [[Vavpča vas pri Dobrniču]] * [[Velika Loka]] * [[Velika Strmica]] * [[Velika Ševnica]] * [[Velike Dole]] * [[Veliki Gaber]] * [[Veliki Videm]] * [[Volčja Jama]] * [[Volčje Njive]] * [[Vrbovec]] * [[Vrh, Šentrupert|Vrh]] * [[Sv. Vrh]] * [[Vrh pri Trebelnem]] * [[Vrhovo pri Šentlovrencu]] * [[Vrhtrebnje]] * [[Vrtače]] * [[Vesela Gora]] * [[Zabrdje]] * [[Zabukovje]] * [[Zagorica]] * [[Zagorica pri Čatežu]] * [[Zagorica pri Dobrniču]] * [[Zagorica pri Velikem Gabru]] * [[Zaloka]] * [[Zavrh]] * [[Zidani most]] * [[Žabjek]] * [[Železno]] * [[Žubina]] === Upravna enota Tržič s sedežem v Tržiču obsega naslednja naselja === * [[Bistrica pri Tržiču]] * [[Brdo]] * [[Breg ob Bistrici]] * [[Brezje pri Tržiču]] * [[Čadovlje pri Tržiču]] * [[Dolina]] * [[Gozd]] * [[Grahovše]] * [[Hudi Graben]] * [[Hudo]] * [[Hušica]] * [[Jelendol]] * [[Kovor]] * [[Križe]] * [[Leše]] * [[Loka]] * [[Lom pod Storžičem]] * [[Novake]] * [[Paloviče]] * [[Podljubelj]] * [[Popovo]] * [[Potarje]] * [[Pristava]] * [[Ročevnica]] * [[Retnje]] * [[Sebenje]] * [[Senično]] * [[Slap]] * [[Spodnje Vetrno]] * [[Tržič]] * [[Vadiče]] * [[Visoče]] * [[Zgornje Vetrno]] * [[Zvirče]] * [[Žiganja vas]] === Upravna enota Velenje s sedežem v Velenju obsega naslednja naselja === * [[Arnače]] * [[Bele Vode]] * [[Bevče]] * [[Črnova]] * [[Družmirje]] * [[Florjan]] * [[Gaberke]] * [[Gavce]] * [[Gorenje]] * [[Hrastovec]] * [[Janškovo selo]] * [[Kavče]] * [[Lipje]] * [[Lopatnik]] * [[Laze]] * [[Lokovica]] * [[Ložnica]] * [[Lopatnik pri Velenju]] * [[Mali vrh]] * [[Paka pri Velenju]] * [[Paška vas]] * [[Paški Kozjak]] * [[Plešivec]] * [[Podgora]] * [[Podgorje]] * [[Podkraj pri Velenju]] * [[Pirešica]] * [[Prelska]] * [[Ravne]] * [[Rečica ob Paki]] * [[Silova]] * [[Skorno]] * [[Skorno pri Šoštanju]] * [[Slatina]] * [[Šentvid pri Zavodnju]] * [[Škale]] * [[Škalske Cirkovce]] * [[Šmartinske Cirkovce]] * [[Šmartno ob Paki]] * [[Šoštanj]] * [[Šenbric]] * [[Topolšica]] * [[Velenje]] * [[Veliki Vrh]] * [[Vinska Gora]] * [[Zavodnje]] === Upravna enota Vrhnika s sedežem na Vrhniki obsega naslednja naselja === * [[Bevke]] * [[Bistra]] * [[Blatna Brezovica]] * [[Borovnica]] * [[Breg pri Borovnici]] * [[Brezovica pri Borovnici]] * [[Dol pri Borovnici]] * [[Dragomer]] * [[Dražica]] * [[Drenov Grič]] * [[Jamnik]] * [[Jerinov Grič]] * [[Lašče]] * [[Laze pri Borovnici]] * [[Lesno brdo – del]] * [[Log pri Brezovici]] * [[Lukovica pri Brezovici]] * [[Mala Ligojna]] * [[Mirke]] * [[Marinčev Grič]] * [[Mizni Dol]] * [[Niževec]] * [[Ohonica]] * [[Padež]] * [[Pako]] * [[Podlipa]] * [[Pokojišče]] * [[Pristava]] * [[Prezid]] * [[Sinja Gorica]] * [[Smrečje]] * [[Stara Vrhnika]] * [[Strmica]] * [[Velika Ligojna]] * [[Verd]] * [[Vrhnika]] * [[Trčkov Grič]] * [[Zabočevo]] * [[Zaplana]] * [[Zavrh pri Borovnici]] === Upravna enota Zagorje ob Savi s sedežem v Zagorju ob Savi obsega naslednja naselja === * [[Blodnik]] * [[Borje]] * [[Borje pri Mlinšah]] * [[Borovak pri Podkumu]] * [[Brezje]] * [[Breznik]] * [[Briše]] * [[Čemšenik]] * [[Čolnišče]] * [[Dobrljevo]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolgo brdo pri Mlinšah]] * [[Družina]] * [[Golče]] * [[Gorenja vas]] * [[Hrastnik pri Trojanah]] * [[Izlake]] * [[Jablana]] * [[Jarše]] * [[Jelenk]] * [[Jelševica]] * [[Jesenovo]] * [[Kandrše–del]] * [[Kisovec]] * [[Kolk]] * [[Kolovrat]] * [[Konjšica–del]] * [[Kostrevnica]] * [[Kotredež]] * [[Kal]] * [[Log pri Mlinšah]] * [[Loke pri Zagorju]] * [[Mali Kum]] * [[Medija, Zagorje ob Savi|Medija]] * [[Mlinše]] * [[Mošenik]] * [[Orehovica]] * [[Osredek]] * [[Padež]] * [[Podkraj pri Zagorju]] * [[Podkum]] * [[Podlipovica]] * [[Polšina]] * [[Potoška vas]] * [[Požarje]] * [[Prapreče–del]] * [[Zgornji Prhovec]] * [[Ravenska vas]] * [[Ravne pri Mlinšah]] * [[Razbor pri Čemšeniku]] * [[Razpotje]] * [[Rodež]] * [[Rove]] * [[Rovišče]] * [[Rtiče]] * [[Ržiše]] * [[Selo pri Zagorju]] * [[Senožeti]] * [[Sopota, Zagorje ob Savi|Sopota]] * [[Šemnik]] * [[Šentgotard]] * [[Šentlambert]] * [[Šklendrovec]] * [[Špital]] * [[Tirna]] * [[Vine]] * [[Vrh pri Mlinšah]] * [[Vrhe–del]] * [[Vidrga]] * [[Vrh, Zagorje ob Savi|Vrh]] * [[Zabava]] * [[Zabreznik]] * [[Zagorje ob Savi]] * [[Zavine]] * [[Znojile]] * [[Žvarulje]] === Upravna enota Žalec s sedežem v Žalcu obsega naslednja naselja === * [[Andraž nad Polzelo]] * [[Arja vas]] * [[Braslovče]] * [[Breg pri Polzeli]] * [[Brnica]] * [[Brode]] * [[Čeplje]] * [[Čreta, Vransko|Čreta]] * [[Črni Vrh]] * [[Dobrič]] * [[Dobriša vas]] * [[Dobrovlje]] * [[Dolenja vas]] * [[Drešinja vas]] * [[Galicija]] * [[Glinje]] * [[Gomilsko]] * [[Sv. Lovrenc]] * [[Gotovlje]] * [[Grajska vas]] * [[Griže]] * [[Hramše]] * [[Jeronim]] * [[Kale]] * [[Kamenče]] * [[Kapla]] * [[Kaplja vas]] * [[Kasaze]] * [[Latkova vas]] * [[Letuš]] * [[Levec]] * [[Liboje]] * [[Limovce]] * [[Ločica ob Savinji]] * [[Ločica pri Vranskem]] * [[Loke]] * [[Ložnica pri Žalcu]] * [[Mala Pirešica]] * [[Male Braslovče]] * [[Marija Reka]] * [[Matke]] * [[Migojnice]] * [[Miklavž pri Taboru]] * [[Novo Celje]] * [[Ojstriška vas]] * [[Orla vas]] * [[Orova vas]] * [[Parižlje]] * [[Pernovo]] * [[Petrovče]] * [[Podgorje pri Letušu]] * [[Podkraj]] * [[Podlog v Savinjski dolini]] * [[Podvin pri Polzeli]] * [[Podvrh]] * [[Poljče]] * [[Polzela]] * [[Pondor]] * [[Pongrac]] * [[Ponikva pri Žalcu]] * [[Prapreče]] * [[Prebold]] * [[Prekopa]] * [[Preserje]] * [[Podvin]] * [[Rakovlje]] * [[Ruše]] * [[Selo pri Vranskem]] * [[Spodnje Gorče]] * [[Spodnje Grušovlje]] * [[Spodnje Roje]] * [[Stopnik]] * [[Studence]] * [[Šempeter v Savinj. dolini]] * [[Šentrupert]] * [[Šešče pri Preboldu]] * [[Šmatevž]] * [[Tabor]] * [[Tešova]] * [[Topovlje]] * [[Trnava]] * [[Velika Pirešica]] * [[Vologa]] * [[Vransko]] * [[Vrbje]] * [[Zabukovica]] * [[Zahomce]] * [[Zajasovnik–del]] * [[Zakl]] * [[Zalog pri Šempetru]] * [[Zaloška Gorica]] * [[Založe]] * [[Zaplanina]] * [[Zavrh pri Galiciji]] * [[Zgornje Gorče]] * [[Zgornje Grušovlje]] * [[Zgornje Roje]] * [[Žalec]] * [[Železno]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Upravna delitev Slovenije]] k2xmpd7k1q399206vmyeqnn7rqkaqfi 6760112 6760111 2026-10-03T20:00:11Z Yerpo 8417 /* Upravna enota Kranj */ menda ne... 6760112 wikitext text/x-wiki {{Politika Slovenije}} '''Upravne enote''' so bile ustanovljene 1. januarja 1995. V Sloveniji je 58 upravnih enot.<ref name="g113">{{navedi splet | title=Pravno informacijski sistem | website=PisRS | url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED941 | language=sl | access-date=2024-08-21}}</ref> === Upravna enota Ajdovščina === Upravna enota Ajdovščina ima sedež v Ajdovščini, obsega pa ozemlje [[občina Ajdovščina|občin Ajdovščina]] in [[občina Vipava|Vipave]]. Zajema ozemlje v velikosti 352,6&nbsp;km² ter služi 24.440 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Vipavi. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ajdovščini, teh je skupno 65, so: {{hlist|indent=1|'''[[Ajdovščina]]''' | [[Batuje]]| [[Bela, Ajdovščina|Bela]] | [[Brje, Ajdovščina|Brje]]| [[Budanje]]| [[Cesta, Ajdovščina|Cesta]]| [[Col, Ajdovščina|Col]]| [[Črniče]]| [[Dobravlje]]| [[Dolenje]]| [[Dolga Poljana]]| [[Duplje]]| [[Erzelj]]| [[Gaberje, Ajdovščina|Gaberje]]| [[Goče]]| [[Gojače]]| [[Gozd, Ajdovščina|Gozd]]| [[Gradišče pri Vipavi]]| [[Grivče]]| [[Hrašče, Vipava|Hrašče]]| [[Kamnje, Ajdovščina|Kamnje]]| [[Kovk, Ajdovščina|Kovk]]| [[Kožmani]]| [[Križna Gora, Ajdovščina|Križna Gora]]| [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec]]| [[Lozice]]| [[Lože, Vipava|Lože]]| [[Male Žablje]]| [[Malo Polje]]| [[Malovše]]| [[Manče]]| [[Nanos, Vipava|Nanos]]| [[Orehovica, Vipava|Orehovica]]| [[Otlica]]| [[Plače]]| [[Planina, Ajdovščina|Planina]]| [[Podbreg, Vipava|Podbreg]]| [[Podgrič]]| [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]]| [[Podnanos]]| [[Podraga]]| [[Poreče]]| [[Potoče, Ajdovščina|Potoče]]| [[Predmeja]]| [[Ravne, Ajdovščina|Ravne]]| [[Sanabor]]| [[Selo, Ajdovščina|Selo]]| [[Skrilje]]| [[Slap, Vipava|Slap]]| [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarje]]| [[Stomaž, Ajdovščina|Stomaž]]| [[Tevče, Ajdovščina|Tevče]]| [[Ustje, Ajdovščina|Ustje]]| [[Velike Žablje]]| [[Vipava]]| [[Vipavski Križ]]| [[Višnje, Ajdovščina|Višnje]]| [[Vodice, Ajdovščina| Vodice]]| [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolje]]| [[Vrtovče]]| [[Vrtovin]]| [[Zavino]]| [[Zemono]]| [[Žagolič]]| [[Žapuže]] }} === Upravna enota Brežice === Upravna enota Brežice ima sedež v Brežicah, obsega pa ozemlje [[občina Brežice|občine Brežice]]. Zajema ozemlje v velikosti 268&nbsp;km² ter služi 24.470 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Brežice, teh je skupno 109, so: {{hlist|indent=1| [[Arnovo selo]]| [[Artiče]]| [[Bizeljska vas]]| [[Bizeljsko]]| [[Blatno]]| [[Bojsno]]| [[Boršt]]| [[Bračna vas]]| [[Slovenska vas]]| [[Brezje pri Bojsnem]]| [[Brezje pri Veliki Dolini]]| [[Brezovica na Bizeljskem]]| '''[[Brežice]]''' | [[Brvi]]| [[Bukošek]]| [[Bukovje]]| [[Bušeča vas]]| [[Cerina]]| [[Cerklje ob Krki]]| [[Cirnik]]| [[Cundrovec]]| [[Curnovec]]| [[Čatež ob Savi]]| [[Čedem]]| [[Črešnjice pri Cerkljah]]| [[Dečno selo]]| [[Dednja vas]]| [[Dobeno]]| [[Dobova]]| [[Dolenja Pirošica]]| [[Dolenje Skopice]]| [[Dolenja vas pri Artičah]]| [[Dramlja]]| [[Drenovec pri Bukovju]]| [[Dvorce]]| [[Gabrje pri Dobovi]]| [[Gaj]]| [[Gazice]]| [[Globočice]]| [[Globoko]]| [[Glogov Brod]]| [[Gorenja Pirošica]]| [[Gorenje Skopice]]| [[Gornji Lenart]]| [[Gregovce]]| [[Hrastje pri Cerkljah]]| [[Izvir]]| [[Jereslavec]]| [[Jesenice]]| [[Kamence]]| [[Kapele]]| [[Koritno]]| [[Kraška vas]]| [[Križe, Brežice|Križe]]| [[Krška vas]]| [[Laze, Brežice|Laze]]| [[Loče]]| [[Mala Dolina]]| [[Mali Cirnik]]| [[Mali Obrež]]| [[Mali Vrh]]| [[Mihalovec]]| [[Mostec]]| [[Mrzlava vas]]| [[Nova vas ob Sotli]]| [[Nova vas pri Mokricah]]| [[Obrežje]]| [[Oklukova Gora]]| [[Orešje na Bizeljskem]]| [[Pavlova vas]]| [[Pečice]]| [[Perišče]]| [[Piršenbreg]]| [[Pišece]]| [[Podgorje pri Pišecah]]| [[Podgračeno]]| [[Podvinje]]| [[Ponikve]]| [[Poštena vas]]| [[Prilipe]]| [[Račja vas]]| [[Rajec]]| [[Rakovec]]| [[Ribnica]]| [[Rigonce]]| [[Sela pri Dobovi]]| [[Silovec]]| [[Slogonsko]]| [[Sobenja vas]]| [[Spodnja Pohanca]]| [[Sromlje]]| [[Stankovo]]| [[Stara vas - Bizeljsko]]| [[Stojanski Vrh]]| [[Trebež]]| [[Velika Dolina]]| [[Velike Malence]]| [[Veliki Obrež]]| [[Vinji Vrh]]| [[Vitna vas]]| [[Volčje]]| [[Vrhje]]| [[Vrhovska vas]]| [[Zasap]]| [[Zgornja Pohanca]]| [[Zgornji Obrež]]| [[Žejno]]| [[Župeča vas]]| [[Župelevec]] }} === Upravna enota Celje === Upravna enota Celje ima sedež v Celju, obsega pa ozemlje [[mestna občina Celje|mestne občine Celje]], [[občina Dobrna|občine Dobrna]], [[občina Štore|občine Štore]] ter [[občina Vojnik|občine Vojnik]]. Zajema ozemlje v velikosti 230&nbsp;km² ter služi 64.888 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima dva krajevna urada, enega v Dobrni in drugega v Vojniku. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Celje, teh je skupno 118, so: {{hlist|indent=1|| [[Arclin]]| [[Beli potok pri Frankolovem]]| [[Bezenškovo Bukovje]]| [[Bezovica]]| [[Bovše]]| [[Brdce]]| [[Brdce nad Dobrno]]| [[Brezova]]| [[Bukovžlak]]| '''[[Celje]]'''| [[Čreškova]]| [[Črešnjevec]]| [[Črešnjice]]| [[Dobrna]]| [[Dobrova]]| [[Dol pod Gojko]]| [[Draga]]| [[Dedni Vrh pri Vojniku]]| [[Frankolovo]]| [[Gabrovec pri Dramljah]]| [[Glinsko]]| [[Globoče]]| [[Gorica pri Šmartnem]]| [[Gradišče pri Vojniku]]| [[Homec]]| [[Hrastnik]]| [[Hrenova]]| [[Ilovca]]| [[Ivenca]]| [[Jankova]]| [[Javornik]]| [[Jezerce pri Šmartnem]]| [[Kanjuce]]| [[Kladnart]]| [[Klanc]]| [[Koblek]]| [[Kompole]]| [[Konjsko]]| [[Košnica pri Celju]]| [[Lahovna]] | [[Landek]]| [[Laška vas pri Štorah]]| [[Lemberg pri Novi Cerkvi]]| [[Leskovec]]| [[Lešje]]| [[Lindek]]| [[Lipa pri Frankolovem]] | [[Lipovec pri Škofji vasi]]| [[Ljubečna]]| [[Loče]]| [[Loka pri Dobrni]]| [[Lokovina]]| [[Lokrovec]]| [[Lopata]]| [[Male Dole]]| [[Medlog]]| [[Novake]]| [[Ogorevc]]| [[Osenca]]| [[Otemna]]| [[Parož]]| [[Pečovje]]| [[Pečovnik]]| [[Pepelno]]| [[Podgorje pod Čerinom]]| [[Polže]]| [[Prekorje]]| [[Pristava]]| [[Pristova]]| [[Prožinska vas]]| [[Rakova Steza]]| [[Razdelj]]| [[Razgor]]| [[Razgorce]]| [[Rove]]| [[Rožni Vrh]]| [[Runtole]]| [[Rupe]]| [[Selce]]| [[Slance]]| [[Slatina v Rožni dolini]]| [[Socka]]| [[Straža pri Dolu]]| [[Straža pri Novi Cerkvi]]| [[Stražica]]| [[Strmec nad Dobrno]]| [[Nova Cerkev]]| [[Svetina]]| [[Svetli Dol]]| [[Šentjanž nad Štorami]]| [[Šentjungert]]| [[Škofja vas]]| [[Šmarjeta pri Celju]]| [[Šmartno v Rožni dolini]]| [[Šmiklavž pri Škofji vasi]]| [[Štore]]| [[Teharje]]| [[Tomaž nad Vojnikom]]| [[Tremerje]]| [[Trnovlje pri Celju]]| [[Trnovlje pri Socki]]| [[Velika Raven]]| [[Verpete]]| [[Vine]]| [[Vinska Gorica]]| [[Višnja vas]]| [[Vizore]]| [[Vojnik]]| [[Vrba, Dobrna|Vrba]]| [[Vrhe]]| [[Zabukovje]]| [[Začret]]| [[Zadobrova]]| [[Zavrh nad Dobrno]]| [[Zlateče]]| [[Zvodno]]| [[Želče]]| [[Žepina]]}} === Upravna enota Cerknica === Upravna enota Cerknica ima sedež v Cerknici, obsega pa ozemlje [[občina Cerknica|občin Cerknica]], [[občina Bloke|Bloke]] in [[občina Loška Dolina|Loška Dolina]]. Zajema ozemlje v velikosti 483&nbsp;km² ter služi 16.770 prebivalcem. Upravna enota Cerknica ima tudi krajevni urad v Loški Dolini. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Cerknica, teh je skupno 131, so: {{hlist|indent=1| [[Andrejčje]]| [[Babna Polica]]| [[Babno polje]]| [[Beč]]| [[Bečaje]]| [[Begunje pri Cerknici]]| [[Benete]]| [[Bezuljak]]| [[Bločice]]| [[Bloška Polica]]| [[Bočkovo]]| [[Brezje]]| [[Cajnarje]]| '''[[Cerknica]]'''| [[Čohovo]]| [[Dane]]| [[Dobec]]| [[Dolenja vas]]| [[Dolenje Jezero]]| [[Dolenje Otave]]| [[Dolenje Poljane]]| [[Fara, Bloke|Fara]]| [[Glina]]| [[Godičevo]]| [[Gora]]| [[Gorenje Jezero]]| [[Gorenje Otave]]| [[Gradiško]] | [[Goričice]]| [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]]| [[Hiteno]]| [[Hribarjevo]]| [[Hribljane]]| [[Hruškarje]]| [[Hudi Vrh]]| [[Iga vas]]| [[Ivanje selo]]| [[Jeršanovo]]| [[Jeršiče]]| [[Klance]]| [[Knežja Njiva]]| [[Korošče]]| [[Koščake]]| [[Kozarišče]]| [[Kožljek]]| [[Sveti Duh, Bloke|Sveti Duh]]| [[Kramplje]]| [[Kranjče]]| [[Kremenca]]| [[Krušče]]| [[Kržišče]]| [[Lahovo]]| [[Laze pri Gorenjem Jezeru]]| [[Lepi Vrh]]| [[Lešnjake]]| [[Lipsenj]]| [[Lovranovo]]| [[Lož]]| [[Mahneti]]| [[Malni]]| [[Markovec]]| [[Martinjak]]| [[Metulje]]| [[Milava]]| [[Mramorovo pri Lužarjih]]| [[Mramorovo pri Pajkovem]]| [[Nadlesk]]| [[Nemška vas na Blokah]]| [[Nova vas]]| [[Ograda]]| [[Osredek]]| [[Otok]]| [[Otonica]]| [[Pikovnik]]| [[Pirmane]]| [[Podcerkev]]| [[Podgora pri Ložu]]| [[Podlož]]| [[Podskrajnik]]| [[Podslivnica]]| [[Polšeče]]| [[Ponikve]]| [[Pudob]]| [[Radlek]]| [[Rakek]]| [[Rakov Škocjan]]| [[Ravne]]| [[Ravne na Blokah]]| [[Ravnik]]| [[Reparje]]| [[Rožanče]]| [[Rudolfovo, Cerknica|Rudolfovo]]| [[Runarsko]]| [[Selšček]]| [[Sleme]]| [[Slivice]]| [[Slugovo]]| [[Stari trg pri Ložu]]| [[Stražišče]]| [[Strmca]]| [[Studenec na Blokah]]| [[Studeno na Blokah]]| [[Ščurkovo]]| [[Sveta Trojica]]| [[Sveti Vid]]| [[Škrabče]]| [[Škufče]]| [[Šmarata]]| [[Štorovo]]| [[Štrukljeva vas]]| [[Tavžlje]]| [[Topol, Bloke|Topol]]| [[Topol pri Begunjah]]| [[Ulaka]]| [[Unec]]| [[Velike Bloke]]| [[Veliki Vrh]]| [[Viševek]]| [[Volčje]]| [[Vrh, Loška dolina|Vrh]]| [[Vrhnika pri Ložu]]| [[Zahrib]]| [[Zakraj]]| [[Zala]]| [[Zales]]| [[Zavrh]]| [[Zelše]]| [[Zibovnik]]| [[Žerovnica]]| [[Župeno]] }} === Upravna enota Črnomelj=== Upravna enota Ajdovščina ima sedež v Črnomlju, obsega pa ozemlje [[občina Črnomelj|občin Črnomelj]] in [[občina Semič|Semič]]. Zajema ozemlje v velikosti 487&nbsp;km² ter služi 18.143 prebivalcem. Upravna enota Črnomelj ima krajevni urad v Semiču. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Črnomelj, teh je skupno 169, so: {{hlist|indent=1| [[Adlešiči]]| [[Balkovci]]| [[Bedenj]]| [[Belčji Vrh]]| [[Bistrica]]| [[Blatnik pri Črmošnjicah]]| [[Blatnik pri Črnomlju]]| [[Bojanci]]| [[Brdarci]]| [[Breg pri Sinjem Vrhu]]| [[Brezje pri Rožnem Dolu]]| [[Brezje pri Vinjem Vrhu]] | [[Breznik]]| [[Brezova Reber]]| [[Brezovica pri Črmošnjicah]]| [[Brstovec]]| [[Butoraj]] | [[Cerkvišče]]| [[Cerovec pri Črešnjevcu]]| [[Črešnjevec pri Dragatušu]]| [[Črešnjevec pri Semiču]]| [[Črmošnjice]]| '''[[Črnomelj]]'''| [[Čudno selo]]| [[Dalnje Njive]]| [[Damelj]]| [[Dečina]]| [[Desinec]]| [[Deskova vas]]| [[Dobliče]]| [[Doblička Gora]]| [[Dolenja Podgora]]| [[Dolenja vas pri Črnomlju]]| [[Dolenjci]]| [[Dolenji Radenci]]| [[Dolenji Suhor pri Vinici]]| [[Dolnja Paka]]| [[Draga pri Sinjem Vrhu]]| [[Dragatuš]]| [[Dragoši]]| [[Dragovanja vas]]| [[Drenovec]]| [[Drežnik]]| [[Fučkovci]]| [[Gaber pri Črmošnjicah]]| [[Golek]]| [[Golek pri Vinici]]| [[Gorenja Podgora]]| [[Gorenjci pri Adlešičih]]| [[Gorenji Radenci]]| [[Gorica]]| [[Gornja Paka]]| [[Gornje Laze]]| [[Gornji Suhor pri Vinici]]| [[Gradnik]]| [[Griblje]]| [[Grič pri Dobličah]]| [[Hrast pri Vinici]]| [[Hrib pri Cerovcu]]| [[Hrib pri Rožnem Dolu]]| [[Hrib, Črnomelj|Hrib]]| [[Jankoviči]]| [[Jelševnik]]| [[Jerneja vas]]| [[Kal]]| [[Kanižarica]]| [[Knežina]]| [[Komarna vas]]| [[Kot ob Kolpi]]| [[Kovača vas]]| [[Kovačji Grad]]| [[Krupa]]| [[Krvavčji Vrh]]| [[Kvasica]]| [[Kot pri Damlju]]| [[Lipovec]]| [[Lokve]]| [[Mala Lahinja]]| [[Mala sela, Črnomelj|Mala sela]]| [[Mali Nerajec]]| [[Maline pri Štrekljevcu]]| [[Marindol]]| [[Mašelj]]| [[Mavrlen]]| [[Mihelja vas]]| [[Miklarji]]| [[Miliči]]| [[Močile]]| [[Moverna vas]]| [[Naklo, Črnomelj|Naklo]] | [[Nestoplja vas]]| [[Nova Lipa]]| [[Obrh pri Dragatušu]]| [[Ogulin]]| [[Omota]]| [[Oskoršnica]]| [[Osojnik]]| [[Otovec]]| [[Paunoviči]]| [[Perudina]]| [[Petrova vas]]| [[Planina]]| [[Pobrežje]]| [[Podklanec]]| [[Podlog]]| [[Podreber]]| [[Potoki]]| [[Praproče]]| [[Praprot]]| [[Prelesje]]| [[Preloge, Semič|Preloge]]| [[Preloka]]| [[Pribinci]]| [[Pribišje]]| [[Pugled, Semič|Pugled]]| [[Purga]]| [[Pusti Gradec]]| [[Rodine]]| [[Rožanec]]| [[Rožič Vrh]]| [[Rožni Dol]]| [[Ručetna vas]]| [[Sečje selo]]| [[Sela pri Dragatušu]]| [[Sela pri Otovcu]]| [[Sela pri Vrčicah]]| [[Semič]]| [[Sinji Vrh]]| [[Sodevci]]| [[Sodji Vrh]]| [[Sredgora]]| [[Srednja vas]]| [[Srednji Radenci]]| [[Stara Lipa]]| [[Stari trg ob Kolpi]]| [[Starihov Vrh]]| [[Stranska vas pri Semiču]]| [[Stražnji Vrh]]| [[Svibnik]]| [[Selce pri Špeharjih]]| [[Sovinek]]| [[Šipek]]| [[Špeharji]]| [[Štrekljevec]]| [[Talčji Vrh]]| [[Tanča Gora]]| [[Trebnji Vrh]]| [[Tribuče]]| [[Tušev Dol]]| [[Učakovci]]| [[Velika Lahinja]]| [[Velika sela]]| [[Veliki Nerajec]]| [[Vinica]]| [[Vinji Vrh pri Semiču]]| [[Vojna vas]]| [[Vranoviči]]| [[Vrčice]]| [[Vrhovci]]| [[Vukovci]]| [[Zagozdac]]| [[Zajčji Vrh]]| [[Zapudje]]| [[Zastava]]| [[Zilje]]| [[Zorenci]]| [[Žuniči]] }} === Upravna enota Domžale === Upravna enota Domžale ima sedež v Domžalah, obsega pa ozemlje [[občina Domžale|občin Domžale]], [[občina Lukovica|Lukovica]], [[občina Trzin|Trzin]], [[občina Mengeš|Mengeš]] ter [[občina Moravče|Moravče]]. Zajema ozemlje v velikosti 239,7&nbsp;km² ter služi 60.154 prebivalcem. Upravna enota Domžale nima krajevnih uradov. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Domžale, teh je skupno 170, so: {{hlist|indent=1| [[Bišče]]| [[Blagovica]]| [[Brdo]]| [[Brdo pri Lukovici]]| [[Brezje pri Dobu]]| [[Brezovica pri Dobu]]| [[Brezovica pri Zlatem Polju]]| [[Bršlenovica]]| [[Čeplje]]| [[Češenik]]| [[Češnjice]]| [[Češnjice pri Moravčah]]| [[Depala vas]]| [[Dešen]]| [[Dob]]| [[Dobeno]]| [[Dobovlje]]| [[Dole pod Sv. Trojico]]| [[Dole pri Krašcah]]| [[Dolenje]]| [[Domžale]]| [[Dragomelj]]| [[Drtija]]| [[Dupeljne]]| [[Dvorje]]| [[Gabrje pod Limbarsko Goro]]| [[Gabrje pod Špilkom]]| [[Golčaj]]| [[Gora pri Pečah]]| [[Gorenje]]| [[Gorica]]| [[Goričica pri Ihanu]]| [[Goričica pri Moravčah]]| [[Gorjuša]]| [[Gradišče pri Lukovici]]| [[Homec]]| [[Hrastnik]]| [[Hrib nad Ribčami]]| [[Hribi]]| [[Hudo]]| [[Ihan]]| [[Imenje]]| [[Imovica]]| [[Jasen]]| [[Javorje pri Blagovici]]| [[Jelša]]| [[Katarija]]| [[Kokošnje]]| [[Količevo]]| [[Kolovec]]| [[Kompolje]]| [[Koreno]]| [[Korpe]]| [[Krajno Brdo]]| [[Krašce]]| [[Krašnja]]| [[Križate]] | [[Krtina]]| [[Laze pri Domžalah]]| [[Limbarska Gora]]| [[Lipa]]| [[Log]]| [[Loka pri Mengšu]]| [[Lukovica pri Domžalah]]| [[Mala Lašna]]| [[Mala Loka]]| [[Mali Jelnik]]| [[Mengeš]]| [[Moravče]]| [[Mošenik]]| [[Negastrn]]| [[Nožice]]| [[Obrše]]| [[Peče]]| [[Ples]]| [[Podgora pri Zlatem Polju]]| [[Podgorica pri Pečah]]| [[Podmilj]]| [[Podrečje]]| [[Podsmrečje]]| [[Podstran]]| [[Pogled]]| [[Poljane nad Blagovico]]| [[Prelog]]| [[Preserje pri Lukovici]]| [[Preserje pri Radomljah]]| [[Preserje pri Zlatem Polju]]| [[Pretrž]]| [[Prevalje]]| [[Prevoje]]| [[Prevoje pri Šentvidu]]| [[Prikrnica]]| [[Prilesje]]| [[Prvine]]| [[Pšata]]| [[Rača]]| [[Račni Vrh]]| [[Radomlje]]| [[Rafolče]]| [[Rodica]]| [[Rova]]| [[Rudnik pri Moravčah]]| [[Selce]]| [[Selce pri Moravčah]]| [[Selo pri Ihanu]]| [[Selo pri Moravčah]]| [[Serjuče]]| [[Soteska pri Moravčah]]| [[Spodnja Dobrava]]| [[Spodnja Javoršica]]| [[Spodnje Jarše]]| [[Spodnje Koseze]]| [[Spodnje Loke]]| [[Spodnje Prapreče]]| [[Spodnji Petelinjek]]| [[Spodnji Prekar]]| [[Spodnji Tuštanj]]| [[Srednje Jarše]]| [[Stegne]]| [[Straža]]| [[Studenec pri Krtini]]| [[Suša]]| [[Straža pri Moravčah]]| [[Sveti Andrej]]| [[Srednje Jarše]]| [[Sv. Trojica]]| [[Šentožbolt]]| [[Šentpavel pri Domžalah]]| [[Šentvid pri Lukovici]]| [[Škocjan]]| [[Škrjančevo]]| [[Topole]]| [[Trnjava]]| [[Trnovče]]| [[Trojane]]| [[Trzin]]| [[Turnše]]| [[Učak]]| [[V Zideh]]| [[Velika vas]]| [[Veliki Jelnik]]| [[Videm pri Lukovici]]| [[Vinje pri Moravčah]]| [[Vir]]| [[Vošce]]| [[Vranke]]| [[Vrba, Lukovica|Vrba]]| [[Vrh nad Krašnjo]]| [[Vrhovlje]]| [[Vrhpolje pri Moravčah]]| [[Zaboršt]]| [[Zagorica pri Rovah]]| [[Zalog pod Sv. Trojico]]| [[Zalog pri Kresnicah]]| [[Zalog pri Moravčah]]| [[Zavrh pri Trojanah]]| [[Zgornja Dobrava]]| [[Zgornja Javoršica]]| [[Zgornje Jarše]]| [[Zgornje Koseze]]| [[Zgornje Loke]]| [[Zgornje Prapreče]]| [[Zgornji Petelinjek]]| [[Zgornji Prekar]]| [[Zgornji Tuštanj]]| [[Zlatenek]]| [[Zlato Polje]]| [[Žeje]]| [[Želodnik]]| [[Žiče]]| [[Žirovše]] }} === Upravna enota Dravograd === Upravna enota Dravograd ima sedež v Dravogradu, obsega pa ozemlje [[občina Dravograd|občin Dravograd]]. Zajema ozemlje v velikosti 104,93&nbsp;km² ter služi 8930 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Dravograd, teh je skupno 24, so: {{hlist|indent=1| [[Bukovska vas]]| [[Črneče]]| [[Črneška Gora]]| [[Dobrova pri Dravogradu]] | '''[[Dravograd]]'''| [[Gorče]]| [[Goriški Vrh]]| [[Kozji Vrh nad Dravogradom]]| [[Libeliče]]| [[Libeliška Gora]] | [[Ojstrica]]| [[Otiški Vrh]]| [[Podklanec]]| [[Selovec]]| [[Sveti Boštjan, Dravograd|Sveti Boštjan]]| [[Sveti Danijel, Dravograd|Sveti Danijel]]| [[Sveti Duh, Dravograd|Sveti Duh]]| [[Šentjanž pri Dravogradu]]| [[Tolsti Vrh]]| [[Trbonje]]| [[Tribej]]| [[Velka]]| [[Vič, Dravograd|Vič]]| [[Vrata, Dravograd|Vrata]]}} === Upravna enota Gornja Radgona === Upravna enota Gornja Radgona ima sedež v Gornji Radgoni, obsega pa ozemlje [[občina Gornja Radgona|občin Gornja Radgona]], [[občina Apače|Apače]], [[občina Radenci|Radenci]] in [[občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]. Zajema ozemlje v velikosti 213,5&nbsp;km² ter služi 19.890 prebivalcem. Upravna enota Gornja Radgona ima tudi krajevni urad v Svetem Juriju ob Ščavnici. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Gornja Radgona, teh je skupno 100, so: {{hlist|indent=1| [[Apače]]| [[Aženski Vrh]]| [[Biserjane]]| [[Blaguš]]| [[Bolehnečici]]| [[Boračeva]]| [[Brezje]]| [[Čakova]]| [[Črešnjevci]]| [[Črnci]]| [[Dragotinci]]| [[Drobtinci]]| [[Gabrc]]| [[Galušak]]| '''[[Gornja Radgona]]'''| [[Gornji Ivanjci]]| [[Grabe]]| [[Grabonoš]]| [[Grabšinci]]| [[Hercegovščak]]| [[Hrastje-Mota]]| [[Hrašenski Vrh]]| [[Ivanjski Vrh]]| [[Ivanjševci ob Ščavnici]]| [[Ivanjševski Vrh]]| [[Jamna]]| [[Janhova]]| [[Janžev Vrh]]| [[Kapelski Vrh]]| [[Kobilščak]]| [[Kocjan]]| [[Kočki Vrh]]| [[Kokolajnščak]]| [[Kraljevci]]| [[Kunova]]| [[Kupetinci]]| [[Kutinci]]| [[Lastomerci]]| [[Lešane]]| [[Lokavci]]| [[Lomanoše]]| [[Lutverci]]| [[Mahovci]]| [[Mali Moravščak]]| [[Melanjski Vrh]]| [[Mele]]| [[Murski Vrh]]| [[Murščak]]| [[Nasova]]| [[Negova]]| [[Norički Vrh]]| [[Novi Vrh]]| [[Očeslavci]]| [[Okoslavci]]| [[Orehovci]]| [[Orehovski Vrh]]| [[Paričjak]]| [[Plitvica]]| [[Plitvički Vrh]]|[[Podgorje]]| [[Podgrad]]| [[Pogled]]| [[Police]]| [[Ptujska Cesta]]| [[Rački Vrh]]| [[Radenci]]| [[Radenski Vrh]]| [[Radvenci]]| [[Rihtarovci]]| [[Rodmošci]]| [[Rožički Vrh]]|[[Segovci]]| [[Selišči]]| [[Slaptinci]]| [[Sovjak]]| [[Spodnja Ščavnica]]| [[Spodnje Konjišče]]| [[Spodnji Ivanjci]]| [[Spodnji Kocjan]]| [[Stanetinci]]| [[Stara Gora]]| [[Stavešinci]]| [[Stavešinski Vrh]]| [[Stogovci]]| [[Sveti Jurij ob Ščavnici]]| [[Šratovci]]| [[Terbegovci]]| [[Turjanci]]| [[Turjanski Vrh]]| [[Vratja vas]]| [[Vratji Vrh]]| [[Zagajski Vrh]]| [[Zbigovci]]| [[Zgornje Konjišče]]| [[Zgornji Kocjan]]| [[Ženik]]| [[Žepovci]]| [[Žiberci]]| [[Žihlava]]| [[Žrnova]] }} === Upravna enota Grosuplje === Upravna enota Grosuplje ima sedež v Grosupljem, obsega pa ozemlje [[občina Grosuplje|občin Grosuplje]], [[občina Dobrepolje|Dobrepolje]] in [[občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]. Zajema ozemlje v velikosti 464&nbsp;km² ter služi 42.990 prebivalcem. Upravna enota Grosuplje ima tudi dva krajevna urada, enega v Ivančni Gorici in enega v Dobrepolju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Grosuplje, teh je skupno 223, so: {{hlist|indent=1| [[Ambrus]]| [[Artiža vas]]| [[Bakrc]]| [[Bičje]]| [[Blečji Vrh]]| [[Boga vas]]| [[Bojanji Vrh]]| [[Bratnice]]| [[Breg pri Dobu]]| [[Breg pri Zagradcu]]| [[Brezje pri Grosupljem]]| [[Brezovi Dol]]| [[Bruhanja vas]]| [[Brvace]]| [[Bukovica]]| [[Breg pri Temenici]]| [[Cerovo]]| [[Cesta, Dobrepolje|Cesta]]| [[Cikava, Grosuplje|Cikava]]| [[Čagošče]]| [[Češnjice pri Zagradcu]]| [[Čušperk]]| [[Četež pri Strugah]]| [[Debeče]]| [[Dečja vas pri Zagradcu]]| [[Dedni Dol]]| [[Dob pri Šentvidu]]| [[Dobrava pri Stični]]| [[Dole pri Polici]]| [[Dolenja vas pri Polici]]| [[Dolenja vas pri Temenici]]| [[Dobje]]| [[Fužina, Ivančna Gorica|Fužina]]| [[Gabrje pri Ilovi Gori]]| [[Gabrje pri Stični]]| [[Gabrovčec]]| [[Gabrovka pri Zagradcu]]| [[Gajniče]]| [[Gatina]]| [[Glogovica]]| [[Gorenja vas]]| [[Gorenja vas pri Polici]]| [[Gorenje Brezovo]]| [[Gornji Rogatec]]| [[Gradiček]]|[[Grintovec, Ivančna Gorica|Grintovec]]| [[Griže, Ivančna Gorica|Griže]]| [[Grm, Ivančna Gorica|Grm]]| [[Grosuplje]]| [[Gradišče]]| [[Hočevje]]| [[Hrastje pri Grosupljem]]| [[Hrastov Dol]]| [[Huda Polica]]| [[Ivančna Gorica]]| [[Kal]]| [[Kamni Vrh pri Ambrusu]]| [[Kamno Brdo]]| [[Kitni Vrh]]| [[Kompolje]]| [[Kožljevec]]| [[Kriška vas]]| [[Krka]]| [[Krška vas]]| [[Kuželjevec]]| [[Kolenča vas]]| [[Laze nad Krko]]| [[Leskovec]]| [[Leščevje]]| [[Lučarjev Kal]]| [[Luče]]| [[Lobček]]| [[Lipa]]| [[Mala Dobrava]]| [[Mala Goričica]]| [[Mala Ilova Gora]]| [[Mala Loka pri Višnji Gori]]| [[Mala Račna]]| [[Mala Stara vas]]| [[Mala vas pri Grosupljem]]| [[Mala vas]]| [[Male Češnjice]]| [[Male Kompolje]]| [[Male Lese]]| [[Male Lipljene]]| [[Male Pece]]| [[Male Rebrce]]| [[Male Vrhe]]| [[Mali Kal]]| [[Mali Konec]]| [[Mali Korinj]]| [[Mali Vrh pri Šmarju]]| [[Malo Črnelo]]| [[Malo Globoko]]| [[Malo Hudo]]| [[Malo Mlačevo]]| [[Marinča vas]]| [[Medvedica]]| [[Mekinje nad Stično]]| [[Metnaj]]| [[Mevce]]| [[Mleščevo]]| [[Mrzlo Polje]]| [[Muljava]]| [[Male Dole pri Temenici]]| [[Nova vas]]| [[Obolno]]| [[Oslica]]| [[Osredek nad Stično]]| [[Paradišče]]| [[Pece]]| [[Peč]]| [[Peščenik]]| [[Petrušnja vas]]| [[Planina]]| [[Plešivica pri Žalni]]| [[Podboršt]]| [[Podbukovje]]| [[Podgora]]| [[Podgorica]]| [[Podgorica pri Podtaboru]]| [[Podgorica pri Šmarju]]| [[Podpeč]]| [[Podsmreka pri Višnji Gori]]| [[Šent Jurij]]| [[Pokojnica]]| [[Polica]]| [[Poljane pri Stični]]| [[Polje pri Višnji Gori]]| [[Ponikve]]| [[Ponova vas]]| [[Potok pri Muljavi]]| [[Praproče pri Temenici]]| [[Predole]]| [[Predstruge]]| [[Primča vas]]| [[Pristava nad Stično]]| [[Pristava pri Višnji Gori]]| [[Pristavlja vas]]| [[Pungert]]| [[Paka]]| [[Podtabor]]| [[Potiskavec]]| [[Pri Cerkvi - Struge]]| [[Praproče pri Grosupljem]]| [[Radohova vas]]| [[Ravni Dol]]| [[Rdeči Kal]]| [[Rožnik]]| [[Rapljevo]]| [[Sad, Ivančna Gorica|Sad]]| [[Sela pri Dobu]]| [[Sela pri Šmarju]]| [[Sela pri Višnji Gori]]| [[Selo pri Radohovi vasi]]| [[Spodnja Draga]]| [[Spodnja Slivnica]]| [[Spodnje Blato]]| [[Spodnje Brezovo]]| [[Spodnje Duplice]]| [[Stari trg]]| [[Škocjan]]| [[Stična]]| [[Stranska vas ob Višnjici]]| [[Sušica]]| [[Šentjurje]]| [[Šentpavel na Dolenjskem]]| [[Šentvid pri Stični]]| [[Škoflje]]| [[Škrjanče]]| [[Šmarje-Sap]]| [[Temenica]]| [[Tlake]]| [[Tolčane]]| [[Trebež]]| [[Trebnja Gorica]]| [[Trnovica]]| [[Troščine]]| [[Tisovec]]| [[Tržič]]| [[Udje]]| [[Valična vas]]| [[Velika Dobrava]]| [[Velika Ilova Gora]]| [[Velika Loka]]| [[Velika Račna]]| [[Velika Stara vas]]| [[Velike Češnjice]]| [[Velike Kompolje]]| [[Velike Lese]]| [[Velike Lipljene]]| [[Velike Pece]]| [[Velike Rebrce]]| [[Velike Vrhe]]|[[Veliki Kal]]| [[Veliki Korinj]]| [[Veliki Vrh pri Šmarju]]| [[Veliko Črnelo]]| [[Veliko Globoko]]| [[Veliko Mlačevo]]| [[Videm]]| [[Videm pri Temenici]]| [[Vino]]| [[Vir pri Stični]]| [[Višnja Gora]]| [[Višnje]]| [[Vodice]]| [[Vrbičje]]| [[Vrh pri Višnji Gori]]| [[Vrhpolje pri Šentvidu]]| [[Velike Dole pri Temenici]]| [[Zaboršt pri Šentvidu]]| [[Zagorica]]| [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]]| [[Zavrtače]]| [[Zdenska vas]]| [[Zgornja Draga]]| [[Zgornja Slivnica]]| [[Zgornje Duplice]]| [[Znojile pri Krki]]| [[Žalna]]| [[Železnica, Grosuplje|Železnica]] }} === Upravna enota Hrastnik === Upravna enota Hrastnik ima sedež v Hrastniku, obsega pa ozemlje [[občina Hrastnik|občine Hrastnik]] v velikosti 58,58&nbsp;km² ter služi 9.191 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Hrastnik, teh je skupno 19, so: {{hlist|indent=1| [[Boben, Hrastnik|Hrastnik]]| [[Brdce]]| [[Brnica]]| [[Čeče]]| [[Dol pri Hrastniku]]| [[Gore, Hrastnik|Gore]]| [[Hrastnik]]| [[Kal, Hrastnik|Kal]]| [[Kovk, Hrastnik|Kovk]]| [[Krištandol]]| [[Krnice]]| [[Marno]]| [[Plesko]]| [[Podkraj]]| [[Prapretno pri Hrastniku]]| [[Studence, Hrastnik|Studence]]| [[Šavna Peč]]| [[Turje]]| [[Unično]] }} === Upravna enota Idrija === Upravna enota Idrija ima sedež v Idriji, obsega pa ozemlje [[občina Idrija|občin Idrija]] in [[občina Cerkno|Cerkno]]. Zajema ozemlje v velikosti 425&nbsp;km² ter služi 16.976 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Idrija, teh je skupno 68, so: {{hlist|indent=1| [[Bukovo]]| [[Cerkljanski Vrh]]| [[Cerkno]]| [[Čekovnik]]| [[Čeplez]]| [[Črni Vrh]]| [[Dole]]| [[Dolenji Novaki]]| [[Godovič]]| [[Gore]]| [[Gorenja Kanomlja]]| [[Gorenji Novaki]]| [[Gorenji Vrsnik]]| [[Gorje]]| [[Govejk]]| '''[[Idrija]]'''| [[Idrijska Bela]]| [[Idrijski Log]]| [[Idrijske Krnice]]| [[Idršek]]| [[Jagršče]]| [[Javornik]]| [[Jazne]]| [[Jelični Vrh]]| [[Jesenica]]| [[Kanji Dol]]| [[Korita]]| [[Labinje]]| [[Lazec]]| [[Ledine]]| [[Ledinske Krnice]]| [[Lome]]| [[Laznica]]| [[Masore]]| [[Mrzli Log]]| [[Mrzli vrh]]| [[Orehek]]| [[Otalež]]| [[Pečnik]]| [[Planina pri Cerknem]]| [[Plužnje]]| [[Poče]]| [[Podlanišče]]| [[Podpleče]]| [[Police]]| [[Poljane]]| [[Potok]]| [[Predgriže]]| [[Ravne pri Cerknem]]| [[Reka (Cerkno)]]| [[Spodnja Idrija]]| [[Spodnja Kanomlja]]| [[Spodnji Vrsnik]]| [[Srednja Kanomlja]]| [[Straža]]| [[Strmec]]| [[Šebrelje]]| [[Trebenče]]| [[Travnik]]| [[Vojsko, Idrija|Vojsko]]| [[Zadlog]]| [[Zakojca]]| [[Zakriž]]| [[Zavratec]]| [[Žirovnica]]}} === Upravna enota Ilirska Bistrica === Upravna enota Ilirska Bistrica ima sedež v Ilirski Bistrici, obsega pa ozemlje [[občina Ilirska Bistrica|istoimenske občine]] v velikosti 480&nbsp;km² ter služi 13.475 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ilirska Bistrica, teh je skupno 64, so: {{hlist|indent=1| [[Bač]]| [[Brce]]| [[Čelje]]| [[Dobro Polje]]| [[Dolenje pri Jelšanah]]| [[Dolnja Bitnja]]| [[Dolnji Zemon]]| [[Fabci]]| [[Gabrk]]| [[Gornja Bitnja]]| [[Gornji Zemon]]| [[Harije]]| [[Hrušica]]| [[Huje]]| [[Ilirska Bistrica]]| [[Jablanica]]| [[Janeževo Brdo]]| [[Jasen]]| [[Jelšane]]| [[Kilovče]]| [[Knežak]]| [[Koritnice]]| [[Koseze]]| [[Kuteževo]]| [[Mala Bukovica]]| [[Male Loče]]| [[Mereče]]| [[Nova vas pri Jelšanah]]| [[Novokračine]]| [[Ostrožno Brdo]]| [[Pavlica]]| [[Podbeže]]| [[Podgrad]]| [[Podgraje]]| [[Podstenje]]| [[Podstenjšek]]| [[Podtabor]]| [[Pregarje]]| [[Prelože]]| [[Prem]]| [[Račice]]| [[Ratečevo Brdo]]| [[Rečica]]| [[Rjavče]]| [[Sabonje]]| [[Smrje]]| [[Soze]]| [[Starod]]| [[Studena Gora]]| [[Sušak]]| [[Snežnik]]| [[Šembije]]| [[Tominje]]| [[Topolc]]| [[Trpčane]]| [[Velika Bukovica]]| [[Veliko Brdo]]| [[Vrbica]]| [[Vrbovo]]| [[Zabiče]]| [[Zajelšje]]| [[Zarečica]]| [[Zarečje]]}} === Upravna enota Izola === Upravna enota Izola ima sedež v Izoli, obsega pa ozemlje [[občina Izola|občine Izola]] v velikosti 28,39&nbsp;km² ter služi 15.900 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Izola, teh je skupno 9, so: {{hlist|indent=1|| [[Baredi]]| [[Cetore]]| [[Dobrava]]| '''[[Izola]]'''| [[Jagodje]]| [[Korte]]| [[Malija]]| [[Nožed]]| [[Šared]]}} === Upravna enota Jesenice === Upravna enota Jesenice ima sedež na Jesenicah, obsega pa ozemlje [[občina Jesenice|občin Jesenice]], [[občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ter [[občina Žirovnica|Žirovnica]]. Zajema ozemlje v velikosti 375&nbsp;km² ter služi 32.000 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Kranjski Gori. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Jesenice, teh je skupno 33, so: {{hlist|indent=1| [[Belca]]| [[Blejska Dobrava]]| [[Breg]]| [[Breznica]]| [[Doslovče]]| [[Dovje]]| [[Gozd Martuljek]]| [[Hrušica]]| [[Javorniški Rovt]]| '''[[Jesenice]]'''| [[Kočna]]| [[Kranjska Gora]]| [[Koroška Bela]]| [[Lipce]]| [[Log]]| [[Mojstrana]]| [[Moste]]| [[Planina pod Golico]]| [[Plavški Rovt]]| [[Podkočna]]| [[Podkoren]]| [[Potoki]]| [[Prihodi]]| [[Rateče]]| [[Rodine]]| [[Selo pri Žirovnici]]| [[Smokuč]]| [[Srednji Vrh]]| [[Slovenski Javornik]]| [[Vrba, Žirovnica|Vrba]]| [[Zabreznica]]| [[Zgornja Radovna]]| [[Žirovnica]] }} === Upravna enota Kamnik === Upravna enota Kamnik ima sedež v Kamniku, obsega pa ozemlje [[občina Kamnik|občin Kamnik]] in [[občina Komenda|Komenda]]. Zajema ozemlje v velikosti 289,6&nbsp;km² ter služi 35.751 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ajdovščini, teh je skupno 116, so: {{hlist|indent=1| [[Bela]]| [[Bela Peč]]| [[Bistričica]]| [[Breg pri Komendi]]| [[Brezje nad Kamnikom]]| [[Briše]]| [[Buč]]| [[Cirkuše v Tuhinju]]| [[Češnjice v Tuhinju]]| [[Črna pri Kamniku]]| [[Črni Vrh v Tuhinju]]| [[Gabrovnica]]| [[Gmajnica]]| [[Godič]]| [[Golice]]| [[Gora pri Komendi]]| [[Gozd]]| [[Gradišče v Tuhinju]]| [[Hrib pri Kamniku]]| [[Hruševka]]| [[Jeranovo]]| [[Kališe]]| [[Kamnik]]| [[Kamniška Bistrica]]| [[Klanec]] | [[Klemenčevo]]| [[Komenda]]| [[Komendska Dobrava]] | [[Kostanj]]| [[Košiše]]| [[Kregarjevo]]| [[Krivčevo]]| [[Križ]]| [[Kršič]]| [[Laniše]]| [[Laseno]]| [[Laze v Tuhinju]]| [[Liplje]]| [[Loke v Tuhinju]]| [[Mali Hrib]]| [[Mali Rakitovec]]| [[Markovo]]| [[Mekinje]]| [[Mlaka]]| [[Moste]]| [[Motnik]]| [[Nasovče]]| [[Nevlje]]| [[Okrog pri Motniku]]| [[Okroglo]]| [[Oševek]]|[[Pirševo]]| [[Podboršt pri Komendi]]| [[Podbreg]]| [[Podgorje]]| [[Podhruška]]| [[Podjelše]]| [[Podlom]]| [[Podstudenec]]| [[Poljana]]| [[Poreber]]| [[Potok]]| [[Potok pri Komendi]]| [[Potok v Črni]]| [[Praproče v Tuhinju]]| [[Pšajnovica]]| [[Ravne pri Šmartnem]]| [[Rožično]]| [[Rudnik pri Radomljah]]| [[Sela pri Kamniku]]| [[Sidol]]| [[Smrečje v Črni]]| [[Snovik]]| [[Sovinja Peč]]| [[Spodnje Palovče]]| [[Spodnje Stranje]]| [[Srednja vas pri Kamniku]]| [[Stahovica]]| [[Stara sela]]| [[Stebljevek]]| [[Stolnik]]| [[Studenca]]| [[Suhadole]]| [[Soteska]]| [[Šmarca]]| [[Šmartno v Tuhinju]]| [[Špitalič]]| [[Trebelno pri Palovčah]]| [[Trobelno]]| [[Tučna]]| [[Tunjice]]| [[Tunjiška Mlaka]]| [[Vaseno]]| [[Velika Lašna]]| [[Veliki Hrib]]| [[Veliki Rakitovec]]| [[Vir pri Nevljah]]| [[Vodice nad Kamnikom]]| [[Volčji Potok]]| [[Vranja Peč]]| [[Vrhpolje pri Kamniku]]| [[Velika Planina]]| [[Zagorica nad Kamnikom]]| [[Zajasovnik]]| [[Zakal]]| [[Zavrh pri Črnivcu]]| [[Zduša]]| [[Zgornje Palovče]]| [[Zgornje Stranje]]| [[Zgornji Motnik]]| [[Zgornji Tuhinj]]| [[Znojile]]| [[Žaga]]| [[Žeje pri Komendi]]| [[Žubejevo]]| [[Županje Njive]] }} === Upravna enota Kočevje === Upravna enota Kočevje ima sedež v Kočevju, obsega pa ozemlje [[občina Kočevje|občin Kočevje]], [[občina Kostel|Kostel]] in [[občina Osilnica|Osilnica]]. Zajema ozemlje v velikosti 648&nbsp;km² ter služi 17.500 prebivalcem. Upravna enota Kočevje ima tudi dva krajevna urada, enega v Kostelu in enega v Osilnici. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Kočevje, teh je skupno 159, so: {{hlist|indent=1|| [[Ajbelj]]| [[Banja Loka]]| [[Belica]]| [[Bezgarji]]| [[Bezgovica]]| [[Borovec pri Kočevski Reki]]| [[Bosljiva Loka]]| [[Breg pri Kočevju]]| [[Brezovica pri Predgradu]]| [[Briga]]| [[Brsnik]]| [[Bukova Gora]]| [[Colnarji]]| [[Cvišlerji]]| [[Čeplje]]| [[Črni Potok pri Kočevju]]| [[Delač]]| [[Dol]]| [[Dolenja Žaga]]| [[Dolenji Potok]]| [[Dolga vas]]| [[Dolnja Briga]]| [[Dolnje Ložine]]| [[Dren]]| [[Drežnik]]| [[Fara, Kostel]]| [[Gladloka]]| [[Gorenja Žaga]]| [[Gorenje]]| [[Gorenji Potok]]| [[Gornja Briga]]| [[Gornje Ložine]]| [[Gotenc]]| [[Grgelj]]| [[Grintovec pri Osilnici]]| [[Grivac]]| [[Gotenica]]| [[Griček pri Željnah]]| [[Hreljin]]| [[Hrib pri Fari]]| [[Hrib pri Koprivniku]]| [[Jakšiči]]| [[Jelenja vas]]| [[Jesenov Vrt]]| [[Kačji Potok]]| [[Kaptol]]| [[Kleč]]| [[Klinja vas]]| [[Knežja Lipa]]| [[Koblarji]]| [[Kočarji]]| [[Koče]]| '''[[Kočevje]]'''| [[Kočevska Reka]]| [[Komolec]]| [[Konca vas]]| [[Koprivnik]]| [[Kostel]]| [[Kralji]]| [[Križmani]]| [[Krkovo nad Faro]]| [[Kuhlarji]]| [[Kuželič]]| [[Kuželj]]| [[Laze pri Kostelu]]| [[Laze pri Oneku]]| [[Laze pri Predgradu]]| [[Lipovec pri Kostelu]]| [[Livold]]| [[Ložec]]| [[Mačkovec]]| [[Mahovnik]]| [[Mala Gora]]| [[Malinišče]]| [[Mavrc]]| [[Mirtoviči]]| [[Mlaka pri Kočevju]]| [[Mlaka pri Kočevski Reki]]| [[Mokri Potok]]| [[Morava]]| [[Mozelj]]| [[Mrtvice]]| [[Muha vas]]| [[Nemška Loka]]| [[Nova sela]]| [[Nove Ložine]]| [[Novi Lazi]]| [[Ograja]]| [[Onek]]| [[Osilnica]]| [[Oskrt]]| [[Padovo pri Fari]]| [[Padovo pri Osilnici]]| [[Paka pri Predgradu]]| [[Papeži]]| [[Petrina]]| [[Pirče]]| [[Planina]]| [[Poden]]| [[Podlesje]]| [[Podstene]]| [[Podstene pri Kostelu]]| [[Podvrh]]| [[Polom]]| [[Potok]]| [[Predgrad]]| [[Preža]]| [[Primoži]]| [[Puc]]| [[Pugled pri Starem Logu]]| [[Podjetniško naselje Kočevje]]| [[Rajhenav]]| [[Rajndol]]| [[Rajšele]]| [[Rake]]| [[Ribjek]]| [[Rogati Hrib]]| [[Sadni Hrib]]| [[Sapnik]]| [[Seč]]| [[Sela]]| [[Selo pri Kostelu]]| [[Slavski Laz]]| [[Slovenska vas]]| [[Smuka]]| [[Spodnja Bilpa]]| [[Spodnji Čačič]]| [[Spodnji Log]]| [[Srednji Potok]]| [[Srobotnik ob Kolpi]]| [[Stara Cerkev]]| [[Stari Breg]]| [[Stari Log]]| [[Staro Brezje]]| [[Stelnik]]| [[Strojiči]]| [[Stružnica]]| [[Suhi Potok]]| [[Suhor]]| [[Svetli Potok]]| [[Šalka vas]]| [[Škrilj]]| [[Štajer]]| [[Štalcerji]]| [[Tišenpolj]]| [[Topla Reber]]| [[Trnovec]]| [[Vas]]| [[Vimolj]]| [[Vimolj pri Predgradu]]| [[Vrbovec]]| [[Vrh pri Fari]]| [[Vrt]]| [[Zajčje Polje]]| [[Zapuže pri Kostelu]]| [[Zdihovo]]| [[Zgornji Čačič]]| [[Željne]]| [[Žurge]] }} === Upravna enota Koper === Upravna enota Koper ima sedež v Kopru, obsega pa ozemlje [[mestna občina Koper|mestne občine Koper]] in [[občina Ankaran|Ankaran]]. Zajema ozemlje v velikosti 311,2&nbsp;km² ter služi 54.280 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Koper, teh je skupno 106, so: {{hlist|indent=1| [[Abitanti]]| [[Ankaran]]| [[Babiči]]| [[Barizoni]]| [[Belvedur]]| [[Bertoki]]| [[Bezovica]]| [[Bonini]]| [[Boršt]]| [[Bošamarin]]| [[Bočaji]]| [[Brezovica pri Gradinu]]| [[Brežec pri Podgorju]]| [[Brič]]| [[Butari]]| [[Cepki]]| [[Cerej]]| [[Čentur]]| [[Čežarji]]| [[Črni Kal]]| [[Črnotiče]]| [[Dekani]]| [[Dilici]]| [[Dol pri Hrastovljah]]| [[Dvori]]| [[Fijeroga]]| [[Gabrovica pri Črnem Kalu]]| [[Gažon]]| [[Glem]]| [[Gradin]]| [[Gračišče]]| [[Grinjan]]| [[Grintovec]]| [[Galantiči]]| [[Hrastovlje]]| [[Hrvatini]]| [[Jelarji]]| [[Kampel]]| [[Karli]]| [[Kastelec]]| [[Kolomban]]| [[Koper]]| [[Koromači-Boškini]]| [[Kortine]]| [[Kozloviči]]| [[Koštabona]]| [[Krkavče]]| [[Krnica]]| [[Kubed]]| [[Labor]]| [[Loka]]| [[Lopar]]| [[Lukini]]| [[Manžan]]| [[Marezige]]| [[Maršiči]]| [[Montinjan]]| [[Movraž]]| [[Močunigi]]| [[Olika]]| [[Osp]]| [[Peraji]]| [[Pisari]]| [[Plavje]]| [[Pobegi]]| [[Podgorje]]| [[Podpeč]]| [[Poletiči]]| [[Pomjan]]| [[Popetre]]| [[Prade]]| [[Praproče]]| [[Predloka]]| [[Pregara]]| [[Premančan]]| [[Puče]]| [[Rakitovec]]| [[Rižana]]| [[Rožar]]| [[Sirči]]| [[Smokvica]]| [[Socerb]]| [[Sokoliči]]| [[Sočerga]]| [[Spodnje Škofije]]| [[Srgaši]]| [[Stepani]]| [[Sv. Anton]]| [[Šalara]]| [[Šeki]]| [[Škocjan]]| [[Šmarje]]| [[Tinjan]]| [[Topolovec]]| [[Trebeše]]| [[Triban]]| [[Trsek]]| [[Truške]]| [[Tuljaki]]| [[Vanganel]]| [[Zabavlje]]| [[Zanigrad]]| [[Zazid]]| [[Zgornje Škofije]]| [[Župančiči]]}} === Upravna enota Kranj === Upravna enota Kranj ima sedež v Kranju, obsega pa ozemlje [[mestna občina Kranj|mestne občine Kranj]] in [[občina Cerklje na Gorenjskem|občin Cerklje na Gorenjskem]], [[občina Jezersko|Jezersko]], [[občina Naklo|Naklo]], [[občina Preddvor|Preddvor]] in [[občina Šenčur|Šenčur]]. Zajema ozemlje v velikosti 453&nbsp;km² ter služi 81.716 prebivalcem. Upravna enota Kranj ima tudi krajevne urade v Cerkljah na Gorenjskem, Jezerskem, Naklem, Preddvoru in Šenčurju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Kranju, teh je skupno 120, so: {{hlist|indent=1| [[Adergas]]| [[Ambrož pod Krvavcem]]| [[Apno]]| [[Babni Vrt]]| [[Bašelj]]| [[Bistrica]]| [[Bobovek]]| [[Breg ob Kokri]]| [[Breg ob Savi]]| [[Britof]]| [[Cegelnica]]| [[Cerkljanska Dobrava]]| [[Cerklje na Gorenjskem]]| [[Čadovlje]]| [[Čepulje]]| [[Češnjevek]]| [[Dvorje]]| [[Glinje]]| [[Gobovce]]| [[Golnik]]| [[Goriče]]| [[Grad]]| [[Hotemaže]]| [[Hrastje]]| [[Hraše pri Preddvoru]]| [[Hrib]]| [[Ilovka]]| [[Jama]]| [[Jamnik]]| [[Javornik]]| [[Sveti Jošt nad Kranjem]]| [[Kokra]]| [[Kokrica]]| [[Kranj]]| [[Lahovče]]| [[Lavtarski Vrh]]| [[Sveti Lenart, Škofja Loka|Sveti Lenart]]| [[Letenice]]| [[Luže]]| [[Mače]]| [[Malo Naklo]]| [[Mavčiče]]| [[Meja]]| [[Milje]]| [[Mlaka pri Kranju]]| [[Možjanca]]| [[Naklo]]| [[Nemilje]]| [[Njivica]]| [[Nova vas]]| [[Okroglo]]| [[Olševek]]| [[Orehovlje]]| [[Pangršica]]| [[Planica]]| [[Podblica]]| [[Podbrezje]]| [[Podreča]]| [[Polica]]| [[Potoče]]| [[Povlje]]| [[Poženik]]| [[Praprotna Polica]]| [[Praše]]| [[Prebačevo]]| [[Preddvor]]| [[Predoslje]]| [[Pšata]]| [[Pšenična Polica]]| [[Pševo]]| [[Rakovica]]| [[Ravne]]| [[Sidraž]]| [[Spodnja Bela]]| [[Spodnja Besnica]]| [[Spodnje Bitnje]]| [[Spodnje Duplje]]| [[Spodnje Jezersko]]| [[Spodnji Brnik]]| [[Srakovlje]]| [[Srednja Bela]]| [[Srednja vas - Goriče]]| [[Srednja vas pri Šenčurju]]| [[Srednje Bitnje]]| [[Stiška vas]]| [[Strahinj]]| [[Suha pri Predosljah]]| [[Šenčur]]| [[Šenturška gora]]| [[Šmartno]]| [[Štefanja Gora]]| [[Šutna]]| [[Tatinec]]| [[Tenetiše]]| [[Trata pri Velesovem]]| [[Trboje]]| [[Trstenik]]| [[Tupaliče]]| [[Vašca]]| [[Velesovo]]| [[Visoko]]| [[Viševca]]| [[Voglje]]| [[Voklo]]| [[Vopovlje]]| [[Vrhovje]]|[[Zabukovje]]| [[Zadraga]]| [[Zalog]]| [[Zalog pri Cerkljah]]| [[Zgornja Bela]]| [[Zgornja Besnica]]| [[Zgornje Bitnje]]| [[Zgornje Duplje]]| [[Zgornje Jezersko]]| [[Zgornji Brnik]]| [[Žablje]]| [[Žabnica]]| [[Žeje]]| [[Žerjavka]]}} === Upravna enota Krško === Upravna enota Krško ima sedež v Krškem, obsega pa ozemlje [[mestna občina Krško|mestne občine Krško]] in [[občina Kostanjevica na Krki|občine Kostanjevica na Krki]]. Zajema ozemlje v velikosti 344,9&nbsp;km² ter služi 28.521 prebivalcem. Upravna enota Krško ima tudi krajevni urad v Kostanjevici na Krki. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Krško, teh je skupno 185, so: {{hlist|indent=1| [[Anovec]]| [[Anže]]| [[Apnenik pri Velikem Trnu]]| [[Ardro pod Velikim Trnom]]| [[Ardro pri Raki]]| [[Armeško]]| [[Avguštine]]| [[Brege]]| [[Brestanica]]| [[Brezje pri Dovškem]]| [[Brezje pri Raki]]| [[Brezje pri Senušah]]| [[Brezje v Podbočju]]| [[Brezovica v Podbočju]]| [[Brezovska Gora]]| [[Brlog]]| [[Brod v Podbočju]]| [[Bučerca]]| [[Celine]]| [[Cesta]]| [[Cirje]]| [[Črešnjevec pri Oštrcu]]| [[Črešnjice nad Pijavškim]]| [[Čretež pri Krškem]]| [[Črneča vas]]| [[Dalce]]| [[Dedni Vrh]]| [[Dobe]]| [[Dobrava ob Krki]]| [[Dobrava pod Rako]]| [[Dobrava pri Kostanjevici]]| [[Dobrova]]| [[Dol]]| [[Dolenja Lepa vas]]| [[Dolenja vas pri Krškem]]| [[Dolenja vas pri Raki]]| [[Dolga Raka]]| [[Dolnja Prekopa]]| [[Dolenji Leskovec]]| [[Dolšce]]| [[Dovško]]| [[Drenovec pri Leskovcu]]| [[Drnovo]]| [[Dunaj]]| [[Frluga]]| [[Globočice pri Kostanjevici]]| [[Gmajna]]| [[Golek]]| [[Goli Vrh]]| [[Gora]]| [[Gorenja Lepa vas]]| [[Gorenja vas pri Leskovcu]]| [[Gorenje Dole]]| [[Gornje Pijavško]]| [[Gorenji Leskovec]]| [[Gorica]]| [[Gorica pri Raztezu]]| [[Gornja Prekopa]]| [[Gradec]]| [[Gradnje]]| [[Gradišče pri Raki]]| [[Grič]]| [[Gržeča vas]]| [[Gunte]]| [[Hrastek]]| [[Ivandol]]| [[Ivanjše]]| [[Jablance]]| [[Jelenik]]| [[Jelše]]| [[Jelševec]]| [[Kalce]]| [[Kalce - Naklo]]| [[Kališovec]]| [[Karlče]]| [[Kobile]]| [[Kočarija]]| [[Kočno]]| [[Koprivnica]]| [[Koprivnik]]| [[Koritnica]]| [[Kostanjek]]| [[Kostanjevica na Krki]]| [[Kremen]]| [[Krško]]| [[Križišče]]| [[Leskovec pri Krškem]]| [[Libelj]]| [[Libna]]| [[Loke]]| [[Lokve]]| [[Lomno]]| [[Male Vodenice]]| [[Malence]]| [[Mali Kamen]]| [[Mali Koren]]| [[Mali Podlog]]| [[Mali Trn]]| [[Malo Mraševo]]| [[Mikote]]| [[Mladje]]| [[Mrčna sela]]| [[Mrtvice]]| [[Nemška Gora]]| [[Nemška vas]]| [[Nova Gora]]| [[Orehovec]]| [[Osredek pri Trški Gori]]| [[Oštrc]]| [[Pesje]]| [[Pijana Gora]]| [[Planina pri Raki]]| [[Planina v Podbočju]]| [[Pleterje]]| [[Podbočje]]| [[Podlipa]]| [[Podstrm]]| [[Podulce]]| [[Površje]]| [[Premagovce]]| [[Presladol]]| [[Pristava ob Krki]]| [[Pristava pod Rako]]| [[Pristava pri Leskovcu]]| [[Prušnja vas]]| [[Raka]]| [[Ravne pri Zdolah]]| [[Ravni]]| [[Ravno]]| [[Raztez]]| [[Reštanj]]| [[Rožno]]| [[Ržišče]]| [[Sajevce]]| [[Sela pri Raki]]| [[Selce pri Leskovcu]]| [[Selo]]| [[Senovo]]| [[Senožete]]| [[Senuše]]| [[Slinovce]]| [[Slivje]]| [[Smečice]]| [[Smednik]]| [[Spodnja Libna]]| [[Spodnje Dule]]| [[Spodnje Pijavško]]| [[Spodnji Stari Grad]]| [[Srednje Arto]]| [[Srednje Pijavško]]| [[Sremič]]| [[Stari Grad]]| [[Stari Grad v Podbočju]]| [[Stolovnik]]| [[Stranje]]| [[Straža pri Krškem]]| [[Straža pri Raki]]| [[Strmo Rebro]]| [[Šedem]]| [[Šutna]]| [[Trška Gora]]| [[Velika vas pri Krškem]]| [[Velike Vodenice]]| [[Veliki Dol]]| [[Veliki Kamen]]| [[Veliki Koren]]| [[Veliki Podlog]]| [[Veliki Trn]]| [[Veliko Mraševo]]| [[Veniše]]| [[Videm]]| [[Vihre]]| [[Volovnik]]| [[Vrbina]]| [[Vrbje]]| [[Vrh pri Površju]]| [[Vrhulje]]| [[Vrtača]]| [[Zaboršt]]| [[Zabukovje pri Raki]]| [[Zaloke]]| [[Zdole]]| [[Žabjek v Podbočju]]| [[Žadovinek]]| [[Ženje]] }} === Upravna enota Laško === Upravna enota Laško ima sedež v Laškem, obsega pa ozemlje [[občina Laško|občin Laško]] in [[občina Radeče|Radeč]]. Zajema ozemlje v velikosti 249&nbsp;km² ter služi 17.564 prebivalcem. Upravna enota Laško ima tudi krajevni urad v Radečah. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Laško, teh je skupno 108, so: {{hlist|indent=1| [[Belovo]]| [[Blatni Vrh]]| [[Šentrupert]]| [[Brezno]]| [[Brodnice]]| [[Brstnik]]| [[Brstovnica]]| [[Brunk]]| [[Brunška Gora]]| [[Bukovca]]| [[Curnovec]]| [[Čimerno]]| [[Debro]]| [[Doblatina]]| [[Dobrava]]| [[Dol pri Laškem]]| [[Gabrno]]| [[Globoko]]| [[Goreljce]]| [[Govce]]| [[Gozdec]]| [[Gračnica]]| [[Harje]]| [[Hotemež]]| [[Huda jama]]| [[Jagnjenica]]| [[Jagoče]]| [[Jelovo]]| [[Jurklošter]]| [[Kladje]]| [[Klenovo]]| [[Konc]]| [[Kuretno]]| [[Lahomno]]| [[Lahomšek]]| [[Lahov Graben]]| [[Laška vas]]| [[Laško]]| [[Laziše]]| [[Lipni Dol]]| [[Log pri Vrhovem]]| [[Lokavec]]| [[Loška Gora]]| [[Lože]]| [[Leskovca]]| [[Mačkovec]]| [[Mala Breza]]| [[Male Grahovše]]| [[Marija Gradec]]| [[Marijina vas]]| [[Močilno]]| [[Modrič]]| [[Mrzlo Polje]]| [[Njivice]]| [[Obrežje pri Zidanem Mostu]]| [[Ojstro]]| [[Olešče]]| [[Obrežje]]| [[Padež]]| [[Paneče]]| [[Plazovje]]| [[Počakovo]]| [[Polana]]| [[Povčeno]]| [[Požnica]]| [[Prapretno]]| [[Radeče]]| [[Radoblje]]| [[Reka]]| [[Rifengozd]]| [[Rimske Toplice]]| [[Rudna vas]]| [[Sedraž]]| [[Selo nad Laškim]]| [[Senožete]]| [[Sevce]]| [[Slivno]]| [[Stari Dvor]]| [[Stopce]]| [[Strensko]]| [[Strmca]]| [[Suhadol]]| [[Svibno]]| [[Spodnja Rečica]]| [[Širje]]| [[Škofce]]| [[Šmihel]]| [[Šmohor]]| [[Tevče]]| [[Tovsto]]|[[Trnov Hrib]]| [[Trnovo]]| [[Trobni Dol]]| [[Trojno]]| [[Udmat]]| [[Velike Gorelce]]| [[Velike Grahovše]]| [[Veliko Širje]]| [[Vodiško]]| [[Vrh nad Laškim]]| [[Vrhovo]]| [[Zabrež]]| [[Zagrad]]| [[Zidani most]]| [[Zgornja Rečica]]| [[Zavrate]]| [[Žebnik]]| [[Žigon]]}} === Upravna enota Lenart === Upravna enota Lenart ima sedež v Lenartu v Slovenskih Goricah, obsega pa ozemlje [[občina Lenart|občin Lenart]], [[občina Benedikt|Benedikt]], [[občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]], [[občina Sveta Ana|Svete Ane]], [[občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Svete Trojice v Slovenskih Goricah]] ter [[občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]. Zajema ozemlje v velikosti 205&nbsp;km² ter služi 20.062 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Lenart, teh je skupno 80, so: {{hlist|indent=1| [[Andrenci]]| [[Benedikt v Slovenskih goricah]]| [[Brengova]]| [[Cenkova]]| [[Cerkvenjak]]| [[Cogetinci]]| [[Čagona]]| [[Črmljenšak]]| [[Dolge Njive]]| [[Dražen Vrh]]| [[Drvanja]]| [[Froleh]]| [[Gočova]]| [[Grabonoški Vrh]]| [[Gradenšak]]| [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]| [[Hrastovec v Slovenskih goricah]]| [[Ihova]]| [[Ivanjski Vrh]]| [[Jurovski Dol]]| [[Kadrenci]]| [[Komarnica]]| [[Kremberk]]| [[Krivi Vrh]]| [[Ledinek]]| [[Lenart v Slovenskih Goricah]]| [[Ločki Vrh]]| [[Lokavec]]| [[Lormanje]]| [[Malna]]| [[Močna]]| [[Nadbišec]]| [[Negovski Vrh]]| [[Obrat]]| [[Osek]]| [[Peščeni Vrh]]| [[Radehova]]| [[Rogoznica]]| [[Rožengrunt]]| [[Selce]]| [[Smolinci]]| [[Spodnja Bačkova]]| [[Spodnja Ročica]]| [[Spodnja Senarska]]| [[Spodnja Voličina]]| [[Spodnje Partinje]]| [[Spodnje Verjane]]| [[Spodnji Gasteraj]]| [[Spodnji Porčič]]| [[Spodnji Žerjavci]]| [[Srednji Gasteraj]]| [[Stanetinci]]| [[Stara Gora]]| [[Straže]]| [[Sveta Ana v Slovenskih goricah]]| [[Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah]]| [[Šetarova]]| [[Štajngrova]]| [[Trotkova]]| [[Trstenik]]| [[Vanetina]]| [[Varda]]| [[Vinička vas]]| [[Zamarkova]]| [[Zavrh]]| [[Zgornja Bačkova]]| [[Zgornja Ročica]]| [[Zgornja Senarska]]| [[Zgornja Ščavnica]]| [[Zgornja Voličina]]| [[Zgornje Partinje]]| [[Zgornje Verjane]]| [[Zgornji Gasteraj]]| [[Zgornji Porčič]]| [[Zgornji Žerjavci]]| [[Ženjak]]| [[Žice]]| [[Žitence]]| [[Župetinci]]}} === Upravna enota Lendava === Upravna enota Lendava ima sedež v Lendavi, obsega pa ozemlje [[občina Lendava|občin Lendava]], [[občina Črenšovci|Črenšovci]], [[občina Dobrovnik|Dobrovnik]], [[občina Kobilje|Kobilje]], [[občina Odranci|Odranci]], [[občina Turnišče|Turnišče]] ter [[občina Velika Polana|Velika Polana]]. Zajema ozemlje v velikosti 256&nbsp;km² ter služi 22.161 prebivalcem. Upravna enota Lendava ima tudi krajevne urade v Črenšovcih, Dobrovniku, Turnišču ter Veliki Polani. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Lenart, teh je skupno 40, so: {{hlist|indent=1| [[Banuta]]| [[Benica]]| [[Brezovec]]| [[Brezovica]]| [[Čentiba]]| [[Črenšovci]]| [[Dobrovnik]]| [[Dolga vas]]| [[Dolgovaške Gorice]]| [[Dolina pri Lendavi]]| [[Dolnja Bistrica]]| [[Dolnji Lakoš]]| [[Gaberje]]| [[Genterovci]]| [[Gomilica]]| [[Gornja Bistrica]]| [[Gornji Lakoš]]| [[Hotiza]]| [[Kamovci]]| [[Kapca]]| [[Kobilje]]| [[Kot]]| '''[[Lendava]]'''| [[Lendavske Gorice]]| [[Mala Polana]]| [[Mostje]] |[[Nedelica]]| [[Odranci]]| [[Petišovci]]| [[Pince]]| [[Pince - Marof]]| [[Radmožanci]]| [[Renkovci]]| [[Srednja Bistrica]]| [[Strehovci]]| [[Trimlini]]| [[Trnje]]| [[Turnišče]]| [[Velika Polana]]| [[Žitkovci]]| [[Žižki]]}} === Upravna enota Litija === Upravna enota Litija ima sedež v Litiji, obsega pa ozemlje [[občina Litija|občin Litija]], [[občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] in [[občina Ivančna Gorica|Ivančne Gorice]]. Zajema ozemlje v velikosti 321,97&nbsp;km² ter služi 21.114 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Litija, teh je skupno 167, so: {{hlist|indent=1| [[Bitiče]]| [[Boltija]]| [[Borovak pri Polšniku]]| [[Breg pri Litiji]]| [[Brezje pri Kumpolju]]| [[Brezovo]]| [[Brglez]]| [[Bukovica pri Litiji]]| [[Bogenšperk]]| [[Berinjek]]| [[Bistrica]]| [[Cerovica]]| [[Cirkuše]]| [[Čateška Gora]]| [[Čeplje]]| [[Črni Potok]]| [[Dobovica]]| [[Dole pri Litiji]]| [[Dolgo Brdo]]| [[Dolnji Vrh]]| [[Dragovšek]]| [[Dobje]]| [[Gabrovka]]| [[Gabrska Gora]]| [[Gobnik]]| [[Golišče]]| [[Gorenje Jelenje]]| [[Gornje Ravne]]| [[Gornji Vrh]]| [[Gozd - Reka]]| [[Gradišče ]]| [[Gradišče]]| [[Gradišče pri Litiji]]| [[Gradiške Laze]]| [[Hohovica]]| [[Hude Ravne]]| [[Jablaniške Laze]]| [[Jablaniški Potok]]| [[Jastrebnik]]| [[Javorje]]| [[Javorje pri Gabrovki]]| [[Jelša]]| [[Jesenje]]| [[Jevnica]]| [[Ježce]]| [[Ježevec]]| [[Ježni Vrh]]| [[Jelenska Reber]]| [[Kal pri Dolah]]| [[Kamni Vrh]]| [[Kamni Vrh pri Primskovem]]| [[Kandrše]]| [[Klanec pri Gabrovki]]| [[Klenik]]| [[Konj]]| [[Konjšica]]| [[Koške Poljane]]| [[Kresnice]]| [[Kresniške Poljane]]| [[Kresniški Vrh]]| [[Kržišče pri Čatežu]]| [[Kumpolje]]| [[Laze pri Gobniku]]| [[Laze pri Vačah]]| [[Leskovica pri Šmartnem]]| [[Leše]]| [[Liberga]]| [[Litija]]| [[Ljubež v Lazih]]| [[Lukovec]]| [[Lupinica]]| [[Mala Goba]]| [[Mala Kostrevnica]]| [[Mala sela, Litija|Mala sela]]| [[Mala Štanga]]| [[Mamolj]]| [[Mihelca]]| [[Mišji Dol]]| [[Moravče pri Gabrovki]]| [[Moravška Gora]]| [[Mulhe]]| [[Magolnik]]| [[Nova Gora]]| [[Obla Gorica]]| [[Okrog]]| [[Pečice]]| [[Podbukovje pri Vačah]]| [[Podpeč pod Skalo]]| [[Podroje]]| [[Podšentjur]]| [[Poljane pri Primskovem]]| [[Polšnik]]| [[Ponoviče]]| [[Potok pri Vačah]]| [[Prelesje]]| [[Preska nad Kostrevnico]]| [[Prevale]]| [[Preveg]]| [[Preženjske Njive]]| [[Primskovo]]| [[Pusti Javor]]| [[Pogonik]]| [[Račica]]| [[Radanja vas]]| [[Radgonica]]| [[Ravne]]| [[Razbore]]| [[Renke]]| [[Ribče]]| [[Riharjevec]]| [[Ržišče]]| [[Sava]]| [[Sela pri Sobračah]]| [[Selce]]| [[Selšek]]| [[Sevno]]| [[Slavina]]| [[Slivna]] | [[Sobrače]]| [[Spodnja Jablanica]]| [[Spodnje Jelenje]]| [[Spodnji Hotič]]| [[Spodnji Log]]| [[Stara Gora pri Velikem Gabru]]| [[Stranski Vrh]]| [[Strmec]]| [[Suhadole]]| [[Sopota, Litija|Sopota]]| [[Ščit]]| [[Širmanski Hrib]]| [[Široka Set]]| [[Šmartno pri Litiji]]| [[Štangarske Poljane]]| [[Šumnik]]| [[Tenetiše]]| [[Tepe]]| [[Tihaboj]]| [[Tlaka]]| [[Tolsti Vrh]]| [[Vače]]| [[Velika Goba]]| [[Velika Kostrevnica]]| [[Velika Preska]]| [[Velika Štanga]]| [[Veliki Vrh pri Litiji]]| [[Vernek]]| [[Vinji Vrh]]| [[Vintarjevec]]| [[Višnji Grm]]| [[Vodice pri Gabrovki]]| [[Volčja Jama]]| [[Vovše]]| [[Vrata]]| [[Vrh pri Sobračah]]| [[Zagozd]]| [[Zagrič]]| [[Zapodje]]| [[Zavrh]]|[[Zavrstnik]]| [[Zglavnica]]| [[Zgornja Jablanica]]| [[Zgornji Hotič]]| [[Zgornja Jevnica]]| [[Zagorica]]| [[Zgornji Log]]}} === Upravna enota Ljubljana === Upravna enota Ljubljana ima sedež v Ljubljani, obsega pa ozemlje [[mestna občina Ljubljana|mestne občine Ljubljana]] in [[občina Brezovica|občin Brezovica]], [[občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]], [[občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]], [[občina Horjul|Horjul]], [[občina Ig|Ig]], [[občina Medvode|Medvode]], [[občina Škofljica|Škofljica]], [[občina Velike Lašče|Velike Lašče]] in [[občina Vodice|Vodice]]. Zajema ozemlje v velikosti 903,8&nbsp;km² ter služi 366.823 prebivalcem. Upravna enota Ljubljana ima tudi krajevne urade v Dobrovi, Igu, Medvodah, Notranjih Goricah, Škofljici, Velikih Laščah ter Dolu pri Ljubljan. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ljubljana, teh je skupno 293, so: {{hlist|indent=1| [[Beričevo]]| [[Brinje]]| [[Dol pri Ljubljani]]| [[Kleče pri Dolu]]| [[Podgora pri Dolskem]]| [[Videm]]| [[Zaboršt pri Dolu]]| [[Zajelše]]| [[Besnica]]| [[Brezje pri Lipoglavu]]| [[Češnjica]]| [[Dolgo Brdo]]| [[Dolsko]]| [[Gabrje pri Jančah]]| [[Janče]]| [[Javor]]| [[Kamnica]]| [[Klopce]]| [[Križevska vas]]| [[Laze pri Dolskem]]| [[Ljubljana]]| [[Mali Lipoglav]]| [[Mali Vrh pri Prežganju]]| [[Malo Trebeljevo]]| [[Osredke]]| [[Pance]]| [[Petelinje]]| [[Podgrad]]| [[Podlipoglav]]| [[Podmolnik]]| [[Prežganje]]| [[Ravno Brdo]]| [[Repče]]| [[Sadinja vas]]| [[Selo pri Pancah]]| [[Senožeti]]| [[Šentpavel]]| [[Tuji Grm]]| [[Veliki Lipoglav]]| [[Veliko Trebeljevo]]| [[Vinje]]| [[Vnajnarje]]| [[Volavlje]]| [[Vrh pri Dolskem]]| [[Zagorica pri Dolskem]]| [[Zagradišče]]| [[Zgornja Besnica]]| [[Brezovica pri Medvodah]]| [[Bukovica pri Vodicah]]| [[Dobruša]]| [[Dol]]| [[Dornice]]| [[Dragočajna]]|[[Dvor]]| [[Golo Brdo]]| [[Goričane]]| [[Hraše]]| [[Koseze]]| [[Ladja]]| [[Medno]]| [[Medvode]]| [[Moše]]| [[Polje pri Vodicah]]| [[Povodje]]| [[Rakovnik]]| [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]]| [[Repnje]]| [[Selo pri Vodicah]]| [[Seničica]]| [[Skaručna]]| [[Smlednik]]| [[Sora]]| [[Spodnja Senica]]| [[Spodnje Gameljne]]| [[Spodnje Pirniče]]| [[Srednje Gameljne]]| [[Stanežiče]]| [[Studenčice]]| [[Šinkov Turn]]| [[Tehovec]]| [[Topol pri Medvodah]]| [[Torovo]] | [[Toško čelo]]| [[Trnovec]]| [[Utik]]| [[Valburga]]| [[Vaše]]| [[Verje]]| [[Vesca]]| [[Vikrče]]| [[Vodice]]| [[Vojsko, Vodice|Vojsko]]| [[Zapoge]]| [[Zavrh pod Šmarno goro]]| [[Zbilje]]| [[Zgornja Senica]]| [[Zgornje Gameljne]]| [[Zgornje Pirniče]]| [[Žlebe]]| [[Osolnik]]| [[Adamovo]]| [[Babna Gora, Dobrova - Polhov Gradec|Babna Gora]]| [[Bane]]| [[Bavdek]]| [[Belica]]| [[Belo]]| [[Borovec pri Karlovici]]| [[Boštetje]]| [[Brankovo]]| [[Brest, Ig|Brest]]| [[Brezje pri Dobrovi]]| [[Brezovica pri Ljubljani]]| [[Briše pri Polhovem Gradcu]]| [[Brlog]]| [[Bukovec]]| [[Butajnova]]| [[Centa]]| [[Četež pri Turjaku]]| [[Črna vas]]| [[Črni Vrh]]| [[Dednik]]| [[Dobravica]]| [[Dobrova]]| [[Dole pri Škofljici]]| [[Dolenja Brezovica]]| [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu]]| [[Dolenje Kališče]]| [[Dolnje Retje]]| [[Dolščaki]]| [[Draževnik]]| [[Drenik]]| [[Dvor pri Polhovem Gradcu]]| [[Dvorska vas]]| [[Gabrje]]| [[Glinek]]| [[Golo]]| [[Gorenja Brezovica]]| [[Gorenje Blato]]| [[Gorenje Kališče]]| [[Goričica pod Krimom]]| [[Gornje Retje]]| [[Gornji Ig]]| [[Gradež]]| [[Gradišče]]| [[Gradišče nad Pijavo Gorico]]| [[Grm]]| [[Gumnišče]]| [[Hlebče]]| [[Horjul]]| [[Hrastenice]]| [[Hrustovo]]| [[Hruševo]]| [[Ig]]| [[Iška]]| [[Iška Loka]]| [[Iška vas]]| [[Jakičevo]]| [[Javorje]]| [[Jezero]]| [[Kamnik pod Krimom]]| [[Kaplanovo]]| [[Karlovica]]| [[Klada]]| [[Knej]]| [[Komanija]]| [[Koreno nad Horjulom]]| [[Kot]]| [[Kot pri Veliki Slevici]]| [[Kremenica]]| [[Krkovo pri Karlovici]]| [[Krvava Peč]]| [[Kukmaka]]| [[Lanišče]]| [[Laporje]]| [[Lavrica]]| [[Laze]]| [[Lesno Brdo]]| [[Lipe]]| [[Ljubgojna]]| [[Log pri Polhovem Gradcu]]| [[Logarji]]| [[Lužarji]]| [[Mački]]| [[Mala Slevica]]| [[Male Lašče]]| [[Mali Ločnik]]| [[Mali Osolnik]]| [[Marinčki]]| [[Matena]]| [[Medvedjek]]| [[Mohorje]]| [[Naredi]]| [[Notranje Gorice]]| [[Opalkovo]]| [[Orle]]| [[Osredek]]| [[Osredek pri Dobrovi]]| [[Pečki]]| [[Pijava Gorica]]| [[Planina nad Horjulom]]| [[Planinca]]| [[Pleše]]| [[Plešivica]]| [[Plosovo]]| [[Podhojni Hrib]]| [[Podkogelj]]| [[Podkraj]]| [[Podlog]]| [[Podolnica]]| [[Podpeč]]| [[Podreber]]| [[Podsmreka]]| [[Podsmreka pri Velikih Laščah]]| [[Podstrmec]]| [[Podulaka]]| [[Podžaga]]| [[Polhov Gradec]]| [[Polzelo]]| [[Poznikovo]]| [[Praproče]]| [[Prazniki]]| [[Preserje]]| [[Prevalje pod Krimom]]| [[Prhajevo]]| [[Prilesje]]| [[Pristava pri Polh. Gradcu]]| [[Purkače]]| [[Pušče]]| [[Podplešivica]]| [[Rakitna]]| [[Rašica, Ljubljana|Rašica]]| [[Razori]]| [[Reber pri Škofljici]]| [[Rob]]| [[Rogatec nad Želimljami]]| [[Rovt]]| [[Rupe]]| [[Samotorica]]| [[Sarsko]]| [[Sekirišče]]| [[Selnik]]| [[Selo nad Polhovim Gradcem]]| [[Selo pri Robu]]| [[Setnica]]| [[Setnik]]| [[Sloka Gora]]| [[Smolnik]]| [[Smrjene]]| [[Srednja vas pri Polhovem Gradcu]]| [[Srednji vrh]]| [[Srnjak]]| [[Srobotnik pri Velikih Laščah]]| [[Staje]]| [[Stope]]| [[Strahomer]]| [[Stranska vas]]| [[Strletje]]| [[Strmec]]| [[Ščurki]]| [[Šentjošt nad Horjulom]]| [[Škamevec]]| [[Škofljica]]| [[Škrilje]]| [[Škrlovica]]| [[Šujica]]| [[Tomažini]]| [[Tomišelj]]| [[Turjak]]| [[Ulaka]]| [[Uzmani]]| [[Velika Slevica]]| [[Velike Lašče]]| [[Veliki Ločnik]]| [[Veliki Osolnik]]| [[Visoko]]| [[Vnanje Gorice]]| [[Vrbljene]]| [[Vrh nad Želimljami]]| [[Vrzdenec]]| [[Vrh, Velike Lašče|Vrh]]| [[Zaklanec]]| [[Zalog pri Škofljici]]| [[Zapotok]]| [[Zgonče]]| [[Žaga]]| [[Žažar]]| [[Želimlje]]| [[Žabnica]]}} === Upravna enota Ljutomer === Upravna enota Ljutomer ima sedež v Ljutomerju, obsega pa ozemlje [[občina Ljutomer|občin Ljutomer]], [[občina Križevci|Križevci]], [[občina Razkrižje|Razkrižje]] in [[občina Veržej|Veržej]]. Zajema ozemlje v velikosti 175&nbsp;km² ter služi 17.968 prebivalcem. Upravna enota Ljutomer ima tudi krajevna urada v Križevcih pri Ljutomerju in v Razkrižju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ljutomer, teh je skupno 69, so: {{hlist|indent=1| [[Babinci]]| [[Banovci]]| [[Berkovci]]| [[Berkovski Prelogi]]| [[Bodislavci]]| [[Boreci]]| [[Branoslavci]]| [[Bučečovci]]| [[Bučkovci]]| [[Bunčani]]| [[Cezanjevci]]| [[Cuber]]| [[Cven]]| [[Desnjak]]| [[Dobrava]]| [[Drakovci]]| [[Gajševci]]| [[Gibina]]| [[Globoka]]| [[Godemarci]]| [[Grabe pri Ljutomeru]]| [[Gresovščak]]| [[Grlava]]| [[Iljaševci]]| [[Ilovci]]| [[Jeruzalem]]| [[Ključarovci pri Ljutomeru]]| [[Kokoriči]]| [[Kopriva]]| [[Krapje]]| [[Krištanci]]| [[Križevci pri Ljutomeru]]| [[Kuršinci]]| '''[[Ljutomer]]'''| [[Logarovci]]| [[Lukavci]]| [[Mekotnjak]]| [[Moravci v Slovenskih goricah]]| [[Mota]]| [[Mala Nedelja]]| [[Noršinci pri Ljutomeru]]| [[Nunska Graba]]| [[Plešivica]]| [[Podgradje]]| [[Precetinci]]| [[Presika]]| [[Pristava]]| [[Radomerje]]| [[Radomerščak]]| [[Radoslavci]]| [[Razkrižje]]| [[Rinčetova Graba]]| [[Sitarovci]]| [[Slamnjak]]| [[Spodnji Kamenščak]]| [[Stara Cesta]]| [[Stara Nova vas]]| [[Stročja vas]]| [[Šafarsko]]| [[Šalinci]]| [[Šprinc]]| [[Veržej]]| [[Veščica]]| [[Vidanovci]]| [[Vogričevci]]| [[Vučja vas]]| [[Zasadi]]| [[Zgornji Kamenščak]]| [[Železne Dveri]]}} === Upravna enota Logatec === Upravna enota Logatec ima sedež v Logatcu, obsega pa ozemlje [[občina Logatec|občine Logatec]] v velikosti 173&nbsp;km² ter služi 13.976 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Logatec, teh je skupno 19, so: {{hlist|indent=1| [[Grčarevec]]| [[Hleviše]]| [[Hlevni Vrh]]| [[Hotedršica]]| [[Jakovica]]| [[Kalce]]| [[Lavrovec]] [[Laze]]| '''[[Logatec]]'''| [[Medvedje Brdo]]| [[Novi Svet]]| [[Petkovec]]| [[Praprotno Brdo]]| [[Ravnik pri Hotedršici]]| [[Rovtarske Žibrše]]| [[Rovte]]| [[Vrh Svetih Treh Kraljev]]| [[Zaplana]]| [[Žibrše]]}} === Upravna enota Maribor === Upravna enota Maribor ima sedež v Mariboru, obsega pa ozemlje [[mestna občina Maribor|mestne občine Maribor]], [[občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]], [[občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]], [[občina Rače - Fram|Rače - Fram]], [[občina Starše|Starše]], [[občina Duplek|Duplek]] in [[občina Pesnica|občine Pesnice]]. Zajema ozemlje v velikosti 356&nbsp;km² ter služi 149.037 prebivalcem. Upravna enota Maribor ima krajevne urad v Dupleku, Hočah, Miklavžu na Dravskem polju in v Račah. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Maribor, teh je skupno 87, so: {{hlist|indent=1|| [[Bohova]]| [[Bresternica]]| [[Brezula]] | [[Brunšvik]]| [[Celestrina]]| [[Ciglence]]| [[Čreta, Hoče - Slivnica|Čreta]]| [[Dobrovce]]| [[Dogoše]]| [[Dragučova]]| [[Dravski Dvor]]| [[Dvorjane]]| [[Fram]]| [[Gaj nad Mariborom]]| [[Grušova]]| [[Hočko Pohorje]]| [[Hotinja vas]] | [[Hrastje]]| [[Hrenca]]| [[Jablance]]| [[Jelovec]]| [[Ješenca]]| [[Kamnica]]| [[Kopivnik]]| [[Košaki]]| [[Laznica]]| [[Limbuš]]| [[Loka]]| [[Loka pri Framu]]| [[Ložane]]| [[Malečnik]]| [[Maribor]]| [[Marjeta na Dravskem polju]]| [[Meljski hrib]]| [[Metava]]| [[Miklavž na Dravskem polju]]| [[Morje]]| [[Nebova]]| [[Orehova vas]]| [[Pekel]]| [[Pekre]]| [[Pernica]]| [[Pivola]]| [[Planica]]| [[Počehova]]| [[Podova]]| [[Polana]]| [[Požeg]]| [[Prepolje]]| [[Rače]]| [[Radizel]]| [[Ranče]]| [[Razvanje]]| [[Ribniško selo]]| [[Rogoza]]| [[Rošnja]]| [[Rošpoh–del]]| [[Ruperče]]| [[Skoke]]| [[Slivnica pri Mariboru]]| [[Slivniško Pohorje]]| [[Spodnja Gorica]]| [[Spodnja Korena]]| [[Spodnje Hoče]]| [[Spodnji Duplek]]| [[Srednje]]| [[Starše]]| [[Šober]]| [[Trčova]]| [[Trniče]]| [[Vinarje]]| [[Vodole]]| [[Vosek]]| [[Vrhov dol]]| [[Vukovje]]| [[Vurberk]]| [[Za Kalvarijo]] | [[Zgornja Gorica]]| [[Zgornja Korena]]| [[Zgornje Hoče]]| [[Zgornji Duplek]]| [[Zgornji Slemen–del]]| [[Zimica]]| [[Zlatoličje]]| [[Zrkovci]]| [[Žikarce]]}} === Upravna enota Metlika === Upravna enota Metlika ima sedež v Metliki, obsega pa ozemlje [[občina Metlika|občine Metlika]]. Zajema ozemlje v velikosti 109&nbsp;km² ter služi 8.394 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Metlika, teh je skupno 59, so: {{hlist|indent=1|| [[Bereča vas]]| [[Boginja vas]]| [[Bojanja vas]]| [[Boldraž]]| [[Boršt]]| [[Božakovo]]| [[Božič Vrh]]| [[Brezovica pri Metliki]]| [[Bušinja vas]]| [[Čurile]]| [[Dole]]| [[Dolnja Lokvica]]| [[Dolnje Dobravice]]| [[Dolnji Suhor pri Metliki]]| [[Drage]]| [[Dragomlja vas]]| [[Drašiči]]| [[Geršiči]]| [[Gornja Lokvica]]| [[Gornje Dobravice]]| [[Gornji Suhor pri Metliki]]| [[Grabrovec]]| [[Gradac]]| [[Grm pri Podzemju]]| [[Hrast pri Jugorju]]| [[Jugorje pri Metliki]]| [[Kamenica]]| [[Kapljišče]]| [[Klošter]]| [[Krasinec]]| [[Krašnji Vrh]]| [[Krivoglavice]]| [[Križevska vas]]| [[Krmačina]]| [[Mačkovec pri Suhorju]]| [[Malo Lešče]]| '''[[Metlika]]'''| [[Mlake]]| [[Okljuka]]| [[Otok]]| [[Podzemelj]]| [[Prilozje]]| [[Primostek]]| [[Radoši]]| [[Radovica]]| [[Radoviči]]| [[Rakovec]]| [[Ravnace]]| [[Rosalnice]]| [[Sela pri Jugorju]]| [[Slamna vas]]| [[Svržaki]]| [[Škemljevec]]| [[Škrilje]]| [[Trnovec]]| [[Vidošiči]]| [[Zemelj]]| [[Želebej]]| [[Železniki, Metlika|Železniki]]}} === Upravna enota Mozirje === Upravna enota Mozirje ima sedež v Mozirju, obsega pa ozemlje [[občina Gornji Grad|občin Gornji Grad]], [[občina Ljubno|Ljubno]], [[občina Luče|Luče]], [[občina Mozirje|Mozirje]], [[občina Nazarje|Nazarje]], [[občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] in [[občina Solčava|Solčava]]. Zajema ozemlje v velikosti 508&nbsp;km² ter služi 16.434 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Vipavi. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Mozirje, teh je skupno 61, so: {{hlist|indent=1| [[Bočna]]| [[Brezje, Mozirje|Brezje]]| [[Brdo]]| [[Čreta pri Kokarjah]]| [[Dobletina]]| [[Dobrovlje pri Mozirju]]| [[Dol]]| [[Dol–Suha]]| [[Florjan pri Gornjem Gradu]]| [[Gornji Grad]]| [[Grušovlje]]| [[Homec]]| [[Juvanje]]| [[Kokarje]]| [[Konjski Vrh]]| [[Krnica]]| [[Lačja vas]]| [[Lenart pri Gornjem gradu]]| [[Lepa Njiva]]| [[Ljubija]]| [[Ljubno ob Savinji]]| [[Logarska Dolina]]| [[Loke pri Mozirju]]| [[Luče]]| [[Meliše]]| '''[[Mozirje]]'''| [[Nazarje]]| [[Nizka]]| [[Okonina]]| [[Planina]]| [[Podolševa]]| [[Podveža]]| [[Podvolovljek]]| [[Poljane]]| [[Potok]]| [[Prihova]]| [[Primož pri Ljubnem]]| [[Pusto Polje]] | [[Radegunda]]| [[Radmirje]]| [[Raduha]]| [[Rečica ob Savinji]]| [[Robanov kot]]| [[Rovt pod Menino]]| [[Savina]]| [[Solčava]]| [[Spodnja Rečica]]| [[Spodnje Kraše]]| [[Spodnje Pobrežje]] | [[Strmec]]| [[Šentjanž]]| [[Šmartno ob Dreti]]| [[Šmihel nad Mozirjem]]| [[Šmiklavž, Gornji Grad|Šmiklavž]]| [[Ter]]| [[Tirosek]]| [[Trnovec]]| [[Varpolje]]| [[Volog]]| [[Zavodice]]| [[Zgornje Pobrežje]]| [[Žlabor]]}} === Upravna enota Murska Sobota === Upravna enota Murska Sobota ima sedež v Murski Soboti, obsega pa ozemlje [[mestna občina Murska Sobota|mestne občine Murska Sobota]] in [[občina Beltinci|občin Beltinci]], [[občina Cankova|Cankova]], [[občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]], [[občina Grad|Grad]], [[občina Hodoš|Hodoš]], [[občina Kuzma|Kuzma]], [[občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]], [[občina Puconci|Puconci]], [[občina Rogašovci|Rogašovci]], [[občina Šalovci|Šalovci]] in [[občina Tišina|Tišina]]. Zajema ozemlje v velikosti 692&nbsp;km² ter služi 59.700 prebivalcem. Upravna enota Murska Sobota ima tudi krajevne urade v Beltincih, Cankovi, Gradu, Gornjih Petrovcih, Kuzmi, Prosenjakovcih, Puconcih, Rogašovcih, Šalovcih in Tišini. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Murska Sobota, teh je skupno 135, so: {{hlist|indent=1| [[Adrijanci]]| [[Andrejci]]| [[Bakovci]]| [[Beltinci]]| [[Berkovci]]| [[Beznovci]] | [[Bodonci]]| [[Bogojina]]| [[Bokrači]]| [[Boreča]]| [[Borejci]]| [[Bratonci]]| [[Brezovci]]| [[Budinci]]| [[Bukovnica]]| [[Cankova]]| [[Čepinci]]| [[Černelavci]]| [[Čikečka vas]]| [[Dankovci]]| [[Dokležovje]]| [[Dolenci]]| [[Dolič]]| [[Dolina]]| [[Dolnji Slaveči]]| [[Domajinci]]| [[Domanjševci]] | [[Fikšinci]]| [[Filovci]]| [[Fokovci]]| [[Gančani]]| [[Gederovci]]| [[Gerlinci]]| [[Gorica]]| [[Gornji Črnci]]| [[Gornji Petrovci]]| [[Gornji Slaveči]]| [[Grad]]| [[Gradišče]]| [[Hodoš]]| [[Ivanci]]| [[Ivanjševci]]| [[Ivanovci]]| [[Ižakovci]]| [[Sveti Jurij]]| [[Kančevci]]| [[Korovci]]| [[Košarovci]]| [[Kovačevci]]| [[Krajna]]| [[Kramarovci]]| [[Krašči]]| [[Križevci]]| [[Krnci]]| [[Krog]]| [[Krplivnik]]| [[Kruplivnik]]| [[Kukeč]]| [[Kupšinci]]| [[Kuštanovci]]| [[Kuzma]]| [[Lemerje]]| [[Lipa]]| [[Lipovci]]| [[Lončarovci]]| [[Lucova]]| [[Lukačevci]]| [[Mačkovci]]| [[Markišavci]]| [[Markovci]]| [[Martinje]]| [[Martjanci]]| [[Matjaševci]]| [[Melinci]]| [[Mlajtinci]]| [[Moravske Toplice]]| [[Moščanci]]| [[Motovilci]]| [[Motvarjevci]]| '''[[Murska Sobota]]'''| [[Murski Črnci]]| [[Murski Petrovci]]| [[Nemčavci]]| [[Neradnovci]]| [[Noršinci]]| [[Nuskova]]| [[Ocinje]]| [[Otovci]]| [[Panovci]]| [[Pečarovci]]| [[Pertoča]]| [[Peskovci]]| [[Petanjci]]| [[Polana]]| [[Pordašinci]]| [[Poznanovci]]| [[Predanovci]]| [[Prosečka vas]]| [[Prosenjakovci]]| [[Puconci]]| [[Puževci]]| [[Pušča]]| [[Radovci]]| [[Rakičan]] | [[Rankovci]]| [[Ratkovci]]| [[Rogašovci]]| [[Ropoča]]| [[Satahovci]]| [[Sebeborci]]| [[Selo]]| [[Serdica]]| [[Skakovci]]| [[Sodišinci]]| [[Sotina]]| [[Središče]]| [[Stanjevci]]| [[Strukovci]]| [[Suhi Vrh]]| [[Šalamenci]]| [[Šalovci]]| [[Šulinci]]| [[Tešanovci]]| [[Tišina]]| [[Topolovci]]| [[Trdkova]]| [[Tropovci]]| [[Vadarci]]| [[Vanča vas]]| [[Vaneča]]| [[Večeslavci]]| [[Veščica]]| [[Vidonci]]| [[Vučja Gomila]]| [[Zenkovci]]| [[Ženavlje]]}} === Upravna enota Nova Gorica s sedežem v Novi Gorici obsega naslednja naselja === * [[Ajba]] * [[Ajševca]] * [[Anhovo]] * [[Avče]] * [[Banjšice]] * [[Barbana]] * [[Bate]] * [[Belo]] * [[Biljana]] * [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Bilje]] * [[Bodrež]] * [[Branik]] * [[Brdice pri Kožbani]] * [[Brdice pri Neblem]] * [[Brdo]] * [[Breg pri Golem brdu]] * [[Brestje]] * [[Brezovk]] * [[Budihni]] * [[Bukovica]] * [[Ceglo]] * [[Čepovan]] * [[Deskle]] * [[Doblar]] * [[Dobrovo]] * [[Dolnje Cerovo]] * [[Dombrava]] * [[Dornberk]] * [[Draga]] * [[Drnovk]] * [[Fojana]] * [[Golo brdo]] * [[Gonjače]] * [[Gorenja vas]] * [[Gornje Cerovo]] * [[Gradišče nad Prvačino]] * [[Gradno]] * [[Grgar]] * [[Grgarske Ravne]] * [[Hlevnik]] * [[Hruševlje]] * [[Hudi Log]] * [[Hum]] * [[Imenje]] * [[Kal nad Kanalom]] * [[Kambreško]] * [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]] * [[Kanalski Vrh]] * [[Kojsko]] * [[Korita na Krasu]] * [[Kostanjevica na Krasu]] * [[Kozana]] * [[Kozarno]] * [[Kožbana]] * [[Krasno]] * [[Kromberk]] * [[Lazna]] * [[Levpa]] * [[Lig]] * [[Lipa]] * [[Loke]] * [[Lokovec]] * [[Lokve]] * [[Lokvica]] * [[Medana]] * [[Miren]] * [[Morsko]] * [[Neblo]] * [[Nemci]] * [[Nova Gorica]] * [[Nova vas]] * [[Novelo]] * [[Nozno]] * [[Opatje selo]] * [[Orehovlje]] * [[Osek]] * [[Oševljek]] * [[Ozeljan]] * [[Plave]] * [[Plešivo]] * [[Podsabotin]] * [[Potok pri Dornberku]] * [[Preserje]] * [[Pristava]] * [[Pristavo]] * [[Prvačina]] * [[Podgozd]] * [[Ravnica]] * [[Renče]] * [[Ročinj]] * [[Rožna Dolina]] * [[Saksid]] * [[Sela na Krasu]] * [[Senik]] * [[Seniški breg]] * [[Slapnik]] * [[Slavče]] * [[Snežatno]] * [[Snežeče]] * [[Spodnja Branica]] * [[Stara Gora]] * [[Steske]] * [[Solkan]] * [[Šempas]] * [[Šempeter pri Gorici]] * [[Šlovrenc]] * [[Šmartno]] * [[Šmaver]] * [[Šmihel]] * [[Tabor]] * [[Temnica]] * [[Trnovo]] * [[Ukanje]] * [[Vedrijan]] * [[Vipolže]] * [[Višnjevik]] * [[Vitovlje]] * [[Voglarji]] * [[Vogrsko]] * [[Vojščica]] * [[Volčja Draga]] * [[Vrhovlje pri Kojskem]] * [[Vrhovlje pri Kožbani]] * [[Vrtoče]] * [[Vrtojba]] * [[Zali breg]] * [[Zapotok]] * [[Zalošče]] === Upravna enota Novo mesto s sedežem v Novem mestu obsega naslednja naselja === * [[Apnenik]] * [[Bela Cerkev]] * [[Birčna vas]] * [[Biška vas]] * [[Boričevo]] * [[Boršt pri Dvoru]] * [[Breška vas]] * [[Brezje]] * [[Brezje pri Šentjerneju]] * [[Brezova Reber pri Dvoru]] * [[Brezovica]] * [[Brezovica pri Stopičah]] * [[Budganja vas]] * [[Bušinec]] * [[Cerov Log]] * [[Cerovec]] * [[Čadraže]] * [[Čelevec]] * [[Čemše]] * [[Češča vas]] * [[Čisti breg]] * [[Črešnjice]] * [[Črmošnjice pri Stopičah]] * [[Čučja mlaka]] * [[Dalnji Vrh]] * [[Dešeča vas]] * [[Dobindol]] * [[Dobovo]] * [[Dobrava pri Škocjanu]] * [[Dobravica]] * [[Dobruška vas]] * [[Dol pri Šmarjeti]] * [[Dolenja Brezovica]] * [[Dolenja stara vas]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolenja vas pri Mirni Peči]] * [[Dolenje Dole]] * [[Dolenje Gradišče]] * [[Dolenje Gradišče pri Šentj]] * [[Dolenje Grčevje]] * [[Dolenje Kamenje]] * [[Dolenje Karteljevo]] * [[Dolenje Kronovo]] * [[Dolenje Lakovnice]] * [[Dolenje Mokro polje]] * [[Dolenje polje]] * [[Dolenje Sušice]] * [[Dolenje Vrhpolje]] * [[Dolenji Globodol]] * [[Dolenji Maharovec]] * [[Dolenji Podboršt]] * [[Dolenji Suhadol]] * [[Dolenjske Toplice]] * [[Dolnja Stara vas]] * [[Dolnja Težka voda]] * [[Dolnje Mraševo]] * [[Dolnji Ajdovec]] * [[Dolnji kot]] * [[Doljni križ]] * [[Dolž]] * [[Draga]] * [[Drama]] * [[Drašča vas]] * [[Drča]] * [[Drenje]] * [[Drganja sela]] * [[Družinska vas]] * [[Dvor]] * [[Gabrje]] * [[Gabrje pri Soteski]] * [[Gabrnik]] * [[Globočdol]] * [[Golobinjek]] * [[Golušnik]] * [[Gorenja Brezovica]] * [[Gorenja Gomila]] * [[Gorenja Stara vas]] * [[Gorenja vas pri Šmarjeti]] * [[Gorenje Dole]] * [[Gorenje Gradišče]] * [[Gorenje Gradišče pri Šentj]] * [[Gorenje Grčevje]] * [[Gorenje Kamence]] * [[Gorenje Kamenje]] * [[Gorenje Karteljevo]] * [[Gorenje Kronovo]] * [[Gorenje Lakovnice]] * [[Gorenje Mokro Polje]] * [[Gorenje Mraševo]] * [[Gorenje Polje]] * [[Gorenje Sušice]] * [[Gorenje Vrhpolje]] * [[Gorenji Globodol]] * [[Gorenji Maharovec]] * [[Gorenji Podboršt]] * [[Gorenji Suhadol]] * [[Goriška Gora]] * [[Goriška vas]] * [[Goriška vas pri Škocjanu]] * [[Gornja Težka voda]] * [[Gornji Ajdovec]] * [[Gornji kot]] * [[Gornji Križ]] * [[Gradenc]] * [[Gradenje]] * [[Grč Vrh]] * [[Grič pri Klevevžu]] * [[Grmovlje]] * [[Groblje pri Prekopi]] * [[Gruča]] * [[Gumberk]] * [[Herinja vas]] * [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] * [[Hmeljčič]] * [[Hrastje]] * [[Hrastje pri Mirni Peči]] * [[Hrastulje]] * [[Hrib]] * [[Hrib pri Hinjah]] * [[Hrib pri Orehku]] * [[Hrušica]] * [[Hrvaški Brod]] * [[Hudenje]] * [[Hudo]] * [[Iglenik]] * [[Imenje]] * [[Jablan]] * [[Jama]] * [[Jama pri Dvoru]] * [[Javorovica]] * [[Jelendol]] * [[Jelše]] * [[Jelše pri Otočcu]] * [[Jordankal]] * [[Jugorje]] * [[Jurka vas]] * [[Jurna vas]] * [[Klečet]] * [[Klenovik]] * [[Klopce]] * [[Kočevske poljane]] * [[Konec]] * [[Koroška vas]] * [[Koti]] * [[Kuzarjev Kal]] * [[Križe]] * [[Koglo]] * [[Lašče]] * [[Laze]] * [[Lazina]] * [[Ledeča vas]] * [[Leskovec]] * [[Lešnica]] * [[Loka]] * [[Loke]] * [[Lopata]] * [[Loška vas]] * [[Lutrško selo]] * [[Mačkovec pri Dvoru]] * [[Mačkovec pri Škocjanu]] * [[Mala Cikava]] * [[Mala Strmica]] * [[Male Brusnice]] * [[Male Poljane]] * [[Malenska vas]] * [[Mali Ban]] * [[Mali Cerovec]] * [[Mali Kal]] * [[Mali Lipovec]] * [[Mali Orehek]] * [[Mali Podljuben]] * [[Mali Rigelj]] * [[Mali Slatnik]] * [[Mali Vrh]] * [[Malo Lipje]] * [[Meniška vas]] * [[Mihovec]] * [[Mihovica]] * [[Mihovo]] * [[Mirna Peč]] * [[Mršeča vas]] * [[Nova Gora]] * [[Novo mesto]] * [[Občice]] * [[Obrh]] * [[Orehovica]] * [[Orešje]] * [[Orkljevec]] * [[Osrečje]] * [[Ostrog]] * [[Otočec]] * [[Paha]] * [[Pangrč grm]] * [[Petane]] * [[Plemberk]] * [[Pleš]] * [[Plešivica]] * [[Podgora]] * [[Podgozd]] * [[Podgrad]] * [[Podhosta]] * [[Podlipa]] * [[Podstenice]] * [[Podturn pri Dol. Toplicah]] * [[Polhovica]] * [[Poljane pri Mirni Peči]] * [[Poljane pri Žužemberku]] * [[Potok]] * [[Potov Vrh]] * [[Prapreče]] * [[Prapreče pri Straži]] * [[Prapreče pri Šentjerneju]] * [[Prečna]] * [[Prevole]] * [[Pristava]] * [[Pristava pri Šentjerneju]] * [[Pristavica]] * [[Petelinjek]] * [[Radovlja]] * [[Rajnovšče]] * [[Rakovnik]] * [[Rakovnik pri Birčni vasi]] * [[Ratež]] * [[Ratje]] * [[Razdrto, Šentjernej|Razdrto]] * [[Reber]] * [[Roje]] * [[Ruhna vas]] * [[Rumanja vas]] * [[Sadinja vas pri Dvoru]] * [[Segonje]] * [[Sela]] * [[Sela pri Ajdovcu]] * [[Sela pri Dol. Toplicah]] * [[Sela pri Hinjah]] * [[Sela pri Ratežu]] * [[Sela pri Šentjerneju]] * [[Sela pri Štravberku]] * [[Sela pri Zajčjem vrhu]] * [[Sela pri Zburah]] * [[Selišče]] * [[Selo pri Zagorici]] * [[Sevno]] * [[Smolenja vas]] * [[Soteska]] * [[Srebrniče]] * [[Srednje Grčevje]] * [[Srednji Globodol]] * [[Srednji Lipovec]] * [[Stara Bučka]] * [[Stare Žage]] * [[Stavča vas]] * [[Stopiče]] * [[Stopno]] * [[Stranje pri Škocjanju]] * [[Stranska vas]] * [[Strelac]] * [[Suhor]] * [[Suhor pri Dol. Toplicah]] * [[Straža]] * [[Šentjakob]] * [[Šentjernej]] * [[Šentjošt]] * [[Šentjurij na Dolenjskem]] * [[Škocjan]] * [[Škrjanče pri Novem mestu]] * [[Šmalčja vas]] * [[Šmarje]] * [[Šmarješke Toplice]] * [[Šmarjeta]] * [[Šmihel pri Žužemberku]] * [[Štravberk]] * [[Tolsti vrh]] * [[Tomažja vas]] * [[Travni dol]] * [[Trebča vas]] * [[Trška gora]] * [[Uršna sela]] * [[Vavta vas]] * [[Velike Brusnice]] * [[Velike Poljane]] * [[Veliki Ban]] * [[Veliki Cerovec]] * [[Veliki kal]] * [[Veliki Lipovec]] * [[Veliki Orehek]] * [[Veliki Podljuben]] * [[Veliki Rigelj]] * [[Veliki Slatnik]] * [[Veliko Lipje]] * [[Verdun, Novo mesto|Verdun]] * [[Verdun pri Uršnih selih]] * [[Vinica pri Šmarjeti]] * [[Vinja vas]] * [[Vinji Vrh]] * [[Vinkov Vrh]] * [[Visejec]] * [[Volčkova vas]] * [[Vratno]] * [[Vrbovce]] * [[Vrh pri Hinjah]] * [[Vrh pri Križu]] * [[Vrh pri Ljubnu]] * [[Vrh pri Pahi]] * [[Vrh pri Šentjerneju]] * [[Vrhe]] * [[Vrhovo pri Mirni Peči]] * [[Vrhovo pri Žužemberku]] * [[Vrhpeč]] * [[Zafara]] * [[Zagrad]] * [[Zagrad pri Otočcu]] * [[Zajčji Vrh pri Stopičah]] * [[Zalisec]] * [[Zalog]] * [[Zalog pri Škocjanu]] * [[Zameško]] * [[Zapuže]] * [[Zavinek]] * [[Zbure]] * [[Zloganje]] * [[Žaloviče]] * [[Ždinja vas]] * [[Žerjavin]] * [[Žihovo selo]] * [[Žužemberk]] * [[Žvabovo]] * [[Žvirče]] === Upravna enota Ormož s sedežem v Ormožu obsega naslednja naselja === * [[Bratonečice]] * [[Bresnica]] * [[Cerovec Stanka Vraza]] * [[Cvetkovci]] * [[Dobrava]] * [[Dobrovščak]] * [[Drakšl]] * [[Frankovci]] * [[Godeninci]] * [[Gomila pri Kogu]] * [[Gornji Ključarovci]] * [[Grabe]] * [[Gradišče pri Ormožu]] * [[Hajndl]] * [[Hardek]] * [[Hermanci]] * [[Hranjigovci]] * [[Hujbar]] * [[Hum pri Ormožu]] * [[Ivanjkovci]] * [[Jastrebci]] * [[Kajžar]] * [[Kog]] * [[Koračice]] * [[Krčevina]] * [[Lačaves]] * [[Lahonci]] * [[Lešnica]] * [[Lešniški Vrh]] * [[Libanja]] * [[Litmerk]] * [[Loperšice]] * [[Lunovec]] * [[Mala vas pri Ormožu]] * [[Mali Brebrovnik]] * [[Mezgovci]] * [[Mihalovci]] * [[Mihovci pri Vel. Nedelji]] * [[Miklavž pri Ormožu]] * [[Obrež]] * [[Ormož]] * [[Osluševci]] * [[Pavlovci]] * [[Pavlovski Vrh]] * [[Podgorci]] * [[Preclava]] * [[Pršetinci]] * [[Pušenci]] * [[Rakovci]] * [[Ritmerk]] * [[Rucmanci]] * [[Runeč]] * [[Savci]] * [[Sejanci]] * [[Senčak]] * [[Senešci]] * [[Senik]] * [[Sodinci]] * [[Spodnji Ključarovci]] * [[Središče ob Dravi]] * [[Stanovno]] * [[Strezetina]] * [[Strjanci]] * [[Strmec pri Ormožu]] * [[Šalovci]] * [[Šardinje]] * [[Sveti Tomaž]] * [[Trgovišče]] * [[Trnovci]] * [[Veličane]] * [[Velika Nedelja]] * [[Veliki Brebrovnik]] * [[Vičanci]] * [[Vinski Vrh]] * [[Vitan]] * [[Vodranci]] * [[Vuzmetinci]] * [[Zagorje]] * [[Zasavci]] * [[Žerovinci]] * [[Žvab]] === Upravna enota Pesnica s sedežem v Pesnici obsega naslednja naselja === * [[Ceršak]] * [[Ciringa]] * [[Cirknica]] * [[Dolnja Počehova]] * [[Drankovec]] * [[Flekušek]] * [[Gačnik]] * [[Gradiška]] * [[Grušena]] * [[Jareninski Dol]] * [[Jareninski Vrh]] * [[Jedlovnik]] * [[Jelenče]] * [[Jurjevski Dol]] * [[Jurski Vrh]] * [[Kaniža]] * [[Kozjak nad Pesnico]] * [[Kozjak pri Ceršaku]] * [[Kresnica]] * [[Kušernik]] * [[Mali Dol]] * [[Pesnica, Kungota|Pesnica]] * [[Pesnica pri Mariboru]] * [[Pesniški Dvor]] * [[Plač]] * [[Plintovec]] * [[Plodršnica]] * [[Počenik]] * [[Podigrac]] * [[Polička vas]] * [[Polički Vrh]] * [[Ranca]] * [[Ročica]] * [[Rošpoh–del]] * [[Selnica ob Muri]] * [[Sladki Vrh]] * [[Slatenik]] * [[Slatina]] * [[Slatinski Dol]] * [[Spodnja Velka]] * [[Spodnje Dobrenje]] * [[Spodnje Hlapje]] * [[Spodnje Vrtiče]] * [[Spodnji Jakobski Dol]] * [[Srebotje]] * [[Stara Gora pri Šentilju]] * [[Svečane]] * [[Svečina]] * [[Šentilj v Slov. goricah]] * [[Šomat]] * [[Špičnik]] * [[Štrihovec]] * [[Trate]] * [[Vajgen]] * [[Vranji Vrh]] * [[Vršnik]] * [[Vukovski Dol]] * [[Vukovski Vrh]] * [[Zgornja Kungota]] * [[Zgornja Velka]] * [[Zgornje Dobrenje]] * [[Zgornje Gradišče]] * [[Zgornje Hlapje]] * [[Zgornje Vrtiče]] * [[Zgornji Jakobski Dol]] * [[Zgornji Dražen Vrh]] === Upravna enota Piran s sedežem v Luciji obsega naslednja naselja === * [[Dragonja]] * [[Lucija]] * [[Nova vas nad Dragonjo]] * [[Padna]] * [[Parecag]] * [[Piran]] * [[Portorož]] * [[Sv. Peter]] * [[Seča]] * [[Sečovlje]] * [[Strunjan]] === Upravna enota Postojna s sedežem v Postojni obsega naslednja naselja === * [[Belsko]] * [[Brezje pod Nanosom]] * [[Buje]] * [[Bukovje]] * [[Čepno]] * [[Šmihel]] * [[Dolnja Košana]] * [[Drskovče]] * [[Dilce]] * [[Gorenje]] * [[Goriče]] * [[Gornja Košana]] * [[Gradec]] * [[Grobišče]] * [[Hrašče]] * [[Hrenovice]] * [[Hruševje]] * [[Jurišče]] * [[Kal]] * [[Klenik]] * [[Koče]] * [[Landol]] * [[Liplje]] * [[Lahača]] * [[Mala Brda]] * [[Mala Pristava]] * [[Mali Otok]] * [[Malo Ubeljsko]] * [[Matenja vas]] * [[Nadanje selo]] * [[Narin]] * [[Neverke]] * [[Nova Sušica]] * [[Orehek]] * [[Palčje]] * [[Parje]] * [[Petelinje]] * [[Pivka]] * [[Planina]] * [[Postojna]] * [[Predjama]] * [[Prestranek]] * [[Rakitnik]] * [[Rakulik]] * [[Razdrto, Postojna|Razdrto]] * [[Ribnica]] * [[Sajevče]] * [[Selce]] * [[Slavina]] * [[Slavinje]] * [[Slovenska vas]] * [[Stara Sušica]] * [[Stara vas]] * [[Strane]] * [[Strmca]] * [[Studenec]] * [[Studeno]] * [[Suhorje]] * [[Šmihel pod Nanosom]] * [[Šilentabor]] * [[Trnje]] * [[Velika Brda]] * [[Velika Pristava]] * [[Veliki Otok]] * [[Veliko Ubeljsko]] * [[Volče]] * [[Zagon]] * [[Zagorje]] * [[Žeje]] === Upravna enota Ptuj s sedežem na Ptuju obsega naslednja naselja === * [[Apače]] * [[Barislovci]] * [[Belavšek]] * [[Belski Vrh]] * [[Berinjak]] * [[Biš]] * [[Bišečki Vrh]] * [[Bodkovci]] * [[Bolečka vas]] * [[Borovci]] * [[Bratislavci]] * [[Breg]] * [[Brezovci]] * [[Brezovec]] * [[Bukovci]] * [[Cirkovce]] * [[Cirkulane]] * [[Cunkovci]] * [[Čermožiše]] * [[Črmlja]] * [[Desenci]] * [[Destrnik]] * [[Dežno pri Podlehniku]] * [[Dobrina]] * [[Doklece]] * [[Dolane]] * [[Dolena]] * [[Dolič]] * [[Dornava]] * [[Dragonja vas]] * [[Dragovič]] * [[Dravci]] * [[Dravinjski Vrh]] * [[Draženci]] * [[Drbetinci]] * [[Drenovec]] * [[Drstelja]] * [[Formin]] * [[Gabrnik]] * [[Gajevci]] * [[Gerečja vas]] * [[Gibina]] * [[Gomila]] * [[Gomilci]] * [[Gorca]] * [[Gorenjski Vrh]] * [[Goričak]] * [[Gorišnica]] * [[Gradišča]] * [[Gradiščak]] * [[Gradišče]] * [[Grajena]] * [[Grajenščak]] * [[Grdina]] * [[Grlinci]] * [[Gruškovec]] * [[Hajdoše]] * [[Hlaponci]] * [[Hrastovec]] * [[Hvaletinci]] * [[Jablovec]] * [[Janežovci]] * [[Janežovski Vrh]] * [[Janški Vrh]] * [[Jelovice]] * [[Jiršovci]] * [[Jurovci]] * [[Juršinci]] * [[Kicar]] * [[Kidričevo]] * [[Kočice]] * [[Korenjak]] * [[Koritno]] * [[Kozminci]] * [[Krčevina pri Vurbergu]] * [[Kukava]] * [[Kungota pri Ptuju]] * [[Lancova vas]] * [[Lasigovci]] * [[Lešje]] * [[Levanjci]] * [[Ljubstava]] * [[Ločič]] * [[Ločki Vrh]] * [[Lovrenc na Dravskem polju]] * [[Ložina]] * [[Lancova vas pri Ptuju]] * [[Majski Vrh]] * [[Majšperk]] * [[Mala Varnica]] * [[Mala vas]] * [[Mali Okič]] * [[Markovci]] * [[Medribnik]] * [[Medvedce]] * [[Meje]] * [[Mestni Vrh]] * [[Mezgovci ob Pesnici]] * [[Mihovce]] * [[Mostje]] * [[Moškanjci]] * [[Muretinci]] * [[Nadole]] * [[Naraplje]] * [[Njiverce]] * [[Nova vas pri Markovcih]] * [[Pacinje]] * [[Paradiž]] * [[Pestike]] * [[Placar]] * [[Placerovci]] * [[Planjsko]] * [[Pleterje]] * [[Pobrežje]] * [[Podlehnik]] * [[Podlože]] * [[Podvinci]] * [[Pohorje]] * [[Polenci]] * [[Polenšak]] * [[Pongrce]] * [[Popovci]] * [[Prerad]] * [[Preša]] * [[Pristava]] * [[Prvenci]] * [[Ptuj]] * [[Ptujska Gora]] * [[Repišče]] * [[Rjavci]] * [[Rodni Vrh]] * [[Rotman]] * [[Sakušak]] * [[Sedlašek]] * [[Sela]] * [[Senčak pri Juršincih]] * [[Sestrže]] * [[Sitež]] * [[Skorba]] * [[Skorišnjak]] * [[Skrblje]] * [[Slape]] * [[Slatina]] * [[Slavšina]] * [[Slomi]] * [[Slovenja vas]] * [[Sobetinci]] * [[Soviče]] * [[Sovjak]] * [[Spodnja Hajdina]] * [[Spodnje Jablane]] * [[Spodnji Leskovec]] * [[Spodnji Velovlek]] * [[Spuhlja]] * [[Stanečka vas]] * [[Stanošina]] * [[Starošince]] * [[Stogovci]] * [[Stojnci]] * [[Stoperce]] * [[Strajna]] * [[Stražgonjca]] * [[Strejaci]] * [[Strelci]] * [[Strmec pri Destrniku]] * [[Strmec pri Leskovcu]] * [[Strmec pri Polenšaku]] * [[Svetinci]] * [[Šikole]] * [[Šturmovci]] * [[Tibolci]] * [[Trdobojci]] * [[Trnovec]] * [[Trnovska vas]] * [[Trnovski Vrh]] * [[Tržec]] * [[Turški Vrh]] * [[Vareja]] * [[Velika Varnica]] * [[Veliki Okič]] * [[Veliki Vrh]] * [[Videm pri Ptuju]] * [[Vintarovci]] * [[Vitomarci]] * [[Zabovci]] * [[Zagojiči]] * [[Zagorci]] * [[Zakl]] * [[Zamušani]] * [[Zasadi]] * [[Zavrč]] * [[Zgornja Hajdina]] * [[Zgornja Pristava]] * [[Zgornje Jablane]] * [[Zgornji Leskovec]] * [[Zgornji Velovlek]] * [[Žamenci]] * [[Žetale]] * [[Župečja vas]] * [[Dol pri Stopercah]] * [[Kupčinji Vrh]] * [[Novinci]] * [[Spodnja Sveča]] * [[Spodnje Gruškovje]] * [[Strnišče]] * [[Spodnji Gaj pri Pragerskem]] * [[Zgornja Sveča]] * [[Zgornje Gruškovje]] === Upravna enota Radlje ob Dravi s sedežem v Radljah ob Dravi obsega naslednja naselja === * [[Sv. Jernej nad Muto]] * [[Brezni Vrh]] * [[Brezno]] * [[Sv. Trije kralji]] * [[Dobrava]] * [[Dravče]] * [[Gortina]] * [[Hudi Kot]] * [[Janževski Vrh]] * [[Javnik]] * [[Josipdol]] * [[Kozji Vrh]] * [[Lehen na Pohorju]] * [[Mlake]] * [[Muta]] * [[Ožbalt]] * [[Pernice]] * [[Sv. Anton na Pohorju]] * [[Podvelka]] * [[Radelca]] * [[Radlje ob Dravi]] * [[Rdeči breg – del]] * [[Remšnik]] * [[Ribnica na Pohorju]] * [[Spodnja Kapla]] * [[Spodnja Vižinga]] * [[Št. Janž pri Radljah]] * [[Sv. Primož na Pohorju]] * [[Sv. Vid]] * [[Spodnja Orlica]] * [[Sv. Primož nad Muto]] * [[Šentjanž nad Dravčami]] * [[Vas]] * [[Vuhred]] * [[Vurmat – del]] * [[Vuzenica]] * [[Zgornja Kapla]] * [[Zgornja Vižinga]] * [[Zgornji Janževski Vrh]] * [[Zgornji Kozji Vrh]] * [[Zgornji Lehen na Pohorju]] * [[Zgornja Orlica]] === Upravna enota Radovljica s sedežem v Radovljici obsega naslednja naselja === * [[Begunje na Gorenjskem]] * [[Bitnje]] * [[Bled]] * [[Bodešče]] * [[Bohinjska Bela]] * [[Bohinjska Bistrica]] * [[Bohinjska Češnjica]] * [[Brda]] * [[Brezje]] * [[Brezovica]] * [[Brod]] * [[Češnjica pri Kropi]] * [[Črnivec]] * [[Dobravica]] * [[Dobro polje]] * [[Dvorska vas]] * [[Globoko]] * [[Goreljek]] * [[Gorica]] * [[Gorjuše]] * [[Grabče]] * [[Hlebce]] * [[Hraše]] * [[Jereka]] * [[Kamna Gorica]] * [[Kamnje]] * [[Koprivnik v Bohinju]] * [[Koritno]] * [[Krnica]] * [[Kropa]] * [[Kupljenik]] * [[Lancovo]] * [[Lepence]] * [[Lesce]] * [[Lipnica]] * [[Ljubno]] * [[Laški Rovt]] * [[Log v Bohinju]] * [[Mevkuž]] * [[Mišače]] * [[Mlaka]] * [[Mošnje]] * [[Nemški Rovt]] * [[Nomenj]] * [[Noše]] * [[Nova vas pri Lescah]] * [[Obrne]] * [[Otoče]] * [[Ovsiše]] * [[Peračica]] * [[Perniki]] * [[Podhom]] * [[Podjelje]] * [[Podnart]] * [[Poljče]] * [[Polje]] * [[Poljšica pri Gorjah]] * [[Poljšica pri Podnartu]] * [[Posavec]] * [[Praproše]] * [[Prezrenje]] * [[Radovljica]] * [[Radovna]] * [[Ravne v Bohinju]] * [[Ravnica]] * [[Ribčev Laz]] * [[Ribno]] * [[Rovte]] * [[Savica]] * [[Selo pri Bledu]] * [[Slamniki]] * [[Slatna]] * [[Spodnja Dobrava]] * [[Spodnja Lipnica]] * [[Spodnje Gorje]] * [[Spodnje Laze]] * [[Spodnji Otok]] * [[Srednja Dobrava]] * [[Srednja vas]] * [[Srednja vas v Bohinju]] * [[Stara Fužina]] * [[Studenčice]] * [[Studor v Bohinju]] * [[Ukanc]] * [[Višelnica]] * [[Vošče]] * [[Vrbnje]] * [[Zadnja vas]] * [[Zaloše]] * [[Zapuže]] * [[Zasip]] * [[Zgornja Dobrava]] * [[Zgornja Lipnica]] * [[Zgornje Gorje]] * [[Zgornji Otok]] * [[Zgoša]] * [[Zgornje Laze]] * [[Žlan]] === Upravna enota Ravne na Koroškem s sedežem v Ravnah na Koroškem obsega naslednja naselja === * [[Belšak]] * [[Bistra]] * [[Brdinje]] * [[Breg]] * [[Breznica]] * [[Črna na Koroškem]] * [[Dobja vas]] * [[Dobrije]] * [[Dolga Brda]] * [[Javorje]] * [[Jazbina]] * [[Jamnica]] * [[Koprivna]] * [[Koroški Selovec]] * [[Kot pri Prevaljah]] * [[Kotlje]] * [[Leše]] * [[Lokovica]] * [[Lom, Mežica|Lom]] * [[Ludranski Vrh]] * [[Mežica]] * [[Navrški Vrh]] * [[Onkraj Meže]] * [[Plat]] * [[Podgora]] * [[Podkraj]] * [[Podkraj pri Mežici]] * [[Podpeca]] * [[Poljana]] * [[Preški Vrh]] * [[Prevalje]] * [[Ravne na Koroškem]] * [[Sele–del]] * [[Stražišče]] * [[Strojna]] * [[Suhi Vrh]] * [[Šentanel]] * [[Tolsti Vrh p. R. na K. – del]] * [[Topla]] * [[Uršlja Gora]] * [[Zagrad]] * [[Zelen Breg]] * [[Žerjav]] === Upravna enota Ribnica s sedežem v Ribnici obsega naslednja naselja === * [[Andol]] * [[Betonovo]] * [[Blate]] * [[Breg pri Ribnici na Dol]] * [[Breže]] * [[Brinovščica]] * [[Brlog–del]] * [[Bukovec pri Poljanah]] * [[Bukovica]] * [[Črnec]] * [[Črni potok pri Vel. Laščah]] * [[Črni Potok pri Dragi]] * [[Draga]] * [[Dane]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolenje Podpoljane]] * [[Dolenji Lazi]] * [[Dule]] * [[Finkovo]] * [[Gašpinovo]] * [[Globel]] * [[Gorenje Podpoljane]] * [[Gorenji Lazi]] * [[Goriča vas]] * [[Graben]] * [[Grčarice]] * [[Grčarske Ravne]] * [[Grebenje]] * [[Grič]] * [[Glažuta]] * [[Hojče]] * [[Hrib – Loški Potok]] * [[Hrovača]] * [[Hudi Konec]] * [[Janeži]] * [[Jelendol]] * [[Jelenov Žleb]] * [[Jelovec]] * [[Junčje]] * [[Jurjevica]] * [[Kot pri Rakitnici]] * [[Kot pri Ribnici]] * [[Kotel]] * [[Kračali]] * [[Krnče]] * [[Kržeti]] * [[Levstiki]] * [[Lipovec]] * [[Lipovšica]] * [[Lazec]] * [[Makoše]] * [[Mali Log]] * [[Marolče]] * [[Maršiči]] * [[Male Vinice]] * [[Nemška vas]] * [[Nova Štifta]] * [[Novi pot]] * [[Novi kot]] * [[Ortnek]] * [[Otavica]] * [[Perovo]] * [[Petrinci]] * [[Podklanec]] * [[Praproče]] * [[Preska]] * [[Prigorica]] * [[Pugled pri Karlovici]] * [[Pusti hrib]] * [[Podplanina]] * [[Podpreska]] * [[Pungert]] * [[Rakitnica]] * [[Ravni Dol]] * [[Retje]] * [[Ribnica]] * [[Rigelj pri Ortneku]] * [[Sajevec]] * [[Sinovica]] * [[Slatnik]] * [[Sodražica]] * [[Srednja vas – Loški potok]] * [[Sušje]] * [[Sv. Gregor]] * [[Srednja vas pri Dragi]] * [[Stari Kot]] * [[Šegova vas]] * [[Škrajnek]] * [[Travnik]] * [[Trava]] * [[Travna Gora]] * [[Velike Poljane]] * [[Vinice]] * [[Vintarji]] * [[Vrh pri Poljanah]] * [[Zadniki]] * [[Zadolje]] * [[Zamostec]] * [[Zapotok]] * [[Zapuže pri Ribnici]] * [[Zlati rep]] * [[Žimarice]] * [[Žlebič]] * [[Žukovo]] === Upravna enota Ruše s sedežem v Rušah obsega naslednja naselja === * [[Bezena]] * [[Bistrica ob Dravi]] * [[Činžat]] * [[Črešnjevec ob Dravi]] * [[Fala]] * [[Gradišče na Kozjaku]] * [[Janževa Gora]] * [[Kumen]] * [[Lobnica]] * [[Log]] * [[Lovrenc na Pohorju]] * [[Puščava]] * [[Rdeči breg – del]] * [[Recenjak]] * [[Ruše]] * [[Ruta]] * [[Selnica ob Dravi]] * [[Smolnik]] * [[Spodnja Selnica]] * [[Spodnji Boč]] * [[Spodnji Slemen]] * [[Sv. Duh na Ostrem Vrhu]] * [[Veliki Boč]] * [[Vurmat–del]] * [[Zgornja Selnica]] * [[Zgornji Boč]] * [[Zgornji Slemen–del]] === Upravna enota Sevnica s sedežem v Sevnici obsega naslednja naselja === * [[Apnenik pri Boštanju]] * [[Arto]] * [[Birna vas]] * [[Blanca]] * [[Boštanj]] * [[Breg]] * [[Brezovo]] * [[Bučka]] * [[Budna vas]] * [[Cerovec]] * [[Čanje]] * [[Čelovnik]] * [[Češnjice]] * [[Dedna gora]] * [[Dolenje Radulje]] * [[Dolenji Boštanj]] * [[Dolnje Brezovo]] * [[Dolnje Impolje]] * [[Doljne Orle]] * [[Drožanje]] * [[Drušče]] * [[Dule]] * [[Gabrijele]] * [[Gabrje]] * [[Gorenje Radulje]] * [[Gornja Stara vas]] * [[Gornje Brezovo]] * [[Gornje Impolje]] * [[Gornje Orle]] * [[Goveji Dol]] * [[Hudo Brezje]] * [[Hinje, Sevnica|Hinje]] * [[Jablanica]] * [[Jarčji vrh]] * [[Jelovec]] * [[Jeperjek]] * [[Jerman vrh]] * [[Kal pri Krmelju]] * [[Kamenica]] * [[Kaplja vas]] * [[Kladje nad Blanco]] * [[Kladje pri Krmelju]] * [[Koludrje]] * [[Kompolje]] * [[Konjsko]] * [[Krajna Brda]] * [[Križ]] * [[Krmelj]] * [[Krsinji Vrh]] * [[Kamenško]] * [[Laze pri Boštanju]] * [[Ledina]] * [[Leskovec v Podborštu]] * [[Log]] * [[Loka pri Zidanem mostu]] * [[Lončarjev Dol]] * [[Lukovec]] * [[Mala Hubajnica]] * [[Malkovec]] * [[Metni Vrh]] * [[Močvirje]] * [[Mrtovec]] * [[Mrzla planina]] * [[Novi grad]] * [[Okroglice]] * [[Orehovo]] * [[Orešje nad Sevnico]] * [[Osredek pri Hubajnici]] * [[Osredek pri Krmelju]] * [[Otavnik]] * [[Pavla vas]] * [[Pečje]] * [[Pijavice]] * [[Podboršt]] * [[Podgorica]] * [[Podgorje ob Sevnični]] * [[Podvrh]] * [[Poklek nad Blanco]] * [[Polje pri Tržišču]] * [[Ponikve pri Studencu]] * [[Preska]] * [[Prešna Loka]] * [[Primož]] * [[Račica]] * [[Radež]] * [[Radna]] * [[Razbor]] * [[Rogačice]] * [[Rovišče pri Studencu]] * [[Selce nad Blanco]] * [[Sevnica]] * [[Skrovnik]] * [[Slančji Vrh]] * [[Spodnje Mladetiče]] * [[Spodnje Vodale]] * [[Srednik]] * [[Stržišče]] * [[Studenec]] * [[Svinjsko]] * [[Slap]] * [[Šentjanž]] * [[Šentjur na Polju]] * [[Škovec]] * [[Šmarčna]] * [[Štajngrob]] * [[Štrit]] * [[Telče]] * [[Telčice]] * [[Trnovec]] * [[Trščina]] * [[Tržišče]] * [[Velika Hubajnica]] * [[Veliki Cirnik]] * [[Vranje]] * [[Vrh pri Boštanju]] * [[Vrhek]] * [[Zaboršt]] * [[Zabukovje nad Sevnico]] * [[Zavratec]] * [[Zgornje Mladetiče]] * [[Zgornje Vodale]] * [[Znojile pri Studencu]] * [[Žigrski Vrh]] * [[Žirovnica]] * [[Žurkov Dol]] === Upravna enota Sežana === Upravna enota Sežana ima sedež v Sežani, obsega pa ozemlje občin [[občina Sežana|Sežana]], [[občina Hrpelje-Kozina|Hrpelje-Kozina]], [[občina Divača|Divača]] in [[občina Komen|Komen]]. Zajema ozemlje v velikosti 660&nbsp;km² ter služi 27.077 prebivalcem. Upravna enota Sežana ima tudi krajevne urade v Hrpeljah, Divači in Komnu. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Sežana, teh je skupno 169, so: * [[Avber]] * [[Bogo]] * [[Brestovica pri Povirju]] * [[Brje pri Koprivi]] * [[Dane pri Sežani]] * [[Dobravlje]] * [[Dol pri Vogljah]] * [[Dolenje]] * [[Dutovlje]] * [[Filipčje Brdo]] * [[Godnje]] * [[Gorenje pri Divači]] * [[Gradišče pri Štjaku]] * [[Gradnje]] * [[Grahovo Brdo]] * [[Griže]] * [[Hribi]] * [[Jakovce]] * [[Kazlje]] * [[Kopriva]] * [[Kosovelje]] * [[Krajna vas]] * [[Kregolišče]] * [[Kreplje]] * [[Križ]] * [[Krtinovica]] * [[Lipica]] * [[Lokev]] * [[Mahniči]] * [[Majcni]] * [[Merče]] * [[Nova vas]] * [[Orlek]] * [[Plešivica]] * [[Pliskovica]] * [[Podbreže]] * [[Poljane pri Štjaku]] * [[Ponikve]] * [[Povir]] * [[Prelože pri Lokvi]] * [[Pristava]] * [[Ravnje]] * [[Razguri]] * [[Raša]] * [[Sela]] * [[Selo]] * [[Senadolice]] * [[Sežana]] * [[Skopo]] * [[Stomaž]] * [[Šepulje]] * [[Šmarje pri Sežani]] * [[Štjak]] * [[Štorje]] * [[Tabor]] * [[Tomaj]] * [[Tublje pri Komnu]] * [[Utovlje]] * [[Veliki Dol]] * [[Veliko Polje]] * [[Voglje]] * [[Vrabče]] * [[Vrhovlje]] * [[Žirje]] * [[Brestovica pri Komnu]] * [[Brje pri Komnu]] * [[Coljava]] * [[Čehovini]] * [[Čipnje]] * [[Divči]] * [[Dolanci]] * [[Gabrovica pri Komnu]] * [[Gorjansko]] * [[Hruševica]] * [[Ivanji Grad]] * [[Klanec pri Komnu]] * [[Kobdilj]] * [[Kobjeglava]] * [[Koboli]] * [[Kodreti]] * [[Komen]] * [[Lisjaki]] * [[Lukovec]] * [[Mali Dol]] * [[Nadrožica]] * [[Preserje pri Komnu]] * [[Rubije]] * [[Sveto]] * [[Šibelji]] * [[Škofi]] * [[Škrbina]] * [[Štanjel]] * [[Tomačevica]] * [[Trebižani]] * [[Tupelče]] * [[Vale]] * [[Večkoti]] * [[Volčji Grad]] * [[Zagrajec]] * [[Barka, Divača|Barka]] * [[Betanja]] * [[Brežec pri Divači]] * [[Dane pri Divači]] * [[Divača]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolnje Ležeče]] * [[Dolnje Vreme]] * [[Famlje]] * [[Gabrče]] * [[Goriče pri Famljah]] * [[Gornje Ležeče]] * [[Gornje Vreme]] * [[Gradišče pri Divači]] * [[Kačiče-Pared]] * [[Kozjane]] * [[Laže]] * [[Matavun]] * [[Misliče]] * [[Naklo]] * [[Ostrovica]] * [[Otošče]] * [[Podgrad pri Vremah]] * [[Potoče]] * [[Senadole]] * [[Senožeče]] * [[Škocjan]] * [[Škoflje]] * [[Vareje]] * [[Vatovlje]] * [[Vremski Britof]] * [[Zavrhek]] * [[Artviže]] * [[Bač pri Materiji]] * [[Beka]] * [[Brezovica]] * [[Brezovo Brdo]] * [[Golac]] * [[Gradišica]] * [[Gradišče pri Materiji]] * [[Hotična]] * [[Hrpelje]] * [[Javorje]] * [[Klanec pri Kozini]] * [[Kovčice]] * [[Kozina]] * [[Krvavi Potok]] * [[Markovščina]] * [[Materija]] * [[Mihele]] * [[Mrše]] * [[Nasirec]] * [[Obrov]] * [[Ocizla]] * [[Odolina]] * [[Orehek pri Materiji]] * [[Petrinje]] * [[Poljane pri Podgradu]] * [[Povžane]] * [[Prešnica]] * [[Ritomeče]] * [[Rodik]] * [[Rožice]] * [[Skadanščina]] * [[Slivje]] * [[Slope]] * [[Tatre]] * [[Tublje pri Hrpeljah]] * [[Velike Loče]] * [[Vrhpolje]] === Upravna enota Slovenj Gradec s sedežem v Slovenj Gradcu obsega naslednja naselja === * [[Brda]] * [[Dovže]] * [[Gmajna]] * [[Golavabuka]] * [[Gornji Dolič]] * [[Gradišče]] * [[Graška Gora]] * [[Kozjak]] * [[Legen]] * [[Mala Mislinja]] * [[Mislinja]] * [[Mislinjska Dobrava]] * [[Paka–del]] * [[Pameče]] * [[Podgorje]] * [[Raduše]] * [[Razborca]] * [[Sele–del]] * [[Slovenj Gradec]] * [[Spodnji Razbor]] * [[Srednji Dolič]] * [[Stari trg]] * [[Šentilj pod Turjakom]] * [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] * [[Šmiklavž]] * [[Tolsti vrh pri Mislinji]] * [[Tomaška vas]] * [[Troblje]] * [[Turiška vas]] * [[Vodriž]] * [[Vrhe]] * [[Završe]] * [[Zgornji Razbor]] === Upravna enota Slovenska Bistrica s sedežem v Slovenski Bistrici obsega naslednja naselja === * [[Bojtina]] * [[Božje]] * [[Brezje pri Oplotnici]] * [[Brezje pri Poljčanah]] * [[Brezje pri Slovenski Bistrici]] * [[Bukovec]] * [[Cezlak]] * [[Cigonca]] * [[Čadram]] * [[Čadramska vas]] * [[Črešnjevec]] * [[Devina]] * [[Dežno pri Makolah]] * [[Dobriška vas]] * [[Dobrova pri Prihovi]] * [[Dolgi vrh]] * [[Drumlažno]] * [[Farovec]] * [[Fošt]] * [[Frajhajm]] * [[Gabernik]] * [[Gaj]] * [[Gladomes]] * [[Globoko ob Dravinji]] * [[Gorica pri Oplotnici]] * [[Hošnica]] * [[Hrastovec pod Bočem]] * [[Jelovec pri Makolah]] * [[Ješovec]] * [[Jurišna vas]] * [[Kalše]] * [[Kebelj]] * [[Klopce]] * [[Kočno ob Ložnici]] * [[Kočno pri Polskavi]] * [[Koritno]] * [[Korplje]] * [[Kostanjevec]] * [[Kot na Pohorju]] * [[Kovača vas]] * [[Kovaški Vrh]] * [[Krasna]] * [[Križeča vas]] * [[Križni Vrh]] * [[Lačna Gora]] * [[Laporje]] * [[Leskovec]] * [[Levič]] * [[Ljubično]] * [[Lokanja vas]] * [[Lovnik]] * [[Ložnica]] * [[Lukanja]] * [[Lušečka vas]] * [[Makole]] * [[Malahorna]] * [[Malo Tinje]] * [[Markečica]] * [[Modraže]] * [[Modrič]] * [[Mostečno]] * [[Nadgrad]] * [[Novake]] * [[Nova Gora nad Slovensko Bistrico]] * [[Ogljenšak]] * [[Okoška Gora]] * [[Oplotnica]] * [[Ošelj]] * [[Pečke]] * [[Planina pod Šumikom]] * [[Pobrež]] * [[Podboč]] * [[Podgrad na Pohorju]] * [[Pokoše]] * [[Poljčane]] * [[Pragersko]] * [[Preloge]] * [[Prepuž]] * [[Pretrež]] * [[Prihova]] * [[Raskovec]] * [[Razgor pri Žebljeku]] * [[Rep]] * [[Ritoznoj]] * [[Radkovec]] * [[Savinsko]] * [[Sele pri Polskavi]] * [[Sevec]] * [[Slovenska Bistrica]] * [[Smrečno]] * [[Spodnja Brežnica]] * [[Spodnja Ložnica]] * [[Spodnja Nova vas]] * [[Spodnja Polskava]] * [[Spodnje Poljčane]] * [[Spodnje Prebukovje]] * [[Stanovsko]] * [[Stari Grad]] * [[Stari Log]] * [[Stopno]] * [[Stranske Makole]] * [[Straža pri Oplotnici]] * [[Strug]] * [[Studenice]] * [[Šentovec]] * [[Šmartno na Pohorju]] * [[Štatenberg]] * [[Tinjska Gora]] * [[Trnovec pri Slovenski Bistrici]] * [[Turiška vas na Pohorju]] * [[Ugovec]] * [[Urh]] * [[Varoš]] * [[Veliko Tinje]] * [[Videž]] * [[Vinarje]] * [[Visole]] * [[Vrhloga]] * [[Vrhole pri Laporju]] * [[Vrhole pri Slov. Konjicah]] * [[Zgornja Bistrica]] * [[Zgornja Brežnica]] * [[Zgornja Ložnica]] * [[Zgornja Nova vas]] * [[Zgornja Polskava]] * [[Zgornje Grušovje]] * [[Zgornje Poljčane]] * [[Zgornje Prebukovje]] * [[Zlogona Gora]] * [[Zlogona vas]] * [[Žabljek]] === Upravna enota Slovenske Konjice s sedežem v Slovenskih Konjicah obsega naslednja naselja === * [[Čretvež]] * [[Bezina]] * [[Bezovje nad Zrečami]] * [[Blato]] * [[Boharina]] * [[Brdo]] * [[Breg pri Konjicah]] * [[Brezen]] * [[Brezje pri Ločah]] * [[Bukovlje]] * [[Črešnova]] * [[Dobrava pri Konjicah]] * [[Dobrnež]] * [[Draža vas]] * [[Dobrovlje]] * [[Gabrovlje]] * [[Gabrovnik]] * [[Gorenje pri Zrečah]] * [[Gračič]] * [[Gornja vas]] * [[Hudinja]] * [[Kamna Gora]] * [[Klokočovnik]] * [[Koble]] * [[Kolačno]] * [[Konjiška vas]] * [[Koroška vas na Pohorju]] * [[Kraberk]] * [[Križevec]] * [[Ličenca]] * [[Lipoglav]] * [[Ljubnica]] * [[Loče]] * [[Loška gora pri Zrečah]] * [[Lipa]] * [[Mali breg]] * [[Mlače]] * [[Mala Gora]] * [[Nova vas pri Konjicah]] * [[Novo Tepanje]] * [[Ostrožno pri Ločah]] * [[Osredek pri Zrečah]] * [[Padeški Vrh]] * [[Paka]] * [[Penoje]] * [[Perovec]] * [[Petelinjek pri Ločah]] * [[Planina na Pohorju]] * [[Podob]] * [[Podpeč ob Dravinji]] * [[Polene]] * [[Preloge pri Konjicah]] * [[Prežigal]] * [[Polajna]] * [[Radana vas]] * [[Resnik]] * [[Rogla]] * [[Selski Vrh]] * [[Skomarje]] * [[Slovenske Konjice]] * [[Sojek]] * [[Spodnja Pristava]] * [[Spodnje Grušovje]] * [[Spodnje Laže]] * [[Spodnje Preloge]] * [[Spodnji Dolič]] * [[Stare Slemene]] * [[Stenica]] * [[Stranice]] * [[Spodnje Stranice]] * [[Strtenik]] * [[Suhadol]] * [[Sveti Jernej]] * [[Spodnji Jernej]] * [[Škalce]] * [[Škedenj]] * [[Špitalič pri Slov. Konjicah]] * [[Štajerska vas]] * [[Tepanje]] * [[Tepanjski Vrh]] * [[Tolsti Vrh]] * [[Vešenik]] * [[Vitanje]] * [[Vitanjsko Skomarje]] * [[Zabork]] * [[Zbelovo]] * [[Zbelovska Gora]] * [[Zeče]] * [[Zgornja Pristava]] * [[Zgornje Laže]] * [[Zreče]] * [[Zlakova]] * [[Žiče]] === Upravna enota Šentjur pri Celju s sedežem v Šentjurju pri Celju obsega naslednja naselja === * [[Bezovje pri Šentjurju]] * [[Bobovo pri Ponikvi]] * [[Boletina]] * [[Botričnica]] * [[Brdo]] * [[Brezje ob Slomu]] * [[Brezje pri Dobjem]] * [[Bukovje pri Slivnici]] * [[Cerovec]] * [[Črnolica]] * [[Dobje pri Lesičnem]] * [[Dobje pri Planini]] * [[Dobovec pri Ponikvi]] * [[Dobrina]] * [[Dolga Gora]] * [[Doropolje]] * [[Dramlje]] * [[Drobinsko]] * [[Dole]] * [[Golobinjek pri Planini]] * [[Gorica pri Dobjem]] * [[Gorica pri Slivnici]] * [[Goričica]] * [[Grobelno – del]] * [[Grušce]] * [[Hotunje]] * [[Hrastje]] * [[Hruševec]] * [[Hrušovje]] * [[Jakob pri Šentjurju]] * [[Jarmovec]] * [[Javorje]] * [[Jazbin Vrh]] * [[Jazbine]] * [[Jelce]] * [[Jezerce pri Dobjem]] * [[Kalobje]] * [[Kameno]] * [[Kostrivnica]] * [[Košnica]] * [[Krajnčica]] * [[Krivica]] * [[Laze pri Dramljah]] * [[Lažiše]] * [[Loka pri Žusmu]] * [[Lokarje]] * [[Loke pri Planini]] * [[Lopaca]] * [[Lutrje]] * [[Marija Dobje]] * [[Okrog]] * [[Osredek]] * [[Ostrožno pri Ponikvi – del]] * [[Paridol]] * [[Planina pri Sevnici]] * [[Planinca]] * [[Planinska vas]] * [[Planinski Vrh]] * [[Pletovarje]] * [[Podgaj]] * [[Podgrad]] * [[Podlešje]] * [[Podlog pod Bohorjem]] * [[Podpeč nad Marofom]] * [[Podpeč pri Šentvidu]] * [[Podvine]] * [[Ponikva]] * [[Ponkvica]] * [[Prapretno]] * [[Presečno]] * [[Primož pri Šentjurju]] * [[Proseniško]] * [[Rakitovec]] * [[Ravno]] * [[Razbor]] * [[Repno]] * [[Repuš]] * [[Rifnik]] * [[Sele, Šentjur|Sele]] * [[Slatina pri Dobjem]] * [[Slatina pri Ponikvi]] * [[Slivnica pri Celju]] * [[Sotensko pod Kalobjem]] * [[Spodnje Slemene]] * [[Srževica]] * [[Stopče]] * [[Straška Gorca]] * [[Straža na Gori]] * [[Suho]] * [[Svetelka]] * [[Šedina]] * [[Šentjur]] * [[Šentvid pri Planini]] * [[Šibenik]] * [[Škarnice]] * [[Tajhte]] * [[Tratna ob Voglajni]] * [[Tratna pri Grobelnem]] * [[Trno]] * [[Trnovec pri Dramljah]] * [[Trška Gorca]] * [[Turno]] * [[Uniše]] * [[Večje Brdo]] * [[Vejice]] * [[Vezovje]] * [[Visoče]] * [[Vodice pri Kalobju]] * [[Vodice pri Slivnici]] * [[Vodruž]] * [[Voduce]] * [[Vodule]] * [[Voglajna]] * [[Vrbno]] * [[Zagaj pri Ponikvi]] * [[Zalog pod Uršulo]] * [[Završe pri Dobjem]] * [[Zgornje Selce]] * [[Zgornje Slemene]] * [[Zlateče pri Šentjurju]] * [[Žegar]] === Upravna enota Škofja Loka s sedežem v Škofji Loki obsega naslednja naselja === * [[Sv. Andrej]] * [[Bačne]] * [[Binkelj]] * [[Bodovlje]] * [[Brebovnica]] * [[Brekovice]] * [[Breznica pod Lubnikom]] * [[Breznica pri Žireh]] * [[Brode]] * [[Bukov Vrh]] * [[Bukovica]] * [[Bukovščica]] * [[Bukov Vrh nad Visokim]] * [[Crngrob]] * [[Čabrače]] * [[Četena Ravan]] * [[Davča]] * [[Debeni]] * [[Delnice]] * [[Dobje]] * [[Dobravšce]] * [[Dolenčice]] * [[Dolenja Dobrava]] * [[Dolenja Ravan]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolenja Žetina]] * [[Dolenje Brdo]] * [[Dolge Njive]] * [[Dorfarje]] * [[Draga]] * [[Dražgoše]] * [[Florjan nad Zmincem]] * [[Forme]] * [[Fužine]] * [[Gabrk]] * [[Gabrovo]] * [[Gabrška gora]] * [[Godešič]] * [[Goli vrh]] * [[Golica]] * [[Gorenja Dobrava]] * [[Gorenja Ravan]] * [[Gorenja vas]] * [[Gorenja vas – Rateče]] * [[Gorenja Žetina]] * [[Gorenje Brdo]] * [[Goropeke]] * [[Gosteče]] * [[Grenc]] * [[Hlavče Njive]] * [[Hobovše pri Stari Oselici]] * [[Hosta]] * [[Hotavlje]] * [[Hotovlja]] * [[Sv. Petra hrib]] * [[Izgorje]] * [[Jarčja dolina]] * [[Jarčje Brdo]] * [[Javorje]] * [[Javorjev Dol]] * [[Jazbine]] * [[Jelovica]] * [[Kališe]] * [[Kladje]] * [[Knape]] * [[Kopačnica]] * [[Koprivnik]] * [[Kovski Vrh]] * [[Kremenik]] * [[Krivo Brdo]] * [[Križna Gora]] * [[Krnice pri Novakih]] * [[Lajše]] * [[Laniše]] * [[Laze]] * [[Ledinica]] * [[Lenart nad Lušo]] * [[Leskovica]] * [[Lipica]] * [[Log nad Škofjo Loko]] * [[Lom nad Volčo]] * [[Lovsko brdo]] * [[Lučine]] * [[Lajše]] * [[Malenski Vrh]] * [[Martinj Vrh]] * [[Mlaka nad Lušo]] * [[Moškrin]] * [[Mrzli Vrh]] * [[Murave]] * [[Na Logu]] * [[Nova Oselica]] * [[Ojstri Vrh]] * [[Opale]] * [[Osojnica]] * [[Osojnik]] * [[Sv. Ožbolt]] * [[Papirnica]] * [[Pevno]] * [[Podgora]] * [[Podjelovo Brdo]] * [[Podklanec]] * [[Podlonk]] * [[Podobeno]] * [[Podporezen]] * [[Podpulfarca]] * [[Podvrh]] * [[Poljane nad Škofjo Loko]] * [[Potok]] * [[Pozirno]] * [[Praprotno]] * [[Predmost]] * [[Prelesje]] * [[Prtovč]] * [[Pungert]] * [[Puštal]] * [[Račeva]] * [[Ravne]] * [[Ravne pri Žireh]] * [[Rateče]] * [[Robidnica]] * [[Rovte v Selški dolini]] * [[Rudno]] * [[Selca]] * [[Selo]] * [[Smoldno]] * [[Smoleva]] * [[Sopotnica]] * [[Sovodenj]] * [[Sovra]] * [[Spodnja Luša]] * [[Spodnja Sorica]] * [[Spodnje Danje]] * [[Srednja vas – Poljane]] * [[Srednje Brdo]] * [[Staniše]] * [[Stara Loka]] * [[Stara Oselica]] * [[Stirpnik]] * [[Strmica]] * [[Studor]] * [[Suha]] * [[Suša]] * [[Sv. Barbara]] * [[Sv. Duh]] * [[Studeno]] * [[Sv. Lenart]] * [[Ševlje]] * [[Škofja Loka]] * [[Todraž]] * [[Sv. Tomaž]] * [[Topolje]] * [[Torka]] * [[Trata]] * [[Trebija]] * [[Trnje]] * [[Valterski Vrh]] * [[Vešter]] * [[Vincarje]] * [[Vinharje]] * [[Virlog]] * [[Virmaše]] * [[Visoko pri Poljanah]] * [[Volaka]] * [[Volča]] * [[Zabrdo]] * [[Zabrekve]] * [[Zabrežnik]] * [[Zadobje]] * [[Zakobiljek]] * [[Zala]] * [[Zali Log]] * [[Zapreval]] * [[Zgornja Luša]] * [[Zgornja Sorica]] * [[Zgornje Danje]] * [[Zminec]] * [[Žabja vas]] * [[Železniki]] * [[Žiri]] * [[Žirovski Vrh]] * [[Žirovski Vrh Sv. Urbana]] * [[Žirovski Vrh Sv. Antona]] === Upravna enota Šmarje pri Jelšah s sedežem v Šmarjah pri Jelšah obsega naslednja naselja === * [[Babna Brda]] * [[Babna Gora, Šmarje pri Jelšah|Babna Gora]] * [[Babna Reka]] * [[Beli potok pri Lembergu]] * [[Belo]] * [[Bezgovica]] * [[Bistrica]] * [[Bistrica ob Sotli]] * [[Bobovo pri Šmarju]] * [[Bodrež]] * [[Bodrišna vas]] * [[Brecljevo]] * [[Brestovec]] * [[Brezje pri Lekmarju]] * [[Brezje pri Podplatu]] * [[Brezovec pri Polju]] * [[Brezovec pri Rogatcu]] * [[Buče]] * [[Bukovje v Babni Gori]] * [[Cerovec pod Bočem]] * [[Cerovec pri Šmarju]] * [[Ceste]] * [[Cmereška Gorca]] * [[Čača vas]] * [[Črešnjevec ob Bistrici]] * [[Dekmanca]] * [[Dobležiče]] * [[Dobovec pri Rogatcu]] * [[Dol pri Pristavi]] * [[Dol pri Šmarju]] * [[Donačka Gora]] * [[Dragomilo]] * [[Drensko Rebro]] * [[Drevenik]] * [[Dvor]] * [[Gabrce]] * [[Gabrovec pri Kostrivnici]] * [[Gaj]] * [[Globoko pri Šmarju]] * [[Golobinjek ob Sotli]] * [[Gorjane]] * [[Gornja vas]] * [[Gostinca]] * [[Gradišče]] * [[Gradiški Dol]] * [[Grliče]] * [[Grobelce]] * [[Grobelno–del]] * [[Gubno]] * [[Hajnsko]] * [[Hrastje ob Bistrici]] * [[Imeno]] * [[Imenska Gorca]] * [[Irje]] * [[Jazbina]] * [[Jerčin]] * [[Jerovska vas]] * [[Ješovec pri Kozjem]] * [[Ješovec pri Šmarju]] * [[Kačji Dol]] * [[Kamence]] * [[Kamenik]] * [[Kamna Gorca]] * [[Klake]] * [[Konuško]] * [[Koretno]] * [[Korpule]] * [[Kozje]] * [[Kristan Vrh]] * [[Križan Vrh]] * [[Krtince]] * [[Kunšperk]] * [[Lastnič]] * [[Laše]] * [[Lekmarje]] * [[Lemberg pri Šmarju]] * [[Lesično]] * [[Lipovec]] * [[Log]] * [[Mala Pristava]] * [[Male Rodne]] * [[Mestinje]] * [[Močle]] * [[Nezbiše]] * [[Nimno]] * [[Nova vas pri Šmarju]] * [[Orehovec]] * [[Ortnice]] * [[Osredek pri Podsredi]] * [[Olimlje]] * [[Pecelj]] * [[Pečica]] * [[Pijovci]] * [[Pilštanj]] * [[Plat]] * [[Platinovec]] * [[Ples]] * [[Podčetrtek]] * [[Podplat]] * [[Podsreda]] * [[Podturn]] * [[Poklek pri Podsredi]] * [[Polje ob Sotli]] * [[Polje pri Bistrici]] * [[Polžanska Gorca]] * [[Polžanska vas]] * [[Predel]] * [[Predenca]] * [[Prelasko]] * [[Preloge pri Šmarju]] * [[Pristava pri Lesičnem]] * [[Pristava pri Mestinju]] * [[Pristavica]] * [[Prnek]] * [[Pustike]] * [[Rajnkovec]] * [[Rakovec]] * [[Ratanska vas]] * [[Rjavica]] * [[Rogaška Slatina]] * [[Rogatec]] * [[Roginska Gorca]] * [[Rudnica]] * [[Sedlarjevo]] * [[Sela]] * [[Senovica]] * [[Sladka Gora]] * [[Sodna vas]] * [[Sotensko pri Šmarju]] * [[Spodnja Kostrivnica]] * [[Spodnja Ponkvica]] * [[Spodnje Mestinje]] * [[Spodnje Negonje]] * [[Spodnje Sečovo]] * [[Spodnje Selce]] * [[Spodnje Tinsko]] * [[Spodnji Gabrnik]] * [[Srebrnik]] * [[Sv. Florijan]] * [[Stranje]] * [[Strmec pri Sv. Florijanu]] * [[Strtenica]] * [[Sv. Ema]] * [[Sv. Jurij]] * [[Šentvid pri Grobelnem]] * [[Šerovo]] * [[Škofija]] * [[Šmarje pri Jelšah]] * [[Tekačevo]] * [[Tlake]] * [[Topole]] * [[Topolovec]] * [[Topolovo]] * [[Trebče]] * [[Trlično]] * [[Tržišče]] * [[Tuncovec]] * [[Velike Rodne]] * [[Verače]] * [[Vetrnik]] * [[Vidovica]] * [[Vinec]] * [[Sveti Štefan]] * [[Vinski vrh pri Šmarju]] * [[Virštanj]] * [[Vodenovo]] * [[Vojsko, Kozje|Vojsko]] * [[Vonarje]] * [[Vrenska Gorca]] * [[Vrh, Šmarje pri Jelšah|Vrh]] * [[Vršna vas]] * [[Zadrže]] * [[Zagaj]] * [[Zagaj pod Bočem]] * [[Zagorje, Kozje|Zagorje]] * [[Zastranje]] * [[Završe pri Grobelnem]] * [[Zdole]] * [[Zeče pri Bučah]] * [[Zgornja Kostrivnica]] * [[Zgornje Negonje]] * [[Zgornje Sečovo]] * [[Zgornje Tinsko]] * [[Zgornji Gabrnik]] * [[Zibika]] * [[Zibiška vas]] * [[Žahenberc]] === Upravna enota Tolmin s sedežem v Tolminu obsega naslednja naselja === * [[Avsa]] * [[Bača pri Modreju]] * [[Bača pri Podbrdu]] * [[Bavšica]] * [[Borjana]] * [[Bovec]] * [[Breginj]] * [[Bukovski Vrh]] * [[Čadrg]] * [[Čezsoča]] * [[Čiginj]] * [[Daber]] * [[Dolenja Trebuša]] * [[Dolgi Laz]] * [[Dolje]] * [[Drežnica]] * [[Drežniške Ravne]] * [[Drobočnik]] * [[Gabrje]] * [[Gorenja Trebuša]] * [[Gorenji Log]] * [[Gorski Vrh]] * [[Grahovo ob Bači]] * [[Grant]] * [[Grudnica]] * [[Homec]] * [[Hudajužna]] * [[Idrija pri Bači]] * [[Idrsko]] * [[Jevšček]] * [[Jezerca]] * [[Kal]] * [[Kal–Koritnica]] * [[Kamno]] * [[Kanalski Lom]] * [[Klavže]] * [[Kneške Ravne]] * [[Kneža]] * [[Kobarid]] * [[Koritnica]] * [[Koseč]] * [[Kozaršče]] * [[Kozmerice]] * [[Kred]] * [[Krn]] * [[Kuk]] * [[Ladra]] * [[Lepena]] * [[Libušnje]] * [[Lisec]] * [[Livek]] * [[Livške ravne]] * [[Ljubinj]] * [[Log Čezsoški]] * [[Log pod Mangartom]] * [[Logaršče]] * [[Logje]] * [[Loje]] * [[Magozd]] * [[Mlinsko]] * [[Modrej]] * [[Modrejce]] * [[Most na Soči]] * [[Obloke]] * [[Pečine]] * [[Petrovo Brdo]] * [[Plužna]] * [[Podbela]] * [[Podbrdo]] * [[Podmelec]] * [[Polje]] * [[Poljubinj]] * [[Ponikve]] * [[Porezen]] * [[Postaja]] * [[Potoki]] * [[Prapetno]] * [[Prapetno Brdo]] * [[Perati]] * [[Robič]] * [[Robidišče]] * [[Roče]] * [[Rut]] * [[Sedlo]] * [[Sela nad Podmelcem]] * [[Sela pri Volčah]] * [[Selce]] * [[Selišče]] * [[Slap ob Idrijci]] * [[Smast]] * [[Soča]] * [[Srpenica]] * [[Stanovišče]] * [[Staro Selo]] * [[Stopnik]] * [[Strmec na Predelu]] * [[Stržišče]] * [[Sužid]] * [[Svino]] * [[Šentviška Gora]] * [[Temljine]] * [[Tolmin]] * [[Tolminske Ravne]] * [[Tolminski Lom]] * [[Trenta]] * [[Trnovo ob Soči]] * [[Trtnik]] * [[Volarje]] * [[Volčanski Ruti]] * [[Volče]] * [[Vrsno]] * [[Zadlaz–Čadrg]] * [[Zadlaz–Žabče]] * [[Zakraj]] * [[Zatolmin]] * [[Znojile]] * [[Žabče]] * [[Žaga]] === Upravna enota Trbovlje s sedežem v Trbovljah obsega naslednja naselja === * [[Čebine]] * [[Čeče–del]] * [[Dobovec]] * [[Gabrsko]] * [[Ključevica]] * [[Knezdol]] * [[Ojstro]] * [[Ostenk]] * [[Planinska vas]] * [[Prapreče–del]] * [[Prapretno pri Hrastniku–del]] * [[Sveta Planina]] * [[Škofja Riža]] * [[Trbovlje]] * [[Vrhe–del]] * [[Završje]] * [[Župa]] === Upravna enota Trebnje s sedežem v Trebnjah obsega naslednja naselja === * [[Arčelca]] * [[Artmanja vas]] * [[Babna Gora, Trebnje|Babna gora]] * [[Beli Grič]] * [[Belšinja vas]] * [[Benečija]] * [[Bič]] * [[Bistrica]] * [[Bitnja vas]] * [[Blato]] * [[Bogneča vas]] * [[Breza]] * [[Brezje pri Trebelnem]] * [[Brezovica pri Mirni]] * [[Brezovica pri Trebelnem]] * [[Brinje]] * [[Bruna vas]] * [[Cerovec pri Trebelnem]] * [[Cesta]] * [[Cikava]] * [[Cirnik]] * [[Čatež]] * [[Češnjevek]] * [[Češnjice pri Trebelnem]] * [[Čilpah]] * [[Čužnja vas]] * [[Debenec]] * [[Dečja vas]] * [[Dobrava]] * [[Dobravica pri Vel. Gabru]] * [[Dobrnič]] * [[Dol pri Trebnjem]] * [[Dolenja Dobrava]] * [[Dolenja Nemška vas]] * [[Dolenja vas pri Čatežu]] * [[Dolenje Jesenice]] * [[Dolenje Kamenje pri Dobrniču]] * [[Dolenje Laknice]] * [[Dolenje Medvedje selo]] * [[Dolenje Ponikve]] * [[Dolenje Selce]] * [[Dolenje Zabukovje]] * [[Dolenji Podboršt pri Treb]] * [[Dolenji Podšumberk]] * [[Dolenji vrh]] * [[Dolga njiva pri Šentlovren]] * [[Dolnje Prapreče]] * [[Draga pri Šentrupertu]] * [[Drečji vrh]] * [[Glinek]] * [[Goljek]] * [[Gombišče]] * [[Gomila]] * [[Gorenja Dobrava]] * [[Gorenja Nemška vas]] * [[Gorenja vas]] * [[Gorenja vas pri Čatežu]] * [[Gorenja vas pri Mirni]] * [[Gorenja vas pri Mokronogu]] * [[Gorenje Jesenice]] * [[Gorenje Kamenje pri Dobrniču]] * [[Gorenje Laknice]] * [[Gorenje Medvedje selo]] * [[Gorenje Ponikve]] * [[Gorenje Selce]] * [[Gorenje Zabukovje]] * [[Gorenji Mokronog]] * [[Gorenji Podboršt pri V. Loki]] * [[Gorenji Podšumberk]] * [[Gorenji vrh pri Dobrniču]] * [[Gornje Prapreče]] * [[Gradišče pri Trebnjem]] * [[Grič pri Trebnjem]] * [[Grm]] * [[Grmada]] * [[Hom]] * [[Hrastno]] * [[Hrastovica]] * [[Hudeje]] * [[Iglenik pri Veliki Loki]] * [[Jelševec]] * [[Jezero]] * [[Jagodnik]] * [[Kamni potok]] * [[Kamnje]] * [[Knežja vas]] * [[Korenitka]] * [[Korita]] * [[Kriška Reber]] * [[Križ]] * [[Križni Vrh]] * [[Krtina]] * [[Krušni vrh]] * [[Kukenberk]] * [[Kostanjevica]] * [[Lipnik]] * [[Lisec]] * [[Log]] * [[Log pri Žužemberku]] * [[Lokve pri Dobrniču]] * [[Lukovek]] * [[Luža]] * [[Mačji Dol]] * [[Mačkovec]] * [[Mala Loka]] * [[Mala Ševnica]] * [[Male Dole pri Stehanji vasi]] * [[Mali Gaber]] * [[Mali Videm]] * [[Maline]] * [[Martinja vas]] * [[Martinja vas pri Mokronogu]] * [[Meglenik]] * [[Migolica]] * [[Migolska gora]] * [[Mirna]] * [[Mirna vas]] * [[Mokronog]] * [[Most]] * [[Mrzla Luža]] * [[Muhabran]] * [[Medvedjek]] * [[Mali Cirnik pri Šentjanžu]] * [[Občine]] * [[Odrga]] * [[Okrog]] * [[Orlaka]] * [[Ornuška vas]] * [[Ostrožnik]] * [[Pekel]] * [[Pluska]] * [[Podlisec]] * [[Podturn]] * [[Potok]] * [[Praprotnica]] * [[Prelesje]] * [[Preska pri Dobrniču]] * [[Primštal]] * [[Pristavica pri Vel. Gabru]] * [[Pugled pri Mokronogu]] * [[Puščava]] * [[Račje Selo]] * [[Radna vas]] * [[Rakovnik pri Šentrupertu]] * [[Ravne]] * [[Ravnik]] * [[Razbore–del]] * [[Rdeči kal]] * [[Repče]] * [[Replje]] * [[Reva]] * [[Ribjek]] * [[Rihpovec]] * [[Rodine pri Trebnjem]] * [[Roje pri Čatežu]] * [[Roje pri Trebelnem]] * [[Roženpelj]] * [[Rožni vrh]] * [[Ravne nad Šentrupertom]] * [[Roženberk]] * [[Sajenice]] * [[Sejenice]] * [[Sela pri Šumberku]] * [[Selo pri Mirni]] * [[Selska gora]] * [[Slepšek]] * [[Slovenska vas]] * [[Srednje Laknice]] * [[Stan]] * [[Stara gora]] * [[Stehanja vas]] * [[Stranje pri Dobrniču]] * [[Stranje pri Velikem Gabru]] * [[Straža]] * [[Studenec]] * [[Svetinja]] * [[Šahovec]] * [[Šentlovrenc]] * [[Šentrupert]] * [[Ševnica]] * [[Škovec]] * [[Škrjanče]] * [[Škrljevo]] * [[Šmaver]] * [[Štatenberk]] * [[Štefan pri Trebnjem]] * [[Trbinc]] * [[Trebanjski vrh]] * [[Trebelno]] * [[Trebnje]] * [[Trnje]] * [[Trstenik]] * [[Vavpča vas pri Dobrniču]] * [[Velika Loka]] * [[Velika Strmica]] * [[Velika Ševnica]] * [[Velike Dole]] * [[Veliki Gaber]] * [[Veliki Videm]] * [[Volčja Jama]] * [[Volčje Njive]] * [[Vrbovec]] * [[Vrh, Šentrupert|Vrh]] * [[Sv. Vrh]] * [[Vrh pri Trebelnem]] * [[Vrhovo pri Šentlovrencu]] * [[Vrhtrebnje]] * [[Vrtače]] * [[Vesela Gora]] * [[Zabrdje]] * [[Zabukovje]] * [[Zagorica]] * [[Zagorica pri Čatežu]] * [[Zagorica pri Dobrniču]] * [[Zagorica pri Velikem Gabru]] * [[Zaloka]] * [[Zavrh]] * [[Zidani most]] * [[Žabjek]] * [[Železno]] * [[Žubina]] === Upravna enota Tržič s sedežem v Tržiču obsega naslednja naselja === * [[Bistrica pri Tržiču]] * [[Brdo]] * [[Breg ob Bistrici]] * [[Brezje pri Tržiču]] * [[Čadovlje pri Tržiču]] * [[Dolina]] * [[Gozd]] * [[Grahovše]] * [[Hudi Graben]] * [[Hudo]] * [[Hušica]] * [[Jelendol]] * [[Kovor]] * [[Križe]] * [[Leše]] * [[Loka]] * [[Lom pod Storžičem]] * [[Novake]] * [[Paloviče]] * [[Podljubelj]] * [[Popovo]] * [[Potarje]] * [[Pristava]] * [[Ročevnica]] * [[Retnje]] * [[Sebenje]] * [[Senično]] * [[Slap]] * [[Spodnje Vetrno]] * [[Tržič]] * [[Vadiče]] * [[Visoče]] * [[Zgornje Vetrno]] * [[Zvirče]] * [[Žiganja vas]] === Upravna enota Velenje s sedežem v Velenju obsega naslednja naselja === * [[Arnače]] * [[Bele Vode]] * [[Bevče]] * [[Črnova]] * [[Družmirje]] * [[Florjan]] * [[Gaberke]] * [[Gavce]] * [[Gorenje]] * [[Hrastovec]] * [[Janškovo selo]] * [[Kavče]] * [[Lipje]] * [[Lopatnik]] * [[Laze]] * [[Lokovica]] * [[Ložnica]] * [[Lopatnik pri Velenju]] * [[Mali vrh]] * [[Paka pri Velenju]] * [[Paška vas]] * [[Paški Kozjak]] * [[Plešivec]] * [[Podgora]] * [[Podgorje]] * [[Podkraj pri Velenju]] * [[Pirešica]] * [[Prelska]] * [[Ravne]] * [[Rečica ob Paki]] * [[Silova]] * [[Skorno]] * [[Skorno pri Šoštanju]] * [[Slatina]] * [[Šentvid pri Zavodnju]] * [[Škale]] * [[Škalske Cirkovce]] * [[Šmartinske Cirkovce]] * [[Šmartno ob Paki]] * [[Šoštanj]] * [[Šenbric]] * [[Topolšica]] * [[Velenje]] * [[Veliki Vrh]] * [[Vinska Gora]] * [[Zavodnje]] === Upravna enota Vrhnika s sedežem na Vrhniki obsega naslednja naselja === * [[Bevke]] * [[Bistra]] * [[Blatna Brezovica]] * [[Borovnica]] * [[Breg pri Borovnici]] * [[Brezovica pri Borovnici]] * [[Dol pri Borovnici]] * [[Dragomer]] * [[Dražica]] * [[Drenov Grič]] * [[Jamnik]] * [[Jerinov Grič]] * [[Lašče]] * [[Laze pri Borovnici]] * [[Lesno brdo – del]] * [[Log pri Brezovici]] * [[Lukovica pri Brezovici]] * [[Mala Ligojna]] * [[Mirke]] * [[Marinčev Grič]] * [[Mizni Dol]] * [[Niževec]] * [[Ohonica]] * [[Padež]] * [[Pako]] * [[Podlipa]] * [[Pokojišče]] * [[Pristava]] * [[Prezid]] * [[Sinja Gorica]] * [[Smrečje]] * [[Stara Vrhnika]] * [[Strmica]] * [[Velika Ligojna]] * [[Verd]] * [[Vrhnika]] * [[Trčkov Grič]] * [[Zabočevo]] * [[Zaplana]] * [[Zavrh pri Borovnici]] === Upravna enota Zagorje ob Savi s sedežem v Zagorju ob Savi obsega naslednja naselja === * [[Blodnik]] * [[Borje]] * [[Borje pri Mlinšah]] * [[Borovak pri Podkumu]] * [[Brezje]] * [[Breznik]] * [[Briše]] * [[Čemšenik]] * [[Čolnišče]] * [[Dobrljevo]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolgo brdo pri Mlinšah]] * [[Družina]] * [[Golče]] * [[Gorenja vas]] * [[Hrastnik pri Trojanah]] * [[Izlake]] * [[Jablana]] * [[Jarše]] * [[Jelenk]] * [[Jelševica]] * [[Jesenovo]] * [[Kandrše–del]] * [[Kisovec]] * [[Kolk]] * [[Kolovrat]] * [[Konjšica–del]] * [[Kostrevnica]] * [[Kotredež]] * [[Kal]] * [[Log pri Mlinšah]] * [[Loke pri Zagorju]] * [[Mali Kum]] * [[Medija, Zagorje ob Savi|Medija]] * [[Mlinše]] * [[Mošenik]] * [[Orehovica]] * [[Osredek]] * [[Padež]] * [[Podkraj pri Zagorju]] * [[Podkum]] * [[Podlipovica]] * [[Polšina]] * [[Potoška vas]] * [[Požarje]] * [[Prapreče–del]] * [[Zgornji Prhovec]] * [[Ravenska vas]] * [[Ravne pri Mlinšah]] * [[Razbor pri Čemšeniku]] * [[Razpotje]] * [[Rodež]] * [[Rove]] * [[Rovišče]] * [[Rtiče]] * [[Ržiše]] * [[Selo pri Zagorju]] * [[Senožeti]] * [[Sopota, Zagorje ob Savi|Sopota]] * [[Šemnik]] * [[Šentgotard]] * [[Šentlambert]] * [[Šklendrovec]] * [[Špital]] * [[Tirna]] * [[Vine]] * [[Vrh pri Mlinšah]] * [[Vrhe–del]] * [[Vidrga]] * [[Vrh, Zagorje ob Savi|Vrh]] * [[Zabava]] * [[Zabreznik]] * [[Zagorje ob Savi]] * [[Zavine]] * [[Znojile]] * [[Žvarulje]] === Upravna enota Žalec s sedežem v Žalcu obsega naslednja naselja === * [[Andraž nad Polzelo]] * [[Arja vas]] * [[Braslovče]] * [[Breg pri Polzeli]] * [[Brnica]] * [[Brode]] * [[Čeplje]] * [[Čreta, Vransko|Čreta]] * [[Črni Vrh]] * [[Dobrič]] * [[Dobriša vas]] * [[Dobrovlje]] * [[Dolenja vas]] * [[Drešinja vas]] * [[Galicija]] * [[Glinje]] * [[Gomilsko]] * [[Sv. Lovrenc]] * [[Gotovlje]] * [[Grajska vas]] * [[Griže]] * [[Hramše]] * [[Jeronim]] * [[Kale]] * [[Kamenče]] * [[Kapla]] * [[Kaplja vas]] * [[Kasaze]] * [[Latkova vas]] * [[Letuš]] * [[Levec]] * [[Liboje]] * [[Limovce]] * [[Ločica ob Savinji]] * [[Ločica pri Vranskem]] * [[Loke]] * [[Ložnica pri Žalcu]] * [[Mala Pirešica]] * [[Male Braslovče]] * [[Marija Reka]] * [[Matke]] * [[Migojnice]] * [[Miklavž pri Taboru]] * [[Novo Celje]] * [[Ojstriška vas]] * [[Orla vas]] * [[Orova vas]] * [[Parižlje]] * [[Pernovo]] * [[Petrovče]] * [[Podgorje pri Letušu]] * [[Podkraj]] * [[Podlog v Savinjski dolini]] * [[Podvin pri Polzeli]] * [[Podvrh]] * [[Poljče]] * [[Polzela]] * [[Pondor]] * [[Pongrac]] * [[Ponikva pri Žalcu]] * [[Prapreče]] * [[Prebold]] * [[Prekopa]] * [[Preserje]] * [[Podvin]] * [[Rakovlje]] * [[Ruše]] * [[Selo pri Vranskem]] * [[Spodnje Gorče]] * [[Spodnje Grušovlje]] * [[Spodnje Roje]] * [[Stopnik]] * [[Studence]] * [[Šempeter v Savinj. dolini]] * [[Šentrupert]] * [[Šešče pri Preboldu]] * [[Šmatevž]] * [[Tabor]] * [[Tešova]] * [[Topovlje]] * [[Trnava]] * [[Velika Pirešica]] * [[Vologa]] * [[Vransko]] * [[Vrbje]] * [[Zabukovica]] * [[Zahomce]] * [[Zajasovnik–del]] * [[Zakl]] * [[Zalog pri Šempetru]] * [[Zaloška Gorica]] * [[Založe]] * [[Zaplanina]] * [[Zavrh pri Galiciji]] * [[Zgornje Gorče]] * [[Zgornje Grušovlje]] * [[Zgornje Roje]] * [[Žalec]] * [[Železno]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Upravna delitev Slovenije]] knw7fa8gqp5yjsbn2hegjzj42u3qdb4 0 571109 6760190 6743006 2026-10-04T06:52:50Z Yerpo 8417 /* S */ slo 6760190 wikitext text/x-wiki [[File:Slovenia-CIA WFB Map.png|thumb|220px|Zemljevid Slovenije]] To je seznam občin v [[Slovenija|Sloveniji]], ki imajo stalne vezi z lokalnimi skupnostmi v drugih državah, znane kot »pobratena mesta«. {{horizontal TOC|nonum=yes}} == A == '''[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]'''<ref>{{navedi splet |title=Ajdovska občina podpisala listino o prijateljstvu s kitajsko občino Jurong|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2017090708591008/ajdovska_obcina_podpisala_listino_o_prijateljstvu_s_kitajsko_obcino_jurong_/|website=lokalne-ajdovscina.si|publisher=Lokalne Ajdovščina|language=sl|date=2017-09-07|access-date=2019-09-27}}</ref> *{{flagicon|CHN}} [[Džurong, Džjangsu|Džurong]], Kitajska == B == '''[[Občina Bled|Bled]]'''<ref>{{navedi splet |title=Prijateljska mesta|url=https://www.e-bled.si/predstavitev/prijateljska-mesta/|website=e-bled.si|publisher=Občina Bled|language=sl|access-date=2019-09-27}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|ITA}} [[Briksen]], Italija *{{flagicon|ITA}} [[Doberdob]], Italija *{{flagicon|ENG}} [[Henley-on-Thames]], Anglija, Združeno kraljestvo *{{flagicon|AUT}} [[Vrba na Koroškem]], Avstrija *{{flagicon|SRB}} [[Vračar|Vračar (Beograd)]], Srbija {{div col end}} '''[[Občina Bohinj|Bohinj]]'''<ref>{{navedi splet|title=Pobratene občine|url=https://obcina.bohinj.si/objava/101089|website=obcina.bohinj.si|publisher=Občina Bohinj|language=sl|access-date=2019-09-26|archive-date=2019-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190926182622/https://obcina.bohinj.si/objava/101089|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|AUT}} [[Ramsau am Dachstein]], Avstrija *{{flagicon|AUT}} [[Rožek]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Stari Grad, Hrvaška|Stari Grad]], Hrvaška {{div col end}} '''[[Občina Bovec|Bovec]]'''<ref>{{navedi splet|title=Pobratene občine|url=https://obcina.bovec.si/pobratene-obcine/|website=obcina.bovec.si|publisher=Občina Bovec|language=sl|access-date=2019-09-26|archive-date=2019-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190926182623/https://obcina.bovec.si/pobratene-obcine/|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|BIH}} [[Prijedor]], Bosna in Hercegovina *{{flagicon|ITA}} [[Sedegliano]], Italija *{{flagicon|ITA}} [[Čenta, Videm|Čenta]], Italija {{div col end}} '''[[Občina Brda|Brda]]'''<ref>{{navedi splet|title=Pobratene občine|url=https://www.obcina-brda.si/obcina_brda/o_obcini/pobratene_obcine/|website=obcina-brda.si|publisher=Občina Brda|language=sl|access-date=2019-09-26|archive-date=2019-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190926182630/https://www.obcina-brda.si/obcina_brda/o_obcini/pobratene_obcine/|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|CRO}} [[Barban]], Hrvaška *{{flagicon|ITA}} [[Krmin]], Italija *{{flagicon|AUT}} [[Bistrica pri Pliberku]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Matulji]], Hrvaška *{{flagicon|ITA}} [[Števerjan]], Italija {{div col end}} '''[[Občina Brežice|Brežice]]'''<ref>{{navedi splet|title=Občina Dobřany|url=https://www.brezice.si/objave/zanimivo/2018082312354756/Ob%C4%8Dina%20Dob%C5%99any/|website=brezice.si|publisher=Občina Brežice|language=sl|access-date=2019-09-26|archive-date=2019-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190926182621/https://www.brezice.si/objave/zanimivo/2018082312354756/Ob%25C4%258Dina%2520Dob%25C5%2599any/|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|CZE}} [[Dobřany]], Češka ==C== '''[[Občina Cankova|Cankova]]'''<ref>{{navedi splet |title=Pobratene občine|url=http://www.cankova.si/sl/page.asp?id_informacija=454&id_language=1&id_meta_type=22|website=cankova.si|publisher=Občina Cankova|language=sl|access-date=2019-09-26}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|POL}} [[Gmina Łączna|Łączna]], Poljska *{{flagicon|SVN}} [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]], Slovenija {{div col end}} '''[[Celje]]'''<ref>{{navedi splet|title=Partnerska mesta|url=https://moc.celje.si/partnerska-mesta|website=moc.celje.si|publisher=Mestna občina Celje|language=sl|access-date=2020-02-05|archive-date=2020-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200428223217/https://moc.celje.si/partnerska-mesta|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|MNE}} [[Občina Budva|Budva]], Črna gora *{{flagicon|SRB}} [[Ćuprija]], Srbija *{{flagicon|BIH}} [[Doboj]], Bosna in Hercegovina *{{flagicon|TUR}} [[Gaziantep]], Turčija *{{flagicon|GER}} [[Grevenbroich]], Nemčija *{{flagicon|SRB}} [[Šabac]], Srbija *{{flagicon|RUS}} [[Ščjolkovo]], Rusija *{{flagicon|GER}} [[Singen]], Nemčija *{{flagicon|CRO}} [[Sisek]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Slavonski Brod]], Hrvaška *{{flagicon|SRB}} [[Sombor]], Srbija *{{flagicon|MKD}} [[Občina Veles|Veles]], Severna Makedonija {{div col end}} '''[[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]'''<ref>{{navedi splet |title=Cerklje na Gorenjskem|url=https://skupnostobcin.si/obcina/cerklje-na-gorenjskem/|website=skupnostobcin.si|publisher=Skupnost občin Slovenije|language=sl|access-date=2019-09-29}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|CRO}} [[Medulin]], Hrvaška *{{flagicon|MKD}} [[Občina Petrovec|Petrovec]], Severna Makedonija {{div col end}} '''[[Občina Cerkno|Cerkno]]'''<ref>{{navedi splet|title=Pobratenja|url=http://www.cerkno.si/o-obcini/predstavitev/pobratenja/|website=cerkno.si|publisher=Občina Cerkno|language=sl|access-date=2019-09-29|archive-date=2019-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20190930083139/http://www.cerkno.si/o-obcini/predstavitev/pobratenja/|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Cassacco]], Italija '''[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]'''<ref>{{navedi splet|title=Partnergemeinden|url=https://www.arnoldstein.gv.at/unseregemeinde/partnergemeinden.html|website=arnoldstein.gv.at|publisher=Arnoldstein|language=de|access-date=2019-10-03|archive-date=2019-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190418095626/https://www.arnoldstein.gv.at/unseregemeinde/partnergemeinden.html|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|AUT}} [[Podklošter]], Avstrija '''[[Občina Črnomelj|Črnomelj]]'''<ref>{{navedi splet|title=O občini|url=http://www.crnomelj.si/o-obcini|website=crnomelj.si|publisher=Občina Črnomelj|language=sl|access-date=2019-09-27|archive-date=2020-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20200803141242/http://www.crnomelj.si/o-obcini|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|ITA}} [[Antillo]], Italija *{{flagicon|CRO}} [[Duga Resa]], Hrvaška *{{flagicon|MKD}} [[Občina Negotino|Negotino]], Severna Makedonija *{{flagicon|ITA}} [[Terzo di Aquileia]], Italija {{div col end}} ==D== '''[[Občina Destrnik|Destrnik]]'''<ref>{{navedi splet|title=Pobratene občine|url=https://www.destrnik.si/objava/172323|website=destrnik.si|publisher=Občina Destrnik|language=sl|access-date=2019-09-26|archive-date=2019-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190926182625/https://www.destrnik.si/objava/172323|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|CRO}} [[Petrijanec]], Hrvaška '''[[Občina Divača|Divača]]'''<ref>{{navedi splet |title=Partnergemeinde|url=https://kanzian.at/partnergemeinde/|website=kanzian.at|publisher=Sankt Kanzian am Klopeiner See|language=de|access-date=2021-10-10}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|ITA}} [[Škocjan ob Soči]], Italija *{{flagicon|AUT}} [[Škocjan v Podjuni]], Avstrija {{div col end}} '''[[Občina Domžale|Domžale]]'''<ref>{{navedi splet|title=Pobratene občine|url=https://www.domzale.si/objava/77996|website=domzale.si|publisher=Občina Domžale|language=sl|access-date=2019-09-25|archive-date=2019-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20191013164712/https://www.domzale.si/objava/77996|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|USA}} [[Euclid, Ohio|Euclid]], ZDA *{{flagicon|CRO}} [[Koprivnica]], Hrvaška *{{flagicon|SUI}} [[Rüti, Zürich|Rüti]], Švica {{div col end}} '''[[Občina Dravograd|Dravograd]]'''<ref>{{navedi splet|title=Humanitarna akcija zbiranja denarne pomoči za oškodovance, občane Guče (občina Lučani) ob poplavi 3. Junija 2019|url=https://www.dravograd.si/objava/199485|website=dravograd.si|publisher=Občina Dravograd|language=sl|date=2019-06-18|access-date=2019-09-27|archive-date=2019-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190927090133/https://www.dravograd.si/objava/199485|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Partnerská města|url=http://www.frydlantno.cz/partnerska-mesta/ds-1504|website=frydlantno.cz|publisher=Město Frýdlant nad Ostravicí|language=cs|access-date=2019-09-27|archive-date=2023-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230819105117/https://www.frydlantno.cz/partnerska-mesta/ds-1504|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|CZE}} [[Frýdlant nad Ostravicí]], Češka *{{flagicon|SRB}} [[Lučani]], Srbija {{div col end}} ==G== '''[[Občina Gorenja Vas–Poljane|Gorenja Vas–Poljane]]'''<ref>{{navedi splet|title=Partnerská města|url=https://www.plananl.cz/mesto-a-jeho-sprava/prakticke-odkazy/|website=plananl.cz|publisher=Město Planá nad Lužnicí|language=cs|access-date=2022-11-04|archive-date=2022-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20221104064149/https://www.plananl.cz/mesto-a-jeho-sprava/prakticke-odkazy/|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|CZE}} [[Planá nad Lužnicí]], Češka '''[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]'''<ref>{{navedi splet|title=Mednarodno sodelovanje|url=https://www.gor-radgona.si/o-obcini/mednarodno_sodelovanje/|website=gor-radgona.si|publisher=Občina Gornja Radgona|language=sl|access-date=2019-09-29|archive-date=2019-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20190930083140/https://www.gor-radgona.si/o-obcini/mednarodno_sodelovanje/|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|AUT}} [[Radgona]], Avstrija *{{flagicon|GER}} [[Bruchsal]], Nemčija *{{flagicon|SRB}} [[Mladenovac|Mladenovac (Beograd)]], Srbija {{div col end}} '''[[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]'''<ref>{{navedi splet |title=Gornji Grad|url=https://skupnostobcin.si/obcina/gornji-grad/|website=skupnostobcin.si|publisher=Skupnost občin Slovenije|language=sl|access-date=2019-09-27}}</ref> *{{flagicon|AUT}} [[Gospa Sveta]], Avstrija ==H== '''[[Občina Hrastnik|Hrastnik]]'''<ref>{{navedi splet |title=Obisk pobratene občine Raška|url=http://hrastnik.si/nc/aktualna_obvestila_in_novice/arhiv_novic/novica/n/obisk-pobratene-obcine-raska/|website=hrastnik.si|publisher=Občina Hrastnik|language=sl|access-date=2019-09-27}}</ref> *{{flagicon|SRB}} [[Raška, Srbija|Raška]], Srbija ==I== '''[[Občina Idrija|Idrija]]'''<ref>{{navedi splet|title=Pobratena mesta|url=https://www.idrija.si/objava/71961|website=idrija.si|publisher=Občina Idrija|language=sl|access-date=2019-09-27|archive-date=2019-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190927090134/https://www.idrija.si/objava/71961|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|ITA}} [[Abbadia San Salvatore]], Italija *{{flagicon|ESP}} [[Almadén]], Španija *{{flagicon|FRA}} [[Aumetz]], Francija *{{flagicon|CRO}} [[Labin]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Lepoglava]], Hrvaška *{{flagicon|MEX}} [[San Luis Potosí]], Mehika {{div col end}} '''[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]'''<ref>{{navedi splet |title=Il Comune ha istituito l'imposta di soggiorno|url=http://www.comune.duino-aurisina.ts.it/index.php?id=4293&id=4293&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Bnews%5D=35015&cHash=fb721d88567fbc29093a843afa9d9182|website=comune.duino-aurisina.ts.it|publisher=Commune Duino-Aurisina|language=it|date=2019-05-31|access-date=2019-09-29}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Gradovi prijatelji|url=http://www.opatija.hr/hr/medunarodna-suradnja/gradovi-prijatelji/|website=opatija.hr|publisher=Opatija|language=hr|access-date=2019-10-30|archive-date=2019-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20191025004336/http://www.opatija.hr/hr/medunarodna-suradnja/gradovi-prijatelji/|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|ITA}} [[Devin - Nabrežina]], Italija *{{flagicon|CRO}} [[Opatija]], Hrvaška{{div col end}} '''[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]'''<ref>{{navedi splet|title=Partnergemeinde Ivančna Gorica|url=https://www.hirschaid.de/seite/de/markt/329/-/Ivancna_Gorica.html|website=hirschaid.de|publisher=Markt Hirschaid|language=de|access-date=2019-09-27}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *{{flagicon|GER}} [[Hirschaid]], Nemčija '''[[Občina Izola|Izola]]'''<ref>{{navedi splet|title=Obrazložitve proračuna občine Izola za leto 2015|url=https://izola.si/wp-content/uploads/2015/01/05-P2015-Obrazlo%C5%BEitve.pdf|website=izola.si|publisher=Občina Izola|page=15 (19)|language=sl|access-date=2019-10-18}}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Partnerské mestá|url=https://www.pezinok.sk/?yggid=12|website=pezinok.sk|publisher=Mesto Pezinok|language=sk|access-date=2019-09-27}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Izola (Slowenien)|url=https://www.berlin.de/europabeauftragte-treptow-koepenick/partnerstaedte/artikel.273838.php|website=berlin.de|publisher=Berlin|language=de|access-date=2019-11-25}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|POL}} [[Gmina Misdroy|Międzyzdroje]], Poljska *{{flagicon|SVK}} [[Pezinok]], Slovaška *{{flagicon|ITA}} [[Sutrio]], Italija *{{flagicon|HUN}} [[Monošter]], Madžarska *{{flagicon|ITA}} [[Tolentino]], Italija *{{flagicon|GER}} [[Treptow-Köpenick|Treptow-Köpenick (Berlin)]], Nemčija *{{flagicon|ITA}} [[Tropea]], Italija {{div col end}} ==J== '''[[Občina Jesenice|Jesenice]]'''<ref>{{navedi splet |title=Pobratene in prijateljske občine|url=https://www.jesenice.si/o-obcini/pobratene-in-prijateljske-obcine|website=jesenice.si|publisher=Občina Jesenice|language=sl|access-date=2019-09-26}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|GER}} [[Nagold]], Nemčija *{{flagicon|AUT}} [[Šentjakob v Rožu]], Avstrija *{{flagicon|ITA}} [[Trbiž]], Italija *{{flagicon|SRB}} [[Valjevo]], Srbija {{div col end}} ==K== '''[[Občina Kamnik|Kamnik]]'''<ref>{{navedi splet|title=Partnerske občine|url=https://www.kamnik.si/partnerske-obcine|website=kamnik.si|publisher=Občina Kamnik|language=sl|access-date=2019-09-26|archive-date=2019-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190926182625/https://www.kamnik.si/partnerske-obcine|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|GER}} [[Andechs]], Nemčija *{{flagicon|MNE}} [[Občina Budva|Budva]], Črna gora *{{flagicon|AUT}} [[Trofaiach]], Avstrija {{div col end}} '''[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]'''<ref>{{navedi splet |title=V Kidričevem proslavili 25 let samostojne občine|url=https://spodnjepodravje.si/v-kidricevem-proslavili-25-let-samostojne-obcine/|website=spodnjepodravje.si|publisher=Občina Kidričevo|language=sl|date=2019-06-27|access-date=2019-10-30}}</ref> *{{flagicon|CRO}} [[Crikvenica]], Hrvaška '''[[Občina Kočevje|Kočevje]]'''<ref>{{navedi splet|title=Pobratene občine|url=https://www.kocevje.si/objava/195286|website=kocevje.si|publisher=Občina Kočevje|language=sl|access-date=2019-09-26|archive-date=2019-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190926182626/https://www.kocevje.si/objava/195286|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|FRA}} [[Halluin]], Francija *{{flagicon|GER}} [[Lübbenau]], Nemčija *{{flagicon|GER}} [[Oer-Erkenschwick]], Nemčija *{{flagicon|SRB}} [[Prokuplje]], Srbija *{{flagicon|CRO}} [[Rab, Rab|Rab]], Hrvaška *{{flagicon|ITA}} [[Dolina, Trst|Dolina]], Italija *{{flagicon|AUT}} [[Špital ob Dravi]], Avstrija {{div col end}} '''[[Mestna občina Koper|Koper]]'''<ref>{{navedi splet |title=Odgovori na vprašanja članic in članov občinskega sveta |url=https://www.koper.si/wp-content/uploads/2021/01/09-Odgovori-svet17.pdf|website=koper.si|publisher=Mestna občina Koper|page=4|language=sl|date=2021-01-09|access-date=2023-06-06}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|CRO}} [[Buzet]], Hrvaška <!--Corfu - twinning ended--> *{{flagicon|ITA}} [[Ferrara]], Italija *{{flagicon|CHN}} [[Džjudžjang]], Kitajska *{{flagicon|ITA}} [[Milje, Trst|Milje]], Italija *{{flagicon|ITA}} [[Dolina, Trst|Dolina]], Italija *{{flagicon|SVK}} [[Žilina]], Slovaška {{div col end}} '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]'''<ref>{{navedi splet |title=Mednarodno sodelovanje|url=https://www.kranj.si/o-kranju/mednarodno-sodelovanje|website=kranj.si|publisher=Mestna občina Kranj|language=sl|access-date=2023-01-14}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|BIH}} [[Banjaluka]], Bosna in Hercegovina *{{flagicon|MKD}} [[Občina Bitola|Bitola]], Severna Makedonija *{{flagicon|TUR}} [[Büyükçekmece]], Turčija *{{flagicon|FRA}} [[La Ciotat]], Francija *{{flagicon|USA}} [[Colorado Springs, Kolorado|Colorado Springs]], ZDA *{{flagicon|ITA}} [[Doberdob]], Italija *{{flagicon|AUT}} [[Železna Kapla - Bela]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Grožnjan]], Hrvaška *{{flagicon|MNE}} [[Občina Herceg Novi|Herceg Novi]], Črna gora *{{flagicon|MKD}} [[Občina Kočani|Kočani]], Severna Makedonija *{{flagicon|BIH}} [[Kotor Varoš]], Bosna in Hercegovina *{{flagicon|ENG}} [[Metropolitan Borough of Oldham|Oldham]], Anglija, Združeno kraljestvo *{{flagicon|CRO}} [[Pulj]], Hrvaška *{{flagicon|ITA}} [[Rivoli, Piemont|Rivoli]], Italija *{{flagicon|SRB}} [[Senta]], Srbija *{{flagicon|AUT}} [[Beljak]], Avstrija *{{flagicon|SRB}} [[Zemun|Zemun (Beograd)]], Srbija *{{flagicon|CHN}} [[Džangdžjakov]], Kitajska <!--rest - not twinning or twinning ended--> {{div col end}} '''[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]'''<ref>{{navedi splet|title=Odlok o proračunu občine Kranjska Gora za leto 2019 - prva obravnava|url=https://obcina.kranjska-gora.si/files/other/acts/70/156685Javna%20obravnava%20Odloka%20o%20prora%C4%8Dunu%20Ob%C4%8Dine%20Kranjska%20Gora%20za%20leto%202019.pdf|website=obcina.kranjska-gora.si|publisher=Občina Kranjska Gora|page=39 (47)|language=sl|access-date=2019-10-17|archive-date=2023-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20231226054649/https://obcina.kranjska-gora.si/files/other/acts/70/156685Javna%20obravnava%20Odloka%20o%20prora%C4%8Dunu%20Ob%C4%8Dine%20Kranjska%20Gora%20za%20leto%202019.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Gradovi prijatelji|url=http://www.trogir.hr/GradTrogir/gradovi-prijatelji|website=trogir.hr|publisher=Trogir|language=hr|access-date=2019-10-30|archive-date=2018-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180723122726/http://www.trogir.hr/GradTrogir/gradovi-prijatelji|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|ITA}} [[Santa Marinella]], Italija *{{flagicon|CRO}} [[Trogir]], Hrvaška *{{flagicon|BEL}} [[Waasmunster]], Belgija {{div col end}} '''[[Mestna občina Krško|Krško]]'''<ref>{{navedi splet|title=Mednarodno sodelovanje|url=https://www.krsko.si/objava/85503|website=krsko.si|publisher=Občina Krško|language=sl|access-date=2019-09-26}}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|SRB}} [[Bajina Bašta]], Srbija *{{flagicon|ROU}} [[Cernavodă]], Romunija *{{flagicon|FRA}} [[Chantepie]], Francija *{{flagicon|GER}} [[Obrigheim]], Nemčija *{{flagicon|CZE}} [[Přeštice]], Češka {{div col end}} '''[[Občina Kungota|Kungota]]'''<ref>{{navedi splet |title=Kungota|url=https://skupnostobcin.si/obcina/kungota/|website=skupnostobcin.si|publisher=Skupnost občin Slovenije|language=sl|access-date=2019-09-29}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|FRA}} [[Foëcy]], Francija *{{flagicon|AUT}} [[Lučane na Vinski cesti]], Avstrija {{div col end}} ==L== '''[[Občina Laško|Laško]]'''<ref>{{navedi splet|title=Pobratene občine|url=http://www.lasko.si/sl/pobratene-obcine|website=lasko.si|publisher=Občina Laško|language=sl|access-date=2019-09-26|archive-date=2019-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190926182623/http://www.lasko.si/sl/pobratene-obcine|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|SRB}} [[Mionica]], Srbija *{{flagicon|GER}} [[Pliezhausen]], Nemčija *{{flagicon|SRB}} [[Trstenik, Srbija|Trstenik]], Srbija <!--Vrbovec - twinning ended--> {{div col end}} '''[[Občina Lendava|Lendava]]''' {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|HUN}} [[Várkerület|Budavár (Budimpešta)]], Madžarska<ref>{{navedi splet|title=Testvérvárosaink|url=http://www.budavar.hu/testvervarosaink|website=budavar.hu|publisher=Budavár|language=hu|access-date=2019-10-18|archive-date=2020-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200226011119/http://www.budavar.hu/testvervarosaink|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|HUN}} [[Lentiba]], Madžarska<ref>{{navedi splet|title=Testvérvárosok|url=http://www.lenti.hu/index.php?nyelv=hu&aktiv=testvervarosok|website=lenti.hu|publisher=Lenti|language=hu|access-date=2019-10-18|archive-date=2020-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20201025090121/http://www.lenti.hu/index.php?nyelv=hu&aktiv=testvervarosok|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|HUN}} [[Monošter]], Madžarska<ref>{{navedi splet |title=Testvérvárosok|url=http://szentgotthard.hu/hu/testvervarosok.html|website=szentgotthard.hu|publisher=Szentgotthárd|language=hu|access-date=2019-10-18}}</ref> *{{flagicon|HUN}} [[Törökszentmiklós]], Madžarska<ref>{{navedi splet |title=Testvértelepülések|url=http://www.torokszentmiklos.hu/hirek/104866/testvertelepulesek|website=torokszentmiklos.hu|publisher=Törökszentmiklós|language=hu|access-date=2019-10-12}}</ref> *{{flagicon|HUN}} [[Jageršek]], Madžarska<ref>{{navedi splet |title=Baráti és testvérvárosok|url=https://zalaegerszegturizmus.hu/informaciok/testvervarosok/|website=zalaegerszegturizmus.hu|publisher=Zalaegerszeg Turizmus|language=hu|access-date=2019-09-29}}</ref> {{div col end}} '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]'''<ref>{{navedi splet|title=Intercity cooperation|url=https://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/international-cooperation/intercity-cooperation/|website=ljubljana.si|publisher=Mestna občina Ljubljana|access-date=2024-01-12|archive-date=2024-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20240915183517/https://web.archive.org/web/20191030135926/https://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/international-cooperation/intercity-cooperation/|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|TUR}} [[Ankara]], Turčija *{{flagicon|GRC}} [[Atene]], Grčija *{{flagicon|AZE}} [[Baku]], Azerbajdžan *{{flagicon|SRB}} [[Beograd]], Srbija *{{flagicon|SVK}} [[Bratislava]], Slovaška *{{flagicon|BEL}} [[Bruselj]], Belgija *{{flagicon|GER}} [[Chemnitz]], Nemčija *{{flagicon|CHN}} [[Čengdu]], Kitajska *{{flagicon|USA}} [[Cleveland]], ZDA *{{flagicon|AUT}} [[Gradec]], Avstrija *{{flagicon|GER}} [[Leverkusen]], Nemčija *{{flagicon|RUS}} [[Moskva]], Rusija *{{flagicon|RUS}} [[Moskovska oblast]], Rusija *{{flagicon|ITA}} [[Parma]], Italija *{{flagicon|ITA}} [[Pesaro]], Italija *{{flagicon|CRO}} [[Ploče]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Reka, Hrvaška]], Hrvaška *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina *{{flagicon|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija *{{flagicon|TUN}} [[Sousse]], Tunizija *{{flagicon|GEO}} [[Tbilisi]], Gruzija *{{flagicon|GER}} [[Wiesbaden]], Nemčija *{{flagicon|CRO}} [[Zagreb]], Hrvaška {{div col end}} '''[[Občina Ljutomer|Ljutomer]]'''<ref>{{navedi splet|title=Pobratene občine|url=https://www.obcinaljutomer.si/objava/228264|website=obcinaljutomer.si|publisher=Občina Ljutomer|language=sl|access-date=2021-03-21|archive-date=2021-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20210227035910/https://www.obcinaljutomer.si/objava/228264|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|CZE}} [[Fulnek]], Češka *{{flagicon|SRB}} [[Užice]], Srbija *{{flagicon|GER}} [[Wermsdorf]], Nemčija {{div col end}} '''[[Občina Logatec|Logatec]]'''<ref>{{navedi splet |title=Dobrodošli v Logatcu; Logatec - stičišče naravnega in kulturnega bogastva|url=https://www.logatec.si/index.php/za-obiskovalce/turizem|website=logatec.si|publisher=Občina Logatec|language=sl|access-date=2019-09-26}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|BIH}} [[Gacko]], Bosna in Hercegovina *{{flagicon|ITA}} [[Repentabor]], Italija {{div col end}} '''[[Občina Lukovica|Lukovica]]'''<ref>{{navedi splet|title=Občina Amaroni|url=https://lukovica.si/objava/144575|website=lukovica.si|publisher=Občina Lukovica|language=sl|access-date=2019-09-29|archive-date=2019-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20190930083139/https://lukovica.si/objava/144575|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Občina St. Lambrecht|url=https://lukovica.si/objava/144568|website=lukovica.si|publisher=Občina Lukovica|language=sl|access-date=2019-09-29|archive-date=2019-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20190930083139/https://lukovica.si/objava/144568|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|ITA}} [[Amaroni]], Italija *{{flagicon|AUT}} [[Sankt Lambrecht]], Avstrija {{div col end}} ==M== '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]'''<ref>{{navedi splet|title=Prijateljska in partnerska mesta|url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=1162|website=maribor.si|publisher=Mestna občina Maribor|language=sl|access-date=2019-09-25|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307041840/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=1162|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|CHN}} [[Čongčing]], Kitajska *{{flagicon|AUT}} [[Gradec]], Avstrija *{{flagicon|ENG}} [[Greenwich, London|Greenwich]], Anglija, Združeno kraljestvo *{{flagicon|CHN}} [[Hangdžov]], Kitajska *{{flagicon|CHN}} [[Džinan]], Kitajska *{{flagicon|UKR}} [[Kharkiv]], Ukrajina *{{flagicon|SRB}} [[Kraljevo]], Srbija *{{flagicon|GER}} [[Marburg]], Nemčija *{{flagicon|CRO}} [[Osijek]], Hrvaška *{{flagicon|LUX}} [[Pétange]], Luksemburg *{{flagicon|USA}} [[Pueblo, Kolorado|Pueblo]], ZDA *{{flagicon|RUS}} [[Sankt Peterburg]], Rusija *{{flagicon|HUN}} [[Sombotel]], Madžarska <!--Tours - twinning ended--> *{{flagicon|ITA}} [[Videm, Italija|Videm]], Italija {{div col end}} '''[[Občina Medvode|Medvode]]'''<ref>{{navedi splet|title=Mednarodno sodelovanje|url=https://www.medvode.si/objava/80041|website=medvode.si|publisher=Občina Medvode|language=sl|access-date=2019-09-27|archive-date=2019-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190927091633/https://www.medvode.si/objava/80041|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|FRA}} [[Crest, Drôme|Crest]], Francija '''[[Občina Metlika|Metlika]]'''<ref>{{navedi splet|title=Srečanje ob 50 – letnici pobratenja med občinami Metlika – Ronchi – Wagna|url=https://www.metlika.si/objava/191337|website=metlika.si|publisher=Občina Metlika|language=sl|date=May 2019|access-date=2022-11-04|archive-date=2022-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20221104063635/https://www.metlika.si/objava/191337|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|ITA}} [[Ronke]], Italija *{{flagicon|AUT}} [[Wagna]], Avstrija {{div col end}} '''[[Občina Mežica|Mežica]]'''<ref>{{navedi splet|title=Partnerska mesta|url=https://www.mezica.si/objava/215158|website=mezica.si|publisher=Občina Mežica|language=sl|access-date=2019-09-27|archive-date=2019-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190927090132/https://www.mezica.si/objava/215158|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|AUT}} [[Podklošter]], Avstrija *{{flagicon|CHN}} [[Šudžov]], Kitajska {{div col end}} '''[[Občina Moravče|Moravče]]''' is a member of the ''Charter of European Rural Communities'', a [[town twinning]] association across the [[European Union]], alongside with:<ref>{{navedi splet|title=Charter members|url=https://www.europeancharter.eu/chartermembers/|website=europeancharter.eu|publisher=Charter of European Rural Communities|access-date=2019-09-25|archive-date=2021-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210115141641/https://www.europeancharter.eu/chartermembers/|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|ESP}} [[Bienvenida, Badajoz|Bienvenida]], Španija *{{flagicon|BEL}} [[Bièvre, Belgija|Bièvre]], Belgija *{{flagicon|ITA}} [[Bucine]], Italija *{{flagicon|IRL}} [[Cashel, County Tipperary|Cashel]], Irska *{{flagicon|FRA}} [[Cissé, Vienne|Cissé]], Francija *{{flagicon|ENG}} [[Desborough]], Anglija, Združeno kraljestvo *{{flagicon|NED}} [[Esch, Nizozemska|Esch (Haaren)]], Nizozemska *{{flagicon|GER}} [[Hepstedt]], Nemčija *{{flagicon|ROU}} [[Ibănești, Mureș|Ibănești]], Romunija *{{flagicon|LVA}} [[Občina Kandava|Kandava (Tukums)]], Latvija *{{flagicon|FIN}} [[Kannus]], Finska *{{flagicon|GRC}} [[Kolindros]], Grčija *{{flagicon|AUT}} [[Lassee]], Avstrija *{{flagicon|SVK}} [[Medzev]], Slovaška *{{flagicon|DEN}} [[Občina Næstved|Næstved]], Danska *{{flagicon|HUN}} [[Nagycenk]], Madžarska *{{flagicon|MLT}} [[Nadur]], Malta *{{flagicon|SWE}} [[Občina Ockelbo|Ockelbo]], Švedska *{{flagicon|CYP}} [[Pano Lefkara]], Ciper *{{flagicon|EST}} [[Občina Põlva|Põlva]], Estonija *{{flagicon|POR}} [[Soure, Portugalska|Samuel (Soure)]], Portugalska *{{flagicon|BUL}} [[Občina Slivo Pole|Slivo Pole]], Bolgarija *{{flagicon|CZE}} [[Starý Poddvorov]], Češka *{{flagicon|POL}} [[Gmina Strzyżów|Strzyżów]], Poljska *{{flagicon|CRO}} [[Tisno]], Hrvaška *{{flagicon|LUX}} [[Troisvierges]], Luksemburg *{{flagicon|LTU}} [[Žagarė|Žagarė (Joniškis)]], Litva {{div col end}} '''[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]'''<ref>{{navedi splet |title=Slovenska delegacija in predstavniki pobratene Občine Moravske Toplice na Gastro stolu v Biogradu na Moru|url=https://www.moravske-toplice.si/index.php?option=news&podrocje=0&news_id=365|website=moravske-toplice.si|publisher=Občina Moravske Toplice|language=sl|date=2016-06-07|access-date=2019-09-29}}</ref> *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]'''<ref>{{navedi splet |title=Pobratena in partnerska mesta|url=https://www.murska-sobota.si/pobratena-partnerska-mesta|website=murska-sobota.si|publisher=Mestna občina Murska Sobota|language=sl|access-date=2019-09-26}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|USA}} [[Bethlehem, Pensilvanija|Bethlehem]], ZDA *{{flagicon|GER}} [[Ingolstadt]], Nemčija *{{flagicon|SRB}} [[Paraćin]], Srbija *{{flagicon|CRO}} [[Podstrana]], Hrvaška *{{flagicon|CZE}} [[Turnov]], Češka {{div col end}} ==N== '''[[Občina Naklo|Naklo]]'''<ref>{{navedi splet|title=Nakło nad Notecią (Poljska)|url=https://www.naklo.si/objava/186102|website=naklo.si|publisher=Občina Naklo|language=sl|access-date=2019-09-26}}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *{{flagicon|POL}} [[Nakło nad Notecią]], Poljska '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]'''<ref>{{navedi splet |title=Nova Gorica|url=https://skupnostobcin.si/obcina/nova-gorica/|website=skupnostobcin.si|publisher=Skupnost občin Slovenije|language=sl|access-date=2019-12-14}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Città gemellate|url=http://www.comune.latina.it/citta-gemellate/|website=comune.latina.it|publisher=Latina|language=it|access-date=2019-12-14}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Meѓународна соработка|url=http://www.gevgelija.gov.mk/index.php?option=com_content&view=article&id=219:novogodishna-sredba-so-stopanstvenicite&catid=7&Itemid=188&lang=mk|website=gevgelija.gov.mk| date=3 July 2018 |publisher=Gevgelija|language=mk|access-date=2020-01-04}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|SRB}} [[Aleksandrovac]], Srbija *{{flagicon|MKD}} [[Občina Gevgelija|Gevgelija]], Severna Makedonija *{{flagicon|AUT}} [[Celovec]], Avstrija *{{flagicon|ITA}} [[Latina, Lacij|Latina]], Italija *{{flagicon|CRO}} [[Otočac]], Hrvaška *{{flagicon|ITA}} [[San Vendemiano]], Italija {{div col end}} '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]'''<ref>{{navedi splet |title=Mednarodno|url=https://www.novomesto.si/o-novem-mestu/mednarodno/|website=novomesto.si|publisher=Mestna občina Novo Mesto|language=sl|access-date=2019-09-25}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|BIH}} [[Bihać]], Bosna in Hercegovina *{{flagicon|ITA}} [[Pokrajina Brescia]], Italija *{{flagicon|MNE}} [[Občina Herceg Novi|Herceg Novi]], Črna gora *{{flagicon|GER}} [[Langenhagen]], Nemčija <!--Leskovac - twinning ended--> *{{flagicon|POL}} [[Toruń]], Poljska *{{flagicon|SVK}} [[Trnava]], Slovaška *{{flagicon|ESP}} [[Vilafranca del Penedès]], Španija *{{flagicon|CHN}} [[Jišing]], Kitajska {{div col end}} ==O== '''[[Občina Ormož|Ormož]]'''<ref>{{navedi splet|title=Miasta partnerskie|url=https://www.bytom.pl/miasta-partnerskie|website=bytom.pl|publisher=Bytom|language=pl|access-date=2019-09-26|archive-date=2020-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20201204172621/https://www.bytom.pl/miasta-partnerskie|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|POL}} [[Bytom]], Poljska ==P== '''[[Občina Piran|Piran]]'''<ref>{{navedi splet|title=Pobratena in prijateljska mesta ter sodelovanja|url=https://www.piran.si/objava/238963|website=piran.si|publisher=Občina Piran|language=sl|access-date=2022-03-06|archive-date=2023-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230510122715/https://www.piran.si/objava/238963|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|ITA}} [[Acqualagna]], Italija *{{flagicon|NOR}} [[Občina Bjugn|Bjugn]], Norveška *{{flagicon|ITA}} [[Castel Goffredo]], Italija *{{flagicon|USA}} [[Indianapolis]], ZDA *{{flagicon|TUR}} [[Karşıyaka]], Turčija *{{flagicon|ROU}} [[Mangalia]], Romunija *{{flagicon|ITA}} [[Oglej]], Italija *{{flagicon|MKD}} [[Občina Ohrid|Ohrid]], Severna Makedonija *{{flagicon|ITA}} [[Porano]], Italija *{{flagicon|AUT}} [[Žitara vas]], Avstrija *{{flagicon|MNE}} [[Tivat]], Črna gora *{{flagicon|MLT}} [[Valletta]], Malta *{{flagicon|CRO}} [[Vis (mesto)|Vis]], Hrvaška {{div col end}} '''[[Občina Pivka|Pivka]]'''<ref>{{navedi splet|title=Predstavitev|url=https://www.pivka.si/dogodek/205514|website=pivka.si|publisher=Občina Pivka|language=sl|access-date=2019-10-03|archive-date=2019-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20191003062209/https://www.pivka.si/dogodek/205514|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|GER}} [[Durach]], Nemčija '''[[Občina Postojna|Postojna]]'''<ref>{{navedi splet|title=Pobratenje Občine Postojna in Občine Supetar|url=https://www.postojna.si/objava/138402|website=postojna.si|publisher=Občina Postojna|language=sl|date=2018-05-13|access-date=2019-09-27|archive-date=2019-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190927091633/https://www.postojna.si/objava/138402|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|CRO}} [[Supetar]], Hrvaška '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]'''<ref>{{navedi splet|title=Partnerska in pobratena mesta|url=http://www.ptuj.si/partnerska_in_pobratena_mesta_ptuja|website=ptuj.si|publisher=Mestna občina Ptuj|language=sl|access-date=2019-09-25|archive-date=2020-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200216200724/http://www.ptuj.si/partnerska_in_pobratena_mesta_ptuja|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|SRB}} [[Aranđelovac]], Srbija *{{flagicon|SVK}} [[Banská Štiavnica]], Slovaška *{{flagicon|GER}} [[Burghausen, Altötting|Burghausen]], Nemčija *{{flagicon|MKD}} [[Občina Ohrid|Ohrid]], Severna Makedonija *{{flagicon|FRA}} [[Saint-Cyr-sur-Loire]], Francija *{{flagicon|CRO}} [[Varaždin]], Hrvaška {{div col end}} '''[[Občina Puconci|Puconci]]'''<ref>{{navedi splet|title=Pobratene občine|url=https://www.puconci.si/objava/57202|website=puconci.si|publisher=Občina Puconci|language=sl|access-date=2019-09-26|archive-date=2019-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190926182623/https://www.puconci.si/objava/57202|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|SRB}} [[Ćićevac]], Srbija *{{flagicon|HUN}} [[Tordas]], Madžarska *{{flagicon|CRO}} [[Zabok]], Hrvaška {{div col end}} ==R== '''[[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]'''<ref>{{navedi splet|title=Gradovi partneri|url=https://www.biogradnamoru.hr/o-biogradu/gradovi-partneri|website=biogradnamoru.hr|publisher=Biograd na Moru|language=hr|access-date=2019-10-30}}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *{{flagicon|CRO}} [[Crikvenica]], Hrvaška '''[[Občina Radovljica|Radovljica]]'''<ref>{{navedi splet|title=Partnerske občine|url=https://www.radovljica.si/objava/56878|website=radovljica.si|publisher=Občina Radovljica|language=sl|access-date=2019-09-26|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505173147/https://www.radovljica.si/objava/56878|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|CZE}} [[Ivančice]], Češka *{{flagicon|ITA}} [[Sondrio]], Italija *{{flagicon|SRB}} [[Svilajnac]], Srbija {{div col end}} '''[[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]'''<ref>{{navedi splet|title=12. april - praznik Občine Ravne na Koroškem|url=https://www.ravne.si/objava/186412|website=ravne.si|publisher=Občina Ravne na Koroškem|language=sl|date=2019-04-12|access-date=2019-10-30|archive-date=2019-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20191030141426/https://www.ravne.si/objava/186412|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|CRO}} [[Đakovo]], Hrvaška '''[[Občina Ribnica|Ribnica]]'''<ref>{{navedi splet|title=Predstavitev občine|url=https://www.ribnica.si/objave/175|website=ribnica.si|publisher=Občina Ribnica|language=sl|access-date=2019-09-27|archive-date=2019-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190927091633/https://www.ribnica.si/objave/175|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Arcevia]], Italija '''[[Občina Ruše|Ruše]]'''<ref>{{navedi splet |title=Odlok o proracunu Občine Ruše za leto 2021|url=http://www.lex-localis.info/files/1eaef1a1-2151-4c06-a491-2f1524216744/637498520366310000_2-iz_3%20-%20Odlok%20o%20proracunu%20Obcine%20Ruse%20za%20leto%202021%20-%20hitri%20postopek.pdf|website=lex-localis.info|publisher=Lex Localis|page=25|language=sl|access-date=2023-08-06}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|CRO}} [[Fažana]], Hrvaška *{{flagicon|FRA}} [[Rozier-en-Donzy]], Francija *{{flagicon|CZE}} [[Těšany]], Češka {{div col end}} ==S== '''[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]'''<ref>{{navedi splet|title=Predstavitev|url=http://www.sempeter-vrtojba.si/o-obcini/predstavitev/|website=sempeter-vrtojba.si|publisher=Občina Šempeter-Vrtojba|language=sl|access-date=2019-10-03|archive-date=2018-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20180106231657/http://www.sempeter-vrtojba.si/o-obcini/predstavitev/|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|AUT}} [[Hodiše]], Avstrija *{{flagicon|ITA}} [[Medeja, Gorica|Medeja]], Italija *{{flagicon|ITA}} [[Romanž na Soči]], Italija {{div col end}} '''[[Šentjernej]]'''<ref>{{navedi splet|title=Godbeniki zaigrali v čast Svetemu Jerneju|url=https://www.sentjernej.si/objava/206649|website=sentjernej.si|publisher=Občina Šentjernej|language=sl|date=2018-08-24|access-date=2019-09-27|archive-date=2019-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190927120916/https://www.sentjernej.si/objava/206649|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|SRB}} [[Svrljig]], Srbija '''[[Občina Šentjur|Šentjur]]'''<ref>{{navedi splet|title=Mednarodno povezovanje|url=https://www.sentjur.si/objava/57606|website=sentjur.si|publisher=Občina Šentjur|language=sl|access-date=2019-09-26|archive-date=2019-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190618091115/https://www.sentjur.si/objava/57606|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|CZE}} [[Jirkov]], Češka *{{flagicon|GER}} [[Neu-Anspach]], Nemčija *{{flagicon|SRB}} [[Požega, Srbija|Požega]], Srbija *{{flagicon|FRA}} [[Saint-Florent-sur-Cher]], Francija {{div col end}} '''[[Občina Sevnica|Sevnica]]'''<ref>{{navedi splet|title=Družobné mestá|url=https://www.novezamky.sk/vismo/osnova.asp?id_org=700036&id_osnovy=32440&n=druzobne%2Dmesta|website=novezamky.sk|publisher=Mesto Nové Zámky|language=sk|access-date=2019-09-26|archive-date=2022-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220512135158/https://www.novezamky.sk/vismo/osnova.asp?id_org=700036&id_osnovy=32440&n=druzobne%2Dmesta|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Nové Zámky]], Slovaška '''[[Občina Sežana|Sežana]]'''<ref>{{navedi splet |title=Sežana|url=https://skupnostobcin.si/obcina/sezana/|website=skupnostobcin.si|publisher=Skupnost občin Slovenije|language=sl|access-date=2019-09-26}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|FRA}} [[Montbrison, Loire|Montbrison]], Francija *{{flagicon|CRO}} [[Rab, Rab|Rab]], Hrvaška *{{flagicon|ITA}} [[Sant'Ambrogio di Valpolicella]], Italija *{{flagicon|ITA}} [[Sant'Ambrogio sul Garigliano]], Italija {{div col end}} '''[[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]''' je članica [[Douzelage]], združenja partnerskih občin [[Evropska unija|Evropske unije]].<ref>{{navedi splet |title=Member towns|url=https://douzelage.eu/member-towns/|website=douzelage.eu|publisher=Douzelage|access-date=2019-09-25}}</ref> Ima tudi več drugih pobratenih občin.<ref>{{navedi splet|title=Pobratene občine, prijateljski mesti, združenja|url=https://www.skofjaloka.si/objava/57916|website=skofjaloka.si|publisher=Občina Škofja Loka|language=sl|access-date=2019-09-25|archive-date=2020-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200411041902/https://www.skofjaloka.si/objava/57916|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} ''Douzelage'' *{{flagicon|CYP}} [[Agros, Ciper|Agros]], Ciper *{{flagicon|ESP}} [[Altea]], Španija *{{flagicon|FIN}} [[Asikkala]], Finska *{{flagicon|GER}} [[Bad Kötzting]], Nemčija *{{flagicon|ITA}} [[Bellagio, Lombardija|Bellagio]], Italija *{{flagicon|IRL}} [[Bundoran]], Irska *{{flagicon|POL}} [[Gmina Chojna|Chojna]], Poljska *{{flagicon|FRA}} [[Granville, Manche|Granville]], Francija *{{flagicon|DEN}} [[Občina Holstebro|Holstebro]], Danska *{{flagicon|BEL}} [[Houffalize]], Belgija *{{flagicon|AUT}} [[Judenburg]], Avstrija *{{flagicon|HUN}} [[Kiseg]], Madžarska *{{flagicon|MLT}} [[Marsaskala]], Malta *{{flagicon|NED}} [[Meerssen]], Nizozemska *{{flagicon|LUX}} [[Niederanven]], Luksemburg *{{flagicon|SWE}} [[Občina Oxelösund|Oxelösund]], Švedska *{{flagicon|GRE}} [[Preveza]], Grčija *{{flagicon|LTU}} [[Rokiškis]], Litva *{{flagicon|CRO}} [[Rovinj]], Hrvaška *{{flagicon|POR}} [[Sesimbra]], Portugalska *{{flagicon|ENG}} [[Sherborne]], Anglija, Združeno kraljestvo *{{flagicon|LVA}} [[Občina Sigulda|Sigulda]], Latvija *{{flagicon|ROU}} [[Siret]], Romunija *{{flagicon|CZE}} [[Sušice]], Češka *{{flagicon|BUL}} [[Trjavna]], Bolgarija *{{flagicon|EST}} [[Občina Türi|Türi]], Estonija *{{flagicon|SVK}} [[Zvolen]], Slovaška ''Drugo'' *{{flagicon|GER}} [[Freising]], Nemčija *{{flagicon|BEL}} [[Maasmechelen]], Belgija *{{flagicon|ITA}} [[Medicina]], Italija *{{flagicon|AUT}} [[Obervellach]], Avstrija *{{flagicon|ITA}} [[Sovodnje ob Soči]], Italija *{{flagicon|SRB}} [[Smederevska Palanka]], Srbija *{{flagicon|CZE}} [[Tábor]], Češka *{{flagicon|AUT}} [[Sele, Koroška|Sele]], Avstrija {{div col end}} '''[[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]'''<ref>{{navedi splet |title=Partnerska mesta|url=https://www.slovenjgradec.si/O-mestu/Partnerska-mesta|website=slovenjgradec.si|publisher=Mestna občina Slovenj Gradec|language=sl|access-date=2024-10-02}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|CZE}} [[Český Krumlov]], Češka *{{flagicon|SRB}} [[Gornji Milanovac]], Srbija *{{flagicon|GER}} [[Hauzenberg]], Nemčija *{{flagicon|JPN}} [[Myōkō, Niigata|Myōkō]], Japonska *{{flagicon|CYP}} [[Morphou]], Ciper *{{flagicon|AUT}} [[Vöcklabruck]], Avstrija {{div col end}} '''[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]'''<ref>{{navedi splet|title=Prijateljska mesta|url=https://www.slovenskekonjice.si/objava/56900|website=slovenskekonjice.si|publisher=Občina Slovenske Konjice|language=sl|access-date=2019-09-25|archive-date=2020-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200327162203/https://slovenskekonjice.si/objava/56900|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška *{{flagicon|CZE}} [[Hranice (Okraj Přerov)|Hranice]], Češka *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška *{{flagicon|SWE}} [[Občina Sollefteå|Sollefteå]], Švedska <!--Százhalombatta - not twinning--> *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija *{{flagicon|RUS}} [[Zvjozdni gorodok]], Rusija {{div col end}} '''[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]'''<ref>{{navedi splet|title=Pobratene občine|url=https://www.smarjeske-toplice.si/objava/321600|website=smarjeske-toplice.si|publisher=Občina Šmarješke Toplice|language=sl|access-date=2023-08-06|archive-date=2023-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230806054304/https://www.smarjeske-toplice.si/objava/321600|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|SVN}} [[Občina Cankova|Cankova]], Slovenija *{{flagicon|CZE}} [[Teplice nad Bečvou]], Češka {{div col end}} ==T== '''[[Občina Tolmin|Tolmin]]'''<ref>{{navedi splet|title=Pobratenja|url=https://www.tolmin.si/objava/95963|website=tolmin.si|publisher=Občina Tolmin|language=sl|access-date=2019-09-29|archive-date=2019-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20190929142446/https://www.tolmin.si/objava/95963|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|ITA}} [[Vicchio]], Italija *{{flagicon|AUT}} [[Beljak]], Avstrija {{div col end}} '''[[Občina Trbovlje|Trbovlje]]'''<ref>{{navedi splet|title=Trboveljski otroci gredo v Francijo!|url=https://www.trbovlje.si/trboveljski-otroci-gredo-v-francijo/512|website=trbovlje.si|publisher=Občina Trbovlje|language=sl|access-date=2019-09-26|archive-date=2019-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190926182625/https://www.trbovlje.si/trboveljski-otroci-gredo-v-francijo/512|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Z EU sredstvi do mladinske izmenjave s pobratenima mestoma|url=https://www.trbovlje.si/z-eu-sredstvi-do-mladinske-izmenjave-s-pobratenima-mestoma/1430|website=trbovlje.si|publisher=Občina Trbovlje|language=sl|date=2018-02-05|access-date=2019-09-26|archive-date=2019-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190926182621/https://www.trbovlje.si/z-eu-sredstvi-do-mladinske-izmenjave-s-pobratenima-mestoma/1430|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|SRB}} [[Lazarevac|Lazarevac (Beograd)]], Srbija *{{flagicon|FRA}} [[Sallaumines]], Francija *{{flagicon|MKD}} [[Občina Valandovo|Valandovo]], Severna Makedonija {{div col end}} '''[[Občina Tržič|Tržič]]'''<ref>{{navedi splet |title=Tržič|url=https://skupnostobcin.si/obcina/trzic/|website=skupnostobcin.si|publisher=Skupnost občin Slovenije|language=sl|access-date=2019-10-03}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Dabas város testvérvárosai|url=https://www.dabas.hu/index.php/varosunk/testvervarosi-kapcsolatok/testvervarosaink|website=dabas.hu|publisher=Dabas|language=hu|access-date=2019-10-16}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{div col|colwidth=20em}} <!--Feldkirchen - which one? better source needed; Zell - not twinning--> *{{flagicon|HUN}} [[Dabas (mesto)|Dabas]], Madžarska *{{flagicon|AUT}} [[Borovlje]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Ludbreg]], Hrvaška *{{flagicon|FRA}} [[Sainte-Marie-aux-Mines]], Francija *{{flagicon|SRB}} [[Zaječar]], Srbija {{div col end}} ==V== '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]'''<ref>{{navedi splet |title=Mednarodno sodelovanje|url=https://www.velenje.si/uprava-organi-obcine/mednarodno-sodelovanje|website=velenje.si|publisher=Mestna občina Velenje|language=sl|access-date=2019-09-26}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Међународна сарадња|url=https://www.prijedorgrad.org/sr-BA/medjunarodna-saradnja.html|website=prijedorgrad.org|publisher=Prijedor|language=sr|access-date=2019-12-24|archive-date=2018-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180517112721/https://www.prijedorgrad.org/sr-BA/medjunarodna-saradnja.html|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|ESP}} [[Albacete]], Španija *{{flagicon|GER}} [[Esslingen am Neckar]], Nemčija *{{flagicon|BIH}} [[Lukavac]], Bosna in Hercegovina *{{flagicon|WAL}} [[Neath Port Talbot]], Valizija, Združeno kraljestvo *{{flagicon|MNE}} [[Občina Pljevlja|Pljevlja]], Črna gora <!--confirmed--> *{{flagicon|SVK}} [[Prievidza]], Slovaška *{{flagicon|BIH}} [[Prijedor]], Bosna in Hercegovina *{{flagicon|NED}} [[Schiedam]], Nizozemska *{{flagicon|CRO}} [[Split, Hrvaška|Split]], Hrvaška <!--confirmed--> *{{flagicon|SRB}} [[Valjevo]], Srbija *{{flagicon|FRA}} [[Vienne, Isère|Vienne]], Francija <!--rest - not twinning--> {{div col end}} '''[[Občina Vipava|Vipava]]'''<ref>{{navedi splet|title=Povezave|url=https://www.vipava.si/povezave/|website=vipava.si|publisher=Občina Vipava|language=sl|access-date=2019-09-27|archive-date=2019-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190927120919/https://www.vipava.si/povezave/|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|CRO}} [[Ilok]], Hrvaška *{{flagicon|FRA}} [[Lumbin]], Francija {{div col end}} '''[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]'''<ref>{{navedi splet |title=Pobratene občine|url=https://www.vrhnika.si/?m=pages&id=11|website=vrhnika.si|publisher=Občina Vrhnika|language=sl|access-date=2019-09-26}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|BIH}} [[Čapljina]], Bosna in Hercegovina *{{flagicon|ITA}} [[Gonars]], Italija *{{flagicon|GRC}} [[Jolkos]], Grčija {{div col end}} ==Z== '''[[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]'''<ref>{{navedi splet |title=Prijateljske in pobratene občine|url=http://www.zagorje.si/podrocje.aspx?id=80|website=zagorje.si|publisher=Občina Zagorje ob Savi|language=sl|access-date=2019-09-26}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|SRB}} [[Aleksinac]], Srbija *{{flagicon|CZE}} [[Havířov]], Češka *{{flagicon|GER}} [[Kemnath]], Nemčija *{{flagicon|CRO}} [[Omiš]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Stari Grad, Hrvaška|Stari Grad]], Hrvaška {{div col end}} '''[[Občina Žalec|Žalec]]'''<ref>{{navedi splet |title=Partnerská města|url=https://www.mesto-zatec.cz/mesto/partnerska-mesta/|website=mesto-zatec.cz|publisher=Město Žatec|language=cs|access-date=2019-09-25}}</ref> *{{flagicon|CZE}} [[Žatec]], Češka '''[[Občina Zreče|Zreče]]'''<ref>{{navedi splet|title=Prijateljska mesta in občine|url=https://www.zrece.si/objava/56986|website=zrece.si|publisher=Občina Zreče|language=sl|access-date=2019-09-27|archive-date=2019-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190927090134/https://www.zrece.si/objava/56986|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|SRB}} [[Rača, Srbija|Rača]], Srbija *{{flagicon|ENG}} [[Sedbergh]], Anglija, Združeno kraljestvo {{div col end}} '''[[Občina Žužemberk|Žužemberk]]'''<ref>{{navedi splet |title=Partnerska mesta|url=http://zuzemberk.si/sl/partnerski-mest/|website=zuzemberk.si|publisher=Občina Žužemberk|language=sl|access-date=2019-09-27}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|SVK}} [[Čachtice]], Slovaška *{{flagicon|SRB}} [[Golubac]], Srbija *{{flagicon|CRO}} [[Pregrada]], Hrvaška {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Seznami naselij v Sloveniji]] [[Kategorija:Zunanja politika Slovenije]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Občine Slovenije|*]] lafzq8vehqn9xbmm2rmdw795v7yry8l 0 574283 6760044 6719104 2026-10-03T16:20:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760044 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Cerkev sv. Jožefa}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svetega Jožefa Delavca na Stari Karaburmi | fullname = Župnijska cerkev Svetega Jožefa Delavca na Zeleni Karaburmi v Beogradu | image = Karaburma 0181 hiša-Snoj-cerkev.jpg | caption = Verniki v pogovoru s salezijanskim inšpektorjem [[Alojzij Slavko Snoj|Alojzijem Snojem]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Karaburma | country = Srbija | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Jožef]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[župnijska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] | groundbreaking = [[1983]] | completed date = [[1. maj]] [[1991]] | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = [[Ivan Žnidaršič]]<br>[[Vlado Žnidaršič]] | architectural type = [[moderna arhitektura]] | style = [[dvoranski]] | capacity = 100 | length = | width = | width nave = | height = 10 | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = 15 | materials = opeka, beton | bells = 1 | bells hung = | bell weight = | parish= Sveti [[Jožef Delavec]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Cerkev Svetega Jožefa Delavca na Stari Karaburmi v Beogradu''' ({{lang-sr|Црква Светог Јосифа Радника у Београду}}) stoji v [[Beograd|Beograjskem]] naselju Stara [[Karaburma]]; pripada [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliški Cerkvi]] in je [[Župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] v dekaniji Beograd, župniji Svetega Jožefa Delavca ter je od ustanovitve dodeljena v upravljanje [[Salezijanci|salezijanskemu redu]]; brez zapletov jo je prevzela nadškofija po smrti zadnjega župnika Cirila Zajca (2011), saj župnija Družbi ni bila inkardinirana. Cerkev [[Sveti Jožef|svetega Jožefa Delavca]] je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], sedaj popolnoma pod upravo [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Nahaja se na Stari Karaburmi na ulici Pribojska 23, Občina [[Palilula, Beograd|Palilula]], [[Beograd]].<ref>{{navedi splet|title=CRKVA SVETOG JOSIPA RADNIKA BEOGRAD SRBIJA |url=http://saznajprvi.com/sr/ustanove/verske/242294-crkva-svetog-josipa-radnika-beograd-srbija.html |website=saznajprvi.com |access-date=8. april 2021 |archive-date=25. januar 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220125160425/http://saznajprvi.com/sr/ustanove/verske/242294-crkva-svetog-josipa-radnika-beograd-srbija.html |url-status= }}</ref> To je najmlajša katoliška župnija v Beogradu.<ref name="B92">{{navedi novice |title=Molitva radnika Sv. Josipu za posao |url=https://www.b92.net/info/komentari.php?nav_id=710245 |access-date=8. april 2021 |agency=B92 |date=1. maj 2013}}</ref> Župnijo je ustanovil 1. januarja 1972 [[Nadškofija Beograd|Beograjski nadškof]] [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]]; poleg župnišča (stavba je od 1960) je dokončana cerkev 1991.<ref name="Beogradska nadbiskupija">{{navedi splet |title=ŽUPA SV. JOSIPA RADNIKA, Beograd |url=http://kc.org.rs/sv-josip-radnik-beograd/ |website=Zvanični veb-sajt |publisher=Beogradska nadbiskupija |access-date=8. april 2021}}</ref> == Zgodovina == [[File:Karaburma 0310 vila-Milivoj-Živanović.jpg|thumb|180px|left|<center>Vila na Stari Karaburmi<br><small>Mesto [[Beograd]] za filmskega igralca [[Milivoj Živanović|Živanovića]] ([[1960|1960-ih]])]]</center></small> === Začetne težave === Namera za ustanovitev [[župnija|župnije]] in za gradnjo cerkve na Karaburmi se je pojavila že 1940, med [[Josip Ujčić|Ujčičevim]] škofovanjem. Ne smemo pozabiti, da je njegov predhodnik [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]] dal ne samo pobudo, ampak tudi dočakal dokončanje ali vsaj dober del izgradnje večine katoliških cerkva na beograjskem območju: Svetega Antona Padovanskega na Rdečem križu, Svetega Cirila in Metoda na Čukarici, Svetega apostola Petra v Makedonski in tako imenovane »Francoske cerkve« na Vračarju, ki pa je dosegla z dokončanjem manjše cerkve samo prvo fazo razvoja - med drugim tudi zaradi sicer neprimernega terena, ki ga je res temeljito pomagala za časa [[Stanislav Hočevar|Hočevarja]] sanirati in primerno urediti tudi mestna oblast, da je obnovljena cerkev lahko postala nova [[stolnica]]. 1942 so na Stari Karaburmi že kupili in pripravili primerno zemljišče in zbrali nekaj gradbenega materiala. Novo župnijo naj bi prevzeli [[lazaristi]], vendar so se oni odločili že prej za [[Banovo Brdo]]. [[Druga svetovna vojna]] je preprečila gradnjo same cerkve in ustanovitev župnije; takoj po vojni pa je nova [[komunizem|komunistična]] [[ateizem|ateistična]] oblast tako zamisel popolnoma onemogočila: zbrani gradbeni material so zaplenili, zemljišče podržavili in na njem zgradili samopostrežno trgovino - in sicer na vogalu ulice Sime Šolaja in Danila Ilića.<ref>{{navedi splet|url=https://kaldrma.rs/nije-tito-sveti-josip-radnik-na-karaburmi/|title= Nije Tito - Sveti Josip Radnik na Karaburmi|publisher=Kaldrma.rs|author=|place=Beograd|date=16. julij 2024 |accessdate=21. november 2024}}</ref> 1964 je prevzel upravo beograjske nadškofije [[Gabrijel Bukatko]], ki je za vsako ceno želel izpolniti željo svojega predhodnika Ujčiča. Ker je dobro poznal [[salezijanci|salezijance]] – saj jim je 1959 odstopil svojo dvonadstropno palačo v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] za številni naraščaj -, poleg tega pa so upravljali osrednjo župnijo Kristusa Kralja, je inšpektoratu v Ljubljani poslal prošnjo, naj na tem ozemlju ustanovijo novo župnijo. Večina mladih prebivalcev je pripadala delavskemu razredu in zato so za zavetnika nove župnije določili [[Sveti Jožef|Svetega Jožefa Delavca]], ki goduje 1. maja; takratni državni [[Praznik dela]] je kot dela prost dan prišel kot naročen za proščenje. Sveti Jožef je [[sveto pismo|svetopisemska]] osebnost, pa ga slavijo tako pravoslavci kot katoličani. Vzhodna Cerkev ga imenuje ''Jožef Pravični (Josif Pravedni)'', katoliška pa ''Sveti Jožef, ženin Device Marije'', pa tudi ''Sveti Jožef Delavec''. Njegov praznik v [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] praznujejo 31. decembra po julijanskem koledarju, katoličani pa ga praznujejo po gregorijanskem koledarju kar dvakrat: 19. marca in 1. maja. Šlo je za izredno bistroumno potezo [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] 1955, da bi približal Cerkev delavcem in obratno, a tudi odvzel monopol [[komunisti|komunistom]] nad praznovanjem prvega maja kot delavskega praznika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.b92.net/info/komentari.php?nav_id=710245 |title=„Molitva radnika Sv. Josipu za posao” |publisher=b92.net|author=|place=Beograd|language=sr|date=1. maj 2013 |accessdate=8. april 2021}}</ref> === Sveti Jožef Delavec – zavetnik beograjskih delavcev === [[File:Karaburma 0321 kapela-slika.jpg|thumb|left|180px|<center>Notranjost [[cerkev (stavba)|cerkve]] prikazuje [[Bog|Božji]] načrt odrešenjske [[zgodovina|zgodovine]].]]</center> [[File:Karaburma 0154 Zoli-Sándor Franc-Šenk Eugenio-Sbarbaro Gizella.jpg|thumb|240px|right|<center>Leta 2007 je slovesnost vodil apostolski nuncij [[Eugenio Sbarbaro|Sbarbaro]] ob somaševanju duhovnikov in redovnikov ter asistenci stalnega diakona [[Zoltán Sándor|Sándorja]] z gospo]]</center> 1950 so začeli poleg "Stare Karaburme" graditi »Novo naselje«, ki se je v začetku delilo na posamezne paviljone; pozneje dobivajo nove ulice svoja lastna imena. V matičnih katoliških knjigah župnije Svetega Petra zasledimo ulico Patrisa Lumumba 1962, Marijane Gregoran 1964, Garsija Lorka in Dr. Đoke Jovanovića 1966, nato Mirijevski bulevar 1970 itd. Tako je polagoma nastalo na tem območju celo mesto "Nova Karaburma" z več kot 100.000 prebivalci, za katere je bilo treba priskrbeti novo župnijsko središče; računali so namreč, da je vsaj 3 % prebivavcev katoličanov, kakor je zapisal v ''Kroniko župnije Sv. Jožefa Delavca'' njen prvi kaplan [[Janez Jelen]]. Treba je pa takoj pripomniti, da je ta ocena bila optimistično daleč pretirana in bi bilo veliko bolj realno, kot je sam pozneje prek obiskov družin z blagoslovom hiš uvidel, da tam morda le ni toliko katoličanov - morda kaka polovica sploh nima stikov s Cerkvijo. Zdi pa se, da njihov delež ne presega 1 % ali pa je še precej pod tem. Med njimi je bilo največ Slovencev in Hrvatov, nekaj družin pa je bilo albanskih Kosovarjev in Madžarov; več kot polovico so tvorili mešani zakoni. Tako je bil na primer tudi prvi zakristan in nekdanji šofer avtobusa Dragiša Živković po narodnosti Srb, ki je imel za ženo Hrvatico; podobno tudi [[Anton Vratuša|Vratušev]] sorodnik Anton Forjan, ki je redno pri maši bral berilo – včasih tudi slovensko.<ref>Janez Jelen: ''Kronika župnije Svetega Jožefa Delavca'' (leto 1972), str. 5.</ref> Glede cerkvenih ustanov pa ima Karaburma kaj burno zgodovino. Že šestdesetih let prejšnjega stoletja so [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavci]] hoteli zgraditi cerkev sredi novonastajajočega naselja "Nova Karaburma", vendar je "delavski razred" priredil velike demonstracije: "Nočemo cerkve, hočemo vrtec, hočemo kino!" in so tam res namesto cerkve zgradili "Kino Slavica", ki pa dandanes žalostno propada. Takrat pa je bil privlačen in je dosegel svoj cilj - da je preprečil graditev cerkve, za katero je bilo že kupljeno zemljišče. Zato se sliši skoraj neverjetno, da je katoličanom na mala vrata vendarle uspelo priti na "Rdečo" Karaburmo v tistih časih, ko se je o novih cerkvah ali mošejah moglo le sanjariti. Danes nekdanji popularni "Bioskop Slavica" kljub vsem ad hoc poskusom oživitve še vedno sameva in propada, saj se razen poceni obljub v zadnjem desetletju glede tega ni ničesar spremenilo kljub željam nekaterih navdušencev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.seecult.org/ozivljavanje-bioskopa-slavica/|title= Oživljavanje bioskopa Slavica|publisher=SEEcult.org|author=Dimitrije Stefanović|place=Beograd|date=6. maj 2017 |accessdate=21. november 2024}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.peticije.online/obnavljanje_bioskopa_slavica_na_karaburmi|title= Obnavljanje bioskopa Slavica na Karaburmi |publisher=Peticije.online|author=Jovan Stojanović|place=Beograd|date=|accessdate=22. januar 2025}}</ref> ==== Naši "beli angeli" ==== Ta "čudež" je pripisati pri ljudstvu izredno priljubljenim slovenskim nunam ''"usmiljenkam"''; nje in pa druge karitativne redovnice, ki delajo nesebično po bolnicah ali obiskujejo bolnike in starejše doma, ljudje na splošno imenujejo "naši beli [[angel]]i". Na stari Karaburmi, na ulici Sime Šolaja 39, je bila namreč kupljena manjša hiša in preurejena v prvo javno kapelo. Prva maša je bila tam 22. junija 1965; skrb za hišo sta prevzeli sestri Mehtilda in Matilda Šumah, ki pa sta nato se kmalu nato preselili v na novo kupljeno stavbo s kapelo na Pribojski ulici, a sta se sedemdesetih let iz neznanih razlogov vrnili v svojo matično skupnost na Višegradski 23. Za njimi so se v prazno hišo na Sime Šolaji preselile "sestre čudodelne svetinje", ki jih ljudstvo imenuje ''»Marijine sestre«'', pod vodstvom svetniške in izkušene starejše slovenske sestre Digne. Nekatere nune so bile zaposlene v državni službi v bolnici; skrbele pa so tudi za župnijsko gospodinjstvo in uspešno poučevale verouk manjšemu številu otrok in mladine. Mlajše sestre so žal iz rodne Bosne v svojih srcih nosile hude rane nacionalizma druge svetovne vojne, ki so jih nevede širile po okolici. Poleg tega so nekatere prišle pod vpliv mladega duhovnika-rojaka, ki je bil po svoje napreden in po mnenju škofa Bukatka v napačno smer navdušen nad [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilsko prenovo]]; slepo so sledile njegovemu zgledu, ko je zapustil duhovništvo – in zapustile svojo redovniško skupnost, kar je bila zagotovo velika izguba za dušno pastirstvo. Marijine sestre so posledično morale prodati svojo hišo v Beogradu in oditi v [[Slovenija|Slovenijo]]. Hujši udarec je bil odhod in ženitev menihov, saj so morali [[vnebovzetci]] zaradi njunega odhoda zapreti svojo edino hišo, ki so jo imeli dolga leta v nekdanji [[Jugoslavija|Jugoslaviji]].<ref>Kronika župnije sv. Jožefa Delavca, str. 25s.</ref> ==== Javna kapela in zeleno okolje ==== 7. septembra 1967 je bila torej odprta javna kapela na Pribojski 23 v stavbi, kjer je danes župnišče. Kapelico v sicer prekrasni vili iz opeke in kamna s streho pokrito z dalmatinskim bobrovcem, ki jo je 1960 mesto zgradilo za filmskega igralca [[Milivoj Živanović|Živanovića]] – a da se vanjo ni nikoli vselil – je odprl za bogoslužje že omenjeni nadškof Bukatko. Za prvega župnika je bil imenovan takratni župnik pri [[Sostolnica Kristusa Kralja|Kristusu Kralju]] - [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Herman Habič|Habič]], za katerega premestitev na novo mesto je med duhovščino krožilo latinsko reklo: "promovetur quod amovetur", saj se je moral preseliti iz osrednje župnije - kjer ga je zamenjal škofijski duhovnik Anton Hočevar - na obrobje mesta, medtem ko je njegovega kaplana [[Franc Jamnik|Jamnika]] škof še zadržal za šoferja. V kapeli je bila najprej maša vsako sredo, nato tudi ob nedeljah, končno pa vsak dan. Župnija je bila ustanovljena 1. januarja 1972 z nadškofijskim odlokom pod št. 421/31.XII.1971. Hišo je odkupil Salezijanski inšpektorat v Ljubljani, ki si je za to sposodil denar od [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]] in je dne 14. septembra 1972 nadškofiji sposojenih 70.000 din tudi vrnil; o tem obstaja tudi potrdilo z nadškofijskim žigom in nadškofovim podpisom v Župnijski kroniki na strani 6; možno pa je, da je bila celotna kupnina znatno večja in da je dober delež priložila tudi nadškofija. Stavba je podkletena vila, grajena iz lesa, kamna in opeke ter obdana z različnim sadnim in okrasnim drevjem, ki je bilo kupljeno v drevesnici v Jajincih; med njimi je [[smreka]], redka "[[dišeča jelka]]"<ref>''dišeča jelka, konkolorka'' - lat. ''abies concolor'' - smreki podoben prijetno dišeči iglavec, ki je zelo primeren za na plazovje, ker dobro zadržuje zemljo</ref>, pa "[[himalajski bor]]"<ref>''himalajski bor'' - lat.: ''Pinus wallichiana'' tudi dobro zadržuje zemljo in je primeren za strmine.</ref> enakih lastnosti; [[češnja|češnje]], [[višnja|višnje]], [[navadni oreh|orehi]] in nekaj drugih sadnih dreves pa je iz drevesnice "Anton Jelen" iz Šentilja pri Velenju prinesel prvi kaplan Janez. Vendar pa so se kmalu pokazale iste težave, kot jih je imela sosednja stavba kiparja Krstića, pa enako skoraj vse stavbe zgrajene na severnem pobočju strmega in plazovitega hriba Zvezdarne: zemljišče skoraj povsod nevarno drsi v smeri proti [[Donava|Donavi]] in so se ljudje šalili, da se lahko zjutraj zbudijo sredi veletoka. Reprezentančna stavba je bila namreč zgrajena na izrazitem plazovju in tako rekoč brez temeljev in sčasoma so se začele kazati nevarne razpoke; morda jo je prav zato že kmalu po odkupu odprodal prvi lastnik - Indonezijsko veleposlaništvo - drugemu lastniku, nekemu gradbenemu podjetju, od katerega so jo odkupili slovenski [[salezijanci]]. Prvi župnik, beograjski dekan in nadškofov konzultor [[Herman Habič|Habič]] jo je že jeseni 1975 uspešno saniral z utrditvijo temeljev, podkletenjem in dodajanjem obronih pločnikov. Zahtevna dela je opravilo zasebno gradbeno podjetje Stamenković iz [[Crna trava|Crne trave]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-61156489|title=Srbija, Crna Trava i građevinarstvo: Majstori koji su zidali tuđe kuće, a zapostavili vlastite|publisher=BBC|author=Nemanja Stefanović|place=Beograd|date=21. junij 2022|accessdate=24. januar 2025}}</ref> Njihov skromni in vedno razpoloženi »gazda Stamenko« je s svojo skupino, ki je opravljala vsa različna in nujna gradbena dela, bil znan beligrajski podjetnik in je delal pri popravilih in zidavah v več katoliških župnijah. Radi so ga najemali, ker je bil odgovoren, zanesljiv ter natančen izvajalec, pa tudi ne predrag. Čeprav so spočetka sumili na podzemne vode, jih po temeljitih strokovnih preiskavah le niso zaznali. V istem času so morali iz istih razlogov popolnoma obnoviti tudi kakih tristo metrov oddaljeno šolsko telovadnico na isti ulici, ki je tudi zaradi plazovja nevarno razpokala. ==== Končno gradbeno dovoljenje ==== Župnija je sčasoma dobila dovoljenje za dve začasni garaži, ki ju je dal zaradi strmega terena zgraditi na železobetonsko podlago in podkletiti; tako je 1986 nastala spodaj dvorana kot neke vrste kripta. 1989 je njegov naslednik, slovenski salezijanec [[Ciril Zajec]], začel graditi novo cerkev nad dvorano, ki je prej služila nekaj časa kot kapela. Najprej so oblasti grozile z rušenjem. Takrat pa so se godile po celi Jugoslaviji velike družbene spremembe in takoimenovani "Padec komunizma". Po eni strani je temu sledil [[Razpad Jugoslavije]] z [[državljanska vojna|državljansko vojno]], po drugi strani pa so lahko vse verske skunosti svobodneje zadihale in tako je bilo tudi v Beogradu: Cerkev sv. Jožefa Delavca je končno dobila gradbeno dovoljenje 3. decembra 1990, a slovesno je bila odprta za žegnanje dne 1. maja 1991. Slovesno jo je blagoslovil takratni beograjski nadškof [[Franc Perko]]. Nekaj let pozneje pa je župnik Zajec, ki je poprej zgradil tudi novo cerkvico v [[Nikšić|Nikšić]]u, dal zgraditi zraven ''"Lepotice na Zeleni Karaburmi"'' - kot jo je rad sam imenoval - še preprost zvonik z zvonom, ki vabi k [[sveta maša|sveti maši]].<ref>{{navedi splet|url=https://beogradskevesti.info/crkva-svetog-josipa-radnika-u-beogradu/|title=Crkva Svetog Josipa Radnika u Beogradu|publisher=Beograd info – Beogradske vesti|author=Alex|place=Beograd|language=sr|date=10. september 2023|accessdate=27. november 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250425054446/https://beogradskevesti.info/crkva-svetog-josipa-radnika-u-beogradu/|archive-date=2025-04-25|url-status=dead}}</ref> == Versko življenje == === Prostor petja, molitve in miru === Cerkev sta zasnovala inženirja beograjska Slovenca in sorodnika Ivan ter njegov nečak Vlado Žnidaršič v dvoranskem preprostem slogu, da lahko čim bolj ustrezala svojemu namenu - da bi delovala kot prostor za petje, molitev in zbranost - ter da bi se verniki v njej dobro počutili. Cerkev Svetega Jožefa Delavca ni velika, ima pa tudi tabernakelj – Bukatkov dar iz nadškofijske kapele. Cel prezbiterij je poslikal črnogorski naivni slikar in je v njej ob navadnih nedeljah in praznikih zadosti prostora: za proščenje pa je ob lepem vremenu somaševanje na dvorišču pred cerkvijo, ki ga zapolnijo romarji s celotnega beograjskega območja. Vsekakor je cerkev privlačna in obdana vsa z zelenjem, da jo je njen graditelj »gospod Ciril« najraje imenoval ljubkovalno »Beograjska lepotica na Zeleni Karaburmi«. Veliko veselje je napravil vernikom prihod novega harmonija. Dolga leta sta prihajali na Karaburmo organistinja Olga Malbašič in glavna sestra Angela Zorko, zlasti potem, ko so s tovornjakom pripeljali harmonij v dobrem stanju iz [[Ravna Reka|Ravne Reke]].<ref>Župnijska kronika</ref> Nadškofija je imela po nenadni smrti zadnjega salezijanskega župnika Cirila Zajca s to župnijo oziroma za duhovne vaje zelo primerno farno stavbo velike načrte, ki pa jih je bilo mogoče uresničiti le delno. === Sreda je posvečena svetemu Jožefu === Obstajajo pa tukaj že utečene ljudske pobožnosti. Vsako sredo so se nekdaj v kapelici, danes pa v cerkvici, zbirali častilci [[Sveti Jožef|Svetega Jožefa]], ki sebe in celo župnijo priporočajo njemu v varstvo z molitvijo njemu na čast »Sveti Jožef, oče sveti…« ("O Josipe, oče sveti...")<ref>{{navedi splet|url=https://muzevnibudite.com/molitva-sv-josipu/|title=Molitva sv. Josipu|publisher=Muževni budite|author=Dominis|place=Beograd|date=10. junij 2020 |accessdate=22. januar 2025}}</ref>, ki jo je zvesto molila tudi Anica, ki je od vsega začetka z nekaj drugimi pobožnimi ženskami vsako jutro prihajala k maši v kapelico v hiši; njen brat je bil slavni salezijanski misijonar [[Ivan Cigan]], ki je malo časa deloval v [[Indija|Indiji]].<ref>Ivan Cigan (1910 - 1944) je umrl v Bombayu v Indiji star komaj 34 let.</ref> === Farno žegnanje na Praznik dela === Večja slovesnost pa je vsako leto na dan farnega zavetnika, na samo žegnanje 1. maja, ko je cerkveno proščenje in dela prost dan; takrat prihajajo romarji v večjem številu iz celega Beograda in največkrat je maša kar na ploščadi pred cerkvijo, saj bi bila cerkev za vse pretesna. Izpred cerkve je pogled na Donavo in njeno mestno okolico.<ref>{{navedi splet|url=http://kc.org.rs/en/sv-josip-radnik-beograd/ |title=„Župa svetog Josipa Radnika, Beograd” |publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|place=Beograd|language=en|date=1. maj 2013 |accessdate=8. april 2021}}</ref> Pri tradicionalnem proščenju leta 2022 je bila zbrana župnijska skupnost, številni romarji iz celega Beograda, pa tudi družine z [[neokatehumenska pot|neokatehumenske poti]]: goreče so molili rožni venec in sodelovali pri slovesnem bogoslužju, ki ga je vodil nadškof Stanislav Hočevar ob somaševanju domačega župnika Grzegorza Chudeka in mestnih duhovnikov. V svoji pridigi se je nadškof ozrl na čudežno zmago kristjanov nad Turki v [[Bitka pri Lepantu (1571)|pri Lepantu 7. oktobra 1571]], ki jo je po [[papež Pij V.|papeževem]] prepričanju dosegla molitev rožnega venca. Sodobniki pa »niso znali ceniti in izrabiti nove možnosti; med krščanskimi narodi je marveč pravladala sebičnost in nevoščljivost, ki je le še bolj utrdila hudobne v hudobiji, dobrim pa onemogočila, da bi izkoristili zmago v pridobivanje svobode za podjarmljene kristjane.« Podobno tudi današnji »človek ne zna živeti svojega dostojanstva ter bolj posluša hudiča kot Boga, bolj posluša svoje kot Božje srce in tako zlahka zapade pod oblast svojih strasti, zlasti sebičnosti in sovraštva.« Nesprejemanje Božje besede pa prinaša s seboj »sprejemanje nemira, nerazumevanja, sovraštva in vojne.« Po zgledu [[Sveti Jožef|svetega Jožefa]] lahko vendarle slavimo Boga, če se umaknemo posvetnemu hrupu ter v molku premišljujemo in sprejemamo Božji načrt z nami. Postanimo po njegovem zgledu kot Božji angeli, ki širijo okoli sebe razumevanje in odpuščanje, ljubezen in sodelovanje - je dejal nadpastir, ki je pripomnil, da je poziv k miru in spravi namenjen tudi prihodnjim pokoljenjem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/beograd-proslava-sv-josipa-radnika-i-pocetak-mjeseca-svibnja-koji-je-posvecen-blazenoj-djevici-mariji/107304|title= Beograd: Proslava sv. Josipa Radnika i početak mjeseca svibnja koji je posvećen Blaženoj Djevici Mariji|publisher=KTA BK BiH|author=|place=Beograd|language=hr|date=4. maj 2022|accessdate=27. november 2025}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Seznam papežev]] *[[Gabrijel Bukatko]] *[[Franc Perko]] *[[Stanislav Hočevar]] *[[Karaburma]] == Zunanje povezave == ;{{ikona en}} *[https://kc.org.rs/en/sv-josip-radnik-beograd/ St. Joseph the Worker, Belgrade - Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)] *[https://gcatholic.org/churches/europe-east/120025.htm Crkva sv. Josipa Radnika Beograd, Srbija - Church of St. Joseph the Worker Belgrade, Serbia] ;{{ikona sr}} *[https://www.youtube.com/watch?v=A919iLN1-wU Crkva svetog Josipa radnika na Karaburmi AD 2000.flv - YouTube] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na beligrajskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/beograd-proslava-sv-josipa-radnika-i-pocetak-mjeseca-svibnja-koji-je-posvecen-blazenoj-djevici-mariji/107304 Beograd: Proslava sv. Josipa Radnika i početak mjeseca svibnja koji je posvećen Blaženoj Djevici Mariji | Katolička tiskovna agencija Biskupske konferencije BiH] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Jožef Delavec]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jožefa|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1991]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] gmp2xhieux0mhoilg7ult7nanelc9fv 0 575187 6760066 6719126 2026-10-03T17:46:22Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Potres v Al Haouzu 2023]] na [[Potres v Al Haouzu (2023)]]: standardizacija 6719126 wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake | title = Potres v Al Haouzu 2023 | timestamp = 2023-09-08 22:11:01 | anss-url = us7000kufc | isc-event = 626740945 | image = {{Photomontage | photo1a = Amerzeggan ⴰⵎⵔⵣⴳⴳⴰⵏ viyaedje distrût hosmint tere Hawse.jpg | photo2a = Earthquake impact in Douar Tansghart 05.jpg | photo2b = Earthquake impact in Imi N'Tala 08.jpg | photo3a = Earthquake impact in Tizi N'Test 16.jpg | size = 210 | spacing = 2 | color = transparent | border = 0 }} | caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: Imi N'Tala, Mulaj Brahim, Tizi N'Test in Tansghart po potresu | local-date = 8. september | local-time = 23:11 (poletni čas v Maroku) | map2 = {{Location map+ | Maroko | relief = 1 | places = {{Location map~|Morocco|lat=30.43|long=-9.6|label=Agadir|label_size=120|position=left|mark=Green pog.svg}} {{Location map~|Morocco|lat=33.53|long=-7.58|label=Casablanca|label_size=120|mark=Green pog.svg}} {{Location map~|Morocco|lat=31.63|long=-8.009|label=Marrakesh|label_size=120|mark=Green pog.svg}} {{Location map~|Morocco|lat=31.073|long=-8.407|mark=Bullseye1.png|marksize=50}}<!-- Per ISC --> | width= 250 | float = right | caption = }} | magnitude = 6,9 {{M|w|link=y}}<ref name="ISC1">[https://www.isc.ac.uk/cgi-bin/web-db-v4?event_id=626740945&out_format=IMS1.0&request=COMPREHENSIVE International Seismological Centre. Bulletin of the ISC. Thatcham, United Kingdom.]</ref> | intensity = {{MMI|9}} | pga = | depth = 19,0 km | damage = US$7 mrd | location = {{coord|31.073|-8.407|display=inline, title}} | type = poševni potisk | countries affected = [[Maroko]] | casualties = 2960 mrtvih, 5674 ranjenih }} 8. septembra 2023 ob 23:11 DST (22:11 UTC) je maroško provinco Al Haouz prizadel potres s trenutno magnitudo 6,9 in največjo Mercallijevo intenziteto IX (silovito). Epicenter potresa je bil 73,4 km jugozahodno od [[Marakeš]]a, blizu mesta Ighil<ref>{{navedi splet|title=Powerful magnitude 6.8 earthquake rattles Morocco, with five believed dead|url=https://www.aljazeera.com/news/2023/9/8/powerful-6-8-magnitude-earthquake-rattles-morocco|publisher=Al Jazeera|access-date=9 September 2023|date=8 September 2023|archive-date=9 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230909011442/https://www.aljazeera.com/news/2023/9/8/powerful-6-8-magnitude-earthquake-rattles-morocco|url-status=live}}</ref> in smučišča Oukaïmeden v [[Atlas (gorovje)|gorovju Atlas]].<ref>{{navedi splet|title=Major earthquake strikes Oukaïmedene, Morocco|url=https://www.usgs.gov/news/featured-story/major-earthquake-strikes-oukaimedene-morocco|publisher=United States Geological Survey|access-date=12 September 2023|date=9 September 2023|archive-date=12 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230912063234/https://www.usgs.gov/news/featured-story/major-earthquake-strikes-oukaimedene-morocco|url-status=live}}</ref> Nastal je kot posledica plitvega poševnega nariva pod gorovjem. Poročali so o najmanj 2960 smrtnih žrtvah, večina pa se je zgodila zunaj Marakeša. Škoda je bila zelo razširjena, zgodovinske znamenitosti v Marakešu so bile uničene.<ref>{{navedi splet|title='Fragile state': Fears for Marrakesh's ancient structures after earthquake|url=https://www.aljazeera.com/news/2023/9/9/fragile-state-fears-for-marrakeshs-ancient-structures-after-earthquake|access-date=10 September 2023|publisher=Al Jazeera|archive-date=10 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230910103950/https://www.aljazeera.com/news/2023/9/9/fragile-state-fears-for-marrakeshs-ancient-structures-after-earthquake|url-status=live}}</ref> Potres so čutili tudi v [[Španija|Španiji]], na [[Portugalska|Portugalskem]] in v [[Alžirija|Alžiriji]].<ref>{{navedi novice|last1=Pedrosa|first1=Jorge|date=9 September 2023|title=Terremoto Málaga: Cuatro seísmos con epicentro en Marruecos se sienten en Andalucía|language=es|trans-title=Malaga Earthquake: Four earthquakes with epicenter in Morocco are felt in Andalusia|agency=Málaga Hoy|url=https://www.malagahoy.es/malaga/Terremoto-Malaga-epicentro-Marruecos-Andalucia_0_1828317161.html|url-status=live|access-date=9 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230909042100/https://www.malagahoy.es/malaga/Terremoto-Malaga-epicentro-Marruecos-Andalucia_0_1828317161.html|archive-date=9 September 2023}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Where in Morocco did the 6.8 magnitude earthquake strike?|publisher=Al Jazeera|date=9 September 2023|access-date=11 September 2023|url=https://www.aljazeera.com/news/2023/9/9/where-in-morocco-did-the-earthquake-strike|archive-date=11 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230911071350/https://www.aljazeera.com/news/2023/9/9/where-in-morocco-did-the-earthquake-strike|url-status=live}}</ref><ref name="CBS">{{navedi novice|date=9 September 2023|title=Morocco earthquake leaves at least 2,000 dead, damages historic landmarks and topples buildings|publisher=CBS News|url=https://www.cbsnews.com/news/morocco-earthquake-6-8-magnitude-marrakech-thousands-killed/|url-status=live|access-date=11 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230910153322/https://www.cbsnews.com/news/morocco-earthquake-6-8-magnitude-marrakech-thousands-killed/|archive-date=10 September 2023}}</ref> To je najmočnejši instrumentalno zabeležen potres v [[Maroko|Maroku]], najsmrtonosnejši v državi po [[Potres v Agadirju leta 1960|potresu v Agadirju leta 1960]] in drugi najsmrtonosnejši potres leta 2023 po [[Potres v Turčiji in Siriji (2023)|potresih v Turčiji in Siriji]]. Zaradi njegove magnitude je tudi največji potres na afriški celini po potresu z močjo 7,0 Mw v Mozambiku leta 2006 in največji v severni Afriki po potresu v El Asnamu z močjo 7,1 Mw leta 1980.<ref>{{navedi splet|title=Search Earthquake Catalog|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/map/?extent=-46.31658,-79.45313&extent=48.10743,114.25781&range=search&timeZone=utc&search=%7B%22name%22:%22Search%20Results%22,%22params%22:%7B%22starttime%22:%221000-01-01%2000:00:00%22,%22endtime%22:%222023-10-20%2023:59:59%22,%22maxlatitude%22:37.858,%22minlatitude%22:-35.747,%22maxlongitude%22:52.559,%22minlongitude%22:-17.93,%22minmagnitude%22:4.5,%22orderby%22:%22time%22%7D%7D|publisher=United States Geological Survey|access-date=20 October 2023|date=20 October 2023}}</ref> Prizadetih je bilo več kot 2,8 milijona ljudi iz Marakeša in območij okoli gorovja Atlas, vključno s 100.000 otroki. Po potresu so številne države ponudile humanitarno pomoč, Maroko pa je razglasil tridnevno nacionalno žalovanje. == Tektonsko okolje == Severni Maroko leži blizu meje med [[Afriška plošča|Afriško]] in [[Evrazijska plošča|Evrazijsko ploščo]], Azorsko-Gibraltarsko prelomno območje. Na svojem vzhodnem koncu ta transformacijska cona prehaja v transpresijsko cono, v kateri nastanejo veliki narivni [[prelom (geologija)|prelomi]]. Vzhodno od [[Gibraltarski preliv|Gibraltarskega preliva]], v morju Alborán, meja preide v tip trka. Večina seizmičnosti v Maroku je povezana z gibanjem na meji te plošče, pri čemer se največja potresna nevarnost pojavlja na severu države blizu meje.<ref name="Cherkaoui_&_Hassani_2012">{{Cite journal |last=Cherkaoui T-E. |title=Seismicity and Seismic Hazard in Morocco 1901-2010 |journal=Bulletin de l'Institut Scientifique, Rabat, section Sciences de la Terre |volume=34 |pages=45–55 |year=2012 |url=https://www.researchgate.net/publication/260941434 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201229163356/https://www.researchgate.net/publication/260941434_Seismicity_and_Seismic_Hazard_in_Morocco_1901-2010 |archive-date=2020-12-29 |url-status=live |access-date=2023-09-08}}</ref> Stopnja konvergence, to je hitrost, s katero se plošči premikata ena proti drugi, je relativno nizka in znaša 4 milimetre na leto. S tem povezano stiskanje zemeljske skorje absorbira obsežno območje, ki sega do gorovja Atlas na jugu.<ref name="GFZ">[https://www.gfz-potsdam.de/presse/meldungen/detailansicht/starkes-erdbeben-in-marokko ''Starkes Erdbeben in Marokko.''] In: ''gfz-potsdam.de''. 9. September 2023, abgerufen am 14. September 2023.</ref> [[Visoki Atlas]] prečkajo zdrsni prelomi in narivi v smeri vzhod-zahod in severovzhod-jugozahod.<ref name="USGS">[https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us7000kufc/executive ''M 6.8 - Al Haouz, Morocco.''] [[United States Geological Survey|USGS]], abgerufen am 7. Januar 2024 (englisch).</ref> Zaradi počasne konvergence se veliki potresi v regiji pojavljajo relativno redko. Leta 2004 je Al Hoceimo prizadel potres z močjo 6,4 MW, ki je ubil 628 ljudi in ranjenih je bilo 926.<ref>[https://www.ngdc.noaa.gov/hazel/view/hazards/earthquake/event-more-info/5765 ''Morocco: Al Hoceima, Imzourene, Beni Abdallah.''] NCEI/WDS Global Significant Earthquake Database. [[National Oceanic and Atmospheric Administration|NOAA]] National Centers for Environmental Information, abgerufen am 9. September 2023 (englisch).</ref> Potres z magnitudo 7,3, ki je leta 1980 prizadel sosednjo Alžirijo, je ubil 2500 ljudi.<ref>{{navedi novice |title=Strong 6.8-magnitude earthquake rattles Morocco |url=https://www.cbsnews.com/news/morocco-earthquake-6-8-magnitude-marrakech/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20230909042101/https://www.cbsnews.com/news/morocco-earthquake-6-8-magnitude-marrakech-hundreds-killed/ |archive-date=2023-09-09 |url-status=live |publisher=CBS News |date=2023-09-09 |language=en |accessdate=2023-09-09 |agency=Associated Press}}</ref> Potres v Agadirju leta 1960 je bil še bolj uničujoč, saj je umrlo do 15.000 ljudi.<ref>[https://www.ngdc.noaa.gov/hazel/view/hazards/earthquake/event-more-info/4216 ''Morocco: Agadir.''] NCEI/WDS Global Significant Earthquake Database. NOAA National Centers for Environmental Information, abgerufen am 9. September 2023 (englisch).</ref> == Potres == [[Slika:Atlas Mountains, Morocco magnitude 6.8 earthquake (11 10 PM, 8 September 2023) 2 (53174496053).png|thumb|Seizmogram]] Po podatkih ameriškega geološkega zavoda (USGS) se je potres zgodil znotraj Afriške plošče, približno 550 kilometrov od meje plošče z Evrazijsko ploščo. Vir potresa je bil na prelomu v Visokem Atlasu na globini 19 kilometrov. Ocenjena velikost cone preloma je 30 km × 20 km. Po podatkih maroškega Nacionalnega inštituta za geofiziko je bilo žarišče potresa v provinci Al Haouz, 72 kilometrov jugozahodno od Marakeša. Žarišče potresa je imelo vidike nariva in zdrsa. Podatki, pridobljeni z uporabo InSAR, kažejo, da je do razpoke prišlo na prelomnici Tizi n'Test, ki sega proti JZ-SV, poimenovanem po gorskem prelazu Tizi n'Test, in ni segala do površja Zemlje.<ref>Kyle Bradley, Judith Hubbard: [https://earthquakeinsights.substack.com/p/satellite-images-suggest-slip-on ''Satellite images suggest slip on a steep, north-dipping fault in Morocco.''] In: ''earthquakeinsights.substack.com''. 11. September 2023, abgerufen am 18. September 2023.</ref> Od leta 1900 je bilo samo devet potresov z magnitudo vsaj 5,0 znotraj 500 kilometrov od epicentra glavnega potresa; nobeden od teh ni imel magnitude 6,0 ali višje. Potres je bil najmočnejši instrumentalno zabeležen v sodobni zgodovini Maroka<ref name="ISC9">{{navedi splet |title=ISC-GEM Global Instrumental Earthquake Catalogue (1904–2018)|url=http://www.isc.ac.uk/iscgem/index.php|author=ISC|year=2022|publisher=International Seismological Centre|series=Version 9.1|access-date=2023-09-08|archive-date=2016-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20161125091901/http://www.isc.ac.uk/iscgem/index.php|url-status=live}}</ref> in ga presegajo le zgornje ocene potresa v Meknesu leta 1755 z magnitudo 6,5–7,0.<ref name="Poujol">{{cite journal |last1=Poujol |first1=A. |last2=Ritz |first2=J.-F. |last3=Vernant |first3=P. |last4=Huot |first4=S. |last5=Maate |first5=S. |last6=Tahayt |first6=A. |title=Which fault destroyed Fes city (Morocco) in 1755? A new insight from the Holocene deformations observed along the southern border of Gibraltar arc |journal=Tectonophysics |volume=712–713 |pages=303–311 |date=2017 |doi=10.1016/j.tecto.2017.05.036}}</ref> Po podatkih Evropsko-mediteranskega seizmološkega centra so potres čutili tudi na Portugalskem, v Španiji, Mavretaniji, Alžiriji in Zahodni Sahari. Glavni sunek je trajal nekaj sekund. 4,9 mb popotresni sunek se je zgodil 19 minut po glavnem sunku. V prvih 80 urah po glavnem sunku je bilo zabeleženih več kot 85 popotresnih sunkov, vsi razen enega z magnitudo pod 4,0.<ref name="INGV">Claudio Chiarabba: [https://ingvterremoti.com/2023/09/12/terremoto-in-marocco-aggiornamento-del-12-settembre-2023/ ''Terremoto in Marocco, aggiornamento del 12 settembre 2023.''] In: ''ingvterremoti.com''. 12. September 2023, abgerufen am 14. September 2023 (italienisch).</ref> Dosledna poročila kažejo, da so se potresni sunki pojavili pred dogodkom.<ref> [https://www.spiegel.de/wissenschaft/mysterioese-lichter-in-marokko-warum-es-vor-erdbeben-manchmal-leuchtet-a-07ab46a6-9ff8-48e3-99db-5498786995f4 ''Mysteriöse Lichter in Marokko - Warum es vor Erdbeben manchmal leuchtet.''] In: ''spiegel.de''. 14. September 2023, abgerufen am 14. September 2023.</ref> == Škoda in žrtve == [[File:ECDM 20230914 EQ Morocco.pdf|thumb|Prizadeta območja in ocena škode, Center EU za usklajevanje odzivanja na izredne razmere (ERCC)]] Umrlo je najmanj 2960 ljudi, 5674 pa je bilo ranjenih<ref>{{navedi novice|title=أعداد قتلى زلزال الحوز تبلغ 2960 شخصا|trans-title=The death toll from the Al Haouz earthquake is 2,960 people|url=https://www.tanja7.com/127552/|access-date=27 September 2023|agency=Tanja7|date=27 September 2023|language=ar|archive-date=27 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927163504/https://www.tanja7.com/127552/|url-status=live}}</ref><ref name="num2901">{{navedi novice|url=https://www.moroccoworldnews.com/2023/09/357672/al-haouz-earthquake-death-toll-climbs-to-2946-with-5674-injured|title=Al Haouz Earthquake: Death Toll Climbs to 2946, with 5674 Injured|access-date=12 September 2023|first=Jihane|last=Rahhou|agency=Morocco World News|date=13 September 2023|archive-date=14 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230914050633/https://www.moroccoworldnews.com/2023/09/357672/al-haouz-earthquake-death-toll-climbs-to-2946-with-5674-injured|url-status=live}}</ref> vključno z več kot 2500 drugimi, ki so bili resno ranjeni. Veliko smrtnih žrtev je bilo na oddaljenih lokacijah južno od Marakeša. V provincah Al-Haouz in Taroudant je število smrtnih žrtev znašalo 1684 oziroma 980. Enainštirideset ljudi je umrlo v Ouarzazateju; 400 v Taroudantu; 202 v Chichaoui; 100 v Douzrouju; 40 v Mulaj Brahimu; 30 v Ouirganu; 15 v Tinmelu; 36 v Anerniju; 22 v Tinzartu in 18 umrlo v Marakešu. Smrti so se zgodile tudi v [[Casablanca|Casablanci]], [[Agadir]]ju in Jusufiji. Med smrtnimi žrtvami so bili štirje francoski in britanski državljan. Petnajst Francozov in nekaj Američanov je bilo ranjenih. Poškodovanih je bilo najmanj 40.759 hiš in 2930 vasi; Zrušilo se je 19.095 dodatnih hiš. Poškodovanih je bilo najmanj 585 šol, umrlo je sedem učiteljev, 39 drugih pa je bilo ranjenih. Samo v Al-Haouzu je bilo prizadetih več kot 18.000 družin. Ena oseba je bila poškodovana zaradi skalnih podorov v Imi N'Tala po popotresnem sunku 13. septembra. Potres je povzročil 7 milijard dolarjev škode;<ref>{{navedi splet|url=https://www.ngdc.noaa.gov/hazel/view/hazards/earthquake/event-more-info/10705|title=National Geophysical Data Center / World Data Service (NGDC/WDS): NCEI/WDS Global Significant Earthquake Database|publisher=NOAA National Centers for Environmental Information|doi=10.7289/V5TD9V7K|access-date=26 January 2024|author=NOAA|year=1972|archive-date=26 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240126221108/https://www.ngdc.noaa.gov/hazel/view/hazards/earthquake/event-more-info/10705|url-status=live}}</ref> neposredna gospodarska izguba v višini 308 milijonov dolarjev je predstavljala 0,24 državnega BDP. Večina škode je nastala v Marakešu in petih provincah okoli epicentra. V bližini epicentra, v Amizmizu, so poročali o škodi, reševalci pa so z rokami prebirali ruševine. Skoraj vseh od 50 tradicionalnih hiš v vasi Madžat je bilo uničenih in na desetine ljudi je umrlo. Devetdeset odstotkov hiš v Asniju je bilo uničenih, medtem ko so v Essaouiri pročelja stavb podrta. Nekateri domovi v starejših okrožjih Marakeša in deli mestnega obzidja so se zrušili;<ref>{{navedi novice|trans-title=Buildings collapse, including the minaret of a mosque, in Marrakesh following the earthquake (photos)|title=انهيار مباني بينها صومعة مسجد في مراكش إثر الهزة الأرضية (صور)|url=https://alyaoum24.com/1833009.html|access-date=9 September 2023|agency=Alyaoum24|date=9 September 2023|language=ar|archive-date=9 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230909042602/https://alyaoum24.com/1833009.html|url-status=live}}</ref> pri [[Džema el-Fna]] so se minaret mošeje Karbuš in deli njenega obzidja zrušili na vozila. Škoda je nastala tudi v [[mošeja Kutubija|mošeji Kutubija]], medtem ko se je zrušilo tudi več zgodovinskih stavb v Medini v Marakešu.<ref name="sky1">{{navedi novice|date=9 September 2023|title=Earthquake in Morocco has killed dozens of people, officials say|publisher=Sky News|url=https://news.sky.com/story/earthquake-in-morocco-has-killed-dozens-of-people-officials-say-12957757|url-status=live|access-date=9 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230909033809/https://news.sky.com/story/earthquake-in-morocco-has-killed-dozens-of-people-officials-say-12957757|archive-date=9 September 2023}}</ref> Stolp mošeje Tinmel se je delno zrušil in okoliški zidovi so padli. Mesta Tafeghaghte, Adassil in Imlil ter bližnje vasi, ki obkrožajo goro [[Džebel Toubkal]], so bile uničene ali močno poškodovane. Ocenjuje se, da je bilo v Ijoukaku uničenih 200 domov, med 80 in 100 prebivalcev, približno polovica prebivalstva, pa je bilo ubitih. V Tafeghahteju, vasi z 200 prebivalci, jih je 90 umrlo, mnogi pa so še vedno pogrešani. Hudo poškodovana je bila tudi vas Ighil, blizu epicentra, vendar se je zgodila samo ena poškodba, saj so bili skoraj vsi prebivalci vasi v času potresa na poroki na prostem. V Adassilu je bilo ubitih 32 učencev iste šole. Zunaj Agadirja, v vaseh Taqi in Tadrart, je bilo uničenih veliko domov. V vasi Imi N'Tala je umrlo najmanj 70 ljudi. V mestu Taroudant je bilo več starih ali zgodovinskih okrožij močno poškodovanih. Razmere v Tinzartu so opisali kot »en ogromen kup ruševin«.<ref>{{navedi novice|last=Kottasová|first=Ivana|title=This entire village was wiped out 'in just 10 seconds' in Morocco's devastating earthquake|url=https://edition.cnn.com/2023/09/12/africa/morocco-earthquake-village-atlas-mountains/index.html|access-date=14 September 2023|publisher=CNN|date=14 September 2023|archive-date=14 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230914015040/https://edition.cnn.com/2023/09/12/africa/morocco-earthquake-village-atlas-mountains/index.html|url-status=live}}</ref> <gallery mode="packed" caption=Posledice potresa v Marakešu in Mulaj Brahimu> File:Damages in Marrakesh 1.jpg| File:Damages in Moulay Brahim 05.jpg| File:Damages in Moulay Brahim 01.jpg| File:Damages in Moulay Brahim 08.jpg| File:Damages in Moulay Brahim 06.jpg| </gallery> == Posledice in ukrepi == V Marakešu so ljudje ročno čistili ruševine, medtem ko so čakali na prihod opreme. Številni prebivalci so ostali na prostem zaradi strahu pred popotresnimi sunki. Družbeni mediji so prikazali ljudi, ki evakuirajo nakupovalno središče, restavracije in domove. Prebivalci so svoje domove zapustili tudi v prestolnici Rabat - 350 km severno od epicentra - in v obalnem mestu Imsouane. Na podeželju so poročali o pomanjkanju nujnih zatočišč, hrane in pitne vode. Generalni sekretar generalnega direktorata za notranje zadeve je dejal, da uradniki, vključno z varnostnimi ekipami, zbirajo vire za dostavo pomoči in oceno škode.<ref name="Kasraoui1">{{navedi novice |last1=Kasraoui |first1=Safaa |title=Preliminary Data: Earthquake in Morocco Kills At Least 296 People |url=https://www.moroccoworldnews.com/2023/09/357557/preliminary-data-earthquake-in-morocco-kills-at-least-296-people |date=2023-09-09 |access-date=2023-09-09 |agency=Morocco World News}}</ref> Število poškodovanih ljudi, sprejetih v marakeške bolnišnice, se je močno povečalo. Prebivalce mesta so pozvali k darovanju krvi. Kralj Mohamed VI se več kot 24 ur ni javno odzval na katastrofo.<ref>{{Internetquelle |autor=Sonia Delesalle-Stolper |url=https://www.liberation.fr/international/afrique/maroc-apres-le-seisme-la-course-contre-la-montre-pour-trouver-des-survivants-20230909_N2YMHZD6XREYVM6XE53GORSUNA/ |titel=Maroc&nbsp;: après le séisme, la course contre la montre pour trouver des survivants |werk=liberation.fr |sprache=fr |datum=2023-09-10 |abruf=2023-09-10}}</ref> Kot se je izkazalo, je bil očitno v Franciji od 1. septembra, da bi se zdravil zaradi imunske motnje. Le 48 ur po potresu je Mohamed dovolil pomoč štirih držav: Španije, Združenega kraljestva, Združenih arabskih emiratov in Katarja. Skupaj je več kot 60 držav, vključno z Nemčijo, ponudilo pomoč, a jo je kralj zavrnil.<ref>{{Internetquelle |autor=Maxi Beigang, Ralph Schulze |url=https://www.tagesspiegel.de/internationales/marokko-das-erdbeben-und-die-fehlende-hilfe-die-wut-des-volkes-auf-den-konig-10451089.html |titel=Marokko, das Erdbeben und die fehlende Hilfe: Die Wut des Volkes auf den König |werk=tagesspiegel.de |datum=2023-09-11 |abruf=2023-09-12}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|2023 Marrakesh-Safi earthquake}} * {{Internetquelle |url=https://reliefweb.int/disaster/eq-2023-000166-mar |titel=Morocco: Earthquake - Sep 2023 |werk=ReliefWeb |abruf=2023-09-11 |abruf-verborgen=1}} [[Kategorija:Potresi v Maroku]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2023]] [[Kategorija:Marakeš]] okntltqmhtigqyg3j6oas7fi3u4bl0m 0 579016 6760209 6717284 2026-10-04T07:59:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6760209 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Avstriji | name_local= Podjuna | Name = Jaunstein | Bundesland = Koroška | Bezirk = Velikovec | Gemeinde = [[Globasnica]] |Gemeindekennzahl = 20807 |Ortschaft = Jaunstein |Ortschaftskennziffer = 02708 }} '''Podjuna''' ({{Jezik-de|Jaunstein}}) je naselje v Občini [[Globasnica]] v [[Okraj Velikovec|Okraju Velikovec]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. == Sklici == {{sklici}} {{Globasnica}} {{škrbina-naselje-at}} [[Kategorija:Naselja v Avstriji]] [[Kategorija:Naselja Občine Globasnica]] 0ht282yv5y7i6m4z3il4zqnonz97ijd 0 579017 6760206 6717285 2026-10-04T07:58:33Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6760206 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Avstriji | name_local= Mala vas | Name = Kleindorf | Bundesland = Koroška | Bezirk = Velikovec | Gemeinde = [[Globasnica]] |Gemeindekennzahl = 20807 |Ortschaft = Kleindorf |Ortschaftskennziffer = 02709 }} '''Mala vas''' ({{Jezik-de|Kleindorf}}) je naselje v Občini [[Globasnica]] v [[Okraj Velikovec|Okraju Velikovec]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. == Sklici == {{sklici}} {{Globasnica}} {{škrbina-naselje-at}} [[Kategorija:Naselja Občine Globasnica]] fr88my7gvx8tyq4seiip49ua6lz22f3 0 579018 6760216 6717287 2026-10-04T08:01:00Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6760216 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Avstriji | name_local= Šteben | Name = St. Stefan | Bundesland = Koroška | Bezirk = Velikovec | Gemeinde = [[Globasnica]] |Gemeindekennzahl = 20807 |Ortschaft = St. Stefan |Ortschaftskennziffer = 02711 }} '''Šteben''' ({{Jezik-de|St. Stefan}}) je naselje v Občini [[Globasnica]] v [[Okraj Velikovec|Okraju Velikovec]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. == Sklici == {{sklici}} {{Globasnica}} {{škrbina-naselje-at}} [[Kategorija:Naselja Občine Globasnica]] jjyv2ogy0x8r11p3cqvnl8of9xaignx 0 579019 6760214 6717288 2026-10-04T08:00:26Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6760214 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Avstriji | name_local= Slovenje | Name = Slovenjach | Bundesland = Koroška | Bezirk = Velikovec | Gemeinde = [[Globasnica]] |Gemeindekennzahl = 20807 |Ortschaft = Slovenjach |Ortschaftskennziffer = 02712 }} '''Slovenje''' ({{Jezik-de|Slovenjach}}) je naselje v Občini [[Globasnica]] v [[Okraj Velikovec|Okraju Velikovec]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. == Sklici == {{sklici}} {{Globasnica}} {{škrbina-naselje-at}} [[Kategorija:Naselja Občine Globasnica]] b9kzsy7tnqbcm9301zpt6bobvm3wc7o 0 579020 6760215 6717289 2026-10-04T08:00:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6760215 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Avstriji | name_local= Strpna vas | Name = Traundorf | Bundesland = Koroška | Bezirk = Velikovec | Gemeinde = [[Globasnica]] |Gemeindekennzahl = 20807 |Ortschaft = Traundorf |Ortschaftskennziffer = 02713 }} '''Strpna vas''' ({{Jezik-de|Traundorf}}) je naselje v Občini [[Globasnica]] v [[Okraj Velikovec|Okraju Velikovec]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. == Sklici == {{sklici}} {{Globasnica}} {{škrbina-naselje-at}} [[Kategorija:Naselja Občine Globasnica]] luln7d5zccjw8hcv1yvw4osi7wh0244 0 579021 6760204 6717290 2026-10-04T07:57:43Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6760204 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Avstriji | name_local= Čepiče | Name = Tschepitschach | Bundesland = Koroška | Bezirk = Velikovec | Gemeinde = [[Globasnica]] |Gemeindekennzahl = 20807 |Ortschaft = Tschepitschach |Ortschaftskennziffer = 02714 }} '''Čepiče''' ({{Jezik-de|Tschepitschach}}) je naselje v Občini [[Globasnica]] v [[Okraj Velikovec|Okraju Velikovec]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. == Sklici == {{sklici}} {{Globasnica}} {{škrbina-naselje-at}} [[Kategorija:Naselja Občine Globasnica]] ayf60yq28ilm389q6pnfb4h4xpoloeo 0 579022 6760207 6717291 2026-10-04T07:58:46Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6760207 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Avstriji | name_local= Podgora | Name = Unterbergen | Bundesland = Koroška | Bezirk = Velikovec | Gemeinde = [[Globasnica]] |Gemeindekennzahl = 20807 |Ortschaft = Unterbergen |Ortschaftskennziffer = 02715 }} '''Podgora''' ({{Jezik-de|Unterbergen}}) je naselje v Občini [[Globasnica]] v [[Okraj Velikovec|Okraju Velikovec]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. == Sklici == {{sklici}} {{Globasnica}} {{škrbina-naselje-at}} [[Kategorija:Naselja Občine Globasnica]] 8szem7e0nm8idwo0nm7fg73l4sdgtdw 0 579023 6760217 6717292 2026-10-04T08:01:14Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6760217 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Avstriji | name_local= Večna vas | Name = Wackendorf | Bundesland = Koroška | Bezirk = Velikovec | Gemeinde = [[Globasnica]] |Gemeindekennzahl = 20807 |Ortschaft = Wackendorf |Ortschaftskennziffer = 02716 }} '''Večna vas''' ({{Jezik-de|Wackendorf}}) je naselje v Občini [[Globasnica]] v [[Okraj Velikovec|Okraju Velikovec]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. == Sklici == {{sklici}} {{Globasnica}} {{škrbina-naselje-at}} [[Kategorija:Naselja Občine Globasnica]] i211j8cdvp9zl590p9to97e52jn8cem 0 579024 6760211 6717286 2026-10-04T07:59:48Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6760211 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Avstriji | name_local= Podroje | Name = Podrain | Bundesland = Koroška | Bezirk = Velikovec | Gemeinde = [[Globasnica]] |Gemeindekennzahl = 20807 |Ortschaft = Podrain |Ortschaftskennziffer = 08670 }} '''Podroje''' ({{Jezik-de|Podrain}}) je naselje v Občini [[Globasnica]] v [[Okraj Velikovec|Okraju Velikovec]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. == Sklici == {{sklici}} {{Globasnica}} {{škrbina-naselje-at}} [[Kategorija:Naselja Občine Globasnica]] 5g2mczl2hau8e4r3xp5rkoha1i9vbsl 0 585267 6760081 6672828 2026-10-03T18:04:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760081 wikitext text/x-wiki {{Infobox organization | name = Correctiv | logo = Logo-CORRECTIVorg.svg | type = Neprofitna organizacija | tax_id = | founded_date = 2014 | founder = [[David Schraven]] | location = [[Berlin]], [[Nemčija]]; [[Essen]], [[Nemčija]] | origins = | key_people = [[David Schraven]] (publicist), David Crawford (odgovorni reporter) | area_served = Zloraba oblasti, korupcija, okolje, izobrazba, zdravje, socialna pravičnost, desni ekstremizem, verski ekstremizem | focus = Investigativni žurnalizem | method = podpora fundacije in članstva | revenue = | endowment = | num_volunteers = >500 | num_employees = 70 | num_members = | owner = | slogan = | homepage = {{URL|https://correctiv.org/en}} | dissolved = | footnotes = }} '''Correctiv''' (po svoje zapisano CORRECT!V) je medijsko podjetje s sedežem v Essnu in drugo lokacijo v [[Berlin|Berlinu]]. Upravlja ga ''neprofitna družba Correctiv – Research for the Society GmbH'', ki upravlja tudi spletno novinarsko šolo Reporterfabrik. Prek svoje komercialne hčerinske družbe ''Correctiv – Publishing and Distribution for the Society UG (z omejeno odgovornostjo)'' Correctiv objavlja knjige in opravlja preverjanje dejstev za internetno skupino [[Meta Platforms]]. == Cilji == Correctiv pravi, da želi s svojim modelom preiskovalno in informativno novinarstvo omogočiti prost dostop vsem ljudem in medijskim partnerjem. Številne preiskave so objavljene skupaj s časopisi, revijami ali radijskimi in televizijskimi postajami. Vsebina je objavljena predvsem na spletni strani; v raziskave so včasih vključeni tudi državljani. Na voljo je obsežen izobraževalni program z raziskovalnimi delavnicami in spletnimi vadnicami, vključno s spletno šolo novinarstva Reporterfabrik. <ref name="ueber-uns">{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/ueber-uns/|titel=Über uns|werk=correctiv.org|zugriff=2020-07-21}}</ref> Correctiv pomeni tudi uredniško podjetje. To bi moralo predstavljati demokratično skupnost, v kateri državljani delujejo kot novinarji, da bi ugotovili resnico in aktivno oblikovali skupno dobro. <ref>{{Internetquelle|autor=David Schraven|url=https://correctiv.org/in-eigener-sache/2024/02/23/was-wir-wollen-ein-plaedoyer-fuer-eine-redaktionelle-gesellschaft/|titel="Was wir wollen – Ein Plädoyer für eine redaktionelle Gesellschaft" von David Schraven|werk=Correvtiv|datum=2024-02-23|zugriff=2025-02-22|sprache=Deutsch}}</ref> == Zgodovina == Po podpisu statuta 9. decembra 2013 in vpisu družbe v trgovinski register 6. januarja 2014 je Correctiv začel s praktičnim delom 14. julija 2014. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.northdata.de/Correctiv+-+Recherchen+f%C3%BCr+die+Gesellschaft+Gemeinn%C3%BCtzige+GmbH,+Essen/HRB+25135|titel=Correctiv – Recherchen für die Gesellschaft gemeinnützige GmbH, Essen|werk=Northdata.de|zugriff=2021-12-15}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/in-eigener-sache/2017/11/05/correctiv-wie-alles-begann/|titel=Correctiv: Wie alles begann|werk=correctiv.org|datum=2017-11-05|zugriff=2021-12-15}}</ref> Ustanovil ga je David Schraven, ki je prej vodil raziskovalni oddelek skupine Funke Media Group. Od fundacije Brost je prejela začetna sredstva v višini treh milijonov evrov. <ref name="zeit">{{Navedi knjigo|title=Journalismusprojekt Correct!V: Hoffnung durch Recherche|date=2014-07-01|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/kultur/2014-07/correctiv-journalismus-stiftungsbasiert}}</ref> Januarja 2017 je bila objavljena ustanovitev spletne novinarske šole Reporterfabrik, <ref>{{Internetquelle|autor=Marvin Schade|url=https://meedia.de/2017/01/15/reporterfabrik-cordt-schnibben-verlaesst-den-spiegel-und-gruendet-journalistenschule-mit-david-schraven|titel=„Reporterfabrik“: Cordt Schnibben verlässt den Spiegel und gründet mit David Schraven Journalistenschule|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH & Co. KG|datum=2017-01-15|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190112044348/https://meedia.de/2017/01/15/reporterfabrik-cordt-schnibben-verlaesst-den-spiegel-und-gruendet-journalistenschule-mit-david-schraven/|archiv-datum=2019-01-12|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190112044348/https://meedia.de/2017/01/15/reporterfabrik-cordt-schnibben-verlaesst-den-spiegel-und-gruendet-journalistenschule-mit-david-schraven/ |date=2019-01-12 }}</ref> ki je začela delovati decembra 2018. <ref>{{Internetquelle|autor=Marvin Schade|url=https://meedia.de/2018/12/03/mit-wolf-schneider-giovanni-di-lorenzo-jan-boehmermann-schnibbens-und-schravens-reporterfabrik-startet-beta-phase|titel=Mit Wolf Schneider, Giovanni di Lorenzo, Jan Böhmermann: Schnibbens und Schravens Reporterfabrik startet Beta-Phase|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH & Co. KG|datum=2018-12-03|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20220814131655/https://meedia.de/2018/12/03/mit-wolf-schneider-giovanni-di-lorenzo-jan-boehmermann-schnibbens-und-schravens-reporterfabrik-startet-beta-phase/|archiv-datum=2022-08-14|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220814131655/https://meedia.de/2018/12/03/mit-wolf-schneider-giovanni-di-lorenzo-jan-boehmermann-schnibbens-und-schravens-reporterfabrik-startet-beta-phase/ |date=2022-08-14 }}</ref> 15. januarja 2017 je [[Meta Platforms|Facebook]] napovedal sodelovanje s podjetjem Correctiv. Določene objave, ki jih uporabniki prijavijo kot lažna poročila ali [[lažne novice]] in se močno razširijo, bi moral pregledati Correctiv. Če njihovi preverjevalci dejstev ugotovijo, da obstajajo dvomi o vsebini takšne objave, objava na Facebooku ne bo izbrisana, temveč bo prejela opozorilo, da zgodbo izpodbija neodvisna stranka. Correctiv je v svoje besedilo dodal povezavo, ki zavajajočemu članku nasprotuje z dejstvi. Poleg tega je vidnost teh objav zmanjšana zaradi tehničnih parametrov v Facebookovi bazi podatkov. <ref>{{Navedi knjigo|title=Facebook: „Correctiv“ soll Fake News richtigstellen|date=2017-01-15|issn=2195-1349|url=https://www.spiegel.de/netzwelt/web/facebook-correctiv-soll-fake-news-richtigstellen-a-1130014.html}}</ref> Po začetnem brezplačnem preizkusnem obdobju delo zdaj plačuje Facebook. <ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/faktencheck/ueber-uns/2018/12/17/ueber-die-kooperation-zwischen-correctiv-faktencheck-und-facebook/|titel=Über die Kooperation zwischen Correctiv.Faktencheck und Facebook|werk=correctiv.org|datum=2018-12-17|zugriff=2019-11-27}}</ref> Preverjanje dejstev pri izjavah politikov je mogoče, če gre za dejanske trditve in so izpolnjena merila ustreznosti. Preverjanje dejstev izvaja komercialna hčerinska družba ''Correctiv – Publishing and Distribution za podjetje UG (d.o.o.)'' . <ref name="uebermedien">{{Internetquelle|autor=Lorenz Matzat|url=https://uebermedien.de/44183/faktencheck-mit-haken-das-facebook-dilemma-von-correctiv/|titel=Faktencheck mit Haken: Das Facebook-Dilemma von Correctiv|werk=Übermedien|datum=2019-12-12|zugriff=2024-02-06}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.berliner-zeitung.de/politik-gesellschaft/correctiv-geheimtreffen-im-innenministerium-kubicki-will-antworten-li.2179635|titel=Correctiv: Geheimtreffen im Innenministerium? Kubicki will Antworten|werk=Berliner Zeitung|datum=2024-01-29|zugriff=2024-02-05}}</ref> == Delničarji in financiranje == Correctiv je neprofitno podjetje z omejeno odgovornostjo (GmbH). <ref name="rechtsform">{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/ueber-uns/gremien/|titel=Gremien|werk=correctiv.org|zugriff=2022-10-20}}</ref> Poročila, da je Correctiv združenje, so napačna. <ref name="deutschlandfunk">{{Internetquelle|url=https://www.deutschlandfunk.de/journalismus-mehr-qualitaet-durch-stiftungen-100.html|titel=Journalismus – Mehr Qualität durch Stiftungen?|werk=deutschlandfunk.de|zugriff=2022-10-20}}</ref> Correctiv ni fundacija, vendar redno prejema donacije od takšnih fundacij. <ref name="spenden">{{Internetquelle|url=https://meedia.de/2018/12/13/warum-die-buerger-die-geiseln-derer-sind-die-sie-betruegen-und-correctiv-enthueller-den-knast-nicht-fuerchten-muessen/|titel=Spenden|werk=meedia.de|offline=ja|archiv-url=https://web.archive.org/web/20221020124710/https://meedia.de/2018/12/13/warum-die-buerger-die-geiseln-derer-sind-die-sie-betruegen-und-correctiv-enthueller-den-knast-nicht-fuerchten-muessen/|archiv-datum=2022-10-20|archiv-bot=2024-11-20 01:53:08 InternetArchiveBot|zugriff=2022-10-20}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221020124710/https://meedia.de/2018/12/13/warum-die-buerger-die-geiseln-derer-sind-die-sie-betruegen-und-correctiv-enthueller-den-knast-nicht-fuerchten-muessen/ |date=2022-10-20 }}</ref> David Schraven je bil sprva edini delničar družbe ''Correctiv – Research for the Society nonprofit GmbH''. Oktobra 2017 je večino delnic prenesel na druge delničarje, kuratorje. Člani upravnega odbora so predsednica Dagmar Hovestädt (članica nadzornega odbora), Lukas Beckmann (predsednik nadzornega odbora), Christian Humborg (nekdanji generalni direktor), Maria Scharlau in David Schraven (generalni direktor) (od 3. marca 2020).&nbsp;november 2023). <ref name="ueber-uns"/> <ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/ueber-uns/gremien/|titel=Gremien|werk=correctiv.org|zugriff=2023-12-27|sprache=de}}</ref> Correctiv je [[neprofitna organizacija]], financira se z donacijami posameznikov, donacijami fundacij in davčnimi prihodki. <ref name="spenden"/> <ref name=":1">{{Internetquelle|autor=Bastian Raabe|url=https://www.rnd.de/politik/correctiv-so-finanziert-sich-das-recherchenetzwerk-hinter-den-afd-enthuellungen-IZ64HXNGPRB6BPNVTYKO56XRP4.html|titel=Correctiv: So finanziert sich das Recherchenetzwerk hinter den AfD-Enthüllungen|datum=2024-01-31|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> Drug vir dohodka so prihodki komercialne hčerinske družbe ''Correctiv Verlag und Vertriebs UG'', ki izdaja knjige in opravlja preverjanje dejstev za Facebook. Poleg letnih poročil so vključene tudi vse donacije, nepovratna sredstva in sponzorstva nad 1.000&nbsp;€, ki je posebej naveden na spletni strani. <ref name="finanzen">{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/ueber-uns/finanzen/|titel=Finanzen & Förderer|werk=correctiv.org|hrsg=Correctiv – Recherchen für die Gesellschaft gGmbH|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> Glavni donator je bila sprva Brostova fundacija, ki je zagotovila tudi začetna sredstva v višini treh milijonov evrov. <ref name="zeit"/> Brez njihove podpore ustanovitev organizacije Correctiv ne bi bila mogoča. <ref name="finanzen" /> Skupni znesek donacij posameznikov organizaciji Correctiv v letu 2023 je znašal 1.894.570,40&nbsp;€. Nadaljnje donacije v višini najmanj 50.000&nbsp;Organizacija je od fundacije Luminate ( mreža Omidyar ) prejela 661.018,53 €&nbsp;€), zvezna blagajna (431.059,85&nbsp;€), fundacija Schöpflin (286.000,00&nbsp;€), državna zakladnica Severnega Porenja-Vestfalije (145.338,00&nbsp;€), fundacija Mercator (140.000,00&nbsp;€), fundacija RAG (120.000&nbsp;€), [[Google]] Nemčija GmbH (115.425,00&nbsp;€), [[The Sunrise Project|Projekt Sunrise]] (106.400,00 €)&nbsp;€), fundacija Adessium (72.000,00 €&nbsp;€), JX Fund gGmbH (65.391,95&nbsp;€), Nemška fundacija za angažiranost in prostovoljstvo (98.100,80&nbsp;€), Fundacija Zeit (50.000&nbsp;€) in Evropska podnebna fundacija (50.000&nbsp;€). Od svoje ustanovitve je Correctiv prejel sredstva tudi od naslednjih institucij: Fundacije Rudolfa Augsteina, fundacije Open Society Foundations, Zvezne agencije za državljansko izobraževanje, Deutsche Telekoma, Urada državnega kanclerja Severnega Porenja-Vestfalije, Hamburške fundacije za promocijo znanosti in kulture, Deželnega medijskega organa Severnega Porenja-Vestfalije, [[Meta Platforms|Facebooka]] in fundacije Cassiopeia. <ref name="finanzen"/> Po navedbah podjetja so [[Javni sektor|javna]] sredstva zvezne zakladnice in državne zakladnice Severnega Porenja-Vestfalije v letu 2023 <ref name="finanzen"/> namenjena projektom medijske vzgoje. <ref name=":1"/> Correctiv ne razkriva zneska plačil, ki jih [[Meta Platforms]] nakaže založbi ''Correctiv Verlag und Vertriebs UG'' v okviru Facebookovega programa preverjanja dejstev. <ref name="finanzen" /> Vodja ekipe za preverjanje dejstev je v intervjuju za fundacijo Konrada Adenauerja junija 2020 dejal: »S Facebookom imamo dogovor, da ne smemo razpravljati o podrobnostih pogodbe.« <ref>{{Internetquelle|url=https://www.kas.de/de/web/bundesstadt-bonn/kaskonkret/detail/-/content/wir-bekommen-sehr-viele-hassnachrichten-das-sind-keine-verschwoerungstheoretiker|titel=„Wir bekommen sehr viele Hassnachrichten“|datum=2020-06-04|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> == Raziskave in projekti (izbor) == {| class="wikitable" !Leto !Correctiv-Naslov !Tema !Izvor |- |Jan. 2015 |Polet [[Let 17 Malaysia Airlines|MH17]] |Sestrelitev letala nad ukrajinsko vojno cono |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2015/01/09/flug-mh17/|titel=Flug MH17|werk=correctiv.org|datum=2015-01-09|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Nov. 2018 |Stara Lekarna |Medicinski škandal Alte Apotheke Bottrop da bi preprečili ponarejanje zdravil proti raku |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2018/11/30/die-alte-apotheke/|titel=Die Alte Apotheke|werk=correctiv.org|datum=2018-11-30|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Maj 2019 |Kdo je lastnik mesta? |Lastninske strukture na trgu nepremičnin |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/wem-gehoert-die-stadt/|titel=Wem gehört die Stadt?|werk=correctiv.org|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Okt. 2018 |CumEx datoteke |Večkratno povračilo samo enkrat plačanega davka na kapitalski dobiček, (CumEx davčne goljufije) |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/themen/cum-ex-steuerbetrug/|titel=Cum-Ex – Steuerbetrug durch Aktionäre, Banken und Investoren|werk=correctiv.org|zugriff=2024-01-21|sprache=de}}</ref> |- |Maj 2019 |Velika Kraja Evrope |Goljufije na področju DDV po metodi vrtiljaka |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2019/05/06/grand-theft-europe/|titel=Grand Theft Europe – Eine Europäische Recherche|werk=correctiv.org|datum=2019-05-06|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Februarja. 2020 |Heartland Lobi |Nemški [[Zanikanje podnebnih sprememb|Zanikalci podnebnih sprememb]] imajo podporo ameriškega Inštituta Heartland |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/02/04/die-heartland-lobby-2/|titel=Die Heartland-Lobby – Correctiv|werk=correctiv.org|datum=2020-02-04|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Junij. 2020 |Pillenkick |Zloraba protibolečinskih zdravil v nogometu |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/06/08/pillenkick/|titel=Pillenknick – Schmerzmittelmissbrauch im Fußball|werk=correctiv.org|datum=2020-06-08|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Okt. 2020 |Brez filtra za desno |Politična desničarska omrežja uporabljajo Instagram za rekrutiranje |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/10/06/kein-filter-fuer-rechts-instagram-rechtsextremismus-frauen-der-rechten-szene/|titel=Kein Filter für Rechts|werk=correctiv.org|datum=2020-10-06|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Nov. 2020 |Medicinske sestre naprodaj |Dvomljiva namestitev tujih medicinskih sester |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/11/25/wie-dubiose-vermittler-auslaendische-pflegekraefte-zur-ware-machen/|titel=Wie dubiose Vermittler ausländische Pflegekräfte zur Ware machen|werk=correctiv.org|datum=2020-11-25|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Februarja. 2021 |[[Nasilje v družini]] |Domače nasilje zaradi izolacije med Corona zaporo |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2021/02/08/haeusliche-gewalt/|titel=Häusliche Gewalt|werk=correctiv.org|datum=2021-02-08|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Marec 2021 |Človek iz mraka |[[Alternativa za Nemčijo|AfD]]- Škandal z donacijami |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2021/03/09/frauke-petry-ueber-geheime-treffen-der-afd-parteispitze-mit-immobilien-milliardaer/|titel=Frauke Petry über geheime Treffen der AfD-Parteispitze mit Immobilien-Milliardär|werk=correctiv.org|datum=2021-03-09|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}</ref> |- |Okt. 2022 |Junak od zunaj, nasilnež od znotraj |Tišina "igralčevih žena" npr.&#x202F;v primeru [[Jérôme Boateng]] |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/aktuelles/2022/10/14/machtmissbrauch-profi-fussball/|titel=Draußen Held, drinnen Gewalt – Das Schweigen der Spielerfrauen|werk=correctiv.org|zugriff=2022-10-15|sprache=de}}</ref> |- |Jan. 2024 |Skrivni načrt proti Nemčiji |Srečanje desničarskih skrajnežev v Potsdamu 2023 na temo Izgon |<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/aktuelles/neue-rechte/2024/01/10/geheimplan-remigration-vertreibung-afd-rechtsextreme-november-treffen/|titel=Geheimplan gegen Deutschland|werk=correctiv.org|datum=2024-01-10|zugriff=2024-01-10|sprache=de}}</ref> |} == Odlikovanja == * 2014: Novinar leta v kategoriji novinc za ekipo Correctiv.<ref>{{Internetquelle|autor=Redaktion|url=https://www.mediummagazin.de/die-journalistin-des-jahres-2014-golineh-atai-wdrard/|titel=Die „Journalistin des Jahres“ 2014: Golineh Atai, WDR/ARD|werk=medium magazin|datum=2014-12-19|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> * 2015: Grimme Online Award v kategoriji Informacije za obsežno spletno poročanje ''MH17 - iskanje resnice''<ref>{{Webarchive|url=http://www.tagesschau.de/kultur/grimme-online-awards-101.html}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Grimme Online Award: „Tagesspiegel“-Chef für Newsletter ausgezeichnet|date=2015-06-18|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/kultur/2015-06/grimme-online-award-gewinner-lorenz-maroldt}}</ref><ref>{{Webarchive|url=http://www.grimme-institut.de/html/index.php?id=2014&no_cache=1}}</ref> * 2015: Nemška novinarska nagrada v kategoriji inovacije za grafično poročanje White Wolves David Schraven in Jan Feindt<ref>{{Internetquelle|url=https://meedia.de/2015/12/08/deutscher-reporterpreis-2015-fuenf-auszeichnungen-fuer-die-zeit/|titel=Deutscher Reporterpreis 2015: Fünf Auszeichnungen für die Zeit|hrsg=MEEDIA GmbH & Co. KG|datum=2015-12-08|zugriff=2019-05-04}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210802125838/https://meedia.de/2015/12/08/deutscher-reporterpreis-2015-fuenf-auszeichnungen-fuer-die-zeit/ |date=2021-08-02 }}</ref> * 2015: Nemško-francoska novinarska nagrada za ''MH17 - iskanje resnice''<ref>{{Internetquelle|autor=Saarländischer Rundfunk|url=https://dfjp.eu/wp-content/uploads/2017/05/pressemeldung-preisverleihung-dfjp-2015.pdf|titel=Deutsch-Französischer Journalistenpreis (DFJP) 2015 verliehen – Auszeichnung auch an Cartooning for Peace|hrsg=Deutsch-Französischer Journalistenpreis|datum=2015-07-01|zugriff=2019-05-19|format=PDF}}</ref> * 2016: Nemška nagrada novinarja v kategoriji inovacije<ref>{{Navedi knjigo|title=Reporterpreis 2016: Die Gewinner|date=2016-12-06|issn=2195-1349|url=https://www.spiegel.de/kultur/gesellschaft/reporterpreis-2016-die-gewinner-a-1124570.html}}</ref> * 2016: Novinar leta v kategoriji Ekipa leta<ref>{{Internetquelle|url=https://www.mediummagazin.de/pm-jdj2016/|titel=Das sind die Journalisten des Jahres 2016|hrsg=medium magazin für Journalisten|datum=2016-12-23|zugriff=2019-05-20}}</ref> * 2016: LeadAward v kategoriji Independent leta<ref>{{Internetquelle|url=https://www.leadacademy.de/2016/diepreistraeger.html|titel=Die Preisträger Hauptkategorie Online Independent des Jahres|hrsg=Leadacademy für Medien e.&nbsp;V.|zugriff=2019-05-20}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240903052622/https://www.leadacademy.de/2016/diepreistraeger.html |date=2024-09-03 }}</ref> * 2016: Axel Springer nagrada v kategoriji Investigativna raziskava za podcoverno raziskavo ''Zvezde'' globine<ref>{{Internetquelle|url=https://www.presseportal.de/pm/7880/3317142|titel=Axel-Springer-Preis für „Die Tierdiebe“ von Correctiv und „FAKT“|hrsg=MDR Mitteldeutscher Rundfunk|datum=2016-05-02|zugriff=2019-05-20}}</ref> * 2016: nagrada "Inovacija leta" medijskega časopisa Wirtschaftsjournalist za razvoj platforme CrowdNewsroom in analizo sparkassen-Check<ref>{{Internetquelle|url=https://kress.de/news/beitrag/131325-gabriele-fischer-ist-quot-wirtschaftsjournalistin-des-jahres-quot.html|titel=Gabriele Fischer ist „Wirtschaftsjournalistin des Jahres“|werk=kress.de|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> * 2016: Nemška nagrada novinarja v kategoriji inovacije<ref>{{Internetquelle|url=https://www.reporter-forum.de/index.php?id=229|titel=Deutscher Reporterpreis 2016 in Berlin verliehen|hrsg=Reporter-Forum e.&nbsp;V.|datum=2016-12-02|zugriff=2019-05-21}}</ref> * 2017: ERM medijska cena za trajnostni razvoj. Nagrada za Correctiv za Fabian Löhe in Annika Joeres<ref>{{Internetquelle|autor=Gerhard Schmücker|url=https://www.hfwu.de/hfwu-scout/anlaufstellen/hochschulkommunikation/pressedienste-social-media/erm-medienpreis/erm-medienpreis/|titel=Pressedienste & Social Media ERM-Medienpreis|hrsg=Hochschule für Wirtschaft und Umwelt Nürtingen-Geislingen|offline=1|zugriff=2019-05-20}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2018: Nemško-francoska novinarska nagrada Annika Joeres in Simonu Jockersu za Correctiv za vzpon morjev<ref>{{Internetquelle|url=https://www.dfjw.org/meldungen/deutsch-franzosischer-journalistenpreis-2018.html|titel=Deutsch-Französischer Journalistenpreis 2018 verliehen|hrsg=Deutsch-Französisches Jugendwerk DFJW|datum=2018-07-04|offline=1|zugriff=2019-05-19}}</ref> * 2018: Častna nagrada Dr. George-Skriber medijske nagrade za raziskovalne dosežke Correctiva<ref>{{Internetquelle|url=https://www.aok.de/pk/bayern/inhalt/dr-georg-schreiber-medienpreis-1/|titel=Dr. Georg Schreiber Medienpreis|zugriff=2021-08-13|sprache=de}}</ref> * 2018: novinarska nagrada farmacevtske ustanove Westfalen-Lippe <ref>{{Internetquelle|url=https://www.akwl.de/presseinfo.php?id=51&pid=464|titel=Fünf Beiträge zu Pharmazie und Apotheke ausgezeichnet|hrsg=Apothekerkammer Westfalen-Lippe|datum=2018-04-24|zugriff=2019-05-23}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240903052559/https://www.akwl.de/presseinfo.php?id=51&pid=464 |date=2024-09-03 }}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://www.pharmazeutische-zeitung.de/2018-04/journalistenpreis-platz-eins-fuer-recherche-zum-zytoskandal/|titel=Journalistenpreis: Platz eins für Recherche zum Zytoskandal|werk=Pharmazeutische Zeitung online|hrsg=Mediengruppe Deutscher Apotheker GmbH|datum=2018-04-24|zugriff=2019-05-23}}</ref> * 2018: Otto-Brenner cena: 1. Nagrada Otto Brennerjevega nagrade za kritično novinarstvo za članke Pride na večerjo in se posiljuje na poljih Evrope, avtorja Pascale Müller (Correctiv) Stefania Prandi (BuzzFeed) <ref>{{Internetquelle|url=https://www.otto-brenner-stiftung.de/sie-moechten/presseinfos-abrufen/detail/news/otto-brenner-stiftung-zeichnet-zum-14-mal-herausragenden-journalismus-aus/news-a/show/news-c/NewsItem/news-from/112/|titel=Otto Brenner Stiftung zeichnet zum 14. Mal herausragenden Journalismus aus|datum=2018-10-18|zugriff=2019-05-23}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211017183423/https://www.otto-brenner-stiftung.de/sie-moechten/presseinfos-abrufen/detail/news/otto-brenner-stiftung-zeichnet-zum-14-mal-herausragenden-journalismus-aus/news-a/show/news-c/NewsItem/news-from/112/ |date=2021-10-17 }}</ref> * 2018: Mednarodna nagrada Nemške okoljske pomoči za Justusa von Daniels, Stefana Wehrmeyera in Annika Joeres za spletno raziskavo Nenavadnost kmetijske politike <ref>{{Internetquelle|url=https://www.duh.de/ump_preistraeger/|titel=Deutsche Umwelthilfe e.&nbsp;V.: Die Preisträger|zugriff=2018-11-27}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241114215103/https://www.duh.de/ump_preistraeger/ |date=2024-11-14 }}</ref> * 2019: Nagrada Nannen v kategoriji Poročila za članek Posiljena na poljih Evrope Pascale Müller (Correctiv) in Stefania Prandi (BuzzFeed) <ref>{{Internetquelle|url=https://meedia.de/2019/05/09/nannen-preis-2019-das-sind-die-nominierten-in-den-einzelnen-kategorien/|titel=Nannen Preis 2019: Das sind die Nominierten in den einzelnen Kategorien|werk=Meedia Newsletter|hrsg=MEEDIA GmbH & Co. KG|datum=2019-05-09|zugriff=2019-05-11}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211212125147/https://meedia.de/2019/05/09/nannen-preis-2019-das-sind-die-nominierten-in-den-einzelnen-kategorien/ |date=2021-12-12 }}</ref> * 2019: Grimme Online Award v kategoriji Informacije za idejo, raziskave in novinarsko izvajanje raziskave Komu pripada Hamburg. <ref name=":0">{{Internetquelle|url=https://www.grimme-online-award.de/archiv/2019/preistraeger/p/d/wem-gehoert-hamburg-1/|titel=Grimme Online Award 2019 – Wem gehört Hamburg?|hrsg=[[Grimme Online Award]]|datum=2019|zugriff=2019-12-28}}</ref> * 2019: 1. Nagrada Otto-Brennerjevega nagrade za kritično novinarstvo z raziskavo podatkov o CumEx-ovih datotekah, skupaj z Die Zeit, Panorama in NDR Info<ref>{{Internetquelle|autor=Otto Brenner Stiftung|url=https://www.otto-brenner-stiftung.de/sie-moechten/presseinfos-abrufen/detail/news/otto-brenner-stiftung-zeichnet-zum-15-mal-herausragenden-journalismus-aus/news-a/show/news-c/NewsItem/news-from/112/|titel=Otto Brenner Stiftung zeichnet zum 15. Mal herausragenden Journalismus aus|datum=2019-10-16|zugriff=2019-11-26}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210924022917/https://www.otto-brenner-stiftung.de/sie-moechten/presseinfos-abrufen/detail/news/otto-brenner-stiftung-zeichnet-zum-15-mal-herausragenden-journalismus-aus/news-a/show/news-c/NewsItem/news-from/112/ |date=2021-09-24 }}</ref> * 2019: Mednarodna nagrada za preverjanje dejstev inštituta Poynter v kategoriji najbolj bizaren fack-check za ekipo fact-check Correctiv<ref>{{Internetquelle|url=https://www.poynter.org/fact-checking/2019/meet-the-award-winners-from-global-fact-6/|titel=Meet the Award Winners from Global Fact 6|werk=Poynter|datum=2019-06-28|zugriff=2021-08-13|sprache=en}}</ref> * 2019: 1. Nagrada Helmut-Schmidt-novinarske nagrade za raziskavo ''Grand Theft Europe''<ref>{{Internetquelle|url=https://www.helmutschmidtjournalistenpreis.de/preistraeger/2019/|titel=Helmut Schmidt Journalistenpreis|offline=ja|archiv-url=https://web.archive.org/web/20210727202454/https://www.helmutschmidtjournalistenpreis.de/preistraeger/2019/|archiv-datum=2021-07-27|archiv-bot=2024-11-20 01:53:08 InternetArchiveBot|zugriff=2021-08-13}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210727202454/https://www.helmutschmidtjournalistenpreis.de/preistraeger/2019/ |date=2021-07-27 }}</ref> * 2020: Nemško-francoska novinarska nagrada v kategoriji multimedije za ''Grand Theft Europe''<ref>{{Internetquelle|url=https://dfjp.eu/preistraeger-2020|titel=Deutsch-Französischer Journalistenpreis 2020 {{!}} Die PreisträgerInnen|hrsg=DFJP|zugriff=2020-07-01}}</ref> * 2020: [[Daphne Caruana Galizia|Daphne-Caruana-Galizia]] nagrada za novinarje Evropskega parlamenta<ref>{{Internetquelle|autor=Europäisches Parlament|url=https://www.europarl.europa.eu/news/de/headlines/society/20201009STO88911/parlament-vergibt-daphne-caruana-galizia-journalistenpreis|titel=Parlament vergibt Daphne-Caruana-Galizia-Journalistenpreis|datum=2020-10-16|zugriff=2020-10-17}}</ref> * 2020: Novinar leta v kategoriji Sport za raziskovalno ekipo okoli tablet, skupaj z doping urednikom ARD<ref>{{Internetquelle|url=https://www.mediummagazin.de/jdj2020-die-preistraeger-innen/|titel=Die #jdjmm 2020: alle ersten Plätze! – medium magazin|zugriff=2021-08-13|sprache=de}}</ref> * 2020: 2. Nagrada Gutenberga za raziskave za članek Tajni imperij Michelu Penke (Correktiv) in Davidu Meidinger '' (Tagesspiegel) '' <ref>{{Internetquelle|url=https://www.gutenberg-recherchepreis.de/2-preis-2020/|titel=2. Preis|datum=2020-09-18|zugriff=2021-08-13|sprache=de}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2020: Knattertonova nagrada federalnega nemškega kazenskega uradnika za "povezane, multinacionalne" raziskave Correctiva, kot je ''CumEx.''<ref>{{Internetquelle|url=https://www.bdk.de/der-bdk/was-wir-tun/aktuelles/knatterton-2020|titel=Knatterton 2020|zugriff=2021-10-18|sprache=de}}</ref> * 2021: Mednarodna nagrada Dr.-Georg-Schreiber v kategoriji Online za raziskovalno ekipo na področju tablet in za doping uredništvo ARD<ref>{{Internetquelle|url=https://www.aok.de/pk/bayern/inhalt/dr-georg-schreiber-medienpreis-1/|titel=Dr. Georg Schreiber Medienpreis|zugriff=2021-08-13|sprache=de}}</ref> * 2021: Sigma Award for Data Journalism za raziskave No Filter for Law - Celse Diaz, Alice Echtermann, Till Eckert, Clemens Kommerell in Arne Steinberg<ref>{{Internetquelle|autor=Kuek Ser Kuang Keng|url=https://sigmaawards.org/kein-filter-fur-rechts/|titel=Kein Filter für Rechts|werk=The Sigma Awards|datum=2021-04-27|zugriff=2021-08-13|sprache=en-US}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2021: Nemški novinar:v kategoriji podatkovnega novinarstva<ref>{{Internetquelle|url=https://www.reporter-forum.de/reporterinnen-preis/reporterinnen-preis-2021-1|titel=RF – Reporter:innen-Preis 2021|zugriff=2024-01-13}}</ref> za No Filter for Law <ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/10/06/kein-filter-fuer-rechts-instagram-rechtsextremismus-frauen-der-rechten-szene/?lang=de|titel=Kein Filter für Rechts|werk=correctiv.org|datum=2020-10-06|zugriff=2024-01-13|sprache=de}}</ref> * 2021: 1. V kategoriji "Odgovorni urednik na ravni države" med Novinarji leta za redakcijo Correctiva, s člani Olaya Argüeso Pérez in Justus von Daniels<ref>{{Internetquelle|url=https://www.mediummagazin.de/preistraeger/journalisten-des-jahres/2021/olaya-argueeso-perez/|titel=Olaya Argüeso Pérez|werk=medium magazin|zugriff=2022-02-09|sprache=de}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2023: Medala Theodor-Heuss za posebno demokratično politično zavezanost<ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/in-eigener-sache/2023/02/02/correctiv-gewinnt-theodor-heuss-medaille/|titel=Correctiv gewinnt Theodor Heuss Medaille|werk=correctiv.org|datum=2023-02-02|zugriff=2023-02-13|sprache=de}}</ref> * 2023: Nagrada Nemška izdajateljev<ref>{{Internetquelle|url=https://www.buchreport.de/news/das-sind-die-gewinner-des-deutschen-verlagspreises-2023/|titel=Das sind die Gewinner des Deutschen Verlagspreises 2023|hrsg=buchreport|datum=2023-07-18|zugriff=2023-07-18}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2024: Nagrada Carlo-Schmido<ref>{{Internetquelle|url=https://www.mannheimer-morgen.de/orte/mannheim_artikel,-mannheim-correctiv-erhaelt-carlo-schmid-preis-in-mannheimer-universitaet-_arid,2222943.html|titel=Correctiv erhält Carlo-Schmid-Preis in Mannheimer Universität|datum=2024-07-07|zugriff=2024-07-08|sprache=de}}</ref> * 2024: nagrada VOICE Albert O. Hirschman<ref>{{Internetquelle|autor=Christine Wahl|url=https://www.nachtkritik.de/meldungen/correctiv-erhaelt-albert-o-hirschman-preis-2024|titel=„Correctiv“ erhält Albert O. Hirschman Preis 2024|werk=nachtkritik.de|datum=2024-09-26|zugriff=2024-09-30}}</ref> * 2024: Nagrada za svobodo in prihodnost medijev<ref>{{Internetquelle|url=https://www.leipziger-medienstiftung.de/de/medienpreis/preis-f%C3%BCr-die-freiheit-und-zukunft-der-medien/preistr%C3%A4ger/correctiv/|titel=Correctiv|werk=leipziger-medienstiftung.de|zugriff=2024-10-07|sprache=de}}</ref> == Polemike == === Bakterije v bolnicah === Poročilo o multirezistentnih bolnišničnih mikrobih, ki ga je novembra 2014 objavila organizacija Correctiv, je bilo v ''časopisu taz'' kritizirano kot "velika zadrega", ker osrednja trditev ni bila utemeljena; vendar so poročilo prevzeli drugi večji časopisi in niso videli razloga za dvom o rezultatih. <ref>{{Navedi knjigo|title=Schlechte Recherche von Journalisten: Das Correctiv korrigiert sich|date=2014-11-25|issn=0931-9085|url=https://taz.de/Schlechte-Recherche-von-Journalisten/!5027824/}}</ref> Correctiv se je odzval na ''tazovo'' kritiko in popravil svoje poročilo glede ene točke. <ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/aktuelles/gesundheit/gefaehrliche-keime/2014/11/25/kritik-der-taz-wir-antworten/|titel=Kritik der taz – wir antworten|werk=correctiv.org|datum=2014-11-25|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> Vendar pa je David Schraven za nazaj izrazil jezo, ker se »tako nepomembni zadevi pripisuje takšna teža, kot da bi bila celotna raziskava napačna«. <ref name="sz1">{{Internetquelle|autor=Hannah Beitzer|url=https://www.sueddeutsche.de/medien/ein-jahr-recherchebuero-correctiv-wir-koennen-das-wir-machen-das-1.2567869|titel=Ein Jahr Recherchebüro „Correctiv“ – Neuer Journalismus|datum=2015-07-15|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> === Polet 17 Malaysia Airlines === V povezavi z [[Let 17 Malaysia Airlines|raziskavo]] o strmoglavljenju letala Boeing 777, [[Let 17 Malaysia Airlines|let 17 letalske družbe Malaysia Airlines]], nad [[Rusko-ukrajinska vojna|vzhodno Ukrajino, ki je bila izpostavljena bojem, poleti 2014,]] je Correctiv aprila 2015 vložil tožbo proti nemškemu zunanjemu ministrstvu na podlagi zakona o svobodi informacij, v kateri je zahteval informacije o svojem stanju vedenja. <ref>{{Internetquelle|autor=RP ONLINE|url=https://rp-online.de/politik/correctiv-journalisten-verklagen-aussenministerium-wegen-mh17-absturz_aid-19913429|titel=Recherchen zu Absturz von MH17: Journalisten verklagen Außenministerium|datum=2015-04-14|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> Napoved tožbe v zvezi z vprašanjem, naslovljenim na takratnega zveznega zunanjega ministra [[Frank-Walter Steinmeier|Franka-Walterja Steinmeierja,]] zakaj kljub znanim nevarnostim za potniška letala ni bilo izdano predhodno opozorilo, je Correctiv razširil na družbenih omrežjih in projiciral tudi na zunanjo fasado zveznega zunanjega ministrstva. To je kritike spodbudilo k vprašanju, ali se Correctiv ukvarja le z novinarstvom ali tudi z aktivizmom in samopromocijo. Volker Lilienthal je ocenil, da je šlo »bolj za Correctivovo samopodobo kot nadzornega organa« in »manj za novinarsko sporočilo« . <ref>{{Navedi knjigo|title=''Kommunikation oder Pranger? Das Journalistenkollektiv „Correctiv“ will Steinmeier zur Auskunft über Flug MH 17 zwingen''.|date=2015-04-17|url=http://www.tagesspiegel.de/themen/causa/kommunikation-oder-pranger-das-journalistenkollektiv-correctiv-will-steinmeier-zur-auskunft-ueber-flug-mh-17-zwingen/11652824.html|access-date=2025-06-13|archive-date=2015-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151118231238/http://www.tagesspiegel.de/themen/causa/kommunikation-oder-pranger-das-journalistenkollektiv-correctiv-will-steinmeier-zur-auskunft-ueber-flug-mh-17-zwingen/11652824.html|url-status=bot: unknown}}</ref> <ref name="sz1"/> === Hranilnice === V študiji, objavljeni leta 2016 '', sta Correctiv in Frankfurter Allgemeine Zeitung'' trdila, da so hranilnice v Baden-Württembergu nakopičile nadpovprečno število slabih posojil. <ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/aktuelles/sparkassen/2016/04/25/musterlaendle-der-faulen-kredite/?lang=de|titel=Musterländle der faulen Kredite|werk=correctiv.org|datum=2016-04-25|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> Okrožna hranilnica Hohenlohe, ki so jo obtožbe še posebej prizadele, je obtožbe zavrnila in avtorje Correctiva obtožila uporabe napačnega sistema izračuna in nepopolne podatkovne baze; izvršni direktor Okrožne hranilnice Heilbronn je poudaril, da delež <nowiki><i id="mwAuA">slabih posojil,</i></nowiki> ki ga je Correctiv uporabil kot osnovo za članek, ni zadosten za oceno tveganja hranilnic. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.stimme.de/regional/landkreis-heilbronn/free/faule-kredite-sparkassen-weisen-kritik-zurueck-art-3622659|titel=Faule Kredite: Sparkassen weisen Kritik zurück|werk=stimme.de|datum=2016-04-26|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> === Outing kandidatke za državni parlament kot hobi prostitutke === Maja 2017, malo pred deželnimi volitvami leta 2017 v Severnem Porenju-Vestfaliji, je Correctiv objavil članek z naslovom »Vodilna ženska AfD v Severnem Porenju-Vestfaliji je delala kot prostitutka« o dejavnostih kandidatke AfD kot hobi prostitutke na internetu. Avtorja David Schraven in Georg Kontekakis sta objavo upravičila z besedami, da je takšna dejavnost v nasprotju s podobo žensk, ki jo propagira stranka, in da političarko dela "ranljivo za izsiljevanje". Članek je bil na družbenih omrežjih deležen ostrih kritik, negativna mnenja pa so izrazili tudi številni novinarji. Michael Hanfeld je v Frankfurter Allgemeine Zeitung zapisal: »Novinarska agencija 'Correctiv', ki jo je Facebook najel kot brigado proti lažnim novicam, je pred kratkim ugotovila, da je treba razkriti politika AfD [...] 'Correctiv' je imela precej težav z upravičevanjem te domnevne novice, ki ni bila nič drugega kot obsodba. Vendar bi bilo precej preprosto: vsak, ki verjame, da se bori proti 'sovraštvu' in ' lažnim novicam ', bi moral uporabljati enaka merila zase in za vse druge, ne bi smel biti slep na eno oko in ne bi smel 'raziskovati' samo v eni smeri.« <ref>{{Internetquelle|autor=Stefan Winterbauer|url=https://meedia.de/2017/05/03/wie-das-recherchebuero-correctiv-das-sexleben-einer-afd-politikerin-enthuellte-und-sich-damit-einen-shitstorm-einfing|titel=Wie das Recherchebüro Correctiv das Sexleben einer AfD-Politikerin enthüllte und sich einen Shitstorm fing|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH & Co. KG|datum=2017-05-03|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20191102130929/https://meedia.de/2017/05/03/wie-das-recherchebuero-correctiv-das-sexleben-einer-afd-politikerin-enthuellte-und-sich-damit-einen-shitstorm-einfing/|archiv-datum=2019-11-02|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191102130929/https://meedia.de/2017/05/03/wie-das-recherchebuero-correctiv-das-sexleben-einer-afd-politikerin-enthuellte-und-sich-damit-einen-shitstorm-einfing/ |date=2019-11-02 }}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Stefan Winterbauer|url=https://meedia.de/2017/05/11/der-angebliche-afd-sex-skandal-hat-fuer-correctiv-ein-juristisches-nachspiel-gericht-verbietet-verbreitung-des-artikels|titel=Der angebliche AfD-"Sex-Skandal" hat für Correctiv ein juristisches Nachspiel – Gericht verbietet Verbreitung des Artikels|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH & Co. KG|datum=2017-05-11|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20201119195512/https://meedia.de/2017/05/11/der-angebliche-afd-sex-skandal-hat-fuer-correctiv-ein-juristisches-nachspiel-gericht-verbietet-verbreitung-des-artikels/|archiv-datum=2020-11-19|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201119195512/https://meedia.de/2017/05/11/der-angebliche-afd-sex-skandal-hat-fuer-correctiv-ein-juristisches-nachspiel-gericht-verbietet-verbreitung-des-artikels/ |date=2020-11-19 }}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Stefan Winterbauer|url=https://meedia.de/2017/05/12/afd-sex-skandal-bericht-auch-innerhalb-von-correctiv-umstritten-ethikrat-befasst-sich-mit-dem-fall|titel="AfD-Sex-Skandal"-Bericht auch innerhalb von Correctiv umstritten – Ethikrat befasst sich mit dem Fall|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH & Co. KG|datum=2017-05-12|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20221129153506/https://meedia.de/2017/05/12/afd-sex-skandal-bericht-auch-innerhalb-von-correctiv-umstritten-ethikrat-befasst-sich-mit-dem-fall/|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221129153506/https://meedia.de/2017/05/12/afd-sex-skandal-bericht-auch-innerhalb-von-correctiv-umstritten-ethikrat-befasst-sich-mit-dem-fall/ |date=2022-11-29 }}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Umgangsformen im Internet|date=2017-05-13|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/medien/umgangsformen-im-internet-15009378.html}}</ref> Deželno sodišče v Düsseldorfu je sprva prepovedalo Correctivu nadaljnjo distribucijo članka. Višje deželno sodišče v Düsseldorfu je na zadnji stopnji razsodilo, da je poročanje o prostituciji poslancev deželnega parlamenta stranke AfD zakonsko dovoljeno. Članek se v bistvu ukvarja s temo družbenega ali političnega pomena splošnega interesa. Sodba je dokončna. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.justiz.nrw.de/nrwe/olgs/duesseldorf/j2020/16_U_67_19_Urteil_20200312.html|titel=Oberlandesgericht Düsseldorf, 16 U 67/19|zugriff=2021-10-17}}</ref> === Pravni spor s podjetjem ''Tichys Einblick'' === Septembra 2019 je spletna revija ''Tichys Einblick'' v članku omenila odprto pismo generalnemu sekretarju ZN [[António Guterres|Antóniu Guterresu]], katerega podpisniki zanikajo obstoj podnebnih izrednih razmer. Sklicevanje na članek ''500 znanstvenikov pojasnjuje: Ni podnebne izredne situacije'' je bilo objavljeno na Facebooku in ga je Correctiv označil kot »delno napačno«. ''Tichys Einblick'' svoje pritožbe glede dejanj družbe Correctiv ni razumel kot preverjanje dejstev, temveč kot oceno. Revija je Correctivov poseben status na Facebooku opisala kot nelojalno konkurenco. <ref>{{Navedi knjigo|title=Tichy vs. Correctiv: Faktencheck bei Facebook muss gelöscht werden|date=2020-05-27|url=https://www.welt.de/wirtschaft/article208479891/Tichy-vs-Correctiv-Faktencheck-bei-Facebook-muss-geloescht-werden.html}}</ref> Correctiv krši svobodo izražanja in obveščanja, prikrito kot preverjanje dejstev. <ref name="FAZ">{{Navedi knjigo|title=„Falsch“-Eintrag bei Facebook: Tichy siegt gegen „Correctiv“ vor Gericht|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/medien/tichy-siegt-gegen-correctiv-vor-gericht-16789353.html|date=2020-05-27}}</ref> Maja 2020 je višje deželno sodišče v Karlsruheju razsodilo, da je bila predstavitev preverjanja dejstev s strani podjetja Correctiv zavajajoča »za povprečnega uporabnika« in zato nedopustna. Correctivove kritike so se nanašale na odprto pismo, ki ga je citiral ''Tichys Einblick''. Sodišče je poudarilo, da pritožba ni odločala o zakonitosti preverjanja dejstev na Facebooku na splošno. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/wirtschaft/article208479891/Tichy-vs-Correctiv-Faktencheck-bei-Facebook-muss-geloescht-werden.html|titel=Tichy vs. Correctiv: Faktencheck bei Facebook muss gelöscht werden|werk=Die Welt|datum=2020-05-27|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> <ref name="FAZ" /> Deželno sodišče v Mannheimu je na prvi stopnji razsodilo v korist podjetja Correctiv. <ref>{{Navedi knjigo|title=Faktencheck?: Streiten mit den Wahrheitsfindern|date=2020-01-13|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/medien/faktencheck-streiten-mit-den-wahrheitsfindern-16575060.html}}</ref> === Pravni spor z ''Osjo dobrega'' === Oktobra 2020 je spletna revija Os dobrega pred višjim deželnim sodiščem v Karlsruheju dobila sodni primer proti organizaciji Correctiv. Zdravnik Gunter Frank je pisal o vprašanju, ali bi lahko bili številni pozitivni testi na koronavirus v klavnicah posledica dejstva, da tam krožijo ostanki govejega koronavirusa, ki so neškodljivi za ljudi, nakar je Correctiv članek označil z opombo, da vsebuje nekaj napačnih informacij. ''Os dobrega'' je s pomočjo Joachima Steinhöfela in njegove pobude ''za svobodo izražanja na internetu'' vložila tožbo in zmagala. Spletna stran ''Meedia.de'' je komentirala, da primer »še enkrat impresivno prikazuje temeljne težave s tako imenovanim preverjanjem dejstev«. <ref>{{Internetquelle|autor=Stefan Winterbauer|url=https://www.meedia.de/publisher/wochenrueckblick-der-spiegel-report-zur-bad-kleinen-story-ist-weder-ein-machwerk-noch-ist-er-absurd-1fdbc71b7b14f4561eaea2b6bb4b9408|titel=Der „Spiegel“-Report zur Bad-Kleinen-Story ist weder ein „Machwerk“ noch ist er „absurd“|hrsg=MEEDIA|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> Po navedbah organizacije Correctiv je sodišče razsodilo, da Correctiv ne sme povezati obvestila o preverjanju dejstev na Facebooku v določenem jeziku z objavo na blogu ''Achgut''. Članek Correctiv (preverjanje dejstev) ni bil predmet ugovorov. Sodišče je v svoji obrazložitvi predlagalo manj dvoumno formulacijo, s katero je bilo obvestilo ponovno objavljeno. <ref>{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/in-eigener-sache/2020/10/30/faktenbasierte-berichterstattung-zum-coronavirus-correctiv-zum-urteil-des-olg-karlsruhe/|titel=Für eine faktenbasierte, journalistische Berichterstattung zum Coronavirus: Correctiv zum Urteil des OLG Karlsruhe|werk=correctiv.org|datum=2020-10-30|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> === Pravni spor z Ulrichom Vosgeraujem glede odlomka iz članka »Tajni načrt proti Nemčiji« === Na zahtevo Ulricha Vosgeraua je hamburško regionalno sodišče izdalo začasno odredbo zoper odlomek iz poročila organizacije Correctiv z naslovom » Tajni načrt proti Nemčiji «. Odredba se nanaša na domnevno izjavo Vosgeraua glede pritožb glede pregleda volitev. Correctiv je napačno citiral Vosgerauja, ko je trdil, da verjame, da bodo množične pritožbe uspešne. Sodišče je razsodilo, da Correctiv ne more dokazati točnosti citata, in razsodilo v korist tožnika. Drugi deli predloga, kot so reprodukcija njegovih odgovorov na poizvedbo Correctiv in izjave o glasovanju po pošti, so bili zavrnjeni. Sodišče je ugotovilo, da je Correctiv natančno poročal o Vosgeraujevih izjavah. Vosgerau se lahko pritoži zoper zavrnjene dele, medtem ko se Correctiv lahko pritoži zoper začasno odredbo. <ref>{{Internetquelle|url=https://justiz.hamburg.de/gerichte/oberlandesgericht/gerichtspressestelle/unterlassungsantrag-gegen-correctiv-berichterstattung-nur-teilweise-erfolgreich--635106|titel=Unterlassungsantrag gegen Correctiv-Berichterstattung nur teilweise erfolgreich|zugriff=2025-01-07}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250419082436/https://justiz.hamburg.de/gerichte/oberlandesgericht/gerichtspressestelle/unterlassungsantrag-gegen-correctiv-berichterstattung-nur-teilweise-erfolgreich--635106 |date=2025-04-19 }}</ref> == Navzkrižje interesov == === Spor okoli Boda Hombacha === Bodo Hombach je imel dvojno vlogo, kot vodja etičnega odbora pri podjetju Correctiv in član upravnega odbora fundacije Brost, ki jo je leta 2016 zaradi navzkrižja interesov končal z odstopom iz etičnega odbora. Po poročanju Kressnewsa je tesna povezava Davida Schravena s Hombachom privedla do navzkrižja interesov, saj je bil predsednik upravnega odbora fundacije Brost, Wolfgang Heit, kot zdravnik, prizadet zaradi raziskave podjetja Correctiv o "Evrih za zdravnike", kar je privedlo do zmanjšanja finančne podpore fundacije Brost za Correctiv in do Hombachovega odstopa. Kressnewsove trditve so bile zavrnjene kot netočne. <ref name="kress">{{Internetquelle|url=https://kress.de/news/detail/beitrag/137813-schwerwiegender-interessenkonflikt-bodo-hombach-david-schraven-correctiv-und-die-brost-stiftung.html|titel=Bodo Hombach, David Schraven, Correctiv und die Brost-Stiftung|werk=[[Kress.de]]|datum=2017-05-31|zugriff=2020-07-21}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://kress.de/news/detail/beitrag/138591-maerchenstunde-mit-david-schraven.html|titel=Märchenstunde mit David Schraven|werk=[[Kress.de]]|datum=2017-09-19|zugriff=2020-07-21}}</ref> === Sodelovanje aktivistov v raziskavah === Septembra 2020 je Welt am Sonntag kritiziral dejstvo, da so aktivisti organizacije Fridays for Future, vključno s Carlo Reemtsma, raziskovali vpletenost občin Severnega Porenja-Vestfalije v energetska podjetja v imenu organizacije Correctiv, ne da bi bilo to občinam, ki so sodelovale v raziskavi, očitno. To je kritiziral tudi predsednik DJV Frank Überall. Po mnenju organizacije Correctiv takšne preiskave niso mogoče brez pomoči državljanov ali lokalnih medijev. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/kultur/medien/plus215613486/Fridays-for-Future-Klimaaktivisten-beteiligen-sich-an-Correctiv-Recherche.html|titel=Fridays for Future: Klimaaktivisten beteiligen sich an Correctiv-Recherche|werk=Die Welt|datum=2020-09-13|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}</ref> === Poslovodja prestopi v volilno ekipo Roberta Habecka === Novembra 2024 je sodirektorica Jeanette Gusko zapustila organizacijo Correctiv, da bi se pred zveznimi volitvami leta 2025 udeležila kampanje za zveznega ministra za gospodarstvo [[Robert Habeck|Roberta Habecka]] (Zeleni). <ref>{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/medien/correctiv-geschaeftsfuehrerin-gusko-macht-wahlkampf-fuer-habeck-110108898.html|titel=„Correctiv“-Geschäftsführerin Gusko macht Wahlkampf für Habeck|datum=2024-11-13|zugriff=2024-11-15|sprache=de}}</ref> Po mnenju novinarja ''Welt'' Andreasa Rosenfelderja primer kaže, kako mediji škodujejo verodostojnosti politike in novinarstva. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/kultur/medien/plus254511644/Wahlkampf-Der-Correctiv-Regierungs-Komplex.html|titel=Wahlkampf: Der „Correctiv“-Regierungs-Komplex - WELT|zugriff=2024-11-16|sprache=de}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2014]] [[Kategorija:Neprofitne organizacije]] [[Kategorija:Preiskovalno novinarstvo]] 1uqjxdap7onnohd40i6c8q9ql1n7str 0 586132 6760058 6725586 2026-10-03T17:11:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760058 wikitext text/x-wiki [[Slika:Early_Localization_Native_Americans_USA.jpg|thumb|levo|Ozemlja ameriških staroselcev v predkolonialnem obdobju]] [[Slika:Trails of Tears de.png|thumb|hochkant=1.8|Nekdanje plemensko ozemlje Choctaw in prvi rezervat (1838), Pot solza (Trail of Tears) in spopadi z indijansko udeležbo na jugovzhodu ZDA med letoma 1811 in 1847]] '''Choctaw''' (Chahtas) so eno izmed najslavnejših plemen ameriških Indijancev iz družine [[Muskogean]] na območju severnoameriškega Jugovzhoda, na ozemlju [[Mississippi]]ja in sosednje [[Alabama|Alabame]]. Po starih izročilih so nekoč tvorili en narod z Indijanci [[Chickasaw]], od katerih so se ločili v kraju, znanem kot Nanih Waiya. Danes živijo v Oklahomi in v rezervatih v [[Misisipi (zvezna država)|Mississippiju]], [[Alabama|Alabami]] in [[Louisiana|Louisiani]]. == Ime == Ime Choctaw ni natančno pojasnjeno. Vsekakor je to pleme izvajalo deformacijo lobanje, zato so jih Indijanci [[Chippewa]] poimenovali z imenom '' 'Nabuggindebaig' '', kar pomeni 'Ploščata glava' ali Flat Heads. Ime '' 'Flat Heads' '' je še eno ime zaradi običajev, ki so jih izvajali na majhnih otrocih, oziroma dojenčkih. Obstaja tudi mnenje, da je ta beseda prišla iz španske besede '' 'chato' '', prav tako v pomenu ''sploščen''. Francozi imajo zanje tudi isto ime, zato so jih poimenovali ''Têtes Plates''. Po mitu sta bila Choctawi in Chickasawi v preteklosti en narod, ki sta ga vodila dva brata, imenovana Chahta in Chikasa, ki sta se razdelila na mestu, znanem kot Nanih Waiya v Mississippiju, kjer se še vedno nahaja velik gomila ali mound. Chahta je vodil skupino, ki je postala znana kot Choctaw, Chikasa pa narod Chickasaw (glej mit [http://www.richhabitat.com/ChoctawHistory/tabid/65/Default.aspx Origins of the Choctaw People Retold from Old Legends]). Podobno ime vodje Choctawov najdemo tudi v imenu, ki so jim ga dali [[Biloxi (pleme)|Biloxi]], pleme, ki je živelo bolj na jugu, in je bilo '' 'Tca-qtá aⁿ-ya-dí' '', ali '' 'Tca-qtá haⁿ-ya' '', in v svojih različicah ga imajo tudi druga bližnja ali daljna sosednja plemena: '' 'Tá-qta' '', pri Indijancih [[Quapaw]]; '' 'Ani'-Tsa'ta' '' pri plemenu [[Cherokee]]; '' 'Tca-tá' '', pleme [[Kansa]]; '' 'Tsah-tû' '' Indijanci Muskogee ali [[Creek]]. Druga imena so manj znana. Adair jih imenuje ''Pans falaya'' ali "Long Hairs;" '' 'Henne'sh' '', Indijanci [[Arapaho]] in pri Indijancih [[Šajeni]] opisno ime Sanakíwa, kar pomeni "perje, ki štrli nad ušesi," glede na način nošenja okrasnega perja. == Razdelitev == Choctawi so se delili na 3 lokalne skupine, to so Western (Zahodni) ali Oklafalaya 'dolgi ljudje', Northeastern Division (Severovzhodni) ali Ahepatokla (Oypatukla), 'ljudje, ki jedo krompir' in Jugovzhodni ali (Južni), Oklahannali, 'Šest mest'. == Vasi == *'''Ahepatokla''': Alamucha, Athlepele, Boktokolo chito, Chichatalys, Chuka hullo, Chuka lusa, Cutha Aimethaw, Cuthi Uckehaca, East Abeka, Escooba, Hankha Ula, Holihta asha, Ibetap okla chito, Ibetap okla iskitini, Imoklasha iskitini, Itokchako, Kunshaktikpi, Lukfata, Oka Altakala, Osapa issa, Pachanucha, Skanapa, Yagna Shoogawa, Yanatoe in Yazoo iskitini. *'''Oklafalaya''': Abissa, Atlantchitou, Ayoutakale, Bok chito, Bokfalaia, Bokfoka, Boktokolo, Cabea Hoola, Chunky, Chunky chito, East Kunshak chito, Filitamon, Halunlawi asha, Hashuk chuka, Hashuk homa, Imoklasha, Iyanabi, Itichipota, Kafitalaia, Kashtasha, Konshak osapa, Koweh chito, Kushak, Kunshak bolukta, Kunshak chito, Lushapa, Oka Chippo, Oka Coopoly, Oka hullo, Oka Kapassa, Okalusa, Okapoola, Okehanea tamaha, Oklabalbaha, Oklatanap, Oony, Osak talaia, Osapa chito, Otuk falaia, Pante, Shinuk Kaha, Shumotakali, Tiwaele, Tonicahaw, Utapacha, Watonlula, West Abeka, West Kunshak chito, Wiatakali ali Yazoo, ali West Yazoo. *'''Oklahannali''': Bishkun, Bissasha, Boktoloksi, Chickasawhay, Chinakbi, Chiskilikbacha, Coatraw, Inkillis tamaha, Nashobawenya, Okatalaia, Oktak chito tamaha, Oskelagna, Puskustakali, Siniasha, Tala, Talahoka in Yowani. == Zgodovina == Sredi [[18. stoletje|18. stoletja]] so Choctawi živeli v približno 60 ali 70 vaseh ob rekah Pearl, Chickasawhay in Pascagoula in jih je bilo okoli 20.000. Njihove hiše so bile kolibe iz hlodov ali lubja, obložene z blatom in prekrite s slamo. Bili so napredni kmetje, po čemer so se odlikovali med jugovzhodnimi Indijanci in so pridelovali celo presežke, namenjene trgovini. [[Koruza]], [[fižol]] in [[buče]], znani med Indijanci kot 'tri sestre', so bile njihove glavne kulture. Poleg tega so se ukvarjali tudi z [[lov]]om in [[ribolov]]om. [[Jelen]] in [[medved]] sta bili glavni in najpomembnejši ulov Choctawov. Z prihodom belih naseljencev so se Choctawi borili na strani Francozov proti Angležem in drugim indijanskim plemenom. Po francoskem porazu v [[Francoska in indijanska vojna|francoskih in indijanskih vojnah]] (1754-1763) so Choctawi prepustili svojo zemljo ZDA in prečkali reko [[Mississippi]]. V 19. stoletju je v Evropi naraslo veliko povpraševanje po bombažu in pritisk za pridobitev choctawske zemlje se je povečal, zato so leta 1820 prepustili 5.000.000 akrov (en aker je enak 0,40468 ha] v zahodnem delu osrednjega [[Misisipi (zvezna država)|Mississippija]]. Skupaj z Cree, Cherokeeji, Chickasawi in delom Seminolov so bili v 1830-ih izgnani na območje današnje [[Oklahoma|Oklahome]]. Tukaj bo naslednje tri četrtine stoletja vsako pleme imelo lastno kvazi-avtonomno upravo, nastalo po modelu Združenih držav. Njihove pravice so bile delno okrnjene leta 1906, vendar še vedno obstajajo v omejeni obliki. Ko se je Indijansko ozemlje pripravljalo, da leta 1907 postane država, je bila zemlja Indijancem dodeljena posamezno, preostanek pa je bil odprt za naselitev belih priseljencev. Bili so prvo od "Pet civiliziranih plemen", ki so bili preseljeni z jugovzhoda [[ZDA]], ker so zvezne in lokalne vlade želele indijanske zemlje za širšo anglo-skupnost. Skupaj s plemeni Creek, Cherokee, Chickasaw in Seminole so Choctawi poskušali obnoviti svoj tradicionalni način življenja in vlado v novi domovini. Choctawi, ki so bili prisilno preseljeni na Indijansko ozemlje (današnja Oklahoma) med letoma 1831 in 1838, so se organizirali kot "Choctaw Nation of Oklahoma". Tisti, ki so podpisali člen 14 Sporazuma na Dancing Rabbit Creeku, so kasneje ustanovili "Mississippi Band of Choctaw Indians". Leta 1831 so deset tisoči Choctawov prehodili pot dolgo 800 kilometrov v Oklahomo, pri čemer so številni umrli. Preseljevanja so trajala do začetka 20. stoletja. Ferguson trdi v "1903 MISS: Tristo mississippijskih Choctawov je bilo nagovorjenih, da se preselijo v "Narod" (v Oklahomo). Preseljevanja so bila znana kot '' 'The Trail of Tears' '' ali "Pot solz". Do začetka 20. stoletja so Choctawi izgubili večji del suverenosti in plemenskih pravic v pripravi Indijanskega ozemlja, ki je leta 1907 postalo država Oklahoma. === Civilna vojna === ====Vzroki==== Ljudstvo Choctaw, ki je v začetku [[18. stoletje|18. stoletja]] prebivalo v Mississippiju, Louisiani in Alabami, je bilo ogroženo s strani številnih regionalnih tekmecev. Choctaw so se občasno vojskovali s plemenom [[Chickasaw]] na severu, medtem ko so [[Creek|Muscogee (Creek)]] pogosto vpadali na zahodna ozemlja Choctaw, pri čemer sta obe plemeni zasužnjili na tisoče Choctawov, da bi jih prodali belim kolonistom v Karolinah in Zahodni Indiji.<ref name=":5">Brescia, William (Bill) (1982). "Chapter 2, French-Choctaw Contact, 1680s–1763". ''Tribal Government, A New Era''. Philadelphia, Mississippi: Choctaw Heritage Press.</ref><ref name=":9">O’BRIEN, GREG. "Quieting the Ghosts: How the Choctaws and Chickasaws Stopped Fighting." In ''The Native South: New Histories and Enduring Legacies'', edited by Garrison Tim Alan and O’Brien Greg, 47-69. LINCOLN; LONDON: University of Nebraska Press, 2017. Accessed April 29, 2020. www.jstor.org/stable/j.ctt1q1xq7h.7. {{subscription required}}</ref> Ta rivalska plemena so od kolonistov kupovala strelno orožje (v zameno za vojne ujetnike), kar jim je omogočilo pridobitev vojaške prednosti nad Choctawi.<ref name=":5" /><ref name=":2" /><ref>GALLAY, ALAN. "CONTOURS OF THE INDIAN SLAVE TRADE." In ''The Indian Slave Trade: The Rise of the English Empire in the American South, 1670–1717'', 288-314. Yale University Press, 2002. Accessed April 30, 2020. www.jstor.org/stable/j.ctt1npmvw.20. {{subscription required}}</ref> Soočeni s temi grožnjami, so se Choctaw sami začeli militarizirati in z denarjem, pridobljenim iz rastoče trgovine s krznom, začeli kupovati strelno orožje od francoskih kolonistov, ki so se naselili v Louisiani.<ref name=":2">Struggle and Survival in Colonial America By David G. Sweet, Gary B. Nash Edition: illustrated Published by University of California Press, 1982 {{ISBN|0-520-04501-7}}, {{ISBN|978-0-520-04501-9}}. Pp. 49–67.</ref> Choctaw so se tudi organizirali v grobe politične enote, opisane kot "divizije". Dve diviziji sta sčasoma prevladali v politiki Choctaw, Vzhodna divizija (Okla Tannap ali Ljudje nasprotne strani)<ref name=":8" /> in Zahodna divizija (Okla Falaya, Dolgi ljudje).<ref name=":8" /> Obstajala je tudi tretja, manjša divizija (Okla Hannali, Ljudje šestih mest)<ref name=":8" />, znana kot Južna divizija,<ref name=":3" /> vendar so se njeni člani pogosto izolirali od zadev drugih dveh divizij in ostali nevtralni v sporu Choctaw glede zavezništev.<ref name=":8" /> Prijateljski odnosi med Choctawi in francoskimi kolonisti v Louisiani so se nadaljevali v 1730-ih; Choctaw so Francoze videli kot dragocenega gospodarskega partnerja (trgovanje s krznom za orožje, ponujanje vodnikov za najem in kot trg za zasužnjene ujetnike),<ref name=":8" /> medtem ko so Francozi svoje zavezništvo s Choctawi videli kot ključno za obrambo Louisiane pred morebitnimi napadi Britancev in njihovih zaveznikov Chickasaw.<ref name=":6">{{Cite journal|last=Wilkins|first=Joe|title=Outpost of Empire: The Founding of Fort Tombecbe' and de Bienville's Chickasaw Expedition of 1736|date=1988|url=http://www.jstor.org/stable/42952184|journal=Proceedings of the Meeting of the French Colonial Historical Society|volume=12|pages=133–153|jstor=42952184|issn=0362-7055}} {{subscription required}}</ref> Britanski kolonisti so poskušali vzpostaviti trgovinske odnose z Vzhodno divizijo leta 1731, vendar je ta poskus propadel, ko je kasneje istega leta izbruhnila nova vojna med Choctawi in Chickasawi.<ref name=":6" /> Kljub temu neuspehu so bili Francozi previdni glede kakršnega koli posega britanskih trgovcev, saj so se bali, da Britanci poskušajo spodkopati francosko zavezništvo s Choctawi. Zato so Francozi močno okrepili svoje vojaške vezi s Choctawi, zgradili Fort Tombecbe na ozemlju Choctaw in izvedbo skupne Choctaw-francoske odprave za [[Chickasaw#Chickasaw_kampanji_1736_in_1739|uničenje vasi Chickasaw ob reki Tombigbee leta 1736]].<ref name=":6" /> Do poznih 1730-ih se je vojaška situacija Choctaw stabilizirala (boj proti preostalim Chickasawom se je nadaljeval v 1760-ih),<ref>Atkinson, James R. (2004). ''Splendid Land, Splendid People''. University of Alabama Press. {{ISBN|0-8173-5033-0}}. pp. 25–87</ref> in trgovina s krznom je še naprej povečevala bogastvo ljudstva Choctaw. Različna plemena so ostala v prijateljskih odnosih s [[Francozi]], medtem ko je bila prisotnost britanskih kolonistov na ozemlju Choctaw tolerirana.<ref name=":3" /> Do leta 1740 so Choctaw šteli okoli 12.000 ljudi, ki so živeli v približno 50 vaseh.<ref name=":8" /> ==== Potek vojne ==== Med vojnami s Chickasawi se je proslavil bojevnik Choctaw, znan kot "Red Shoes" (ali Rdeči čevlji). Čeprav se ni rodil v eno od dednih poglavarstev, ki so sestavljala narod Choctaw, se je Red Shoes uspel povzpeti na položaj vojnega poveljnika zaradi svoje v vojni pridobljene slave.<ref name=":9" /> Sčasoma je postal poglavar mesta Couechitto, ki je kmalu obogatelo zaradi vpletenosti v trgovino s krznom. Vendar pa se je po več letih neuspešne trgovine s Francozi Red Shoes odločil za trgovinska pogajanja z britanskimi kolonisti. Trgovanje Red Shoesa z Britanci je grozilo, da bo poškodovalo odnose plemena s Francozi, in ko je bilo to odkrito, so poglavarja široko grajali drugi voditelji Choctaw. Vendar pa je Red Shoes nadaljeval trgovanje z Britanci, celo tako daleč, da je vodil delegacijo v Charleston, [[Južna Karolina]].<ref name=":7">Foret, Michael J. "War or Peace? Louisiana, the Choctaws, and the Chickasaws, 1733-1735." ''Louisiana History: The Journal of the Louisiana Historical Association'' 31, no. 3 (1990): 273-92. Accessed April 29, 2020. www.jstor.org/stable/4232807.</ref> Red Shoes je ugotovil, da so [[Britanci]] pripravljeni prodajati orožje in drugo blago Choctawom po nižjih cenah kot [[Francozi]] in kmalu je poglavar (ki je bil povezan z zahodno divizijo) vzpostavil trdne trgovinske odnose z Britanci, kar mu je omogočilo dostop do večjega bogastva, orožja in politične moči. Čeprav se je boril skupaj s Francozi proti [[Chickasaw]]om, ga je opazovanje francoske odprave Tombigbee (ki je utrpela velike žrtve) prepričalo, da je kolonija Louisiana vojaško šibka.<ref name=":6" /> Razmišljal je tudi o zavezništvu svojega velikega plemena z britanskimi kolonisti v Karolinah.<ref name=":7" /><ref name=":3" /> Poleg tega si je Red Shoes prizadeval za mirovna pogajanja s Chickasawi, idejo, ki so ji mnogi voditelji Choctaw in Francozi močno nasprotovali.<ref name=":8">USNER, DANIEL H. "THE INDIAN ALLIANCE NETWORK OF A MARGINAL EUROPEAN COLONY." In ''Indians, Settlers, and Slaves in a Frontier Exchange Economy: The Lower Mississippi Valley Before 1783'', 77-104. CHAPEL HILL; LONDON: University of North Carolina Press, 1992. Accessed April 29, 2020. doi:10.5149/9780807839966_usner.9.</ref> Sprememba politike Red Shoesa in naraščajoča politična moč sta povzročili politični razkol znotraj Choctaw<ref name=":8" /> in do poznih 1730-ih so se napetosti med vzhodno in zahodno divizijo povečevale.<ref name=":7" /><ref>Galloway, Patricia. "THE BARTHELEMY MURDERS: BIENVILLE'S ESTABLISHMENT OF THE "LEX TALIONIS" AS A PRINCIPLE OF INDIAN DIPLOMACY." ''Proceedings of the Meeting of the French Colonial Historical Society'' 8 (1985): 91-103. Accessed April 29, 2020. www.jstor.org/stable/42952133. {{subscription required}}</ref> Manjši spopadi med vasmi Choctaw so se začeli novembra 1739 in čeprav so bili hitro ustavljeni z medplemensko mediacijo, so pokazali naraščajoče delitve v družbi Choctaw.<ref name=":8" /> Leto 1742 je bilo krvavo leto v vojni proti Chickasawam in izbruh [[črne koze|črnih koz]] poleti istega leta je ubil veliko otrok in starejših Choctawov. Polja so ostala neobdelana – veliko ljudi je bilo rekrutiranih za vojne skupine – kar je povzročilo pomanjkanje hrane, gibanje bojevnikov Choctaw po ozemlju plemena pa je pomagalo širiti bolezen. Leta 1743 je novoimenovani guverner Louisiane Pierre de Rigaud (ki si je prizadeval zmanjšati stroške kolonije), zmanjšal letna darila, ki so jih prejemali voditelji Choctawov in uvedel nove trgovinske omejitve za francoske industrijske izdelke. Te spremembe so škodovale dolgoletnim trgovinskim odnosom med Choctawi in Francozi ter še bolj prepričale Zahodno divizijo, da bi bili Britanci boljši trgovinski partnerji. Leta 1746 so trojico francoskih trgovcev v Couechittu ujeli in usmrtili (morda v maščevanje za posilstvo ženske Choctaw) bojevniki, zvesti poglavarju Red shoes. Kmalu zatem je Zahodna divizija izgnala vse trgovce s svojega ozemlja. Ta razvoj dogodkov je močno razjezil Vzhodno divizijo in njihove francoske zaveznike in voditelji obeh skupin so se kmalu srečali, da bi razpravljali o vojaški akciji proti Zahodni diviziji. Francozi so poslali tudi odposlance v Zahodno divizijo, vendar so jim profrancoski poglavarji povedali, da nimajo moči uničiti poglavarja Red shoes in njegovih probritanskih podpornikov. Ker je bila vojna neizbežna, so Francozi načrtovali atentat na Red shoes, ponujajoč veliko nagrado zanj. V noči na 23. junij 1747 je mladi bojevnik Choctaw, ki je deloval kot spremljevalec britanskega trgovca, umoril Roglavarja Red shoes v spanju, kar je pognalo pleme Red shoes v kaos. Njegova frakcija pa se ni razpustila in ko je bila kasneje odkrita francoska vpletenost v atentat, so mnoga plemena, povezana z Zahodno divizijo, zahtevala maščevanje. Situacijo so še bolj razvnele Francozi, ki so zahtevali smrt dveh dodatnih poglavarjev Zahodne divizije kot povračilo za tri ubite Francoze. Vzhodna in zahodna divizija se nista takoj napadli, namesto tega sta se odločili napasti svoje zaveznike, toda ko je bil zahodno usmerjen poglavar ubit v vzhodnem napadu na britansko trgovsko karavano, je izbruhnila odprta vojna. Prva večja akcija vojne je prišla julija 1748, ko je Vzhodna divizija sprožila napad na Couechitto, nekdanjo vas poglavarja Red shoes. Sama vojna je bila krvava in kaotična, obe strani sta napadali vasi in mesta druga druge. Napadi so bili pogosti, in zaradi razpršene narave naselij Choctawov so bile cele vasi pogosto poklane, preden je njihova divizija lahko prišla na pomoč. Na stotine Choctawov je bilo ubitih. Obe strani sta bili oboroženi s strani svojih evropskih zaveznikov, pri čemer so Britanci podpirali Zahodno divizijo, Francozi pa Vzhodno divizijo. Z uporabo Fort Tombecbeja kot baze so Francozi poslali kolonialne čete, da bi pomagale svojim vzhodnim zaveznikom v bitki, ponujajoč trikratno predvojno ceno za sovražne skalpe. Vzhodna divizija je imela številčno prednost pred Zahodno divizijo, kar je omogočilo nekdanji frakciji, da je izčrpala svojega nasprotnika z brutalno vojno izčrpavanja. Zahodna divizija se je, izkoriščajoč svojo predvojno diplomacijo, povezala s plemenoma [[Chakchiuma]] in [[Chickasaw]]. Z britansko podporo je Zahodna divizija sprožila neuspešen napad na ključno vzhodno usmerjeno mesto Oulitacha, ki je stalo življenja več kot 100 bojevnikov z obeh strani.<ref name=":3">{{navedi knjigo|last=O'Brien|first=Greg|url=https://books.google.com/books?id=jGFmNPevedUC&q=Couechitto&pg=PA93|title=Pre-removal Choctaw History: Exploring New Paths|date=2008|publisher=University of Oklahoma Press|isbn=9780806139166|pages=75, 79, 84, 89, 91, 92, 93, 96, 97, 98, 99, 126|language=en}}</ref> Zahodna divizija je dosegla nekaj manjših zmag, vendar je do leta 1750 vrsta uničujočih napadov izčrpala sposobnost Zahodne divizije za vojskovanje, prekinitev trgovine s krznom zaradi konflikta pa je povzročila propad gospodarstev obeh frakcij.<ref name=":7" /> Zahodni diviziji je kritično primanjkovalo tudi zalog, saj je konec [[Vojna kralja Jurija|vojna kralja Jurija (1744–1748)]] zmanjšal britansko potrebo po spodkopavanju francoske Louisiane; po anekdoti, ki jo je podal britanski trgovec, je Zahodni diviziji tako primanjkovalo streliva, da so se zatekli k streljanju steklenih kroglic.<ref name=":3" /> Soočena s porazom, je Zahodna divizija novembra 1750 podpisala mirovno pogodbo.<ref name=":8" /><ref name=":3" /> Preživeli voditelji Choctawov so sklenili pogodbo, ugodno za Vzhodno divizijo in Francoze. Po pogojih omenjene pogodbe so Choctawi obljubili, da bodo maščevali smrt vsakega Francoza s smrtjo uporniškega Choctawa, ubili vse preostale britanske trgovce in njihove podpornike Choctawov na ozemljih Choctawov ter nadaljevali vojno proti Chickasawom. Zahodna divizija je bila prisiljena tudi uničiti utrjene naselbine na svojem ozemlju in izmenjati ujetnike.<ref name=":3" /> ==== Posledice ==== V vojni je umrlo na stotine Choctawov.<ref name=":3" /> Na desetine vasi je bilo uničenih, veliko več pa jih je bilo poškodovanih ali izpraznjenih.<ref name=":2" /><ref name=":4">{{navedi splet|title=Choctaws - Choctaw sovereignty, The first choctaws in america|url=https://www.everyculture.com/multi/Bu-Dr/Choctaws.html|website=www.everyculture.com|access-date=2018-09-03}}</ref> Ko se je Vzhodna divizija uveljavila kot prevladujoča sila med ljudstvom Choctawov, je frakcija prekinila trgovanje z Britanijo in se vrnila k predvojni trgovini s Francozi. Vendar pa je vojna povzročila tudi, da so Choctawi ponovno ocenili svoje odnose z evropskimi silami; v povojnih letih so Choctawi sprejeli prožen, pragmatičen odnos do Britanije, Francije in Španije, kar je sčasoma privedlo do tega, da so Choctawi podprli Britanijo v [[Francoska in indijanska vojna|sedemletni vojni]] in tako Britanijo kot Španijo med [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriško revolucijo]].<ref name=":4" /><ref>{{Cite journal|last=O'Brien|first=Greg|date=February 2001|title=The Conqueror Meets the Unconquered: Negotiating Cultural Boundaries on the Post-Revolutionary Southern Frontier|url=http://libres.uncg.edu/ir/uncg/f/G_O'Brien_Conqueror_2001.pdf|journal=The Journal of Southern History|volume=67|issue=1|pages=39–72|doi=10.2307/3070084|issn=0022-4642|jstor=3070084|archive-url=https://web.archive.org/web/20240315121435/http://libres.uncg.edu/ir/uncg/f/G_O%27Brien_Conqueror_2001.pdf|archive-date=2024-03-15|access-date=2025-07-06|url-status=dead}}</ref> == Etnografija == Kulturno območje Choctawov pripada Jugovzhodu, z glavno ceremonijo, znano kot busk ali Green Corn Dance. To je ples mladega zelenega koruze, ki so ga Indijanci pripravljali sredi poletja. Poleg omenjene deformacije lobanje pri majhnih moških otrocih je obstajal tudi običaj zbiranja kosti, ki se pripravi nekaj dni po smrti pokojnika, kar so opravljali profesionalni zbiralci, znani kot '' 'bonepickers' '' ali ''bone gatherers''. Zbiralci so lahko bili moški in ženske in so imeli dolge nohte na prstih in so bili na poseben način tetovirani. S svojimi dolgimi nohti bonepicker očisti gnilo meso od kosti. Lobanja se je obarvala škrlatno. Meso bo ostalo na postavljeni platformi in se bo zažgalo in odneslo in zakopalo, kosti pa se bodo prenesle v 'kolibo kosti', postavljeno na nosilcih in obdano s palisadami. *Glej [http://www.tc.umn.edu/~mboucher/mikebouchweb/choctaw/burial2.htm Burial Customs unique to Choctaws before 1800's] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080405155107/http://www.tc.umn.edu/~mboucher/mikebouchweb/choctaw/burial2.htm |date=5. travnja 2008. }} '''Struktura društva''' Organizacija Choctawov je bila po bratstvih ali fratriah in klanih. Vsaka fratrija in po štiri klane, od katerih je vsaka obsegala, so bili eksogamni in matrilinearni, oziroma ženitev znotraj istih klanov ni bila dovoljena, dedovanje pa je potekalo po materini liniji. Dedovanje in položaj poglavarja sta dedna znotraj rodu. Sorodni Indijanci [[Chickasaw]] so organizirani na enak način, po imenovanih fratriah, vendar so imena klanov pri njih drugačna. Dve Choctaw fratriji v Morganovem času sta bili: *I. fratrija '''Ku-shap' Ok-la'''. Divided People ali zardeljeni narod z klani: l. Kush-ik-sä (Reed; Trstika). 2. Law-ok-lä. 3. Lu-lak Ik'-sä. 4. Lin-ok-lǔ'-shä. *II. fratrija '''Wa-tăk-i Hǔ-lä'-tä''' (Beloved People; ali Ljubljeni narod), s klani: 1. Chu-fan-ik'-sä (Beloved People; Ljubljeni narod). 2. Is-kǔ-la-ni (Small People; Mali ljudje). 3. Chi'-to (Large People; Veliki ljudje). 4. Shak-chuk'-la (Cray Fish; Rak). == Choctawi danes == Znani so po več stvareh. V 19. stoletju so bili znani kot eno od petih civiliziranih plemen (Five Civilized Tribes), ker so sprejeli številne kulturne in tehnološke dosežke evropskih priseljencev. Zapomnili so si jih tudi po velikodušnosti, ko so dali humanitarno pomoč za veliko krompirjevo lakoto na Irskem 1845. – 1849., dvajset let preden je bil ustanovljen [[Rdeči križ]]. Prav tako so se z nekaterimi drugimi plemeni ([[Komanči]]) proslavili tudi v svetovnih vojnah, zaradi svoje vloge v enotah za zvezo. Njihov jezik je namreč govorilo zelo malo ljudi, tako da ni bilo treba razvijati zapletenega kodnega sistema, bil pa je zelo težko razumljiv in nerazločen poslušalcem, tako da so sovražni dekoderji ostajali nemočni pri poskusu prevajanja njihovih sporočil. Danes so organizirani v dve glavni ločeni skupini, to je pleme v Mississippiju (Mississippi Band of Choctaw Indians) in druga skupina, pleme v Oklahomi (Choctaw Nation of Oklahoma). Ostale skupine so v Louisiani: Jena Band of Choctaws, Clifton Choctaw Tribe in Choctaw-Apache Community of Ebarb in v Alabami je pleme Mowa Band of Choctaw Indians. Zgodnja populacija (1700) je znašala okoli 19.000, vendar z asimilacijo okoliških sosednjih plemen, kot tudi velikega števila črncev in belcev, Choctawi leta 2000 štejejo okoli 59.000 duš, od tega okoli 40.000 v Oklahomi. Ostali so naseljeni po rezervatih drugih držav in sicer 6.000 v Alabami, 4.000 v Louisiani in 9.000 v Mississippiju. == Znani vodje Choctawov == *Tuscaloosa ("Temni bojevnik") se je maščeval Hernandu de Sotu v bitki pri Mabili. *Pushmataha (Apushmataha) poglavar od 1764. do 1824. Pogajalec pri sporazumih z ZDA in se je boril na ameriški strani v vojni 1812. Pokopan na Kongresnem pokopališču v Washingtonu. *Greenwood LeFlore, prvi glavni poglavar naroda Choctaw. *George W. Harkins, poglavar v času preselitve, avtor "Pozdravnega pisma ameriškemu narodu". *Mosholatubbee, še eden od poglavarjev v času preselitve. * Hat-choo-tuck-nee ("Grizljiva želva") (Peter Perkins Pitchlynn) je bil vpliven vodja v času preselitve in kasneje. *Tulli, eden največjih igralcev stickballa. *Joseph Oklahombi, šifrant iz prve svetovne vojne in vojni heroj.<ref>"Choctaw Indian Code Talkers of World War I" (notes/letters), Phillip Allen, Oklahoma University, 2000, webpage: [http://coecs.ou.edu/Tandy.R.Jones/codetalkers.txt CodeTalkers] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071022045944/http://coecs.ou.edu/Tandy.R.Jones/codetalkers.txt |date=22. oktobra 2007. }}.</ref> *Muriel Wright, zgodovinar in pisatelj. *Phillip Martin ([http://www.academyofachievement.org/honorees/phillip_martin.htm glej] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071111012625/http://www.academyofachievement.org/honorees/phillip_martin.htm |date=11. novembra 2007. }}), poglavar mississippijske bande Choctaw od 1979. do 2007. Spodbujal je zunanje naložbe in zmanjšal brezposelnost na skoraj 0 % v rezervatu. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Choctaw}} *[http://www.choctaw.org/ Mississippi Band of Choctaw Indians (official site)] *[http://www.choctawnation.com/ Choctaw Nation of Oklahoma (official site)] *[http://www.jenachoctaw.org/ Jena Band of Choctaw Indians (official site)] *https://web.archive.org/web/20070912011237/http://www.aiac.state.al.us/MOWA%20tribal%20history.htm Mowa Choctaw] == Viri== [[Kategorija:Ameriški staroselci]] [[Kategorija:Muskogean]] 1lz1gjsqkc0ob66zoikd2watoursm9v 0 587517 6760236 6719471 2026-10-04T08:43:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760236 wikitext text/x-wiki {{Short description|Governwe Kalifornije od 2019}} {{Infobox officeholder | name = Gavin Newsom | image = Governor of California Gavin Newsom (cropped 3x4).jpg | caption = Newsom leta 2026 | order = 40. | office = Guverner Kalifornije | lieutenant = [[Eleni Kounalakis]] | term_start = 7 januar 2019 | term_end = | predecessor = [[Jerry Brown]] | successor = | order1 = 49. | office1 = namestnik guvernerja Kalifornije | governor1 = Jerry Brown | term_start1 = 10 januar 2011 | term_end1 = 7 januar 2019 | predecessor1 = [[Abel Maldonado]] | successor1 = Eleni Kounalakis | office2 = 42. župan mesta San Francisco | term_start2 = 8 januar 2004 | term_end2 = 10 januar 2011 | predecessor2 = [[Willie Brown (politik)|Willie Brown]] | successor2 = [[Ed Lee]] | office3 = Član<br />[[San Francisco Board of Supervisors|odbora nadzornikov za San Francisco]]<br />iz 2. območja | term_start3 = 8 januar 1997 | term_end3 = 8 januar 2004 | predecessor3 = [[Kevin Shelley]] | successor3 = [[Michela Alioto-Pier]] | birth_name = Gavin Christopher Newsom | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Fair Oaks, California]]<br />[[Kentfield, California]] | party = [[Democratic Party (United States)|Demokratska stranka ZDA]] | spouse = {{ubl|{{Marriage|[[Kimberly Guilfoyle]]|2001|2006|end=div}}|{{Marriage|[[Jennifer Siebel Newsom|Jennifer Siebel]]|2008}}}} | children = 4 | father = [[William Newsom]] | education = [[Santa Clara University]] ([[Bachelor of Science|BS]]) | signature = Gavin Newsom Signature.svg | module = {{Listen|pos=center|embed=yes|filename=Gavin Newsom voice, 2014.ogg|title= glas Gavina Newsoma |type=speech|description=Gavin Newsom o boju proti mamilom in njih vplivu na družbo<br />posneto marca 8, 2014}} }} '''Gavin Christopher Newsom''', [[Američani|ameriški]] [[politik]] in [[poslovnež]], * [[10. oktober]] [[1967]], [[San Francisco]], [[ZDA]]. Newsom je od leta 2019 dalje 40. [[guverner Kalifornije]]. Kot član [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]] je bil med 2011 in 2019 49. [[Lieutenant governor of California|namestnik guvernerja Kalifornije]], med 2004 - 2011 pa 42. [[Mayor of San Francisco|župan San Francisca]]. Newsom je leta 1989 diplomiral na področju [[diploma iz znanosti|politologije]] na [[Univerza v Santa Clari|Univerzi Santa Clara]]. Nato je v [[Oakville, California|Oakvillu v Kaliforniji]] ustanovil mrežo vinotek [[PlumpJack Winery|PlumpJack Group]], v katero je soinvestiral [[Gordon Getty]], milijarderski dedič in Newsomov družinski prijatelj. Podjetje je zraslo na 23 podenot, kot so vinoteke, restavracije in hoteli. Newsom je svojo politično kariero začel leta 1996, ko ga je župan San Francisca [[Willie Brown mlajši|Willie Brown]] imenoval v mestno komisijo za parkiranje in promet. <ref>{{Navedi splet|last=Muegge|first=Alex|date=November 30, 2023|title=Newsom vs DeSantis Debate: Comparing California and Florida's governors|url=https://www.abc10.com/article/news/local/california/newsom-desantis-debate-tonight-compare/103-803a0b56-adc2-4cae-b916-f8433d024488|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231206044215/https://www.abc10.com/article/news/local/california/newsom-desantis-debate-tonight-compare/103-803a0b56-adc2-4cae-b916-f8433d024488|archivedate=December 6, 2023|accessdate=2024-07-07|website=abc10.com|language=en-US}}</ref> Brown je nato naslednje leto z njim zapolnil prosto mesto v [[Nadzorni svet San Francisca|nadzornem odboru,]] Newsom pa so v odbor prvič izvolili leta 1998. Newsom so leta [[2003 San Francisco mayoral election|2003]] izvolili za župana San Francisca in ga ponovno izvolili leta [[2007 San Francisco mayoral election|2007.]] Leta [[2010 California lieutenant gubernatorial election|2010]] je bil izvoljen za namestnika guvernerja Kalifornije in ponovno izvoljen leta [[2014 California lieutenant gubernatorial election|2014.]] Kot namestnik guvernerja je Newsom od leta 2012 do 2013 vodil ''[[The Gavin Newsom Show|oddajo Gavin Newsom Show,]]'' leta 2013 pa je napisal knjigo ''[[Citizenville]]'', ki se osredotoča na uporabo digitalnih orodij za demokratične spremembe. Od leta 2025 vodi podkast ''[[This is Gavin Newsom]]''. Newsom je bil leta [[2018 California gubernatorial election|2018]] izvoljen za guvernerja Kalifornije. Med svojim mandatom se je soočil s kritikami zaradi svojega vedenja in sloga pri vodstvu med [[COVID-19 pandemic in California|pandemijo COVID-19]]; vse to je prispevalo k neuspešnemu poskusu, da se ga leta 2021 odpokliče; naslednje leto je bil ponovno izvoljen z okoli 59 % glasov. === Zgodnja leta === Gavin Christopher Newsom se je rodil 10. oktobra 1967 v San Franciscu v Kaliforniji Tessi Thomas (rojeni Menzies), [[prizivno sodišče|sodnici državnega pritožbenega sodišča]], in [[William Alfred Newsom III|Williamu Alfredu Newsomu III]]. odvetniku za [[Getty Oil]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://governors.library.ca.gov/40-Newsom.html|title=Gavin Newsom|website=The Governors' Gallery|publisher=[[California State Library]]|accessdate=September 29, 2023}}</ref> Newsom, pripadnik četrte generacije Sanfranciškanov, prihaja iz ugledne družine, ki je tesno povezana z mestom. Njegov praded po materini strani, [[Thomas Addis|Thomas Addis,]] je bil pionirski [[Nefrologija|specialist za ledvice]] in profesor medicine na [[Univerza Stanford|Univerzi Stanford,]] znan po svojih prelomnih raziskavah o boleznih ledvic. <ref>{{Navedi splet|url=https://med.stanford.edu/news/all-news/2017/10/thomas-addis-stanford-nephrology-pioneer-remembered.html|title=Thomas Addis, Stanford Nephrology Pioneer, Remembered|website=Stanford Medicine News Center|date=October 10, 2017|accessdate=February 25, 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Newsom je bratranec v drugem kolenu glasbenice [[Joanna Newsom|Joanne Newsom]], <ref>{{Navedi splet|first=Jody|last=Rosen|url=https://nytimes.com/2010/03/07/magazine/07Newsom-t.html|title=Joanna Newsom, the Changeling|website=[[The New York Times]]|date=March 3, 2010|accessdate=February 24, 2018|archivedate=June 9, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180609052337/https://mobile.nytimes.com/2010/03/07/magazine/07Newsom-t.html}}</ref> njegova teta Barbara Newsom pa je bila poročena z [[Ron Pelosi|Ronom Pelosijem]], svakom [[Nancy Pelosi]], nekdanje [[predsednik Predstavniškega doma Združenih držav Amerike|predsednice Predstavniškega doma Združenih držav Amerike]]. <ref name="Port">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> Starša sta se ločila leta 1971, ko je Newsom bil star tri leta; mati Tessa je sama vzgajala Gavina in njegovo mlajšo sestro Hilary Newsom Callan. <ref name="nyt">{{Navedi novice|last=Ronayne|first=Kathleen|title=Former California judge Newsom dies at 84|url=https://apnews.com/general-news-599506cc9d7443ca9cc0def4c611c77b|accessdate=May 14, 2025|publisher=Associated Press|date=December 13, 2018}}</ref> Tessa je delala tri službe – pogosto kot natakarica, knjigovodja in tajnica – da bi preživljala družino. Pri svojih otrocih je spodbujala močno delovno etiko. <ref name="multiple">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php|title=Gonzalez, Newsom: What makes them run|last=Julian Guthrie|work=The San Francisco Chronicle|date=December 7, 2003|accessdate=July 1, 2025|archivedate=June 17, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250617072932/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php}}</ref> Newsom je svoje otroštvo označil za polno zahtev, deloma zaradi finančne negotovosti in zaradi boja z "precej hudo" [[Disleksija|disleksijo]], stanjem, ki ga ima še vedno. <ref name="Port" /> Newsomovo izobraževanje se je začelo na École Notre Dame des Victoires, francosko-ameriški dvojezični [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] šoli v San Franciscu, ki jo je obiskoval v vrtcu in prvem razredu. Vendar je njegova huda disleksija – vplivala je na njegovo sposobnost brati, pisati, črkovati in reševati računske naloge ([[Dyscalculia|diskalkulija]]) – zahtevala premestitev. <ref name="Port2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> Na Notre Dame des Victoires je nadaljeval od tretjega do petega razreda, kjer so ga vpisali v tečaje dodatnega branja, da se spopade s svojimi učnimi težavami. V vseh letih šolanja se je Newsom močno zanašal na [[Zvočna knjiga|zvočne knjige]], povzetke in ustna navodila. Še vedno ima raje zvočne interpretacije dokumentov in poročil. <ref>{{Navedi knjigo|last=Newsom|first=Gavin|date=March 8, 2020|title=Citizenville|publisher=Penguin|page=49|isbn=978-0-14-312447-4}}</ref> V intervjuju iz leta 2023 je dejal, da ga je disleksija »prisilila, da iščem rešitve in razmišljam drugače – veščine, ki jih še vedno uporabljam vsak dan kot guverner«. <ref>{{Navedi splet|last=Marinucci|first=Carla|title=Gavin Newsom on dyslexia, 2024 rumors and what he'd do if he could run for president|url=https://www.politico.com/news/2023/09/27/gavin-newsom-dyslexia-2024-interview-00118723|website=POLITICO|date=September 27, 2023|accessdate=February 25, 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Mrtva povezava|date=June 2025|bot=medic}}</ref> Na [[Redwood High School (Larkspur)|srednji šoli Redwood]] v Larkspurju v Kaliforniji je Newsom kljub akademskim težavam blestel v atletiki in diplomiral leta 1985. Igral je kot [[Branilec (košarka)|branilec]] košarko in baseball kot [[zunanji obrambni igralec|zunanji igralec]], tako da si je prislužil priznanje na naslovnici ''[[Marin Independent Journal|revije Marin Independent Journal]]''. <ref name="multiple2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php|title=Gonzalez, Newsom: What makes them run|last=Julian Guthrie|work=The San Francisco Chronicle|date=December 7, 2003|accessdate=July 1, 2025|archivedate=June 17, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250617072932/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php}}</ref> Njegova sestra Hilary se je spominjala revnih Božičnih praznikov, ko jima je mati dala vedeti, da naj zaradi denarnih težav ne pričakujeta daril. <ref name="multiple2" /> Tessa je odprla njihov dom za [[rejništvo|rejniške otroke]], izkušnja, ki mu je, kot je Newsom dejal, vcepila za celo življenje nujo služiti javnosti. <ref name="multiple2" /> <ref name="Four">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/magazine/article/Newsom-in-Four-Acts-What-shaped-the-man-who-2736568.php|title=Newsom in Four Acts|date=January 23, 2005|work=The San Francisco Chronicle|last=Mike Weiss|accessdate=May 14, 2025|archivedate=March 5, 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050305143905/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2005/01/23/CMGD9AHK721.DTL}}</ref> Očetova navada, da daruje velik del svojega dohodka, je še dodatno zaostrila družinske finance, zaradi česar je Newsom med srednjo šolo opravljal različna dela – delal je med drugim v pralnici avtomobilov in v lokalni delikatesi – da pomaga družini. <ref name="Reflects">{{Navedi novice|first=Cecilia|last=Vega|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-reflects-on-4-years-of-ups-and-downs-as-2533911.php|title=Newsom reflects on 4 years of ups and downs as election approaches|work=The San Francisco Chronicle|date=October 27, 2007|accessdate=March 7, 2008|archivedate=December 6, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071206022045/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/10/21/MNIGSN4FM.DTL}}</ref> Newsom se je na [[Univerza v Santa Clari|Univerzo Santa Clara]] vpisal z delno štipendijo za baseball in leta 1989 diplomiral iz [[Politične znanosti|politologije]]. Prvi dve leti se je poskušal pridružiti [[Santa Clara Broncos baseball|baseball ekipi]], a je konec leta 1985 prestal operacijo komolca – kasneje se je izkazalo, da gre za natrgane ulnarne kolateralne vezi – kar je končalo njegove ambicije po športni karieri. <ref>{{Navedi novice|last=Koseff|first=Alexei|date=April 4, 2024|title=Gavin Newsom says baseball saved him. But the legend of his career doesn't always match the reality|url=http://calmatters.org/politics/2024/04/gavin-newsom-baseball-college/|accessdate=April 4, 2024|work=CalMatters|language=en-US}}</ref> Zasluge za spodbujanje neodvisno razmišljati in za skepso do konvencionalnih modrosti pripisuje [[Družba Jezusova|jezuitski]] izobrazbi na univerzi. <ref name="Santa">{{Navedi novice|url=http://media.www.thesantaclara.com/media/storage/paper946/news/2008/02/14/News/San-Franciscos.Gavin.Newsom.Sits.Down.With.The.Santa.Clara-3210314.shtml|title=San Francisco's Gavin Newsom sits down with The Santa Clara Newsom discusses how Santa Clara guides his career|last=Boffi|first=Kristen|date=April 12, 2008|work=The Santa Clara|accessdate=April 13, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090426073753/http://media.www.thesantaclara.com/media/storage/paper946/news/2008/02/14/News/San-Franciscos.Gavin.Newsom.Sits.Down.With.The.Santa.Clara-3210314.shtml|archivedate=April 26, 2009}}</ref> V tretjem letniku je Newsom en semester v Rimu v Italiji. O tem obdobju v govoru leta 2019 dejal, da mu je »odprlo oči« in ga soočilo z globalnimi perspektivami, ki so vplivale na njegovo politično kariero. <ref>{{Navedi splet|title=Governor Gavin Newsom Delivers Keynote at Santa Clara University Commencement|url=https://www.scu.edu/news-and-events/feature-stories/2019/stories/governor-gavin-newsom-delivers-keynote-at-commencement.html|website=Santa Clara University|date=June 15, 2019|accessdate=February 25, 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Poslovna kariera === Newsom in njegovi vlagatelji so 14. maja 1991 ustanovili podjetje PlumpJack Associates LP. Skupina je leta 1992 ustanovila [[PlumpJack Winery|vinarno PlumpJack]] s finančno pomočjo <ref name="SFWeekly1">{{Navedi splet|url=http://www.sfweekly.com/2003-04-02/news/bringing-up-baby-gavin|title=Bringing Up Baby Gavin|last=Byrne|first=Peter|date=April 2, 2003|website=SF Weekly|accessdate=June 10, 2014|archivedate=July 22, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100722023716/http://www.sfweekly.com/2003-04-02/news/bringing-up-baby-gavin/}}</ref> njegovega družinskega prijatelja [[Gordon Getty|Gordona Gettyja]]. PlumpJack je bilo ime opere, ki jo je napisal Getty, ki je investiral v 10 od 11 Newsomovih podjetij. <ref name="Port3">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> Getty je za ''[[San Francisco Chronicle]]'' povedal, da je Newsom bil zanj kot sin in da je zaradi tega odnosa investiral v njegov prvi poslovni podvig. Po Gettyjevih besedah so bile kasnejše poslovne naložbe posledica "uspeha prvega podviga". <ref name="Port3" /> Do enega Newsomovih prvih stikov z vladanjem je prišlo, ko se je Newsom uprl zahtevi [[San Francisco Health Department|Ministrstva za javno zdravje San Francisca,]] da v svoji vinoteki PlumpJack namesti pomivalno korito. <ref>{{Navedi novice|last=Bollag|first=Sophia|date=April 12, 2021|title=Fact check: Did Newsom exempt wineries from CA COVID-19 rules?|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article250504449.html|accessdate=May 28, 2024|work=The Sacramento Bee}}</ref> Ministrstvo za zdravje je trdilo, da je vino hrana, in od trgovine zahtevalo, da v vinoteko, katere tla so prekrivale preproge, namesti pomivalno korito v vrednosti 27.000 dolarjev, ker naj bi trgovina pomivalno korito potrebovala za metlo za brisanje tal. Ko je bil Newsom kasneje imenovan za nadzornika, je za ''[[San Francisco Examiner]]'' povedal: »S takšno birokratsko nadlogo se bom moral spopasti.« <ref name="Way">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/03/11/BUSINESS14992.dtl|title=Newsom's Way: He hopes business success can translate to public service|last=George Raine|work=San Francisco Examiner|date=March 11, 1997|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235912/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/03/11/BUSINESS14992.dtl}}</ref> PumpJack je zrasel v podjetje z več kot 700 zaposlenimi. <ref name="multiple3">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php|title=Gonzalez, Newsom: What makes them run|last=Julian Guthrie|work=The San Francisco Chronicle|date=December 7, 2003|accessdate=July 1, 2025|archivedate=June 17, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250617072932/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php}}</ref> Med letoma 1993 in 2000 so Newsom in njegovi vlagatelji odprla še več drugih podjetij, med drugim PlumpJack Squaw Valley Inn s kavarno PlumpJack (1994), [[PlumpJack Winery|vinarno]] v [[Napa Valley AVA|dolini Napa]] (1995), Balboa Café Bar and Grill (1995), PlumpJack Development Fund LP (1996), MatrixFillmore Bar (1998), podružnico trgovine PlumpJack Wines v dolini Noe (1999), trgovino z oblačili PlumpJackSport (2000) in drugo kavarno Balboa v dolini Squaw (2000). <ref name="Port4">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> Newsom je investiral med drugim v pet restavracij in dve trgovini z oblačili. <ref name="multiple3" /> Med 1996 in 2001 je Newsom letno zaslužil več kot 429.000 dolarjev <ref name="Port4" /> Leta 2002 je bila njegova poslovna lastnina ocenjena na več kot 6,9 milijona dolarjev. <ref name="multiple3" /> Ko je leta 2004 postal župan, je Newsom je prodal svoj delež v podjetjih v San Franciscu. Ohranil je lastništvo v podjetjih PlumpJack zunaj San Francisca. Februarja 2006 je za svojo domačijo v soseski [[Russian Hill]] plačal 2.350.000 dolarjev, aprila 2009 pa jo dal na trg za 3.000.000 dolarjev. <ref>{{Navedi novice|url=http://sfluxe.com/2009/04/24/newsom-penthouse-for-sale/|title=Newsom Penthouse For Sale|work=San Francisco Luxury, SFLuxe.com|date=April 24, 2009|accessdate=April 24, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090517092610/http://sfluxe.com/2009/04/24/newsom-penthouse-for-sale/|archivedate=May 17, 2009}}</ref> === Zgodnja politična kariera === [[Slika:San_Francisco_Supervisor_Gavin_Newsom,_District_2_1999.jpg|levo|sličica|Newsom in 1999]] Prve politične izkušnje je Newsom dobil med prostovoljnim delom leta 1995 v uspešni kampanji [[Willie Brown mlajši|Willieja Browna]] za mesto župana. Newsom je v svoji kavarni PlumpJack prirejal zasebno zbiranje sredstev. <ref name="Port5">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> Brown je Newsoma leta 1996 imenoval na prosto mesto v Komisiji za parkiranje in promet, kasneje pa so ga izvolili za predsednika komisije. Brown ga je imenoval na mesto [[Nadzorni svet San Francisca|v nadzornem odboru San Francisca]].Takrat je bil najmlajši član nadzornega odbora San Francisca. <ref name="King">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/S-F-s-New-Supervisor-Bold-Young-Entrepreneur-2855573.php|title=S.F.'s New Supervisor – Bold, Young Entrepreneur|last=John King|work=San Francisco Chronicle|date=February 4, 1997|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234032/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/1997/02/04/MN64501.DTL}}</ref> <ref name="Start">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/02/14/NEWS6815.dtl|title=Newsom gets his political feet wet|first=Rachel|last=Gordon|work=San Francisco Examiner|date=February 14, 1997|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235907/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/02/14/NEWS6815.dtl}}</ref> <ref name="sfgate.com">{{Navedi novice|url=https://www.sfgate.com/news/article/Board-gets-a-straight-white-male-3137792.php|title=Board gets a straight white male|last=Ray Delgado|work=San Francisco Examiner|date=February 3, 1997|accessdate=May 14, 2025}}</ref> Newsom je prisegel pred svojim očetom in se zavezal, da bo v upravni odbor prinesel svoje poslovne izkušnje. <ref name="Start2">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/02/14/NEWS6815.dtl|title=Newsom gets his political feet wet|first=Rachel|last=Gordon|work=San Francisco Examiner|date=February 14, 1997|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235907/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/02/14/NEWS6815.dtl}}</ref> Brown je Newsoma označil za "del prihodnje generacije voditeljev tega velikega mesta". <ref name="Start2" /> Newsom se je opisal kot "[[Socialni liberalizem|socialnega liberalca]] in fiskalnega psa čuvaja". <ref name="Start2" /> <ref name="sfgate.com2">{{Navedi novice|url=https://www.sfgate.com/news/article/Board-gets-a-straight-white-male-3137792.php|title=Board gets a straight white male|last=Ray Delgado|work=San Francisco Examiner|date=February 3, 1997|accessdate=May 14, 2025}}</ref> Leta 1998 so ga izvolili za polni štiriletni mandat v upravni odbor. Newsom je bil ponovno izvoljen leta 2000 in 2002, kot kandidat za drugo okrožje ([[Pacific Heights]], [[Marina District, San Francisco|Marino]], [[seznam sosesk v San Franciscu|Cow Hollow]], [[Sea Cliff, San Francisco|Sea Cliff]] in Laurel Heights) z najvišjo ravnijo dohodka v San Franciscu in najvišjim deležem republikancev. <ref name="Lone Candidate is Going All Out in">{{Navedi novice|last=Epstein|first=Edward|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/LONE-CANDIDATE-IS-GOING-ALL-OUT-IN-DISTRICT-2-3303437.php|title=Lone Candidate is Going All Out in District 2 Race|work=San Francisco Chronicle|date=September 15, 2000|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234055/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2000/09/15/MN61774.DTL}}</ref> Newsom je leta 2000 plačal 500 dolarjev Republikanski stranki San Francisca, da se med kandidaturo za nadzornika leta 2000 pojavi na seznamu strankinih podpornikov. <ref>{{Navedi splet|last=Lauterborn|first=Peter|date=October 1, 2007|title=Newsom's Expensive Silence|url=https://beyondchron.org/newsoms-expensive-silence/|accessdate=January 23, 2023|website=Beyond Chron|language=en-US}}</ref> Ponovno je bil izvoljen. <ref>{{Navedi splet|title=Gavin Newsom through the years|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Gavin-Newsom-through-the-years-3282652.php|website=San Francisco Chronicle|date=October 31, 2009|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217230655/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/10/31/MNVV1AD9CM.DTL|archivedate=2011-02-17|url-status=live}}</ref> Kot nadzornik v San Franciscu je Newsom pritegnil pozornost javnosti zaradi svoje podpore reformi [[San Francisco Municipal Railway|mestne železnice]] (Muni). <ref name="Appendage">{{Navedi novice|title=Fights idea that he's a Brown "appendage'|first=Rachel|last=Gordon|date=October 16, 1998|work=San Francisco Examiner|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1998/10/16/NEWS2969.dtl|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235923/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1998/10/16/NEWS2969.dtl}}</ref> Bil je eden od dveh nadzornikov, ki ju je podprla organizacija Rescue Muni, skupina uporabnikov javnega prevoza, ob njegovi ponovni izvolitvi leta 1998. Podprl je predlog B, ki je od Munija in drugih mestnih oddelkov zahteval, da razvijejo podrobne načrte [[strežba strankam|za storitve za stranke]]. <ref name="Port6">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Muni-Riders-Back-Newsom-And-Ammiano-2987650.php|title=Muni Riders Back Newsom And Ammiano|last=Edward Epstein|work=San Francisco Chronicle|date=October 2, 1998|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234042/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/1998/10/02/MN91413.DTL}}</ref> Ukrep je bil sprejet s 56,6 % glasov. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/HOW-SAN-FRANCISCO-VOTED-2980387.php|title=How San Francisco Voted|work=San Francisco Chronicle|date=November 5, 1998|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 16, 2000|archiveurl=https://web.archive.org/web/20000116030528/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?file=/chronicle/archive/1998/11/05/MN85585.DTL}}</ref> Newsom je podprl [[Referendum|glasovanje o ukrepu]] organizacije Rescue Muni; različico ukrepa so volivci odobrili novembra 1999. Newsom je podprl tudi dovoljenje restavracijam, da strežejo alkohol na zunanjih mizah, prepoved oglasov za tobak, vidnih z ulice, strožje kazni za najemodajalce, ki kršijo zakone o nadzoru najemnin, in resolucijo, ki je bila zavrnjena, o pohvali [[Colin Powell|Colina Powella]] za zbiranje denarja za mladinske programe. <ref name="Appendage2">{{Navedi novice|title=Fights idea that he's a Brown "appendage'|first=Rachel|last=Gordon|date=October 16, 1998|work=San Francisco Examiner|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1998/10/16/NEWS2969.dtl|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235923/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1998/10/16/NEWS2969.dtl}}</ref> Newsomova podpora poslovnim interesom je včasih zaostrila njegov odnos s sindikalnimi voditelji. Med Newsomovim delovanjem kot nadzornik je podpiral stanovanjske projekte prek [[Javno-zasebno partnerstvo|javno-zasebnih partnerstev]] za povečanje lastništva stanovanj in cenovno dostopnih stanovanj v San Franciscu. <ref name="Interview">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2003/10/29/carollloyd.DTL|title=From Pacific Heights, Newsom Is Pro-Development and Anti-Handout|last=Carol Lloyd|work=SF Gate|date=October 29, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235929/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2003/10/29/carollloyd.DTL}}</ref> Podpiral je pobudo HOPE, neuspešen ukrep na lokalnih volitvah, ki bi omogočil večjo stopnjo konverzije stanovanj, če bi določen odstotek najemnikov v stavbi kupoval svoja stanovanja. Kot kandidat za župana je podprl gradnjo 10.000 novih stanovanjskih enot za ustvarjanje 15.000 novih delovnih mest v gradbeništvu Newsomov prepoznavni dosežek kot nadzornika je bila volilna pobuda z imenom [[Care Not Cash]] (Measure N), ki je brezdomcem namesto neposredne denarne pomoči iz državnega programa splošne pomoči ponudila oskrbo, podporna stanovanja, zdravljenje odvisnosti od drog in pomoč specialistov za vedenjsko zdravje. <ref name="Interview2">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2003/10/29/carollloyd.DTL|title=From Pacific Heights, Newsom Is Pro-Development and Anti-Handout|last=Carol Lloyd|work=SF Gate|date=October 29, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235929/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2003/10/29/carollloyd.DTL}}</ref> Številni zagovorniki pravic brezdomcev so protestirali proti pobudi. »Progresivci in demokrati, redovnice in duhovniki, zagovorniki brezdomcev in brezdomci so besneli,« je dejal Newsom. <ref>{{Navedi splet|last=Smith|first=Dakota|date=October 23, 2018|title=Gavin Newsom's approach to fixing homelessness in San Francisco outraged activists. And he's proud of it|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-homelessness-san-francisco-20181023-story.html|accessdate=May 14, 2025|website=Los Angeles Times|archivedate=November 1, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181101010305/http://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-homelessness-san-francisco-20181023-story.html}}</ref> Uspešno sprejeti referendum je dvignil njegov politični profil in zagotovil prostovoljce, donatorje in sodelavce kampanje, ki so mu pomagali postati vodilni kandidat za župana leta 2003. <ref name="Port7">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> <ref name="Time for change">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-THE-TIME-FOR-CHANGE-IS-HERE-TIGHT-2546443.php|title=Newsom: 'The Time for Change is Here'|first=Rachel|last=Gordon|first2=Mark|last2=Simon|work=San Francisco Chronicle|date=December 10, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=May 11, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040511030348/http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/10/MNGQV3IVM61.DTL}}</ref> <ref name="See how they ran">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/living/article/See-how-they-ran-Arnold-who-Matt-Gonzalez-2524761.php|title=See how they ran|last=Carol Lloyd|work=San Francisco Chronicle|date=December 21, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 31, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040131180840/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/21/LVGVB3ONBA1.DTL}}</ref> V mestni reviziji, objavljeni leta 2008, je bil program ocenjen kot v veliki meri uspešen, saj je znižal povprečno plačilo na osebo z več kot 300 $ na 78 $ in število ljudi, ki prejemajo denarna plačila, z več kot 2500 na približno 640. <ref>{{Navedi splet|last=Buchanan|first=Wyatt|date=May 1, 2008|title=S.F.'s Care Not Cash a success, audit shows|url=https://www.sfchronicle.com/bayarea/article/S-F-s-Care-Not-Cash-a-success-audit-shows-3285469.php|archivedate=October 27, 2010|website=San Francisco Chronicle|accessdate=May 17, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101027194629/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/05/01/BAVN10EJ5T.DTL}}</ref> === Župan San Francisca (2004–2011) === ==== Volitve ==== [[Slika:Gavin_Newsom,_San_Francisco,_1999.jpg|sličica|281x281_pik|Newsom 1999, kot član nadzornega odbora SF]] Newsom je na splošnih volitvah 4. novembra 2003 osvojil prvo mesto v konkurenci devetih kandidatov. V prvem krogu glasovanja je prejel 41,9 % glasov, kandidat [[Zelena stranka Združenih držav Amerike|Zelene stranke]] [[Matt Gonzalez]] pa 19,6 %, vendar se je v drugem krogu 9. decembra soočil z bolj tesno tekmo, saj je veliko mestnih progresivnih skupin podprlo Gonzaleza. <ref name="Time for change2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-THE-TIME-FOR-CHANGE-IS-HERE-TIGHT-2546443.php|title=Newsom: 'The Time for Change is Here'|first=Rachel|last=Gordon|first2=Mark|last2=Simon|work=San Francisco Chronicle|date=December 10, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=May 11, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040511030348/http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/10/MNGQV3IVM61.DTL}}</ref> Tekma je bila strankarska, z napadi na Gonzaleza zaradi njegove podpore [[Ralph Nader|Ralphu Naderju]] na predsedniških volitvah leta 2000 in napadi na Newsoma zaradi prispevka 500 dolarjev republikanskemu poštnemu letaku leta 2000. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Mayoral-hopefuls-come-out-swinging-in-debate-2512314.php|title=Mayoral hopefuls come out swinging in debate|first=John|last=Wildermuth|first2=Rachel|last2=Gordon|work=San Francisco Chronicle|page=A-1|date=November 12, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 28, 2003|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031228075727/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/11/12/MNGR82VUTB1.DTL}}</ref> <ref name="Democratic importance">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/S-F-CAMPAIGN-NOTEBOOK-2510156.php|title=SF Campaign Notebook|last=John Wildermuth|last2=Katia Hetter|last3=Demian Bulwa|work=San Francisco Chronicle|date=December 3, 2003|page=A-27|accessdate=March 10, 2008|archivedate=December 28, 2003|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031228091332/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/03/BAGSD3EQJ51.DTL}}</ref> Demokratsko vodstvo je menilo, da morajo okrepiti San Francisco kot demokratsko trdnjavo, potem ko je izgubilo predsedniške volitve leta 2000 in [[California recall election, 2003|volitve za odpoklic guvernerja leta 2003]] proti [[Arnold Schwarzenegger|Arnoldu Schwarzeneggerju]]. <ref name="Democratic importance" /> Za Newsoma so se zavzemali predstavniki Nacionalne demokratske stranke, vključno z [[Bill Clinton|Billom Clintonom]], [[Al Gore|Alom Goreom]] in [[Jesse Jackson|Jessejem Jacksonom]]. <ref name="Democratic importance" /> <ref>{{Navedi novice|url=http://dir.salon.com/story/opinion/feature/2003/12/09/newsom/|title=San Francisco's Greens versus Democrats grudge-match|last=Joan Walsh|work=[[Salon.com]]|date=December 9, 2003|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080724035849/http://dir.salon.com/story/opinion/feature/2003/12/09/newsom/|archivedate=July 24, 2008}}</ref> Pet nadzornikov je podprlo Gonzaleza, [[Willie Brown mlajši|Willie Brown]] pa Newsoma. <ref name="Time for change2" /> <ref name="See how they ran2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/living/article/See-how-they-ran-Arnold-who-Matt-Gonzalez-2524761.php|title=See how they ran|last=Carol Lloyd|work=San Francisco Chronicle|date=December 21, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 31, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040131180840/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/21/LVGVB3ONBA1.DTL}}</ref> Newsom je zmagal v drugem krogu s 53 % glasov proti Gonzalezovim 47 %, kar je 11.000 glasov prednosti. <ref name="Time for change3">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-THE-TIME-FOR-CHANGE-IS-HERE-TIGHT-2546443.php|title=Newsom: 'The Time for Change is Here'|first=Rachel|last=Gordon|first2=Mark|last2=Simon|work=San Francisco Chronicle|date=December 10, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=May 11, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040511030348/http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/10/MNGQV3IVM61.DTL}}</ref> Kandidiral je kot poslovno usmerjen [[Centrizem|centrističen]] demokrat in zmeren politik v San Franciscu. Nekateri njegovi nasprotniki so ga označili za konservativca. <ref name="Time for change3" /> <ref name="Democratic importance2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/S-F-CAMPAIGN-NOTEBOOK-2510156.php|title=SF Campaign Notebook|last=John Wildermuth|last2=Katia Hetter|last3=Demian Bulwa|work=San Francisco Chronicle|date=December 3, 2003|page=A-27|accessdate=March 10, 2008|archivedate=December 28, 2003|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031228091332/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/03/BAGSD3EQJ51.DTL}}</ref> Kandidiral je pod sloganom "velika mesta, velike ideje" in predstavil več kot 21 političnih dokumentov. <ref name="See how they ran3">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/living/article/See-how-they-ran-Arnold-who-Matt-Gonzalez-2524761.php|title=See how they ran|last=Carol Lloyd|work=San Francisco Chronicle|date=December 21, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 31, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040131180840/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/21/LVGVB3ONBA1.DTL}}</ref> Obljubil je, da bo še naprej delal na vprašanju brezdomstva v San Franciscu. <ref name="Time for change3" /> Newsom je bil 8. januarja 2004 prisežen kot župan.<ref>{{navedi splet|last=Gordon|first=Rachel|title=Newsom says he'll rock the boat at City Hall|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/S-F-IN-TRANSITION-Newsom-says-he-ll-rock-the-2814969.php|work=San Francisco Chronicle|date=January 8, 2004|access-date=May 15, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20040209013329/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?file=/c/a/2004/01/08/MNGDI45PV61.DTL|archive-date=February 9, 2004|url-status=live|url-access=limited}}</ref> Pozval je k enotnosti med mestnimi političnimi frakcijami in obljubil, da bo obravnaval vprašanja javnih šol, lukenj na cestah in cenovno dostopnih stanovanj.<ref>{{navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Mayor-Newsom-s-goal-a-common-purpose-2815109.php|title=Mayor Newsom's goal: a 'common purpose' / CHALLENGES AHEAD: From potholes to the homeless|first=Rachel|last=Gordon|work=San Francisco Chronicle|date=January 9, 2004|access-date=May 14, 2025|url-access=limited}}</ref> Newsom je dejal, da je "drugačen vodja", ki se "ne boji lotiti tudi najtežjih problemov"<ref name="Half first">{{navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Mayor-s-challenge-finishing-what-he-started-2544290.php|title=Mayor's challenge: finishing what he started|first1=Rachel|last1=Gordon|first2=Mark|last2=Simon|work=San Francisco Chronicle|date=January 8, 2006|access-date=May 14, 2025|archive-date=March 13, 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060313032906/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/01/08/MNGHGGK8O21.DTL|url-status=live|url-access=limited}}</ref> ==== 2007 ==== Ko je potekel rok za oddajo vlog 10. avgusta 2007, se je razprava v San Franciscu preusmerila na Newsomov drugi mandat. Na volitvah ga je izzvalo 13 kandidatov, vključno z Georgeem Davisom, [[Naturizem|nudističnim]] aktivistom, in Michaelom Powersom, lastnikom seks kluba Power Exchange. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Newsom-lacks-serious-challengers-but-lineup-is-2548103.php|title=Newsom lacks serious challengers, but lineup is full of characters|last=Cecilia M. Vega|work=San Francisco Chronicle|date=August 11, 2007|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234554/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/08/11/MNVVRFQM6.DTL}}</ref> Nekdanji nadzornik konservativcev Tony Hall se je v začetku septembra umaknil zaradi pomanjkanja podpore. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/bayarea/article/When-Newsom-gets-a-free-pass-for-4-more-years-2505023.php|title=When Newsom gets a free pass for 4 more years, nobody wins|last=C.W. Nevius|work=San Francisco Chronicle|date=September 6, 2007|accessdate=March 15, 2008|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234608/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/09/06/BAICRVOQ8.DTL}}</ref> ''[[San Francisco Chronicle|Časopis San Francisco Chronicle]]'' je avgusta 2007 izjavil, da Newsom ni bil "resno ogrožen za svojo ponovno izvolitev", saj je do začetka avgusta za svojo kampanjo za ponovno izvolitev zbral 1,6 milijona dolarjev. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Far-out-in-front-Newsom-is-raising-war-size-war-2512442.php|title=Far-out in front - Newsom is raising war-size war chest|last=Cecilia M. Vega|work=San Francisco Chronicle|date=August 3, 2007|accessdate=May 14, 2025|archivedate=2007-08-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070816140326/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/08/03/BA01RC83I2.DTL|url-status=live}}</ref> Ponovno je bil izvoljen 6. novembra z več kot 72 % glasov. <ref>{{Navedi splet|date=November 6, 2007|url=http://www.sfgov.org/site/elections_index.asp?id=68841|title="Election Summary: November 6, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120525113610/http://www.sfgov.org/site/elections_index.asp?id=68841|archivedate=May 25, 2012|publisher=San Francisco City and County Department of Elections}}</ref> Ob nastopu drugega mandata je Newsom obljubil, da se bo osredotočil na okolje, brezdomstvo, zdravstveno varstvo, izobraževanje, stanovanja in obnovo [[San Francisco General Hospital|splošne bolnišnice San Francisco]]. <ref name="spending spree">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Newsom-s-139-700-office-spending-spree-3297664.php|title=Newsom's $139,700 office spending spree|last=Cecilia M. Vega|work=The San Francisco Chronicle|date=January 18, 2008|accessdate=May 14, 2025|archivedate=February 21, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080221052115/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/01/18/MNJIUH4BF.DTL}}</ref> <ref name="Act">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/NEWSOM-S-2ND-ACT-3236820.php|title=Newsom's 2nd Act|last=Cecilia M. Vega|last2=John Wildermuth|last3=Heather Knight|work=San Francisco Chronicle|date=November 7, 2007|accessdate=May 14, 2025}}</ref> [[Slika:Gavin_Newsom_speaking,_No_on_Proposition_8_rally,_UC_Berkeley_(October_2008).jpg|sličica|Newsom v kampanji proti predlogu 8 leta 2008]]Nacionalno pozornost je pritegnil leta 2004, ko je mestnemu in okrožnemu uradniku San Francisca naročil, da naj izdaja [[Istospolna zakonska zveza|poročne]] licence [[Homoseksualnost|istospolnim parom]], s čimer je kršil [[2000 California Proposition 22|državni zakon, sprejet leta 2000.]] <ref name="Lisa Leff">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2007/08/10/state/n000208D48.DTL|title=Newsom set to endorse Clinton for president|last=Lisa Leff|publisher=Associated Press|date=August 10, 2007|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081209000025/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2007/08/10/state/n000208D48.DTL|archivedate=December 9, 2008}}</ref> Izvajanje pobude Care Not Cash, ki jo je sponzoriral kot nadzornik, se je začelo 1. julija 2004. V okviru pobude je v mestu stalno zavetje dobilo še 5000 brezdomcev. Do leta 2007 je bilo s podporo nameščenih v stalna stanovanja približno 2000 ljudi. Drugi programi, ki jih je Newsom sprožil za odpravo kroničnega brezdomstva, so vključevali ekipo za pomoč brezdomcem San Francisca (SF HOT) in projekt Homeless Connect (PHC), ki je 2000 brezdomcem zagotovil stalna stanovanja in 5000 dodatnih najemnih enot v mestu. <ref name="IJ">[https://www.marinij.com/2018/02/23/gavin-newsom-wasnt-always-such-a-liberal-crusader/ Gavin Newsom wasn't always such a liberal crusader] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210508224312/https://www.marinij.com/2018/02/23/gavin-newsom-wasnt-always-such-a-liberal-crusader/|date=May 8, 2021}}, ''[[Sacramento Bee]]'', Christopher Cadelago, July 19, 2018. Retrieved March 28, 2021.</ref> Med stavko hotelskih delavcev proti dvanajstim hotelom v San Franciscu se je Newsom 27. oktobra 2004 pridružil članom sindikata [[UNITE HERE]] pred hotelom [[Westin]] St. Francis. Obljubil je, da bo mesto bojkotiralo hotele in da ne bo sponzoriralo mestnih dogodkov v njih, dokler se z delavci ne dogovorijo o pogodbi. Spor glede pogodbe je bil rešen septembra 2006. <ref>Unite Here Local 2, [https://www.unitehere2.org/history/ "History"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181026025027/https://www.unitehere2.org/history/|date=October 26, 2018}}, October 25, 2018.</ref> Leta 2007 je podpisal zakon o ustanovitvi programa [[Healthy San Francisco|Zdravi San Francisco]], da bi prebivalcem mesta zagotovil [[univerzalno zdravstveno varstvo]], in postal prvo mesto v državi, ki je to storilo. <ref name="IJ2">[https://www.marinij.com/2018/02/23/gavin-newsom-wasnt-always-such-a-liberal-crusader/ Gavin Newsom wasn't always such a liberal crusader] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210508224312/https://www.marinij.com/2018/02/23/gavin-newsom-wasnt-always-such-a-liberal-crusader/|date=May 8, 2021}}, ''[[Sacramento Bee]]'', Christopher Cadelago, July 19, 2018. Retrieved March 28, 2021.</ref> Newsoma je leta 2009 napadla Demokratska stranka San Francisca, ker ni uvedel pravila mesta San Francisco [[mesto pribežališča|o mestu, ki je zagotavljalo zaščito priseljencem]], po katerem mesto ni smelo pomagati [[Imigracijska in carinska služba Združenih držav Amerike|ameriški imigracijski in carinski upravi]]. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.sfchronicle.com/default/article/S-F-Dems-blast-mayor-in-sanctuary-city-case-3167150.php|work=The San Francisco Chronicle|title=S.F. Dems blast mayor in sanctuary city case|first=Heather|last=Knight|date=March 27, 2009|accessdate=May 14, 2025|archivedate=2009-03-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090330135303/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/03/27/BAN216NNQO.DTL|url-status=live}}</ref> Istega leta je Newsom skupaj z županom mesta New York [[Michael Bloomberg|Michaelom Bloombergom]] in tremi drugimi javnimi uslužbenci prejel nagrado Leadership for Healthy Communities Award za svojo zavezanost k temu, da bi bila zdrava hrana in možnosti telesne dejavnosti bolj dostopne otrokom in družinam. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.leadershipforhealthycommunities.org/content/view/284/58|title=Top Policy Groups Take Action to Create Healthy Communities, Prevent Childhood Obesity|publisher=Leadership for Healthy Communities|accessdate=November 18, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090630054147/http://www.leadershipforhealthycommunities.org/content/view/284/58|archivedate=June 30, 2009}}</ref> Leta 2008 je gostil okroglo mizo Urbano-podeželje, na kateri je raziskal načine za spodbujanje regionalnega razvoja hrane in povečan dostop do zdrave in cenovno dostopne hrane. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/bayarea/article/S-F-food-policy-heading-in-a-healthy-direction-3182972.php|title=S.F. food policy heading in a healthy direction|first=Erin|last=Allday|work=The San Francisco Chronicle|date=November 30, 2008|accessdate=May 14, 2025|archivedate=2008-12-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081206060010/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/11/30/BA6A14C5S1.DTL|url-status=live}}</ref> Newsom je zagotovil 8 milijonov dolarjev zveznih in lokalnih sredstev za program Better Streets, <ref>{{Navedi splet|url=http://www.sfgov.org/site/mayor_index.asp?id=82219|title=Mayor Newsom Unveils Better Streets Plan|publisher=San Francisco Office of the Mayor|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080610091237/http://www.sfgov.org/site/mayor_index.asp?id=82219|archivedate=June 10, 2008}}</ref> ki zagotavlja, da so vidiki javnega zdravja v celoti vključeni v procese urbanističnega načrtovanja. Podpisal je zakon o označevanju jedilnikov, ki od verig restavracij zahteva, da na svoje jedilnike natisnejo informacije o hranilni vrednosti. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/health/article/S-F-pushes-legislation-to-promote-good-health-3202137.php|title=S.F. pushes legislation to promote good health|first=Heather|last=Knight|work=The San Francisco Chronicle|date=August 4, 2008|accessdate=May 14, 2025|archivedate=August 10, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080810214412/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/08/04/MNBG122T4F.DTL}}</ref> === Istospolne poroke === Newsom je leta 2004 pritegnil nacionalno pozornost, ko je mestnemu uradniku okrožja San Francisca naročil, naj izdaja [[Istospolna zakonska zveza|poročne]] licence [[Homoseksualnost|istospolnim parom]], s čimer je kršil [[2000 California Proposition 22|državno zakonodajo]]. <ref name="Lisa Leff2">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2007/08/10/state/n000208D48.DTL|title=Newsom set to endorse Clinton for president|last=Lisa Leff|publisher=Associated Press|date=August 10, 2007|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081209000025/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2007/08/10/state/n000208D48.DTL|archivedate=December 9, 2008}}</ref> Avgusta 2004 je [[vrhovno sodišče Kalifornije]] razveljavilo poroke, ki jih je Newsom odobril, ker so bile v nasprotju z državno zakonodajo. Kljub temu je Newsomova nepričakovana poteza pritegnila nacionalno pozornost k vprašanju istospolnih porok in mu utrdila politično podporo v San Franciscu in v skupnosti LGBTQ+. <ref name="Reflects2">{{Navedi novice|first=Cecilia|last=Vega|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-reflects-on-4-years-of-ups-and-downs-as-2533911.php|title=Newsom reflects on 4 years of ups and downs as election approaches|work=The San Francisco Chronicle|date=October 27, 2007|accessdate=March 7, 2008|archivedate=December 6, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071206022045/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/10/21/MNIGSN4FM.DTL}}</ref> <ref name="Four2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/magazine/article/Newsom-in-Four-Acts-What-shaped-the-man-who-2736568.php|title=Newsom in Four Acts|date=January 23, 2005|work=The San Francisco Chronicle|last=Mike Weiss|accessdate=May 14, 2025|archivedate=March 5, 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050305143905/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2005/01/23/CMGD9AHK721.DTL}}</ref> <ref name="LA Times">{{Navedi novice|url=http://www.latimes.com/news/local/la-me-gaymarriage16-2008may16,0,3999077,full.story|title=California Supreme Court overturns gay marriage ban|last=Dolan|first=Maura|date=May 16, 2008|work=[[The Los Angeles Times]]|accessdate=May 14, 2025|archivedate=May 19, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080519180433/http://www.latimes.com/news/local/la-me-gaymarriage16-2008may16,0,3999077,full.story}}</ref> Med volitvami leta 2008 je Newsom nasprotoval [[California Proposition 8 (2008)|Predlogu 8]], pobudi za glasovanje, s katero bi razveljavili sodbo vrhovnega sodišča Kalifornije, da obstaja ustavna pravica do istospolnih porok. <ref>{{Navedi splet|url=https://abc7news.com/archive/6477948/|title=San Francisco Mayor Gavin Newsom fights for same-sex marriage|date=October 29, 2008|website=ABC Local|accessdate=November 18, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110604024309/http://abclocal.go.com/kgo/story?section=news/state&id=6477948|archivedate=June 4, 2011}}</ref> Podporniki Predloga 8 so izdali oglas, v katerem je Newsom v govoru o istospolnih porokah izjavil naslednje: »Ta vrata so zdaj na stežaj odprta. To se bo zgodilo, pa če vam je všeč ali ne.« <ref name="ReferenceA">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Newsom-was-central-to-same-sex-marriage-saga-3186381.php|title=Newsom was central to same-sex marriage saga|last=Allday|first=Erin|date=November 6, 2008|work=San Francisco Chronicle|accessdate=February 11, 2022|archivedate=2009-06-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090601132732/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/11/05/MN1B13S3D3.DTL|url-status=live}}</ref> Nekateri opazovalci so opazili, da so se ankete po izidu oglasa premaknile v prid Predlogu 8; to je posledično privedlo do ugibanj, da je Newsom nenamerno igral vlogo pri sprejetju amandmaja. <ref name="ReferenceA" /> <ref>{{Navedi splet|last=Hecht|first=Peter|url=http://www.sacbee.com/295/story/1470639.html|title=Newsom seeks to get beyond Prop. 8 fiasco in quest to become governor|date=December 13, 2008|page=1A|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090211015140/http://www.sacbee.com/295/story/1470639.html|accessdate=May 14, 2025|archivedate=February 11, 2009}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.newsweek.com/id/180047|title=SF Mayor Gavin Newsom Risks Career on Gay Marriage|date=January 17, 2009|website=Newsweek|last=Jonathan Darman|accessdate=May 14, 2025|archivedate=April 17, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090417091424/http://www.newsweek.com/id/180047}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://washblade.com/2008/11-28/news/national/13649.cfm|title=An interview with Gavin Newsom|website=Washington Blade|date=December 1, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081201080635/http://washblade.com/2008/11-28/news/national/13649.cfm|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 1, 2008}}</ref> === Namestnik guvernerja Kalifornije (2011–2019) === ==== Volitve ==== ==== 2010 ==== [[Slika:Gavin_Newsom_official_photo.jpg|sličica|Uradni portret Newsoma kot namestnika guvernerja Kalifornije]] [[Slika:Newsom_Brown_rally.jpg|sličica|Newsom na volinem shodu za guvernerja Jerryja Browna oktobra 2010]] Newsom je začetne dokumente za kandidaturo za [[Lieutenant Governor of California|namestnika guvernerja]] vložil februarja 2010 <ref>{{Navedi splet|url=http://www.news10.net/news/local/story.aspx?storyid=75568|title=Gavin Newsom, San Francisco mayor, files papers in lieutenant governor race|website=News10|date=February 17, 2010|accessdate=November 18, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110607083231/http://www.news10.net/news/local/story.aspx?storyid=75568|archivedate=June 7, 2011}}</ref> in svojo kandidaturo uradno napovedal marca. <ref name="ReferenceB">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/cityinsider/detail?entry_id=58967|title=City Insider: It's official: Newsom's running for lieutenant governor|first=John|last=Coté|work=The San Francisco Chronicle|date=March 12, 2010|accessdate=May 14, 2025|archivedate=March 14, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100314161413/http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/cityinsider/detail?entry_id=58967}}</ref> Demokratsko nominacijo je prejel junija <ref name="latimesblogs.latimes.com">{{Navedi novice|url=http://latimesblogs.latimes.com/california-politics/2010/06/california-election-results-gavin-newsom.html|title=PolitiCal|date=June 8, 2010|work=Los Angeles Times|accessdate=June 9, 2010|archivedate=June 12, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100612091449/http://latimesblogs.latimes.com/california-politics/2010/06/california-election-results-gavin-newsom.html}}</ref> in na volitvah zmagal 2. novembra. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stanforddaily.com/2010/11/03/brown-newsom-boxer-elected/|title=Brown, Newsom, Boxer elected|accessdate=March 11, 2010|website=The Stanford Daily|archivedate=November 6, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101106014300/http://www.stanforddaily.com/2010/11/03/brown-newsom-boxer-elected/}}</ref> Newsom je bil prisežen kot namestnik guvernerja 10. januarja 2011 in je služil pod guvernerjem Jerryjem Brownom. Med svojim mandatom namestnika guvernerja je Newsom maja 2012 začel voditi ''[[The Gavin Newsom Show|oddajo Gavina Newsoma]]'' na [[Current TV|kanalu Current TV]]. Istega meseca je bil deležen kritik, ker je [[Sacramento]] označil za "dolgočasnega" in dejal, da je tam le enkrat na teden, ter dodal, da "ni razloga", da bi bil tam sicer. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.huffingtonpost.com/2012/05/29/gavin-newsom-on-sacramento_n_1554208.html|title=Gavin Newsom on Sacramento|last=Aaron Sankin|work=Huffington Post|date=May 29, 2012|accessdate=August 9, 2012|archivedate=June 4, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120604130242/http://www.huffingtonpost.com/2012/05/29/gavin-newsom-on-sacramento_n_1554208.html}}</ref> ==== 2014 ==== Newsom je bil 4. novembra 2014 ponovno izvoljen za namestnika guvernerja, potem ko je s 57,2 % glasov premagal republikanca Rona Nehringa. Njegov drugi mandat se je začel 5. januarja 2015. <ref>{{Navedi novice|url=http://sanfrancisco.cbslocal.com/2014/11/04/former-san-francisco-mayor-gavin-newsom-re-elected-california-lieutenant-governor|title=Former San Francisco Mayor Gavin Newsom Re-Elected California Lieutenant Governor|work=CBS News|date=November 4, 2014|accessdate=March 6, 2015|archivedate=April 3, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150403211801/http://sanfrancisco.cbslocal.com/2014/11/04/former-san-francisco-mayor-gavin-newsom-re-elected-california-lieutenant-governor/}}</ref> === Smrtna kazen === Newsom je leta 2012 podprl neuspešen ukrep, katerega cilj je bil odpraviti smrtno kazen v Kaliforniji. Trdil je, da bi pobuda Kaliforniji prihranila milijone dolarjev, pri čemer je navedel statistiko, da je Kalifornija od leta 1978 dalje porabila 5 milijard dolarjev, da usmrti nič več kot 13 ljudi. <ref name=":2">{{Navedi novice|url=http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-sac-essential-politics-updates-newsom-endorses-proposition-to-abolish-1468966153-htmlstory.html|title=Essential Politics July archives|last=Ulloa|first=Jazmine|work=Los Angeles Times|accessdate=April 14, 2017|issn=0458-3035|archivedate=April 15, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170415011657/http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-sac-essential-politics-updates-newsom-endorses-proposition-to-abolish-1468966153-htmlstory.html}}</ref> Leta 2016 je Newsom podprl [[California Proposition 62 (2016)|Predlog 62]], ki bi prav tako razveljavil smrtno kazen v Kaliforniji. <ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article142719649.html|title=California gubernatorial candidates share views on criminal justice changes|website=sacbee.com|accessdate=April 14, 2017|archivedate=April 14, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170414164843/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article142719649.html}}</ref> Trdil je, da bi Predlog 62 odpravil sistem, »ki se izvaja s skrb vzbujajočimi rasnimi razlikami«, in dejal, da je smrtna kazen v osnovi nemoralna in ne odvrača od kriminala. <ref name=":22">{{Navedi novice|url=http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-sac-essential-politics-updates-newsom-endorses-proposition-to-abolish-1468966153-htmlstory.html|title=Essential Politics July archives|last=Ulloa|first=Jazmine|work=Los Angeles Times|accessdate=April 14, 2017|issn=0458-3035|archivedate=April 15, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170415011657/http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-sac-essential-politics-updates-newsom-endorses-proposition-to-abolish-1468966153-htmlstory.html}}</ref> Predlog 62 ni bil sprejet. === Kazensko pravosodje in legalizacija kanabisa === Leta 2014 je bil Newsom edini politik na ravni zvezne države, ki je podprl [[California Proposition 47 (2014)|kalifornijski predlog 47]] - nekatera nenasilna kazniva dejanja, kot so kazniva dejanja, povezana z drogami in premoženjem, naj bi se prerazvrstila med prekrške in ne med kazniva dejanja. Volivci so ukrep sprejeli 4. novembra 2014. <ref name=":12">{{Navedi splet|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article142719649.html|title=California gubernatorial candidates share views on criminal justice changes|website=sacbee.com|accessdate=April 14, 2017|archivedate=April 14, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170414164843/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article142719649.html}}</ref> Julija 2015 je Newsom objavil končno poročilo komisije Blue Ribbon Commission on Marihuana Policy, ki jo je leta 2013 sklical skupaj z [[Ameriška zveza za civilne svoboščine|Ameriško zvezo za državljanske svoboščine]] Kalifornije. Priporočila v poročilu za regulacijo marihuane so imela namen, oblikovati ukrepe za legalizacijo na glasovanju novembra 2016. <ref>{{Navedi splet|last=Cadelago|first=Christopher|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article28073746.html|title=Gavin Newsom's panel: Marijuana shouldn't be California's next Gold Rush|website=Sacbee.com|date=July 21, 2015|accessdate=December 6, 2016|archivedate=February 2, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202002249/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article28073746.html}}</ref> Newsom je podprl [[Adult Use of Marijuana Act|Predlog 64]], ki je legaliziral uporabo in gojenje konoplje za prebivalce Kalifornije, stare 21 let ali več. <ref name=":0">{{Navedi novice|first=Patrick|last=McGreevey|url=http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-ca-essential-politics-updates-lt-gov-newsom-writes-president-trump-1487972853-htmlstory.html|title=Essential Politics: State Atty. Gen. Xavier Becerra to open Washington office, cap-and-trade auction revenue results are revealed|work=[[Los Angeles Times]]|date=February 24, 2017|accessdate=April 13, 2017|issn=0458-3035|archivedate=April 13, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170413050712/http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-ca-essential-politics-updates-lt-gov-newsom-writes-president-trump-1487972853-htmlstory.html}}</ref> 24. februarja 2017 je Newsom v odgovor na izjave [[tiskovni predstavnik Bele hiše|tiskovnega predstavnika Bele hiše]] [[Sean Spicer|Seana Spicerja]], ki so bile v prid izvrševanju zakona, poslal generalnemu državnemu tožilcu Jeffu Sessions in predsedniku [[Donald Trump|Donaldu Trumpu]] pismo, v katerem ju je pozval, naj ne zaostrujeta ukrepov zveze proti podjetjem za rekreacijsko konopljo, ki se odpirajo v Kaliforniji. <ref name=":02">{{Navedi novice|first=Patrick|last=McGreevey|url=http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-ca-essential-politics-updates-lt-gov-newsom-writes-president-trump-1487972853-htmlstory.html|title=Essential Politics: State Atty. Gen. Xavier Becerra to open Washington office, cap-and-trade auction revenue results are revealed|work=[[Los Angeles Times]]|date=February 24, 2017|accessdate=April 13, 2017|issn=0458-3035|archivedate=April 13, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170413050712/http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-ca-essential-politics-updates-lt-gov-newsom-writes-president-trump-1487972853-htmlstory.html}}</ref> Zapisal je: »Vlada ne sme odvzeti legalni in javno podprti industriji njenega poslovnega smisla ter je vrniti v roke mamilarskih kartelov in kriminalcev ... Pozivam vas in vašo administracijo, da sodelujete s Kalifornijo in ostalimi osmimi državami, ki so legalizirale rekreativno marihuano za odrasle, na način, ki nam bo omogočil uveljavljanje naših državnih zakonov. .Zakonov, ki ščitijo javnost in naše otroke, hkrati pa ciljajo na zlonamerne akterje.« Newsom se je na Spicerjeve komentarje, ki je konopljo primerjal z opioidi, odzval: »Za razliko od marihuane so opioidi zasvojljiva in škodljiva snov, zato bi pozdravil osredotočena prizadevanja vaše administracije, da se ta posebna kriza javnega zdravja reši.« <ref name=":02" /> === Izobraževanje === Newsom se je novembra 2015 pridružil nadzorniku [[Long Beach City College|mestnega kolidža Long Beach]] Eloyu Oakleyju [[gostujoče mnenje|v kolumni,]] v kateri je pozval k ustanovitvi programa California College Promise, ki bi ustvaril partnerstva med javnimi šolami, javnimi univerzami in delodajalci in nudil brezplačno izobrazbo na višjih strokovnih šolah. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.mercurynews.com/2015/11/12/gavin-newsom-and-eloy-ortiz-oakley-free-community-college-tuition-will-drive-california-economy/|title=Gavin Newsom and Eloy Ortiz Oakley: Free community college tuition will drive California economy|work=[[San Jose Mercury News]]|date=November 12, 2015|accessdate=April 23, 2017|archivedate=April 24, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424174010/http://www.mercurynews.com/2015/11/12/gavin-newsom-and-eloy-ortiz-oakley-free-community-college-tuition-will-drive-california-economy/}}</ref> Leta 2016 se je pridružil [[List of mayors of Oakland, California|županji Oaklanda]] [[Libby Schaaf]] ob predstavitvi programa Oakland Promise ter [[druga dama ali drugi gospod Združenih držav Amerike|drugi dami]] [[Jill Biden]] in [[župan Mesta Los Angeles|županu Los Angelesa]] [[Eric Garcetti|Ericu Garcettiju]], ko sta predstavila program LA Promise. <ref>{{Navedi novice|url=http://www2.oaklandnet.com/w/oak056936|title=Oakland Launches Promise Initiative to Triple Number of College Graduates|work=City of Oakland|date=January 28, 2016|accessdate=April 24, 2017|archivedate=May 25, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170525065253/http://www2.oaklandnet.com/w/oak056936}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.lamayor.org/la-puts-higher-education-within-reach-all-students|title=L.A. puts higher education within reach for all students|work=City of Los Angeles|date=September 14, 2016|accessdate=April 23, 2017|archivedate=April 24, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424174234/https://www.lamayor.org/la-puts-higher-education-within-reach-all-students}}</ref> Junija 2016 je Newsom pomagal zagotoviti 15 milijonov dolarjev v državnem proračunu za podporo te vrste programov po vsej državi. <ref>{{Navedi novice|url=https://a52.asmdc.org/press-release/californias-college-promise-celebrated-local-elected-officials-education-leaders|title=California's College Promise Celebrated by Local Elected Officials, Education Leaders|work=California State Assembly|date=June 17, 2016|accessdate=April 23, 2017|archivedate=April 24, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424174401/https://a52.asmdc.org/press-release/californias-college-promise-celebrated-local-elected-officials-education-leaders}}</ref> Decembra 2015 je Newsom pozval [[Univerza Kalifornije|Univerzo v Kaliforniji]], naj uvrsti tečaje [[Računalništvo|računalništva]] med osrednje akademske predmete, da bi spodbudila več srednjih šol k ponujanju učnih načrtov računalništva. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.latimes.com/local/lanow/la-me-ln-computer-science-uc-calstate-admissions-20151202-story.html|title=Coalition calls for greater focus on computer science in UC, Cal State admissions|work=[[Los Angeles Times]]|date=December 2, 2015|accessdate=December 6, 2016|archivedate=December 20, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161220070635/http://www.latimes.com/local/lanow/la-me-ln-computer-science-uc-calstate-admissions-20151202-story.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Johnson|first=Eric|url=http://www.recode.net/2015/12/2/11621054/silicon-valley-elite-call-on-california-schools-to-give-computer|title=Silicon Valley Urges Cal, CSU to Give Computer Science Full Credit in Admissions (Updated)|website=Recode.net|date=December 2, 2015|accessdate=December 6, 2016|archivedate=October 29, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161029033012/http://www.recode.net/2015/12/2/11621054/silicon-valley-elite-call-on-california-schools-to-give-computer}}</ref> Podprl je uspešno zakonodajo, ki jo je septembra 2016 podpisal guverner Brown in s katero se je začel postopek načrtovanja, da se izobraževanje računalništva razširi na vse učence v državi, začenši že v vrtcu. <ref>{{Navedi novice|url=https://edsource.org/2016/gov-brown-signs-law-to-plan-expansion-of-computer-science-education/569895|title=Gov. Brown signs law to plan expansion of computer science education|work=[[EdSource]]|date=September 27, 2016|accessdate=April 23, 2017|archivedate=April 24, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424174104/https://edsource.org/2016/gov-brown-signs-law-to-plan-expansion-of-computer-science-education/569895}}</ref> Leta 2016 je Newsom na Univerzi v Kaliforniji sprejel vrsto reform, s katerimi je [[Student-athlete|študentom-športnikom]] zagotovil dodatno akademsko podporo in pomoč v primeru poškodb ter zagotovil, da pogodbe za športne direktorje in trenerje poudarjajo akademski napredek. To je bil odgovor na več športnih programov, med drugim nogometno ekipo Univerze v Kaliforniji v Berkeleyju, ki je imela najnižji delež diplomirancev v državi. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.sacbee.com/opinion/editorials/article77062657.html|title=Gavin Newsom places his stamp on UC sports policy; it's a start|website=Sacbee.com|date=May 11, 2016|accessdate=December 6, 2016|archivedate=February 2, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202002302/http://www.sacbee.com/opinion/editorials/article77062657.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Leff|first=Lisa|url=http://bigstory.ap.org/article/0a1079e5ed7e424ab9fb56fe80de2bbc/university-considers-expanding-student-athlete-protections|title=University panel adopts expanded student-athlete protections|website=Bigstory.ap.org|date=May 11, 2016|accessdate=December 6, 2016|archivedate=February 2, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202001134/http://bigstory.ap.org/article/0a1079e5ed7e424ab9fb56fe80de2bbc/university-considers-expanding-student-athlete-protections}}</ref> === Tehnologija v vladi === Newsom je svojo prvo knjigo z ''naslovom Citizenville: How to Take the Town Square Digital and Reinvent Government ( Kako digitalno prevzeti mestni trg in preoblikovati vlado'') izdal 7. februarja 2013. <ref>{{Navedi knjigo|title=Citizenville: How to Take the Town Square Digital and Reinvent Government|isbn=978-1-59420-472-2|last=Newsom|first=Gavin|year=2013|publisher=Penguin Press|url=https://archive.org/details/citizenvillehowt0000news}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.penguin.com/search/citizenville|title=Citizenville|publisher=Penguin Books|accessdate=August 8, 2019|archivedate=September 20, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200920020438/https://www.penguin.com/search/citizenville}}</ref> Knjiga obravnava gibanje [[E-uprava|Gov 2.0]], ki se dogaja po vsej državi. Po izidu je Newsom začel sodelovati s Centrom za raziskave informacijske tehnologije v interesu družbe na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi v Kaliforniji v Berkeleyju]] na poročilu o stanju v Kaliforniji (CRC). <ref name="SFMag">{{Navedi splet|last=Lucas|first=Scott|title=Gavin Newsom and a Berkeley Professor Are Trying to Disrupt Public Opinion Polls|url=http://www.modernluxury.com/san-francisco/story/gavin-newsom-and-berkeley-professor-are-trying-disrupt-public-opinion-polls|website=San Francisco Magazine|publisher=Modern Luxury|accessdate=July 16, 2014|archivedate=July 21, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140721000938/http://www.modernluxury.com/san-francisco/story/gavin-newsom-and-berkeley-professor-are-trying-disrupt-public-opinion-polls}}</ref> CRC je platforma, optimizirana za mobilne naprave, ki prebivalcem države omogoča, da »ocenijo« svojo državo na osnovi šestih aktualnih vprašanj. CRC ponazarja ideje, predstavljene v ''knjigi Citizenville'', in spodbuja neposredno, prek tehnologije, vključevanje javnosti v vladne zadeve. <ref name="Hearst">{{Navedi splet|last=Noveck|first=Beth|title='Citizenville', by Gavin Newsom|url=http://www.sfgate.com/books/article/Citizenville-by-Gavin-Newsom-4321331.php|website=SFGate|accessdate=July 16, 2014|date=March 2013|archivedate=July 20, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140720225929/http://www.sfgate.com/books/article/Citizenville-by-Gavin-Newsom-4321331.php}}</ref> Leta 2015 je Newsom v sodelovanju z Inštitutom za napredno tehnologijo in javno politiko na [[Državna politehniška univerza Kalifornije|Kalifornijski politehnični državni univerzi]] predstavil digitalno demokracijo, spletno orodje, ki uporablja prepoznavanje obrazov in glasu, da uporabnikom omogoča navigacijo po zakonodajnih postopkih v Kaliforniji. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.govtech.com/data/Lt-Gov-Gavin-Newsom-Former-Sen-Sam-Blakeslee-Launch-Digital-Democracy.html|title=Lt. Gov. Gavin Newsom, Former Sen. Sam Blakeslee Launch 'Digital Democracy'|website=Govtech.com|date=May 7, 2015|accessdate=December 6, 2016|archivedate=February 12, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170212143125/http://www.govtech.com/data/Lt-Gov-Gavin-Newsom-Former-Sen-Sam-Blakeslee-Launch-Digital-Democracy.html}}</ref> === Kampanje za guvernerja (2010–2022) === === Volitve 2010 === 21. aprila 2009 je Newsom napovedal svojo kandidaturo za guvernerja Kalifornije na volitvah leta 2010. <ref>Leff, Lisa (April 22, 2009). [https://www.newspapers.com/article/ventura-county-star-newsom-in-governors/136940436/ Newsom in governor's race]. ''Ventura County Star''.</ref> Za vodjo svoje kampanje je imenoval državnega senatorja (in bodočega zveznega senatorja) [[Alex Padilla|Alexa Padillo]]. <ref>[https://www.newspapers.com/article/the-sacramento-bee-campaign-watch/136940169/ CAMPAIGN WATCH]. ''The Sacramento Bee''. July 16, 2009.</ref> Septembra ga je podprl nekdanji predsednik [[Bill Clinton]]. Skozi celotno kampanjo je imel nizke številke v anketah, saj je v večini anket zaostajal za demokratskim vodilnim kandidatom [[Jerry Brown|Jerryjem Brownom]] za več kot 20 točk. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfgate.com/politics/article/Poll-finds-Newsom-trailing-Brown-even-in-S-F-3219156.php|title=Campaign 2010/Mayor Newsom wants to move on up to the governor's place/Campaign expected to be very crowded and very expensive|first=Phillip|last=Matier|first2=Andrew|last2=Ross|work=The San Francisco Chronicle|date=August 24, 2009|accessdate=January 19, 2010|archivedate=October 19, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101019234353/http://articles.sfgate.com/2009-08-24/bay-area/17175365_1_jerry-brown-san-francisco-mayor-san-franciscans}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://johnnycalifornia.com/2008/11/12/governor-2010-new-field-poll-things-look-bad-for-newsom-not-so-bad-for-feinsteinvillaraigosa|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100507100129/http://johnnycalifornia.com/2008/11/12/governor-2010-new-field-poll-things-look-bad-for-newsom-not-so-bad-for-feinsteinvillaraigosa/|archivedate=May 7, 2010|title=Governor 2010: New Field Poll – Things Look Bad For Newsom, Not So Bad for Feinstein and Villaraigosa|publisher=Johnny California|date=November 12, 2008|accessdate=November 18, 2010}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2009-oct-31-me-newsom-out31-story.html|work=Los Angeles Times|title=Gavin Newsom drops out of California governor's race|first=Mark Z.|last=Barabak|first2=Evan|last2=Halper|date=October 31, 2009|accessdate=May 3, 2010|archivedate=March 27, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100327112053/http://articles.latimes.com/2009/oct/31/local/me-newsom-out31}}</ref> Newsom je oktobra odstopil od tekme in namesto tega kandidiral za namestnika guvernerja. <ref>{{Navedi novice|last=Selway|first=William|url=https://www.bloomberg.com/apps/news?pid=20601103&sid=a0jLxmmMJdmU|title=San Francisco Mayor Joins Race for California Governor in 2010|work=Bloomberg|date=April 21, 2009|accessdate=November 18, 2010}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.sfweekly.com/2009-09-09/news/the-wrong-stuff|last=Harrell|first=Ashley|title=The Wrong Stuff|work=SF Weekly|date=September 9, 2009|accessdate=November 19, 2009|archivedate=November 25, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091125080249/http://www.sfweekly.com/2009-09-09/news/the-wrong-stuff}}</ref> <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|url=http://www.gavinnewsom.com/releases/statement_by_mayor_gavin_newsom|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091102065946/http://www.gavinnewsom.com/releases/statement_by_mayor_gavin_newsom|archivedate=November 2, 2009|title=Statement by Mayor Gavin Newsom|publisher=Gavin Newsom for a Better California|date=October 30, 2009|accessdate=January 6, 2010}}</ref> === Volitve 2018 === 11. februarja 2015 je Newsom napovedal, da odpira račun za kampanjo guvernerja na [[2018 California gubernatorial election|volitvah leta 2018]], kar mu bo omogočilo zbiranje sredstev za kampanjo za naslednika Browna na položaju guvernerja Kalifornije. <ref name="gov2018">{{Navedi novice|first=David|last=Siders|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article9735230.html|title=Gavin Newsom to open campaign account for governor in 2018|work=[[Sacramento Bee]]|date=February 11, 2015|accessdate=March 6, 2015|archivedate=August 25, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170825235058/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article9735230.html}}</ref> 5. junija 2018 se je na nestrankarskih primarnih volitvah uvrstil med prva dva, na splošnih volitvah 6. novembra pa je z veliko prednostjo premagal [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanca]] [[John H. Cox|Johna H. Coxa]]. <ref name="pgeneral">{{Navedi novice|last=Hart|first=Angela|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article212369614.html|title=Gavin Newsom, John Cox advance to general election in California governor's race|work=[[The Sacramento Bee]]|date=June 5, 2018|accessdate=June 6, 2018|archivedate=June 7, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180607050610/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article212369614.html}}</ref> Newsom je prisegel 7. januarja 2019. === Volitve za odpoklic 2021 === Na začetku Newsomovega mandata je bilo sproženih več poskusov, da ga odpokličejo, vendar brez večjega učinka. 21. februarja 2020 je Orrin Heatlie, namestnik šerifa v [[Yolo County|okrožju Yolo]], vložil peticijo za odpoklic. V peticiji je bila omenjena Newsomova politika [[mesto pribežališča|države, ki zagotavlja zatočišča]], in navaja, da zakoni, ki jih je podpiral, dajejo prednost "tujim državljanom, ki so v naši državi nezakonito"; da ima Kalifornija visoko stopnjo [[brezdomstvo v Kaliforniji|brezdomstva]], [[Taxation in California|visoke davke]] in nizko kakovost življenja - navedene so bile druge pritožbe. <ref name=":4">{{Navedi novice|last=Martichoux|first=Alix|date=February 3, 2021|title=Why do people want to recall Gov. Gavin Newsom? We explain|url=https://abc7.com/10256979/|accessdate=February 11, 2021|work=ABC7 Los Angeles|archivedate=February 15, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210215071215/https://abc7.com/10256979/}}</ref> Za izsiljene volitve za odpoklic guvernerja je bilo potrebnih skupno 1.495.709 potrjenih podpisov. <ref name=":42">{{Navedi novice|last=Martichoux|first=Alix|date=February 3, 2021|title=Why do people want to recall Gov. Gavin Newsom? We explain|url=https://abc7.com/10256979/|accessdate=February 11, 2021|work=ABC7 Los Angeles|archivedate=February 15, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210215071215/https://abc7.com/10256979/}}</ref> Do avgusta 2020 je bilo predloženih in s strani državnega sekretarja overjenih 55.000 podpisov, do oktobra 2020 pa je bilo predloženih 890 novih veljavnih podpisov <ref name="sacbee">{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article250130094.html|title=The origin of the Newsom recall had nothing to do with COVID-19. Here's why it began|work=[[The Sacramento Bee]]|first=Lara|last=Korte|date=March 29, 2021|accessdate=September 16, 2021|archivedate=July 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210716004726/https://account.sacbee.com/paywall/subscriber-only?resume=250130094}}</ref> Rok za podpis peticije je bil sprva 17. november 2020, vendar je bil podaljšan do 17. marca 2021, potem ko je sodnik [[James P. Arguelles]] odločil, da potrebujejo prizadeti zaradi pandemije lahko več časa. <ref>{{Navedi novice|url=https://timesofsandiego.com/politics/2020/11/06/newsom-recall-drive-gets-new-life-signature-deadline-delayed-to-march-17/|title=Newsom Recall Drive Gets New Life: Signature Deadline Delayed to March 17|first=Ken|last=Stone|work=Times of San Diego|date=November 6, 2020|accessdate=December 16, 2020|archivedate=February 3, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210203074946/https://timesofsandiego.com/politics/2020/11/06/newsom-recall-drive-gets-new-life-signature-deadline-delayed-to-march-17/}}</ref> Zasluge za naraščajočo podporo odpoklicu so pripisali Newsomovi udeležbi na [[2021 California gubernatorial recall election#Party at The French Laundry|zabavi v pralnici The French Laundry]] novembra 2020 kljub njegovim ukrepom na področju javnega zdravja; <ref name="French Laundry">Sources that reference Newsom's attendance at [[The French Laundry]] as a contributor to the recall petition:</ref> jezi volivcev zaradi zaprtja mest, izgube delovnih mest, zaprtja šol in podjetij; <ref name="abc">{{Navedi novice|url=https://abcnews.go.com/Health/wireStory/explainer-california-gov-newsom-facing-recall-76517979|title=EXPLAINER: Why is California Gov. Newsom facing a recall?|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]|first=Michael R.|last=Blood|date=March 17, 2021|accessdate=September 16, 2021|archivedate=May 21, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210521075334/https://abcnews.go.com/Health/wireStory/explainer-california-gov-newsom-facing-recall-76517979}}</ref> in 31 milijard dolarjev vrednemu škandalu z goljufijami v državni agenciji za brezposelnost <ref>{{Navedi novice|url=https://calmatters.org/projects/newsom-recall-edd-voters/|title=How much will California's EDD scandal cost Newsom in the recall election?|work=CalMatters|first=Emily|last=Hoeven|date=August 4, 2021|accessdate=September 16, 2021|archivedate=September 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210910215334/https://calmatters.org/projects/newsom-recall-edd-voters/}}</ref>. <ref name="abc" /> Dogodek French Laundry je potekal 6. novembra, <ref>{{Navedi novice|url=https://slate.com/news-and-politics/2021/05/gavin-newsom-california-governor-recall-caitlyn-jenner.html|title=Are Californians Still Mad at Gavin Newsom?|date=May 3, 2021|work=[[Slate (magazine)|Slate Magazine]]|first=Mary|last=Harris|accessdate=September 16, 2021|archivedate=May 31, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210531030043/https://slate.com/news-and-politics/2021/05/gavin-newsom-california-governor-recall-caitlyn-jenner.html}}</ref> med 5. novembrom in 7. decembrom pa je bilo oddanih in preverjenih več kot 442.000 novih podpisov; med novembrom 2020 in 17. marcem 2021 je bilo oddanih 1.664.010 preverjenih podpisov, kar predstavlja približno 98 % od končnega števila 1.719.900. <ref name="sacbee" /> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.abc10.com/article/news/politics/43-signatures-removed-california-governor-recall-petition/103-34d4f3e9-cca9-473b-8d09-74fce123a92b|title=Newsom Recall is a Go After Only 43 People Remove Their Signatures from Effort|last=Nuttle|first=Matthew|date=June 23, 2021|work=ABC|accessdate=September 22, 2021|archivedate=October 1, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211001081116/https://www.abc10.com/article/news/politics/43-signatures-removed-california-governor-recall-petition/103-34d4f3e9-cca9-473b-8d09-74fce123a92b}}</ref> Med kampanjo je Newsom primerjal prizadevanja za odpoklic s poskusi razveljaviti predsedniške volitve v Združenih državah Amerike leta 2020. <ref>{{Navedi novice|last=Ronayne|first=Kathleen|last2=Blood|first2=Michael R.|title=California Gov. Gavin Newsom beats back GOP-led recall|url=https://apnews.com/article/california-recall-results-gavin-newsom-a590782877be099d44f1766b2d138394|accessdate=September 19, 2021|work=Associated Press|date=September 15, 2021|location=Sacramento|archivedate=September 19, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210919012132/https://apnews.com/article/california-recall-results-gavin-newsom-a590782877be099d44f1766b2d138394}}</ref> Volitve za odpoklic so bile izvedene 14. septembra 2021 in le 38 % jih je glasovalo za odpoklic Newsoma, zato je ostal na položaju. <ref name="AP NEWS 2021">{{Navedi splet|title=California Gov. Gavin Newsom stays in power as recall fails|website=AP NEWS|date=September 14, 2021|url=https://apnews.com/article/joe-biden-donald-trump-california-climate-elections-a590782877be099d44f1766b2d138394|accessdate=September 15, 2021|archivedate=September 15, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210915012325/https://apnews.com/article/joe-biden-donald-trump-california-climate-elections-a590782877be099d44f1766b2d138394}}</ref> <ref name="Bernstein 2021">{{Navedi splet|last=Bernstein|first=Sharon|title=TV networks|website=Reuters|date=September 15, 2021|url=https://www.reuters.com/world/us/californians-decide-governors-fate-republican-backed-recall-2021-09-14/|accessdate=September 15, 2021|archivedate=September 14, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210914222816/https://www.reuters.com/world/us/californians-decide-governors-fate-republican-backed-recall-2021-09-14/}}</ref> === Volitve 2022 === Leta 2022 je bil Newsom izvoljen za drugi mandat, potem ko je s 59,2 % glasov premagal republikanskega senatorja [[Brian Dahle|Briana Dahleja]]. To je bila manjša zmaga kot leta 2018 in prvič po letu 2010, da demokratski kandidat za guvernerja ni osvojil vsaj 60 % glasov. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.politico.com/news/2022/11/08/gavin-newsom-reelection-00065814|title=Gavin Newsom easily wins reelection in California a year after recall|website=Politico|first=Lara|last=Korte|date=November 8, 2022|accessdate=November 12, 2022}}</ref> === Guverner Kalifornije (2019–danes) === Analiza [[CalMatters]], objavljena leta 2019, je pokazala, da so Newsomova politična stališča bolj zmerna kot stališča skoraj vseh demokratskih državnih zakonodajalcev v Kaliforniji. <ref>{{Navedi novice|url=https://calmatters.org/politics/2019/10/gavin-newsom-moderate-governor-california-political-spectrum/|title=Gov. Newsom the moderate? On this spectrum, almost every Democratic legislator is further left|work=Calmatters|date=October 22, 2019|last=Christopher|first=Ben|accessdate=December 3, 2021|archivedate=December 3, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211203231446/https://calmatters.org/politics/2019/10/gavin-newsom-moderate-governor-california-political-spectrum/|quote=Based on an analysis of the 1,042 bills that the governor signed or vetoed this year, Gavin Newsom is more moderate than any other Democratic state senator and sits to the left of only two Democrats in the Assembly.}}</ref> === Imenovanja === Potem ko je bila ameriška senatorka [[Kamala Harris]] na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah leta 2020]] izvoljena za podpredsednico Združenih držav Amerike, je Newsom imenoval državnega sekretarja Kalifornije Alexa Padillo, da jo nasledi kot najmlajši senator ZDA. Za zamenjavo Padille na mestu državnega sekretarja je Newsom imenoval poslanko [[Shirley Weber]]. <ref>{{Navedi splet|date=December 22, 2020|title=Newsom names Assemblywoman Shirley Weber to succeed Padilla as California secretary of state|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-12-22/assemblywoman-shirley-weber-california-secretary-of-state-padilla-senate-appointment|accessdate=March 16, 2021|website=Los Angeles Times|first=John|last=Myers|first2=Taryn|last2=Luna|archivedate=March 19, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210319085505/https://www.latimes.com/california/story/2020-12-22/assemblywoman-shirley-weber-california-secretary-of-state-padilla-senate-appointment}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Harris bursts through another barrier, becoming the first female, first Black and first South Asian vice president-elect|url=https://www.cnn.com/2020/11/07/politics/kamala-harris-first-vice-president-female-black-south-asian/index.html|accessdate=December 20, 2020|work=CNN|date=November 7, 2020|publisher=Cable News Network|archivedate=December 24, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201224175113/https://www.cnn.com/2020/11/07/politics/kamala-harris-first-vice-president-female-black-south-asian/index.html}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Hubler|first=Shawn|date=December 22, 2020|title=Alex Padilla Will Replace Kamala Harris in the Senate|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/12/22/us/politics/alex-padilla-kamala-california-senate.html|accessdate=December 22, 2020|issn=0362-4331|archivedate=December 22, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201222180217/https://www.nytimes.com/2020/12/22/us/politics/alex-padilla-kamala-california-senate.html}}</ref> Potem ko je [[Senat Združenih držav Amerike|ameriški senat]] potrdil Xavierja Becerro za ameriškega ministra za zdravje in socialne zadeve, je Newsom imenoval Roba Bonto za generalnega državnega tožilca Kalifornije. <ref>{{Navedi splet|last=White|first=Jeremy B.|title=Newsom will wait to announce California AG until Becerra confirmed|url=https://politi.co/3trBYkj|accessdate=March 16, 2021|website=Politico PRO|date=February 3, 2021|archivedate=July 13, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210713045512/https://www.politico.com/states/california/story/2021/02/03/newsom-will-wait-to-announce-california-ag-until-becerra-confirmed-9425333}}</ref> V intervjuju z [[Joy-Ann Reid|Joy Reid]] so Newsoma vprašali, ali bi imenoval temnopolto žensko, da nadomesti [[Dianne Feinstein]], če bi se ta upokojila iz senata ali umrla pred koncem svojega mandata leta [[volitve Senata Združenih držav Amerike leta 2024|2024]] ; Newsom je odgovoril z da. <ref>{{Navedi novice|first=Chris|last=Cillizza|title=Analysis: Gavin Newsom just tried to shove Dianne Feinstein out the door|url=https://www.cnn.com/2021/03/16/politics/gavin-newsom-dianne-feinstein-senate/index.html|accessdate=March 16, 2021|work=CNN|date=March 16, 2021|archivedate=March 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210316164743/https://www.cnn.com/2021/03/16/politics/gavin-newsom-dianne-feinstein-senate/index.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Gavin Newsom vows to name Black woman to Senate if Dianne Feinstein steps down|url=https://www.cbsnews.com/news/gavin-newsom-dianne-feinstein-california/|accessdate=March 16, 2021|website=CBS News|first=Melissa|last=Quinn|date=March 16, 2021|archivedate=March 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210316124743/https://www.cbsnews.com/news/gavin-newsom-dianne-feinstein-california/}}</ref> Feinstein je umrla septembra 2023, Newsom pa se je soočil s pritiskom, da hitro imenuje naslednico. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/live/2023/09/29/us/dianne-feinstein-dead-senate|title=The senator was hailed as a pioneer in politics. Here's what to know.|first=Annie|last=Karni|first2=Shawn|last2=Hubler|work=The New York Times|date=September 29, 2023}}</ref> Izpolnil je svojo obljubo in na to mesto imenoval [[Laphonza Butler|Laphonza Butlerja]]. <ref>{{Navedi splet|date=October 1, 2023|first=Adam|last=Edelman|first2=Amanda|last2=Terkel|title=Gov. Gavin Newsom chooses Laphonza Butler to fill Dianne Feinstein's Senate seat|url=https://www.nbcnews.com/politics/2024-election/gavin-newsom-laphonza-butler-fill-dianne-feinstein-senate-seat-rcna118052|website=NBC News|language=en}}</ref> === Kazensko pravosodje === === Smrtna kazen === 13. marca 2019, [[2016 California Proposition 62|tri leta po tem, ko so volivci tesno zavrnili odpoklic]] <ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/03/12/702873258/gov-gavin-newsom-suspends-death-penalty-in-california|title=Gov. Gavin Newsom Suspends Death Penalty in California|work=NPR News|first=Scott|last=Shafer|first2=Marisa|last2=Lagos|date=March 12, 2019|accessdate=September 19, 2021|archivedate=September 2, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210902223802/https://www.npr.org/2019/03/12/702873258/gov-gavin-newsom-suspends-death-penalty-in-california}}</ref>, je Newsom razglasil moratorij za smrtno kazen in tako prepovedal kakršno koli usmrtitev v državi, dokler je guverner. Ta poteza je privedla tudi do umika trenutnega protokola za smrtonosne injekcije v državi in zaprtja sobe za usmrtitve v [[San Quentin State Prison|državnem zaporu San Quentin]]. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article227489844.html|title='Ineffective, irreversible and immoral:' Gavin Newsom halts death penalty for 737 inmates|last=Bollag|first=Sophia|work=Sacramento Bee|accessdate=March 13, 2019|archivedate=December 10, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201210104925/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article227489844.html}}</ref> V intervjuju za ''[[CBS This Morning|oddajo CBS This Morning]]'' je Newsom dejal, da je smrtna kazen "rasističen sistem .... ki ohranja neenakost. To je sistem, ki ga z mirno vestjo ne morem podpreti." <ref>{{Navedi novice|url=https://www.cbsnews.com/news/gavin-newsom-death-penalty-its-a-racist-system-california-governor-says/|title=California governor on halting executions: "It's a racist system. You cannot deny that."|work=CBS News|accessdate=March 15, 2019|archivedate=March 16, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190316012306/https://www.cbsnews.com/news/gavin-newsom-death-penalty-its-a-racist-system-california-governor-says/}}</ref> Moratorij je odobril začasno odložitev kazni vsem 737 zapornikom, ki so v Kaliforniji na čakalni vrsti na smrt - tedaj največji čakalni vrsti na smrt na zahodni polobli. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/03/12/us/california-death-penalty.html|title=California Death Penalty Suspended; 737 Inmates Get Stay of Execution|last=Arango|first=Tim|date=March 12, 2019|work=The New York Times|accessdate=April 4, 2019|issn=0362-4331|archivedate=April 3, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190403180226/https://www.nytimes.com/2019/03/12/us/california-death-penalty.html}}</ref> Januarja 2022 je Newsom državi naročil, naj začne ukinjati oddelek za smrtno kazen v San Quentinu in jo preoblikuje v "prostor za rehabilitacijske programe", <ref name="calmattersdeath">{{Navedi novice|url=https://calmatters.org/politics/2022/02/california-death-penalty-end/|title=Is this another way to end California's death penalty?|work=Calmatters|date=February 9, 2022|last=Koseff|first=Alexei}}</ref> saj se vsi obsojeni zaporniki selijo v druge zapore z najvišjo stopnjo varnosti. Volivci v državi so leta 2012 in 2016 podprli smrtno kazen, pri čemer so se s slednjim ukrepom strinjali s premestitvijo obsojenih v druge zapore. <ref>{{Navedi novice|url=https://apnews.com/article/california-death-row-closed-prisons-gavin-newsom-d59ae606239abadb2dfa03be71e54649|title=California moves to dismantle nation's largest death row|work=Associated Press|first=Don|last=Thompson|date=January 31, 2022|accessdate=February 8, 2022|archivedate=February 8, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220208050645/https://apnews.com/article/california-death-row-closed-prisons-gavin-newsom-d59ae606239abadb2dfa03be71e54649}}</ref> Medtem ko je anketa iz leta 2021, ki jo je izvedel [[Institute of Governmental Studies|Inštitut za vladne študije]] [[Univerza Kalifornije, Berkeley|UC Berkeley]] in jo je sofinanciral ''[[Los Angeles Times|Los Angeles Times,]]'' pokazala upad podpore smrtni kazni med kalifornijskimi volivci, <ref name="calmattersdeath" /> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-05-20/gavin-newsom-death-penalty-opposition-new-california-poll|title=Support for the death penalty is declining in California, poll shows|website=[[Los Angeles Times]]|date=May 20, 2021}}</ref> so republikanski nasprotniki kritizirali Newsomove poteze za ukinitev smrtne kazni v Kaliforniji kot kljubovanje volji volivcev, zagovorniki smrtne kazni pa so dejali, da so družinam žrtev umorov preprečili obrniti list. <ref name="calmattersdeath" /> === Pomilostitve === V odgovor na zatiranje priseljencev s kazensko evidenco, ki ga je sprejela Trumpova administracija, je Newsom ljudem v tej situaciji namenil večjo pozornost. {{R|LAT 2019-08-22}} Pomilostitev lahko odpravi razloge za deportacijo priseljencev, ki bi sicer imeli pravico, da postanejo zakoniti stalni prebivalci. Prošnje za pomilostitev ljudi, ki jim grozi deportacija, pospešeno obravnava državni odbor za pogojni odpust v skladu s kalifornijskim zakonom iz leta 2018. <ref name="LAT 2019-08-22">{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-08-22/gavin-newsom-pardons-deportation-threat-trump-liyah-birru|title=She faces deportation after shooting her husband. Now, Gov. Newsom could pardon her|last=Willon|first=Phil|date=August 23, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=August 23, 2019|archivedate=August 23, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190823135847/https://www.latimes.com/california/story/2019-08-22/gavin-newsom-pardons-deportation-threat-trump-liyah-birru}}</ref> Newsom je maja 2019 v svojih prvih dejanjih pomilostitve kot guverner pomilostil sedem nekdanjih zaprtih oseb, vključno z dvema kamboškima beguncema, ki se soočata [[deportacija in izgon iz Združenih držav Amerike|z deportacijo]]. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-pardon-immigrant-trump-20190513-story.html|title=In a rebuke to President Trump, Gov. Newsom pardons refugees facing deportation|last=Willon|first=Phil|last2=Chabria|first2=Anita|date=May 13, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=May 14, 2019|archivedate=May 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190514011645/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-pardon-immigrant-trump-20190513-story.html}}</ref> Novembra 2019 je pomilostil tri moške, ki so se poskušali izogniti deportaciji v Kambodžo ali Vietnam. Vsak od njih je ločeno storil kazniva dejanja, ko je bil star 19 let. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-11-15/california-governor-gavin-newsom-pardons-to-block-deportations|title=California Gov. Gavin Newsom pardons 3 in bid to block deportations|date=November 16, 2019|agency=[[Associated Press]]|accessdate=November 16, 2019|archivedate=November 16, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191116041802/https://www.latimes.com/california/story/2019-11-15/california-governor-gavin-newsom-pardons-to-block-deportations}}</ref> Decembra 2019 je Newsom pogojno odpustil kamboškemu beguncu, ki je bil zaradi umora pridržan v kalifornijskem zaporu. Čeprav so skupine za pravice priseljencev želele, da Newsom ukine politiko, ki dovoljuje premestitev zveznim agentom, je bil begunec po izpustitvi predan zaradi morebitne deportacije. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-12-23/newsom-paroles-immigrant-who-is-immediately-detained-by-ice|title=Newsom paroles immigrant, who is immediately detained by ICE|agency=Associated Press|date=December 23, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=December 24, 2019|archivedate=December 24, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191224000827/https://www.latimes.com/california/story/2019-12-23/newsom-paroles-immigrant-who-is-immediately-detained-by-ice}}</ref> 13. januarja 2022 je Newsom zavrnil pogojni izpust [[Sirhan Sirhan|Sirhanu Sirhanu]], morilcu [[Robert F. Kennedy|Roberta F. Kennedyja]], ki ga je komisija za pogojni izpust priporočila za pogojni izpust po 53 letih zapora. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/2022/01/13/us/sirhan-sirhan-newsom-denies-parole/index.html|title=California Gov. Gavin Newsom denies parole for RFK assassin Sirhan Sirhan|first=Jake|last=Tapper|authorlink=Jake Tapper|first2=Cheri|last2=Mossburg|publisher=CNN|date=January 13, 2022|accessdate=January 14, 2022|archivedate=January 14, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220114022521/https://www.cnn.com/2022/01/13/us/sirhan-sirhan-newsom-denies-parole/index.html}}</ref> Newsom je za ''[[Los Angeles Times]]'' napisal [[gostujoče mnenje|kolumno,]] v kateri je dejal, da Sirhanu "še vedno manjka spoznanje, ki bi ga odvrnilo od nevarnih in uničujočih odločitev, kot jih je sprejemal v preteklosti. Najbolj očiten dokaz, da mu manjka spoznanje, je njegova spreminjajoča se pripoved o atentatu na Kennedyja in njegovo trenutno zavračanje odgovornosti zanj." <ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/nation/2022/01/13/sirhan-parole-denied/|title=Calif. Gov. Newsom denies parole for Sirhan Sirhan, convicted of Robert F. Kennedy assassination|first=Tom|last=Jackman|work=The Washington Post|date=January 13, 2022|accessdate=January 15, 2022|archivedate=January 14, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220114172852/https://www.washingtonpost.com/nation/2022/01/13/sirhan-parole-denied/}}</ref> === Reforma policije === Newsom je podprl predlog zakona skupščine 1196, ki bi v Kaliforniji prepovedal pritiskati na karotidne arterije in daviti. Trdil je, da ni več mesta za [[oris uveljavljanja zakona|policijsko taktiko]], »katere namen je dobesedno preprečiti dotok krvi v možgane in ki nima več mesta v 21. stoletju.« <ref>{{Navedi splet|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article245124265.html|title=Will Gavin Newsom Sign New Police Laws After George Floyd Protests? Here are His Options|last=Wiley|first=Hannah|date=September 3, 2020|website=The Sacramento Bee|accessdate=September 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200915173931/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article245124265.html|archivedate=September 15, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://abc7.com/governor-press-conference-today-time-newsom-george-floyd-black-lives-matter-phase-3/6233485/|title=Gavin Newsom directs California police officers to stop training use of carotid hold|website=ABC 7|first=Alix|last=Martichoux|date=June 5, 2020|accessdate=September 18, 2021|archivedate=September 1, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210901165937/https://abc7.com/governor-press-conference-today-time-newsom-george-floyd-black-lives-matter-phase-3/6233485/}}</ref> Septembra 2021 je Newsom podpisal zakonodajo, ki je zvišala minimalno starost za delo policista z 18 na 21 let. V zakonih so bile tudi omejitve glede uporabe solzivca in prepoved policijskim oddelkom zaposlovati policiste po kršitvah ali kaznivih dejanjih. Med zakoni je bil tudi zakon o Georgeu Floydu, ki od policistov zahteva, da posredujejo, če so priča pretirani uporabi sile s strani drugega policista. <ref>{{Navedi splet|last=Lethang|first=Marlene|date=October 1, 2021|title=California Gov. Newsom signs sweeping police reform bills, will strip badges from officers for misconduct|url=https://abcnews.go.com/US/california-gov-newsom-signs-sweeping-police-reform-bills/story?id=80349484|accessdate=July 12, 2022|website=ABC News}}</ref> ==== Transseksualni zaporniki ==== Septembra 2020 je Newsom podpisal zakon, ki dovoljuje namestitev transspolnih zapornikov iz Kalifornije v zapore, ki ustrezajo njihovi spolni identiteti. Zahteva zapornika se lahko zavrne na podlagi "pomislekov glede upravljanja ali varnosti". <ref>{{Navedi novice|last=Colton|first=Emma|date=September 27, 2020|title=Newsom signs law allowing transgender inmates to be placed in prisons according to gender identity|url=https://www.washingtonexaminer.com/news/newsom-signs-law-allowing-transgender-inmates-to-be-placed-in-prisons-according-to-gender-identity|accessdate=September 27, 2020|work=Washington Examiner|archivedate=September 29, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200929204328/https://www.washingtonexaminer.com/news/newsom-signs-law-allowing-transgender-inmates-to-be-placed-in-prisons-according-to-gender-identity}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Beam|first=Adam|date=September 26, 2020|title=Gov. Newsom signs law requiring California prisons to house transgender inmates by gender identity|url=https://abc7news.com/6586846/|accessdate=September 27, 2020|work=ABC7 San Francisco|archivedate=October 1, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201001082416/https://abc7news.com/6586846/}}</ref> V odgovor je [[Women's Liberation Front|Ženska osvobodilna fronta]] vložila tožbo, v kateri trdi, da je zakon "neustaven in ustvarja nevarno okolje za ženske v ženskih ustanovah". <ref>{{Navedi novice|last=Martinez|first=Christian|date=November 24, 2021|title=Suit takes aim at law that lets transgender inmates choose housing based on gender identity|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-11-24/lawsuit-takes-aim-at-law-that-allows-transgender-inmates-to-choose-housing-location-based-on-gender-identity|accessdate=September 17, 2024|work=Los Angeles Times}}</ref> === Katastrofe in izredne razmere === ==== Pandemija COVID-19 ==== [[Slika:Gavin_Newsom_meets_with_scientists_and_physicians_01.jpg|sličica|Newsom z zdravstvenimi delavci med pandemijo COVID-19, marca 2020.]] Newsom je 4. marca 2020 razglasil izredne razmere po prvi smrti v Kaliforniji, ki jo je mogoče pripisati [[Covid-19|SARS-CoV-2]] (COVID-19). <ref>{{Navedi novice|date=March 4, 2020|accessdate=March 4, 2020|title=Gov. Newsom declares state of emergency due to coronavirus|work=[[KCRA]]|url=https://www.kcra.com/article/california-newsom-declares-state-of-emergency-due-to-coronavirus/31231293|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200305075530/https://www.kcra.com/article/california-newsom-declares-state-of-emergency-due-to-coronavirus/31231293|archivedate=March 5, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|date=March 4, 2020|title=Governor Newsom Declares State of Emergency to Help State Prepare for Broader Spread of COVID-19|url=https://www.gov.ca.gov/2020/03/04/governor-newsom-declares-state-of-emergency-to-help-state-prepare-for-broader-spread-of-covid-19/|accessdate=March 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200309150057/https://www.gov.ca.gov/2020/03/04/governor-newsom-declares-state-of-emergency-to-help-state-prepare-for-broader-spread-of-covid-19/|archivedate=March 9, 2020}}</ref> Njegova izrečena namera je bila pomagati Kaliforniji pri pripravi na širjenje COVID-19 in njegovo zajezitev. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-04/los-angeles-county-declares-coronavirus-emergency-6-new-cases|title=Grand Princess cruise ship at center of coronavirus fight amid concerns about spread|date=March 4, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 12, 2020|archivedate=March 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200309091332/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-04/los-angeles-county-declares-coronavirus-emergency-6-new-cases}}</ref> Razglasitev izrednih razmer je državnim agencijam omogočila, da laže nabavljajo opremo in storitve, laže izmenjujejo informacije o bolnikih, in omilila omejitve glede uporabe državnih nepremičnin in objektov. Newsom je tudi napovedal, da bodo prednostno obravnavali blažjo obravnavanje približno 108.000 brezdomcev v državi, s precejšnjim pritiskom, da se preselijo v zaprte prostore. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/homeless-housing/story/2020-03-15/coronavirus-homeless-infection-prevention-fear-policy|title=An unexpected side effect of the coronavirus? A new urgency about helping homeless people|last=Curwen|first=Thomas|last2=Oreskes|first2=Benjamin|last3=Chabria|first3=Anita Chabria|date=March 15, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 17, 2020|archivedate=March 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200316152252/https://www.latimes.com/homeless-housing/story/2020-03-15/coronavirus-homeless-infection-prevention-fear-policy}}</ref> Newsom je izdal izvršni odlok, ki je državi omogočil, da zaseže hotele in zdravstvene ustanove za zdravljenje bolnikov s COVID-19, vladnim uradnikom pa je dovolil, da organizirajo zasebne telekonference, ne da bi kršili zakone o odprtih sestankih. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-12/california-governor-gavin-newsom-hotels-medical-facilities-patients-meeting-requirements|title=Newsom issues order allowing California to take over hotels for coronavirus patients|last=Luna|first=Taryn|date=March 12, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 14, 2020|archivedate=March 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200316074804/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-12/california-governor-gavin-newsom-hotels-medical-facilities-patients-meeting-requirements}}</ref> Prav tako je lokalnim šolskim okrožjem naročil, naj sama odločajo o zaprtju šol, vendar je z izvršnim odlokom zagotovil, da bodo potrebe učencev zadovoljene ne glede na to, ali je njihova šola fizično odprta ali ne. [[Ministrstvo za kmetijstvo Združenih držav Amerike|Ministrstvo za kmetijstvo ZDA]] je odobrilo zahtevo Newsomove administracije, da se med zaprtjem šol ponudi storitev prehrane, med drugim možnost, da družine te obroke prevzamejo v knjižnicah, parkih ali drugih lokacijah zunaj šolskega naselja. Približno 80 % učencev v kalifornijskih javnih šolah prejema [[School meal programs in the United States|brezplačne ali znižane obroke]]. Ta izvršni odlok je vseboval nadaljnje financiranje možnosti [[poučevanje na daljavo|učenja na daljavo]] in možnosti [[varstvo otrok|varstva otrok]] med delovnim časom. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-13/california-schools-closure-state-help-coronavirus-gavin-newsom|title=Newsom orders more aid to California campuses shuttered by coronavirus, opting not to close schools statewide|last=Willon|first=Phil|last2=Myers|first2=John|date=March 14, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 15, 2020|archivedate=March 14, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200314224250/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-13/california-schools-closure-state-help-coronavirus-gavin-newsom}}</ref> Ker se je število potrjenih primerov COVID-19 v državi še naprej večalo, je Newsom 15. marca pozval ljudi, stare 65 let in več, ter tiste s kroničnimi zdravstvenimi težavami, naj se izolirajo. Pozval je tudi bare ter degustacijske sobe v pivovarnah in vinskih kleteh, da zaprejo svoja vrata za goste. Nekatere lokalne jurisdikcije so se odločile za obvezno zaporo. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-16/coronavirus-newsom-bar-closures-seniors-medical-conditions-self-isolate|title=Coronavirus cases spike to 94 in L.A. County as officials issue more emergency restrictions|last=Phil Willon|last2=Alex Wigglesworth|last3=Taryn Luna|last4=Laura Newberry|last5=Colleen Shalby|date=March 16, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 17, 2020|archivedate=March 17, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200317021439/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-16/coronavirus-newsom-bar-closures-seniors-medical-conditions-self-isolate}}</ref> Zaprtje je bilo razširjeno na kinodvorane in fitnes klube. Restavracije je pozval, naj prenehajo streči obroke v svojih lokalih in ponujajo le [[za s seboj|obroke za s seboj]]. <ref>{{Navedi novice|last=Chance|first=Amy|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article241255606.html|title=No gatherings, restaurant meals in California now, Gavin Newsom directs|date=March 16, 2020|work=The Sacramento Bee|accessdate=March 17, 2020|last2=Kasler|first2=Dale|archivedate=March 17, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200317094256/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article241255606.html}}</ref> Njegov [[karantena na domu|ukaz karantene doma, ki]] je veljal v vsej državi, je postal obvezen 19. marca. Dovoljeval je gibanje zunaj doma za nujne primere ali rekreacijo, vendar so morali ljudje ohranjati [[omejevanje socialnih stikov|varno razdaljo]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-21/california-statewide-stay-at-home-coronavirus-rules-stricter-local-orders|title='Time to wake up,' Newsom says, again urging Californians to stay home in coronavirus fight|last=Willon|first=Phil|last2=Luna|first2=Taryn|date=March 21, 2020|website=Los Angeles Times|accessdate=March 22, 2020|last3=Fry|first3=Hannah|archivedate=March 21, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200321225624/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-21/california-statewide-stay-at-home-coronavirus-rules-stricter-local-orders}}</ref> Dejavnost, "potrebna za ohranitev neprekinjenega delovanja zveznih sektorjev kritične infrastrukture, kritičnih vladnih služb, šol, varstva otrok in gradbeništva", je bila izključena iz ukaza. Bistvene storitve, kot so trgovine z živili in lekarne, so ostale odprte. Newsom je zagotovil državna sredstva za plačilo zaščitnih ukrepov, kot so nastanitve v hotelskih sobah za bolnišnične in druge bistvene delavce, ki se bojijo vrnitve domov in okužbe družinskih članov. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-04-09/gavin-newsom-california-ventilators-hospitals-counties-coronavirus|title=Newsom assures Californians that the state has enough ventilators in coronavirus fight|work=[[Los Angeles Times]]|first=Phil|last=Willon|accessdate=April 12, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200412173421/https://www.latimes.com/california/story/2020-04-09/gavin-newsom-california-ventilators-hospitals-counties-coronavirus|archivedate=April 12, 2020}}</ref> Do 26. aprila je v izrednih razmerah, medtem ko zakonodajni organ še ni zasedal, izdal 30 izvršilnih odredb. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-04-27/gavin-newsom-coronavirus-executive-power-california-legislature|title=Column: In the coronavirus crisis, California isn't under one-party rule, it's under one-man rule|last=Skelton|first=George|date=April 27, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=April 27, 2020|archivedate=April 27, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200427132649/https://www.latimes.com/california/story/2020-04-27/gavin-newsom-coronavirus-executive-power-california-legislature}}</ref> 28. aprila je Newsom skupaj z guvernerji Oregona in Washingtona napovedal "skupni pristop" k ponovnemu odprtju svojih gospodarstev. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.seattleweekly.com/northwest/washington-oregon-and-california-announce-western-states-pact/|title=Washington, Oregon and California announce Western states pact|date=April 13, 2020|work=Seattle Weekly|accessdate=April 29, 2020|archivedate=June 4, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200604025955/https://www.seattleweekly.com/northwest/washington-oregon-and-california-announce-western-states-pact/}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://q13fox.com/2020/04/13/washington-oregon-california-announce-coronavirus-pact/|title=Washington, Oregon, California announce coronavirus pact|date=April 13, 2020|work=Q13 FOX News|accessdate=April 13, 2020|archivedate=April 14, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200414190757/https://q13fox.com/2020/04/13/washington-oregon-california-announce-coronavirus-pact/}}</ref> Njegova administracija je predstavila ključne kazalnike za spremembo njegovega mandata ostajanja doma, vključno z možnostjo natančnega spremljanja in sledenja morebitnim primerom, preprečevanja okužb ljudi z visokim tveganjem, povečanja zmogljivosti v bolnišnicah za nujne primere, razvoja terapevtskih sredstev, zagotavljanja fizične distance v šolah, podjetjih in vrtcih ter razvoja smernic za ponovno vzpostavitev izolacije, če se virus poveča. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-04-19/california-will-do-right-thing-coronavirus-orders-newsom|title=California will 'do the right thing' when lifting stay-at-home orders, Newsom says|last=McGreevy|first=Patrick|last2=Wigglesworth|first2=Alex|date=April 19, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=April 19, 2020|archivedate=April 19, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200419190357/https://www.latimes.com/california/story/2020-04-19/california-will-do-right-thing-coronavirus-orders-newsom}}</ref> Načrt za konec zaprtja je imel štiri faze. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-04-28/reopen-california-businesses-gavin-newsom-phases-stay-home-order-coronavirus|title=Some California businesses could reopen within weeks as state fights coronavirus, Newsom says|last=Myers|first=John|date=April 28, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=April 28, 2020|archivedate=April 28, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200428195530/https://www.latimes.com/california/story/2020-04-28/reopen-california-businesses-gavin-newsom-phases-stay-home-order-coronavirus}}</ref> Newsom je poudaril, da bo rahljanje omejitev temeljilo na podatkih, ne na datumih, in dejal: "Načrte za ponovno odprtje bomo utemeljili na dejstvih in podatkih, ne na ideologiji. Ne na tem, kar si želimo. Ne na tem, kar upamo." <ref>{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/2020/04/28/politics/california-phased-reopening-plan/index.html|title=California governor outlines state's phased reopening plan|last=Mossburg|first=Cheri|last2=Cole|first2=Devan|date=April 28, 2020|work=CNN|accessdate=April 29, 2020|archivedate=April 29, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200429002450/https://www.cnn.com/2020/04/28/politics/california-phased-reopening-plan/index.html}}</ref> Glede vrnitve [[Glavna bejzbolska liga|Major League Baseball]] in [[National Football League|NFL]] je dejal: "V tem pričakovanju bi bil zelo previden." <ref>{{Navedi novice|url=https://www.mercurynews.com/coronavirus-will-fans-pack-nfl-stadiums-for-week-1-dont-count-on-it-gov-newsom-says|title=Coronavirus: Will fans pack NFL stadiums for week 1? Don't count on it, Gov. Newsom says|last=Savidge|first=Nico|date=April 4, 2020|work=The Mercury News|accessdate=April 4, 2020|archivedate=July 13, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210713045507/https://www.mercurynews.com/2020/04/04/coronavirus-will-fans-pack-nfl-stadiums-for-week-1-dont-count-on-it-gov-newsom-says/}}</ref> V začetku maja je Newsom napovedal, da se bodo nekatere trgovine lahko ponovno odprle za prevzem. Večina Kalifornijcev je odobravala Newsomovo ravnanje v krizi in jih je bolj skrbelo prezgodnje kot prepozno ponovno odprtje, vendar so proti tem politikam potekale demonstracije in protesti. <ref>{{Navedi splet|title=Gov. Gavin Newsom says reopening California will begin this week|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-05-04/california-reopening-coronavirus-gavin-newsom-phases-begin-retail-pickup|last=Luna|first=Tarlyn|date=May 4, 2020|website=[[Los Angeles Times]]|accessdate=May 4, 2020|archivedate=May 4, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200504201307/https://www.latimes.com/california/story/2020-05-04/california-reopening-coronavirus-gavin-newsom-phases-begin-retail-pickup}}</ref> Pod pritiskom je Newsom prenesel več pravic odločanja glede ponovnega odprtja na lokalno raven. <ref>{{Navedi splet|last=Lopez|first=German|date=July 6, 2020|title=How California went from a coronavirus success story to a worrying new hot spot|url=https://www.vox.com/future-perfect/2020/7/6/21308351/california-coronavirus-pandemic-covid-outbreak|accessdate=July 7, 2020|website=Vox|archivedate=July 6, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200706150203/https://www.vox.com/future-perfect/2020/7/6/21308351/california-coronavirus-pandemic-covid-outbreak}}</ref> Istega meseca je napovedal načrt, da bodo imeli registrirani volivci na [[volitve v Združenih državah Amerike leta 2020|novembrskih volitvah]] možnost glasovati po pošti.<ref>{{Navedi novice|title=All California voters to receive mail-in ballot for November election, but in-person voting will remain|url=https://www.cnn.com/2020/05/08/politics/california-mail-in-voting/index.html|last=Mossburg|first=Cheri|date=May 8, 2020|first2=Caroline|last2=Kelly|work=CNN|accessdate=May 9, 2020|archivedate=May 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200509021143/https://www.cnn.com/2020/05/08/politics/california-mail-in-voting/index.html}}</ref> Kalifornija je bila prva zvezna država v državi, ki se je zavezala, da bo vsem registriranim volivcem za novembrske splošne volitve pošiljala glasovnice po pošti. <ref>{{Navedi novice|date=May 26, 2020|title=Three Republican groups sue California governor over mail-in-vote order|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-usa-election-california-republicans-idUSKBN2310OF|accessdate=May 27, 2020|archivedate=May 26, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200526155041/https://www.reuters.com/article/us-usa-election-california-republicans-idUSKBN2310OF}}</ref> Ko se je država odprla, je ''[[Los Angeles Times]]'' ugotovil, da se je število novih hospitalizacij zaradi koronavirusa v Kaliforniji začelo povečevati okoli 15. junija s hitrostjo, ki je nismo videli od začetka aprila, takoj po tem, ko se je virus začel hitro širiti po državi. {{R|LAT 2020-07-14}} Newsom je 18. junija uvedel obvezno nošenje mask za vse Kalifornijce, da bi zmanjšal širjenje COVID-19. <ref>{{Navedi novice|last=Bollag|first=Sophia|date=June 18, 2020|title=Gavin Newsom issues statewide mask order: Californians must wear face coverings in public|work=Sacramento Bee|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article243634487.html|accessdate=June 28, 2020|archivedate=June 21, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200621173732/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article243634487.html}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=June 18, 2020|title=Face coverings required in public spaces|work=Official California State Government Website|url=https://www.cdph.ca.gov/Programs/CID/DCDC/CDPH%20Document%20Library/COVID-19/Guidance-for-Face-Coverings_06-18-2020.pdf|accessdate=June 19, 2020|archivedate=June 18, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200618221034/https://www.cdph.ca.gov/Programs/CID/DCDC/CDPH%20Document%20Library/COVID-19/Guidance-for-Face-Coverings_06-18-2020.pdf}}</ref> Izvršba bi bila v pristojnosti lastnikov podjetij, saj lokalni organi pregona neupoštevanje predpisov obravnavajo kot manjši prekršek. <ref>{{Navedi novice|date=June 19, 2020|title=California county sheriff says he won't enforce Newsom's coronavirus mask order.|work=FoxNews|url=https://www.foxnews.com/us/california-county-sheriff-says-he-wont-enforce-newsoms-coronavirus-mask-order|accessdate=June 19, 2020|archivedate=June 19, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200619234705/https://www.foxnews.com/us/california-county-sheriff-says-he-wont-enforce-newsoms-coronavirus-mask-order}}</ref> Do konca junija je sedmim okrožjem odredil zaprtje barov in nočnih klubov, osmim drugim okrožjem pa priporočil, naj zaradi porasta primerov korona bvirusa v nekaterih delih države same ukrepajo in zaprejo ta podjetja. <ref>{{Navedi novice|last=Myers|first=John|last2=Wigglesworth|first2=Alex|last3=Newberry|first3=Laura|last4=Holland|first4=Gale|date=June 28, 2020|title=Newsom orders bars closed in 7 California counties including L.A. due to coronavirus spread|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-06-28/gavin-newsom-orders-bars-closed-in-7-california-counties-due-to-coronavirus-spread|accessdate=June 29, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|archivedate=June 29, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200629003423/https://www.latimes.com/california/story/2020-06-28/gavin-newsom-orders-bars-closed-in-7-california-counties-due-to-coronavirus-spread}}</ref> Na redni tiskovni konferenci 13. julija, ko je odredil ponovno uvedbo zaprtja barov in prehranjevanja v zaprtih prostorih restavracij, je dejal: »Opažamo porast širjenja virusa, zato je dolžnost vseh nas, da trezno priznamo, da COVID-19 ne bo kmalu izginil, dokler ne bo cepiva ali učinkovite terapije.« <ref name="LAT 2020-07-142">{{Navedi novice|last=Lin|first=Rong-Gong II|last2=Blume|first2=Howard|last3=Gutierrez|first3=Melody|last4=Fry|first4=Hannah|last5=Dolan|first5=Maura|date=July 14, 2020|title=How California went from a rapid reopening to a second closing in one month|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-07-14/california-reopening-shutdown-coronavirus-spike|accessdate=July 15, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|archivedate=July 14, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200714202842/https://www.latimes.com/california/story/2020-07-14/california-reopening-shutdown-coronavirus-spike}}</ref> Čeprav je Newsomova administracija leta 2020 uvedla nekatere najstrožje omejitve zaradi pandemije v državi, je imela Kalifornija do maja 2021 29. najvišjo stopnjo umrljivosti od vseh 50 držav <ref>{{Navedi novice|last=Procter|first=Richard|date=March 4, 2021|title=Remember when? Timeline marks key events in California's year-long pandemic grind|url=https://calmatters.org/health/coronavirus/2021/03/timeline-california-pandemic-year-key-points/|accessdate=2024-08-21|work=CalMatters|language=en-US}}</ref> [[Monica Gandhi]], profesorica medicine na [[Univerza Kalifornije, San Francisco|UCSF]], je dejala, da kalifornijski omejevalni pristop "ni privedel do boljših zdravstvenih rezultatov", in kritizirala kalifornijsko zamudo pri izvajanju novih priporočil [[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni|CDC,]] ki so popolnoma cepljene oproščala večine zahtev po nošenju mask v zaprtih prostorih, hkrati pa dejala, da odločitev nima znanstvene utemeljitve in bi lahko povzročila "stransko škodo". <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfgate.com/politics/article/2021-05-California-mask-mandate-CDC-vaccinated-new-16177861.php|title=UCSF expert: California, San Francisco should 'immediately' lift mask mandates for vaccinated|work=Sfgate|date=May 14, 2021|accessdate=May 17, 2021|archivedate=May 17, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210517193602/https://www.sfgate.com/politics/article/2021-05-California-mask-mandate-CDC-vaccinated-new-16177861.php|last=Ting|first=Eric}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.ukiahdailyjournal.com/2021/05/07/california-focus-florida-or-california-which-handles-covid-better/|title=California Focus: Florida or California: Which handles covid better?|date=May 7, 2021|accessdate=May 17, 2021|archivedate=May 17, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210517233422/https://www.ukiahdailyjournal.com/2021/05/07/california-focus-florida-or-california-which-handles-covid-better/amp/}}</ref> ==== Goljufije in dolgovi zaradi brezposelnosti med pandemijo ==== Januarja 2021 je ''Los Angeles Times'' poročal, da je Newsomova administracija slabo upravljala z 11,4 milijarde dolarjev z izplačilom nadomestil za brezposelnost neupravičenim prosilcem, zlasti tistim, ki so bila izplačana prek zvezno financiranega programa pomoči za brezposelnost med pandemijo. <ref>{{Navedi novice|url=https://calmatters.org/economy/2020/12/who-will-pay-for-all-of-californias-unemployment-fraud/|title=Who will pay for all of California's unemployment fraud?|work=CalMatters|first=Lauren|last=Hepler|first2=Stephen|last2=Council|date=December 22, 2020|accessdate=September 18, 2021|archivedate=September 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210916014735/https://calmatters.org/economy/2020/12/who-will-pay-for-all-of-californias-unemployment-fraud/}}</ref> Nadaljnjih 19 milijard dolarjev zahtevkov je bilo še vedno v preiskavi zaradi goljufije. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-01-25/california-unemployment-fraud-11-billion-investigations|title=California officials say unemployment fraud now totals more than $11 billion|website=Los Angeles Times|first=Patrick|last=McGreevy|date=January 25, 2021|accessdate=September 18, 2021|archivedate=September 18, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210918114702/https://www.latimes.com/california/story/2021-01-25/california-unemployment-fraud-11-billion-investigations}}</ref> Hkrati so se upravičeni prosilci soočali z dolgimi zamudami pri prejemanju nadomestil. <ref name="su">{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/opinion/story/2021-02-11/editorial-julie-su-and-californias-unemployment-insurance-meltdown|title=Editorial: California's unemployment system collapsed on Julie Su's watch|website=[[Los Angeles Times]]|date=February 11, 2021|accessdate=February 12, 2021|archivedate=February 11, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210211173739/https://www.latimes.com/opinion/story/2021-02-11/editorial-julie-su-and-californias-unemployment-insurance-meltdown?_amp=true}}</ref> Državni sistem za brezposelnost je nadzorovala kalifornijska ministrica za delo [[Julie Su]], ki jo je imenoval Newsom, predsednik [[Joe Biden]] pa jo je kasneje februarja 2021 imenoval za namestnico ministra za delo. <ref name="su" /> Politični nasprotniki so krizo pripisali neuspehu Newsomove administracije, da bi upoštevala številna opozorila zveznih uradnikov o morebitnih goljufijah, medtem ko je Newsomova administracija dejala, da je k goljufijam prispevala tudi Trumpova administracija, ki ni zagotovila ustreznih smernic za nov program, ki ga financira zvezna vlada. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/politics/story/2021-02-05/california-house-republicans-hit-newsom-over-fraudulent-unemployment-claims|title=House Republicans from California demand Gov. Newsom answer for unemployment failings|website=[[Los Angeles Times]]|date=February 5, 2021|accessdate=February 12, 2021|archivedate=February 12, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210212005737/https://www.latimes.com/politics/story/2021-02-05/california-house-republicans-hit-newsom-over-fraudulent-unemployment-claims?_amp=true}}</ref> Strokovnjaki so povedali, da velik del goljufij očitno izvira iz mednarodnih kriminalnih združb v 20 državah. <ref>{{Navedi novice|last=McGreevy|first=Patrick|last2=Chabria|first2=Anita|last3=Winton|first3=Richard|date=December 4, 2020|title=California may have sent $1 billion in jobless benefits to people outside the state, D.A.s warn|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-12-04/california-unemployment-benefits-out-of-state-district-attorney|accessdate=December 4, 2020|work=Los Angeles Times|archivedate=December 5, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201205202107/https://www.latimes.com/california/story/2020-12-04/california-unemployment-benefits-out-of-state-district-attorney}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=McGreevy|first=Patrick|date=December 7, 2020|title=California unemployment fraud amid COVID-19 pandemic may total $2 billion, Bank of America says|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-12-07/bank-of-america-estimate-2-billion-california-unemployment-fraud|accessdate=December 16, 2020|work=Los Angeles Times|archivedate=December 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201216013532/https://www.latimes.com/california/story/2020-12-07/bank-of-america-estimate-2-billion-california-unemployment-fraud}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-01-15/unemployment-benefit-fraud-california-billions-edd|first=Patrick|last=McGreevy|title=California unemployment fraud could top $9 billion, double previous estimate, expert warns|website=[[Los Angeles Times]]|date=January 15, 2021|accessdate=January 16, 2021|archivedate=January 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210116004031/https://www.latimes.com/california/story/2021-01-15/unemployment-benefit-fraud-california-billions-edd?_amp=true}}</ref> Poročilo [[California State Auditor|kalifornijske državne revizorke]] Elaine Howle navaja, da je bilo 810 milijonov dolarjev izplačanih prosilcem, ki so goljufivo vložili prošnje v imenu zapornikov v državnem zapornem sistemu. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nbcsandiego.com/news/california/unemployment-fraud-audit-creates-fresh-questions-for-newsom/2506164/|first=Kathleen|last=Ronayne|website=NBC 7 San Diego|title=Unemployment Fraud Audit Creates Fresh Questions for Newsom|date=January 29, 2021|accessdate=December 3, 2021|archivedate=December 3, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211203215637/https://www.nbcsandiego.com/news/california/unemployment-fraud-audit-creates-fresh-questions-for-newsom/2506164/?amp}}</ref> ==== Gozdni požari ==== Zaradi množičnega odmiranja dreves po vsej Kaliforniji, ki bi lahko povečalo tveganje za požare v naravi, je Newsom 22. marca 2020 razglasil [[Izredno stanje|izredne razmere]] v pripravah na [[2020 California wildfires|sezono požarov v naravi 2020.]] <ref name="CNBC State of Emergency">{{Navedi splet|last=Daniels|first=Jeff|title=California Gov. Gavin Newsom declares state of emergency due to increased wildfire risk|url=https://www.cnbc.com/2019/03/22/california-governor-to-declare-state-of-emergency-due-to-wildfire-risk.html|website=[[CNBC]]|date=March 22, 2019|accessdate=March 22, 2020|archivedate=August 2, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200802231206/https://www.cnbc.com/2019/03/22/california-governor-to-declare-state-of-emergency-due-to-wildfire-risk.html}}</ref> Po razglasitvi izrednih razmer 18. avgusta je poročal, da se država bori s [[August 2020 California lightning wildfires|367 znanimi požari]], od katerih so mnoge sprožile močne nevihte 16. in 17. avgusta. <ref name="guardian-19aug2020">{{Navedi novice|last=Singh|first=Maanvi|title=California wildfires: thousands evacuate as 'siege' of flames overwhelms state|url=https://www.theguardian.com/us-news/2020/aug/19/california-fires-lake-dome-evacuations|accessdate=August 19, 2020|work=[[The Guardian]]|date=August 19, 2020|archivedate=August 19, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200819201909/https://www.theguardian.com/us-news/2020/aug/19/california-fires-lake-dome-evacuations}}</ref> Njegovo prošnjo za pomoč z izdajo zvezne razglasitve naravne nesreče po šestih večjih požarih v naravi je Trumpova administracija najprej zavrnila, a jo je sprejela, potem ko se je Trump pogovoril z Newsomom. <ref name="NYT 2020-10-16">{{Navedi novice|last=Fuller|first=Thomas|last2=Taylor|first2=Derrick Bryson|date=October 16, 2020|title=In Rare Move, Trump Administration Rejects California's Request for Wildfire Relief|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/10/16/us/trump-california-wildfire-relief.html|accessdate=October 16, 2020|issn=0362-4331|archivedate=October 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201016113031/https://www.nytimes.com/2020/10/16/us/trump-california-wildfire-relief.html}}</ref> 23. junija 2021 je postaja [[NPR]] [[CapRadio]] poročala, da sta Newsom in [[Cal Fire]] januarja 2020 lažno trdila, da je {{Convert|90,000|acres}} zemljišč, ki so bila ogrožena zaradi požarov v naravi, je bilo obdelanih z odmori za gorivo in predpisanimi požigi; dejansko obdelana površina je znašala {{Convert|11,399|acres}}, kar je precenitev za 690 %. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.capradio.org/articles/2021/06/23/newsom-misled-the-public-about-wildfire-prevention-efforts-ahead-of-worst-fire-season-on-record/|title=Newsom Misled the Public About Wildfire Prevention Efforts Ahead of Worst Fire Season on Record|accessdate=July 12, 2021|archivedate=July 12, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210712233147/https://www.capradio.org/articles/2021/06/23/newsom-misled-the-public-about-wildfire-prevention-efforts-ahead-of-worst-fire-season-on-record/}}</ref> <ref name="Fires">{{Navedi splet|url=https://www.capradio.org/articles/2021/08/04/gov-newsoms-wildfire-priority-project-didnt-contain-the-lava-fire-leaving-evacuees-stuck-in-traffic/|title=Gov. Newsom's Wildfire 'Priority Project' Didn't Contain the Lava Fire, Leaving Evacuees Stuck in Traffic|accessdate=August 9, 2021|archivedate=August 9, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210809071710/https://www.capradio.org/articles/2021/08/04/gov-newsoms-wildfire-priority-project-didnt-contain-the-lava-fire-leaving-evacuees-stuck-in-traffic/}}</ref> Po poročanju CapRadia so se odmori za gorivo pri 35 "prednostnih projektih", ki jih je Newsom oglaševal in ki naj bi zagotovili hitro evakuacijo prebivalcev, hkrati pa preprečili prometne zastoje in ponovitev dogodkov v [[Camp Fire (2018)|požaru leta 2018]], ki je uničil [[Paradise, California|mesto Paradise]], kjer je v svojih vozilih zgorelo vsaj osem evakuirancev, v skoraj vsakem primeru trudili ublažiti širjenje ognja, hkrati pa niso uspeli preprečiti prometnih zastojev med evakuacijo. <ref name="Fires" /> Istega dne, ko je CapRadio razkril to napako, so uhajajoča elektronska sporočila pokazala, da je Newsomov izbrani vodja gasilske enote v Kaliforniji odredil, da se prvotna izjava odstrani. <ref>{{Navedi splet|last=Rodd|first=Scott|title=As Lawmakers Indefinitely Postpone Wildfire Oversight Hearing, Internal Emails Reveal Cal Fire Chief Ordered Key Document Pulled from the Internet|url=https://www.capradio.org/169002|accessdate=August 28, 2021|website=www.capradio.org|archivedate=August 28, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210828064817/https://www.capradio.org/169002}}</ref> V drugem poročilu iz aprila 2022 je CapRadio ugotovil, da program, ki ga je leta 2020 Newsomova administracija sprejela, da pospeši implementacijo visoko prednostnih projektov za preprečevanje požarov, ni dosegel napredka. <ref>{{Navedi splet|last=Rodd|first=Scott|date=April 12, 2022|title=Newsom hailed this 'critical' wildfire-prevention program. Two years on, it hasn't completed a single project|url=https://www.capradio.org/175826|accessdate=April 13, 2022|website=CAP Radio}}</ref> [[KXTV]] je objavil vrsto poročil, ki so kronološko opisovala odgovornost družbe [[Pacific Gas and Electric Company|PG&E]] po 91 kaznivih dejanjih, ki jih je zagrešila v požarih v [[Tubbs Fire|Santa Rosi]] in [[Camp Fire (2018)|Paradiseu]]. Newsoma so obtožili, da je od družbe PG&E sprejemal donacije za kampanjo, da bi spremenil odločitev komisije [[California Public Utilities Commission|CPUC]] o varnostni licenci družbe PG&E. Sprememba bonitetne ocene je družbi PG&E omogočila, da se je izognila milijardam dolarjev dodatnih stroškov. Newsoma so obtožili tudi, da je prek zakona AB 1054 ustanovila [https://www.cawildfirefund.com/ Sklad za zavarovanje pred požari v naravi] z uporabo pristojbin davčnih zavezancev, da bi se družba PG&E lahko izognila finančnim izgubam <ref>{{Navedi splet|last=Rittiman|first=Brandon|date=August 10, 2021|title=Newsom's office crafted law protecting PG&E after company's crimes killed 84 people {{!}} FIRE – POWER – MONEY Investigation|url=https://www.abc10.com/article/news/local/abc10-originals/newsom-pge-protection/103-65ca1d41-8efe-45b4-87bc-0cdecc714378|website=abc10.com|accessdate=February 11, 2022|archivedate=February 3, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220203064058/https://www.abc10.com/article/news/local/abc10-originals/newsom-pge-protection/103-65ca1d41-8efe-45b4-87bc-0cdecc714378}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billTextClient.xhtml?bill_id=201920200AB1054|title=AB-1054 Public utilities: wildfires and employee protection|accessdate=February 11, 2022|archivedate=December 21, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211221161733/https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billTextClient.xhtml?bill_id=201920200AB1054}}</ref> in stroške odgovornosti prenesla na davčne zavezance in davkoplačevalce. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.abc10.com/article/news/local/abc10-originals/fire-power-money-california-wildfires-investigation-pge/103-c273fb35-1c43-4d9a-9bdc-3d7971e5540b|title=Fire-Power-Money|first=Brandon|last=Rittiman|date=August 10, 2021|accessdate=February 11, 2022|archivedate=February 9, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220209022125/https://www.abc10.com/article/news/local/abc10-originals/fire-power-money-california-wildfires-investigation-pge/103-c273fb35-1c43-4d9a-9bdc-3d7971e5540b}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=California government defends PG&E bailout law in court|url=https://www.abc10.com/article/news/local/california/california-defends-pge-bailout-law/103-88759c26-1f62-4c6f-8f17-8f8b823e5f35|first=Brandon|last=Rittiman|date=August 12, 2021|accessdate=February 11, 2022|archivedate=August 19, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210819185233/https://www.abc10.com/article/news/local/california/california-defends-pge-bailout-law/103-88759c26-1f62-4c6f-8f17-8f8b823e5f35}}</ref> ==== Protesti v Los Angelesu junija 2025 ==== Junija 2025 so v Los Angelesu po seriji zveznih racij na priseljence izbruhnili protesti. Medtem ko so demonstracije neprekinjeno tekle dalje, je predsednik Trump ukazal, da se do 4000 pripadnikov kalifornijske nacionalne garde priključi zveznim silam in odločil, da marinci ameriških oboroženih sil pomagajo pri ukrepih proti demonstrantom. Newsom se s tem ni strinjal, ker gre po njegovem za neustavno prekoračitev zveznih pooblastil. 9. junija je zvezna država Kalifornija pod vodstvom Newsoma vložila zvezno tožbo ''[[Newsom v. Trump|Newsom proti Trumpu]]'', v kateri je izpodbijala zakonitost sodelovanja oboroženih sil. V tožbi je bilo navedeno, da je ukaz presegel predsednikova zakonska pooblastila v skladu z [[10 U.S.C. § 252|10 USC § 252]] in kršil [[10. amandma k Ustavi Združenih držav Amerike|deseti amandma]] ter [[Posse Comitatus Act|zakon Posse Comitatus]]. === Energija in okolje === [[Slika:Gavin_Newsom_talks_about_climate_change_at_North_Complex_Fire_-_2020-09-11.ogv|desno|sličica|Newsom govori o spemembah podnebja, ob priliki požara na severnem kompleksu , September 2020.]] Po nastopu funkcije leta 2019 je Newsom nasledil Browna kot sopredsednik [[United States Climate Alliance|Združenja za podnebje Združenih držav]]. Septembra 2019 je Newsom zavrnil zakon SB 1, ki bi ohranil varstvo okolja na državni ravni, ki naj bi bilo na nacionalni ravni ukinjeno v skladu z [[Environmental policy of the Donald Trump administration|okoljsko politiko Trumpove administracije]]. <ref name="LAT 2019-09-27">{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-09-27/gavin-newsom-vetoes-california-bill-trump-environment-rollbacks|title=Defying environmentalists, Newsom vetoes bill to block Trump's Endangered Species Act rollback|last=Willon|first=Phil|date=September 28, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=October 2, 2019|archivedate=October 2, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191002083609/https://www.latimes.com/california/story/2019-09-27/gavin-newsom-vetoes-california-bill-trump-environment-rollbacks}}</ref> Februarja 2020 je Newsomova administracija tožila zvezne agencije zaradi ukinitve ukrepov za zaščito ogroženih rib v [[Sacramento–San Joaquin River Delta|delti reke Sacramento–San Joaquin]] leta 2019. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/environment/story/2019-11-22/newsom-administration-sends-mixed-signals-on-delta-endangered-species-protections|title=Newsom administration sends mixed signals on delta endangered species protections|last=Boxall|first=Bettina|date=November 22, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=November 23, 2019|archivedate=November 22, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191122141203/https://www.latimes.com/environment/story/2019-11-22/newsom-administration-sends-mixed-signals-on-delta-endangered-species-protections}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=February 20, 2020|title=Attorney General Becerra Files Lawsuit Against Trump Administration for Failing to Protect Endangered Species in the Sacramento and San Joaquin Rivers|url=https://oag.ca.gov/news/press-releases/attorney-general-becerra-files-lawsuit-against-trump-administration-failing|accessdate=July 4, 2022|website=State of California - Department of Justice - Office of the Attorney General}}</ref> Newsom se je udeležil [[vrh OZN o podnebnih ukrepih leta 2019|vrha ZN o podnebnih ukrepih leta 2019]], kjer je govoril o Kaliforniji kot o voditeljici pri podnebju zaradi dejanj guvernerjev pred njim. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-09-24/gavin-newsom-california-climate-change-satellite-jerry-brown|title=Newsom will announce new plans for a satellite to track climate change|last=Luna|first=Taryn|date=September 25, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=October 7, 2019|archivedate=October 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191006211441/https://www.latimes.com/california/story/2019-09-24/gavin-newsom-california-climate-change-satellite-jerry-brown}}</ref> {{R|LAT 2019-09-27}} Avgusta 2020 je nagovoril [[2020 Democratic National Convention|Demokratsko nacionalno konvencijo 2020.]] V svojem govoru je omenil [[podnebne spremembe]] in gozdne požare, ki so takrat divjali v Kaliforniji. <ref>{{Navedi novice|url=https://abc7news.com/gavin-newsom-dnc-california-wildfires-climate-change-governor/6381026/|title=Newsom's address to the Democratic National Convention, emphasizing climate change and praising Joe Biden and Kamala Harris|date=August 21, 2020|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]|accessdate=August 23, 2020|archivedate=August 23, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200823164352/https://abc7news.com/gavin-newsom-dnc-california-wildfires-climate-change-governor/6381026/}}</ref> 23. septembra 2020 je Newsom podpisal izvršni ukaz o postopni opustitvi prodaje vozil na bencin in zahtevi, da bodo vsa nova osebna vozila, prodana v državi, do leta 2035 brez emisij. <ref>{{Navedi novice|last=Grandoni|first=Dino|title=California to phase out sales of new gas-powered cars by 2035|url=https://www.washingtonpost.com/climate-environment/2020/09/23/california-electric-cars/|work=[[The Washington Post]]|date=September 23, 2020|accessdate=November 12, 2020|archivedate=November 12, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201112194644/https://www.washingtonpost.com/climate-environment/2020/09/23/california-electric-cars/}}</ref> Zakoni, ki jih je podpisal septembra s poudarkom na okolju, so vključevali komisijo za preučevanje [[Lithium Valley|pridobivanja litija]] v okolici [[Saltonovo morje|Saltonskega morja]]. <ref>{{Navedi novice|last=Olalde|first=Mark|date=September 30, 2020|title=Gov. Gavin Newsom signs off on new commission to study Salton Sea lithium extraction|url=https://www.desertsun.com/story/news/environment/2020/09/29/gavin-newsom-greenlights-commission-salton-sea-lithium-extraction/3584170001/|accessdate=September 30, 2020|work=The Desert Sun|archivedate=October 1, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201001142425/https://www.desertsun.com/story/news/environment/2020/09/29/gavin-newsom-greenlights-commission-salton-sea-lithium-extraction/3584170001/}}</ref> Med svojo kampanjo leta 2018 je Newsom obljubil, da bo poostril državni nadzor nad [[Hidravlično drobljenje|hidravličnim drobljenjem]] in pridobivanjem nafte. <ref name="LAT 2019-07-12">{{Navedi novice|last=Willon|first=Phil|date=July 12, 2019|title=Gov. Gavin Newsom fires top official over fracking permits — but won't ban the oil wells|work=[[Los Angeles Times]]|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-oil-fracking-20190712-story.html|accessdate=July 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190713183025/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-oil-fracking-20190712-story.html|archivedate=July 13, 2019}}</ref> Na začetku svojega guvernerskega mandata je njegova administracija odobrila nove zakupne pogodbe za nafto in plin na javnih zemljiščih s približno dvakrat večjo hitrostjo kot v prejšnjem letu. <ref>{{Navedi splet|date=September 3, 2020|title=Approvals for new oil and gas wells up in California|url=https://apnews.com/article/d04910d29539d39e24eaa725bcf4545f|accessdate=May 30, 2022|website=AP NEWS|first=Daisy|last=Nguyen}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Cantu|first=Aaron|date=February 1, 2021|title=California Governor Gavin Newsom, despite pledge, signed 1,709 oil and gas production permits|url=https://www.newsweek.com/california-governor-gavin-newsom-despite-pledge-signed-1709-oil-gas-production-permits-1565926|accessdate=May 30, 2022|website=Newsweek}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=November 18, 2019|title=Why Is California Approving So Many New Oil Wells?|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-11-18/under-newsom-oil-well-approvals-are-going-up|accessdate=May 30, 2022}}</ref> Ko so Newsoma vprašali o tem razvoju dogodkov, je dejal, da ni seznanjen s stopnjo odobritev, in kasneje odpustil vodjo Oddelka za nafto, plin in geotermalne vire. <ref name="LAT 2019-07-12" /> Novembra 2019 je uvedel [[Moratorium (law)|moratorij]] na nove odobritve v državi, dokler dovoljenj za te projekte ne bo pregledala neodvisna skupina znanstvenikov. <ref>{{Navedi novice|last=Willon|first=Phil|date=November 19, 2019|title=Newsom blocks new California fracking pending scientific review|work=[[Los Angeles Times]]|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-11-19/california-fracking-permits-scientific-review-gavin-newsom|accessdate=November 21, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191120175436/https://www.latimes.com/california/story/2019-11-19/california-fracking-permits-scientific-review-gavin-newsom|archivedate=November 20, 2019}}</ref> Državne agencije so aprila 2020 nadaljevale z izdajanjem novih dovoljenj za hidravlično drobljenje. <ref>{{Navedi splet|date=April 4, 2020|title=California Issues First New Fracking Permits Since July|url=https://www.kpbs.org/news/2020/04/04/california-issues-first-new-fracking-permits-july|accessdate=May 30, 2022|website=KPBS Public Media}}</ref> Leta 2021 je [[Center for Biological Diversity|Center za biotsko raznovrstnost]] tožil Newsomovo administracijo zaradi nadaljnje prodaje zakupnih pogodb za nafto in plin, [[Consumer Watchdog|organizacija Consumer Watchdog]] pa je pozvala, da jih neha prodajati.<ref>{{Navedi splet|last=Willon|first=Phil|date=September 21, 2020|title=Environmentalists plan lawsuit challenging Newsom over oil and gas drilling permits|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-09-21/environmentalists-lawsuit-gavin-newsom-over-oil-and-gas-drilling-permits|accessdate=May 30, 2022|website=Los Angeles Times}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=February 25, 2021|title=Gavin Newsom Sued for 'Completely Unacceptable' Approval of Oil and Gas Projects in California|url=http://www.ecowatch.com/newsom-california-lawsuit-oil-gas-2650797501.html|accessdate=May 30, 2022|website=EcoWatch}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Sheeler|first=Andrew|date=October 5, 2021|title=End oil drilling permits? + Equality California union breakthrough + Group seeks Newsom vetoes|work=[[The Sacramento Bee]]|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article254752757.html|accessdate=May 30, 2022}}</ref> Aprila 2021 se je Newsom zavezal, da bo do leta 2024 končal s prodajo zakupnih pogodb za plin in do leta 2045 končal črpanje nafte. <ref>{{Navedi novice|last=Hubler|first=Shawn|date=April 23, 2021|title=California's governor seeks to ban new fracking and halt oil production, but not immediately.|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/04/23/us/politics/gavin-newsom-california-fracking.html|accessdate=May 30, 2022|issn=0362-4331}}</ref> Oktobra 2021 je predlagal {{Convert|3,200|ft|adj=on}} širok varovalni pas med novimi lokacijami za črpanje fosilnih goriv in gosto poseljenimi območji. <ref>{{Navedi splet|last=Newburger|first=Emma|date=October 21, 2021|title=California moves to ban oil wells within 3,200 feet of homes and schools|url=https://www.cnbc.com/2021/10/21/california-moves-to-ban-oil-wells-within-3200-feet-of-homes-schools.html|accessdate=May 12, 2022|website=CNBC}}</ref> Leta 2022 so cene bencina v Kaliforniji presegle 6 dolarjev na galono. Newsom je to pripisal pohlepu podjetij in pretiranemu zviševanju cen s strani naftnih družb. Septembra 2022 je predlagal davek na nepričakovani dobiček in kazen za naftne družbe. 28. marca 2023 je Newsom podpisal zakon, ki Kalifornijski energetski komisiji dovoljuje, da določi "prag dobička, nad katerim bi se podjetjem naložila finančna kazen", od naftnih družb zahteva, da državnim regulatorjem poročajo o dodatnih podatkih o dobičku, in ustvarja nov nadzorni oddelek Kalifornijske energetske komisije za preiskavo pretiranih zniževanj cen v bencinski industriji. <ref>{{Navedi novice|last=Koseff|first=Alexei|date=March 29, 2023|title=Newsom signs watered-down oil profit penalty into law|language=en-US|work=CalMatters|url=http://calmatters.org/politics/2023/03/california-gas-prices-newsom-oil/|accessdate=March 29, 2023}}</ref> === Etični zadržki === ==== Donacije neprofitni organizaciji soproge ==== ''[[The Sacramento Bee|Časopis Sacramento Bee]]'' je poročal, da je neprofitna organizacija [[Jennifer Siebel|Jennifer Siebel Newsom]] ''The Representation Project'' od korporacij, ki so v zadnjih letih lobirale pri državni vladi, vključno s [[Pacific Gas & Electric|PG&E]], [[AT&T]], [[Comcast]] in [[Kaiser Permanente]], prejela več kot 800.000 dolarjev donacij. Siebel Newsom je od ustanovitve neprofitne organizacije leta 2011 prejela 2,3 milijona dolarjev plače. Leta 2021 je guverner Newsom dejal, da ne vidi nobenega konflikta interesov, če neprofitna organizacija njegove žene sprejema donacije od podjetij, ki lobirajo pri njegovi administraciji. <ref>{{Navedi splet|date=June 4, 2021|title=Newsom: No conflict in corporate giving to wife's non-profit|url=https://apnews.com/article/philanthropy-business-government-and-politics-31a641939b215c6e7062dfa9b9956431|accessdate=August 2, 2021|website=AP NEWS|first=Kathleen|last=Ronayne|archivedate=August 2, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210802233940/https://apnews.com/article/philanthropy-business-government-and-politics-31a641939b215c6e7062dfa9b9956431}}</ref> ==== Donacije za kampanjo ==== Februarja 2024 je [[Bloomberg News]] poročal, da si je Newsom prizadeval za izjemo za podjetja, ki pečejo in prodajajo kruh v AB 1228, <ref>{{Navedi splet|title=AB-1228 Fast food restaurant industry: Fast Food Council: health, safety, employment, and minimum wage.|url=https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billNavClient.xhtml?bill_id=202320240AB1228|website=California Legislative Information|publisher=State of California|accessdate=November 27, 2024}}</ref> zakon, ki zvišuje [[minimalna plača v Združenih državah Amerike|minimalno plačo]] v državi za delavce v restavracijah s hitro prehrano na 20 dolarjev na uro. Izjema je vključevala 24 pekarn/kavarn [[Panera Bread]] v lasti Grega Flynna, poslovneža, ki je Newsomovim kampanjam v preteklih letih doniral 100.000 in 64.800 dolarjev. Republikanski zakonodajalci so pozvali k preiskavi nenavadne izjeme. Ko so ga novinarji vprašali o izjemi, je Newsom dejal: »To je del izdelave klobas. Pogovarjali smo se in to je bil del pogajanj. Takšna je narava pogajanj.«{{Presledki}}... Vse to je bilo del dajanja in prejemanja ter kolektivna modrost zakonodajalca, kar je na koncu privedlo do mojega podpisa." <ref>{{Navedi novice|last=Sirtori|first=Daniela|title=How Panera Bread Ducked California's New $20 Minimum Wage Law|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2024-02-28/panera-bread-exempt-from-california-s-minimum-wage-increase-for-fast-food-worker|accessdate=November 27, 2024|work=Bloomberg|date=February 28, 2024}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Zavala|first=Ashley|title=Report: California's fast food law exempts Panera because of Gov. Newsom's relationship with billionaire franchisee|url=https://www.kcra.com/article/report-california-fast-food-law-panera-newsoms-relationship-with-billionaire-franchisee/60014966|accessdate=November 27, 2024|work=KCRA 3|date=February 29, 2024}}</ref> Septembra 2024 je ''[[Los Angeles Times]]'' poročal, da je Newsom podpisal zakon AB 3206 <ref>{{Navedi splet|title=AB-3206 Alcoholic beverages: hours of sale: arenas in the City of Inglewood|url=https://leginfo.legislature.ca.gov:443/faces/billNavClient.xhtml?bill_id=202320240AB3206|website=California Legislative Information|publisher=State of California|accessdate=November 18, 2024}}</ref>, s katerim je za določen lokal, [[Intuit Dome]], v lasti nekdanjega izvršnega direktorja Microsofta [[Steve Ballmer|Steva Ballmerja]], uvedel izjemo od državnega [[obvestilo o zapiranju|zakona o alkoholu na zadnji poziv]]. Ballmerjeva žena Connie Ballmer je leta 2021 Newsomovi kampanji darovala milijon dolarjev. Strokovnjaki za etiko so zakon kritizirali, ker je izključno koristil velikemu donatorju Newsoma. »Zagotovo bo postalo problem za njegove nasprotnike in kritike, ko bodo opozarjali na dejstvo, da se zdi, da je nudil posebno uslugo bogatemu lastniku športne franšize, njenemu objektu in njegovim bogatim navijačem. Preprosto ne izgleda dobro,« je dejal [[John Peter Pelissero|John Pelissero]], direktor vladne etike na Univerzi Santa Clara. Newsomov tiskovni predstavnik je dejal: »Guvernerjeve odločitve o zakonodaji se sprejemajo izključno na podlagi vsebine vsakega zakona.« <ref>{{Navedi novice|last=Nguyễn|first=Trân|title=Last call at 4 a.m. in California? Governor says yes for one private club in LA Clippers' new arena|url=https://apnews.com/article/newsom-alcohol-exception-los-angeles-clippers-club-39e62c268490e199ad037b78671133f3|accessdate=November 18, 2024|work=Associated Press|date=October 3, 2024}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Mays|first=Mackenzie|title=Newsom signs bill to push last call until 4 a.m. — but only for VIPs at new Clippers arena|url=https://www.latimes.com/california/story/2024-09-30/newsom-signs-bill-to-push-last-call-until-4-a-m-but-only-for-vips-at-new-clippers-arena|accessdate=November 18, 2024|work=Los Angeles Times|date=September 30, 2024}}</ref> === Izvršna oblast in odredbe === Na splošno je Newsom zavrnil zakonodajo s stopnjo veta, primerljivo s stopnjo njegovih predhodnikov. Med letoma 2019 in 2021 je v povprečju zavrnil 12,7 % zakonov, ki jih je zakonodajni organ sprejel. Stopnja se je v treh zakonodajnih sejah zmanjšala. Newsomovi veti so vključevali zakone, ki dovoljujejo glasovanje po vrstnem redu, zahtevajo predmet etnične študije kot pogoj za maturo, urejajo umetno inteligenco in zmanjšujejo kazni za prekrške pešcev. Newsom je med zakonodajnim zasedanjem leta 2020 uporabil večje število izvršilnih odredb kot je to običajno. <ref>{{Navedi novice|last=Christopher|first=Ben|date=October 5, 2020|title=How the pandemic reshaped California politics in 2020|work=CalMatters|url=http://calmatters.org/politics/post-it/2020/10/pandemic-reshaped-california-politics-data/|accessdate=May 30, 2022}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Kahn|first=Debra|title=Newsom executive orders test constitutional bounds — and legislative goodwill|url=https://www.politico.com/states/california/story/2020/04/22/newsom-executive-orders-test-constitutional-bounds-and-legislative-goodwill-1279094|accessdate=May 30, 2022|website=Politico|date=April 22, 2020}}</ref> === Nadzor nad orožjem === Kot namestnik guvernerja leta 2016 je bil Newsom uradni zagovornik [[2016 California Proposition 63|Predloga 63.]] Glasovalni ukrep je med drugim zahteval preverjanje preteklosti in dovoljenje kalifornijskega ministrstva za pravosodje za nakup [[Gun laws in California|streliva]]. V odgovor na množično streljanje v Virginia Beachu leta 2019 je Newsom pozval k nacionalnim preverjanjem preteklosti ljudi, ki kupujejo strelivo. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-ammunition-purchases-gun-rights-20190601-story.html|title=California Gov. Gavin Newsom calls for nationwide background checks on ammo purchases|last=Willon|first=Phil|date=June 1, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=June 2, 2019|archivedate=June 1, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190601232845/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-ammunition-purchases-gun-rights-20190601-story.html}}</ref> Kasneje istega leta se je odzval na [[Gilroy Garlic Festival shooting|streljanje na festivalu česna v Gilroyu,]] tako da je izrazil podporo [[2. amandma k Ustavi Združenih držav Amerike|drugemu amandmaju]] in dejal, da bi si želel nacionalnega sodelovanja pri nadzoru "orožja za prekleto množično uničevanje". <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-07-30/gilroy-festival-shooter-obtained-weapons-of-goddamned-mass-destruction-newsom-says|title=Gilroy festival shooter obtained 'weapons of goddamned mass destruction,' Newsom says|last=Winton|first=Richard|last2=Luna|first2=Taryn|date=July 30, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=July 30, 2019|last3=McGreevy|first3=Patrick|last4=Nelson|first4=Laura|archivedate=November 25, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191125185323/https://www.latimes.com/california/story/2019-07-30/gilroy-festival-shooter-obtained-weapons-of-goddamned-mass-destruction-newsom-says}}</ref> Dejal je tudi: "V ta streljanja so pretežno, skoraj izključno, vpleteni moški, fantje, 'moški' – to sem postavil v ohlapne narekovaje. Mislim, da to v pogovorin na zveznem nivoju manjka." <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/science/story/2019-10-07/mass-shootings-toxic-masculinity|title=When masculinity turns 'toxic': A gender profile of mass shootings|last=REESE|first=PHILLIP|date=October 7, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=October 15, 2019|archivedate=October 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191014212752/https://www.latimes.com/science/story/2019-10-07/mass-shootings-toxic-masculinity}}</ref> 10. junija 2021 je Newsom zveznega sodnika [[Roger T. Benitez|Rogerja Beniteza]] označil za "hladnokrvnega ideologa" in "podružnico v stoodstotni lasti lobija [[National Rifle Association of America|Nacionalnega združenja za strelsko orožje]]", potem ko je Benitez razveljavil kalifornijsko prepoved [[Assault weapons|jurišnega orožja]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nbcbayarea.com/news/california/newsom-to-take-action-after-judge-overturns-californias-assault-weapons-ban/2566645/|title=California Appeals Court Ruling Upending Assault Weapons Ban|date=June 10, 2021|accessdate=June 10, 2021|archivedate=June 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210610225116/https://www.nbcbayarea.com/news/california/newsom-to-take-action-after-judge-overturns-californias-assault-weapons-ban/2566645/}}</ref> Medtem ko je prepoved ostala v veljavi, ko se je država pritožila na sodbo, je Newsom predlagal zakonodajo, ki bi posameznikom omogočila uveljavljanje prepovedi, potem ko je [[Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike|vrhovno sodišče Združenih držav]] zavrnilo razveljavitev [[Texas Heartbeat Act|zakona o srčnem utripu v Teksasu]], ki posameznikom omogoča prijavo nepooblaščenih splavov. <ref>{{Navedi novice|agency=The Associated Press|date=December 12, 2021|title=California's governor pledges to model an assault weapons ban on Texas abortion law|work=NPR|url=https://www.npr.org/2021/12/12/1063489922/california-governor-gavin-newsom-assault-weapons-ban-texas-abortion-law|accessdate=December 12, 2021|archivedate=December 12, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211212162421/https://www.npr.org/2021/12/12/1063489922/california-governor-gavin-newsom-assault-weapons-ban-texas-abortion-law}}</ref> Leta 2022 je Newsom podpisal zakone o nadzoru orožja, ki jih je sprejela [[zakonodajno telo Kalifornije|kalifornijska zakonodaja]]. 1. julija je podpisal zakon št. 1621, ki omejuje [[Privately made firearm|zasebno izdelano strelno orožje]], za katero je bilo ugotovljeno, da je povezano z več kot 100 nasilnimi kaznivimi dejanji v Los Angelesu, in zakon št. 2571, ki prepoveduje trženje strelnega orožja, kot je JR-15, otrokom. <ref>{{Navedi splet|date=July 1, 2022|title=Governor Newsom Takes Action to Further Restrict Ghost Guns and Protect California Kids from Gun Violence|url=https://www.gov.ca.gov/2022/07/01/governor-newsom-takes-action-to-further-restrict-ghost-guns-and-protect-california-kids-from-gun-violence/|accessdate=July 4, 2022|website=California Governor}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Ahumada|first=Rosalio|date=July 1, 2022|title=Gavin Newsom signs new gun safety laws targeting illegal weapons, marketing to kids|url=https://www.sacbee.com/news/local/crime/article263108183.html|accessdate=July 4, 2022|website=The Sacramento Bee}}</ref> 22. julija je Newsom podpisal zakon št. 1327, ki posameznikom omogoča, da tožijo vsakogar, ki uvaža, distribuira, proizvaja ali prodaja nezakonito strelno orožje v Kaliforniji. <ref>{{Navedi splet|last=Veronica Stracqualursi|title=Newsom signs California gun bill modeled after Texas abortion law|url=https://www.cnn.com/2022/07/22/politics/california-newsom-gun-bill-texas-abortion-law/index.html|accessdate=July 23, 2022|website=CNN|date=July 22, 2022}}</ref> Zakon od sodišč zahteva, da dosodijo zakonsko določeno odškodnino v višini najmanj 10.000 dolarjev in odvetniške stroške. <ref>{{Navedi splet|date=July 22, 2022|title=Newsom signs gun law modeled after Texas abortion ban, setting up Supreme Court fight|url=https://www.latimes.com/california/story/2022-07-22/newsom-signs-gun-bill-modeled-after-texas-abortion-ban-setting-up|accessdate=July 23, 2022|website=Los Angeles Times}}</ref> 8. junija 2023 je Newsom predlagal 28. amandma k ameriški ustavi, s katerim bi se starost za nakup strelnega orožja zvišala na 21 let, uvedlo univerzalno preverjanje preteklosti za nakup orožja, predpisale čakalne dobe in prepovedalo jurišno orožje za civiliste. <ref>{{Navedi splet|last=Ellison|first=Stephen|date=June 8, 2023|title=California governor launches campaign for gun control amendment to US Constitution|url=https://www.nbcbayarea.com/news/politics/california-governor-gun-control-amendment/3247410/|accessdate=June 8, 2023|website=NBC Bay Area|language=en-US}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=June 8, 2023|title=Governor Newsom proposing a 28th Amendment to the Constitution to end the gun violence crisis|url=https://www.cbsnews.com/sacramento/news/governor-newsom-proposing-28th-amendment-constitution-end-gun-violence-crisis/|accessdate=June 8, 2023|website=www.cbsnews.com|language=en-US}}</ref> === Splav === Decembra 2021 je Newsom napovedal svojo namero, da bo Kalifornijo spremenil v "zatočišče" za splav, kar je vključevalo morebitno plačilo postopkov, potovanja in nastanitve za tiste, ki želijo splav izven države, če bo postopek prepovedan v državah, ki jih vodijo republikanci. <ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/abortion-california-sanctuary-625a118108bcda253196697c83548d5b|title=California plans to be abortion sanctuary if Roe overturned|website=[[Associated Press]]|date=December 8, 2021}}</ref> Marca 2022 je podpisal zakon, ki od zasebnih zdravstvenih zavarovalnic v državi zahteva, da v celoti krijejo postopke splava z odpravo povezanih doplačil in odbitnih franšiz ter zvišanjem zavarovalnih premij. <ref>{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/amp/Health/wireStory/california-governor-signs-law-makes-abortions-cheaper-83620915|title=California governor signs law that makes abortions cheaper|website=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}</ref> Februarja 2023 je Newsom organiziral [[Reproductive Freedom Alliance|Zavezništvo za reproduktivno svobodo,]] ki ga sestavljajo guvernerji držav, ki podpirajo splav in reproduktivne pravice. <ref>{{Navedi splet|date=February 21, 2023|title=Twenty-One States Announce Historic Governor-Led Reproductive Freedom Alliance|url=https://www.gov.ca.gov/2023/02/21/twenty-states-announce-historic-governor-led-reproductive-freedom-alliance/|accessdate=March 4, 2023|website=California Governor|language=en}}</ref> Potem ko je [[Walgreens]] marca 2023 napovedal, da bo zavrnil izdajanje tablet za splav v 21 državah, kjer je to nezakonito, je Newsom tvitnil: »Kalifornija ne bo poslovala z @walgreens – ali katerim koli drugim podjetjem, ki se prikrade pred skrajneži in ogroža življenja žensk.« Dejal je tudi, da se Walgreens predaja »desničarskim nasilnežem« in da bo določil, kako lahko Kalifornija prekine stike z Walgreens. <ref>{{Navedi splet|last=Gregory Krieg|last2=Nathaniel Meyersohn|date=March 7, 2023|title=Newsom to shut Walgreens out of California state business following abortion pill decision {{!}} CNN Politics|url=https://www.cnn.com/2023/03/07/politics/gavin-newsom-walgreens-california-abortion-drug/index.html|accessdate=March 10, 2023|website=CNN|language=en}}</ref> Nakazal je, da želi preklicati 54 milijonov dolarjev vredno pogodbo Walgreens s kalifornijskim državnim zapornim sistemom. {{R|SFC_2023-04-06}} Walgreens prejme tudi 1,5 milijarde dolarjev za izdajanje receptov za 15 milijonov ljudi, vpisanih v državni program [[Medi-Cal]] (kalifornijska različica [[Medicaid|Medicaida]]). {{R|SFC_2023-04-06}} Pravni strokovnjaki so povedali, da zvezni zakoni o Medicaidu ne dovoljujejo, da bi zdravstveni načrti diskvalificirali ponudnike iz razlogov, ki niso goljufija ali kršitve pogodb, določbe, ki so konservativnim državam preprečile, da bi blokirale porabo Medicaida za klinike [[Planned Parenthood]]. <ref name="SFC_2023-04-06">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/health/article/newsom-plan-drop-walgreens-stymied-federal-17882850.php|title=Gov. Newsom wanted California to cut ties with Walgreens. Then federal law got in the way|last=Young|first=Samantha|work=[[San Francisco Chronicle]]|date=April 6, 2023|quote=The federal regulations that protect Walgreens are the same that have allowed Planned Parenthood to offer health care services to Medicaid enrollees in conservative states, where leaders have sought unsuccessfully to exclude the network of clinics from receiving taxpayer funding. An approved pharmacy company can be excluded from state networks only if it has committed fraud or other contract violations, added Edwin Park, a research professor at Georgetown University with expertise in Medicaid law. "Certainly, that wouldn't be the case for Walgreens," Park said.}}</ref> === Zdravstvo === Newsom se je zavzemal za znižanje stroškov zdravstvenega varstva in povečanje dostopnosti. Izrazil je tudi podporo vzpostavitvi univerzalnega državnega zdravstvenega sistema. <ref name="SFC 2019-06-14">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Where-Gov-Gavin-Newsom-wins-and-loses-in-newly-13989142.php|title=Where Gov. Gavin Newsom wins and loses in newly passed California budget|last=Koseff|first=Alexei|date=June 14, 2019|work=San Francisco Chronicle|accessdate=June 14, 2019|archivedate=June 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190614001029/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Where-Gov-Gavin-Newsom-wins-and-loses-in-newly-13989142.php}}</ref> Proračun, sprejet junija 2019, je razširil upravičenost do [[Medi-Cal|programa Medi-Cal]] z izključno nedokumentiranih mladoletnih otrok na nedokumentirane mlade odrasle, stare od 19 do 25 let. {{R|SFC 2019-06-14}} Leta 2021 je Newsom podpisal zakonodajo, ki je razširila upravičenost do programa Medi-Cal na nedokumentirane prebivalce, starejše od 50 let. <ref>{{Navedi splet|last=Gutierrez|first=Melody|date=July 27, 2021|title=California expands Medi-Cal to older undocumented immigrants|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-07-27/medi-cal-expansion-immigrants-budget-california-newsom-legislature|website=[[Los Angeles Times]]|accessdate=December 3, 2021|archivedate=December 3, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211203222846/https://www.latimes.com/california/story/2021-07-27/medi-cal-expansion-immigrants-budget-california-newsom-legislature?_amp=true}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://ktla.com/news/california/california-budget-deal-would-boost-health-care-for-undocumented-immigrants-over-50/|title=California budget deal would boost health care for undocumented immigrants over 50|date=June 26, 2021|accessdate=2025-07-28|archive-date=2025-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20250609110047/https://ktla.com/news/california/california-budget-deal-would-boost-health-care-for-undocumented-immigrants-over-50/|url-status=dead}}</ref> 30. junija 2022 je podpisal državni proračun v višini 307,9 milijarde dolarjev, ki "obvezuje, da bodo vsi odrasli z nizkimi dohodki do leta 2024 upravičeni do državnega programa Medicaid, ne glede na njihov priseljenski status." S tem proračunom bi Kalifornija postala prva ameriška zvezna država, ki bi zagotovila zdravstveno varstvo vsem nedokumentiranim priseljencem z nizkimi dohodki, za stroške 2,7 milijarde dolarjev na leto. <ref>{{Navedi novice|last=Beam|first=Adam|last2=Thompson|first2=Don|date=July 1, 2022|title=California becomes first state to guarantee free health care for all low-income immigrants|url=https://abc7.com/california-immigration-health-care-immigrants/12009713/|accessdate=July 4, 2022|work=ABC7 Los Angeles|archivedate=July 5, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220705191703/https://abc7.com/california-immigration-health-care-immigrants/12009713/}}</ref> Newsoma so v začetku leta 2022 kritizirali, ker je odstopil od podpore univerzalnemu zdravstvenemu varstvu in ni podprl [[CalCare]], zakonskega predloga skupščine 1400, ki bi v Kaliforniji uvedel enotnega plačnika zdravstvenega varstva ; kritiki so namignili, da je na njegovo mnenje vplivalo nasprotovanje poslovnih interesov, ki so Newsomu in njegovi stranki donirali velike vsote. <ref>{{Navedi revijo|last=Abdul El-Sayed|date=February 22, 2022|title=Why California's Cowardly Democrats Scurried Away From Single-Payer|url=https://newrepublic.com/article/165338/california-democrats-calcare-single-payer-health-care|magazine=[[The New Republic]]|access-date=March 22, 2022}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.levernews.com/newsoms-big-choice-single-payer-or-his-insurance-donors/|title=Newsom's Big Choice: Single Payer Or His Insurance Donors?|date=January 28, 2022|accessdate=March 22, 2022|last=Walker Bragman}}</ref> 6. julija 2022 je Newsom podpisal senatski zakon 184, s katerim je bil ustanovljen Urad za cenovno dostopnost zdravstvenega varstva, z navedenim ciljem "razvoja politik, ki temeljijo na podatkih, in izvršljivih stroškovnih ciljev, s končnim ciljem omejevanja stroškov zdravstvenega varstva". <ref>{{Navedi splet|last=Marashi|first=Soraya|date=July 6, 2022|title=Newsom signs bill establishing Office of Health Care Affordability after negotiations|url=https://stateofreform.com/featured/2022/07/newsom-signs-office-health-care-affordability-negotiations/|accessdate=March 16, 2023|website=State of Reform|language=en-US}}</ref> Oktobra 2023 je Newsom zavrnil zakon o omejitvi [[doplačilo|doplačil]] za [[inzulinska terapija|inzulin]] na 35 dolarjev. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/sanfrancisco/news/newsom-signs-bill-advancing-universal-health-care-vetoes-insulin-price-cap/|title=Newsom signs bill advancing universal health care, vetoes insulin price cap - CBS San Francisco|website=[[CBS News]]|date=October 7, 2023}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Oxford|first=Andrew|date=October 8, 2023|title=California Governor Vetoes Bill Capping Monthly Insulin Costs|url=https://news.bloomberglaw.com/in-house-counsel/california-governor-vetoes-law-capping-monthly-insulin-costs|accessdate=2024-09-16|work=[[Bloomberg Law]]}}</ref> === Brezdomstvo in pomanjkanje stanovanj === Anketa je pokazala, da so kalifornijski volivci menili, da je najpomembnejše vprašanje, s katerim se bosta Newsom in državni zakonodajalec ukvarjala v letu 2020, brezdomstvo. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-01-16/skelton-gavin-newsom-homelessness-policy-california-voters|title=Newsom can't afford to ignore homelessness. It's the top issue with voters|last=Skelton|first=George|date=January 16, 2020|website=[[Los Angeles Times]]|accessdate=January 16, 2020|archivedate=January 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200116125808/https://www.latimes.com/california/story/2020-01-16/skelton-gavin-newsom-homelessness-policy-california-voters}}</ref> V prvem tednu svojega mandata je Newsom zagrozil, da bo odvzel državno financiranje infrastrukture skupnostim, ki ne bodo sprejele ukrepov za ublažitev pomanjkanja stanovanj v Kaliforniji. <ref name="USA 100 days2">{{Navedi novice|url=https://www.usatoday.com/story/news/nation/2019/04/14/trump-newsom-california-battles-changes-first-100-days/3353383002/|title=As Trump battles California, Gov. Newsom makes big changes in first 100 days|last=della Cava|first=Marco|date=April 14, 2019|work=USA Today|accessdate=April 15, 2019|archivedate=April 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190414182914/https://www.usatoday.com/story/news/nation/2019/04/14/trump-newsom-california-battles-changes-first-100-days/3353383002/}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-housing-money-budget-20190110-story.html|title=Gov. Gavin Newsom threatens to cut state funding from cities that don't approve enough housing|last=Dillon|first=Liam|work=[[Los Angeles Times]]|date=January 10, 2019|accessdate=January 29, 2019|archivedate=January 29, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190129040904/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-housing-money-budget-20190110-story.html}}</ref> Konec januarja 2019 je napovedal, da bo tožil Huntington Beach zaradi preprečevanja gradnje cenovno dostopnih stanovanj. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-huntington-beach-housing-lawsuit-20190125-story.html|title=At Gov. Newsom's urging, California will sue Huntington Beach over blocked homebuilding|last=Dillon|first=Liam|work=[[Los Angeles Times]]|date=January 25, 2019|accessdate=January 29, 2019|archivedate=January 29, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190129040851/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-huntington-beach-housing-lawsuit-20190125-story.html}}</ref> Leto pozneje je mesto ukrepalo, da bi poravnalo tožbo države. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/socal/daily-pilot/news/story/2020-01-15/h-b-planning-commision-recommends-housing-element-and-becsp-amendment-to-council|title=Planning Commission vote moves Huntington Beach a step closer to resolving state housing lawsuit|last=Sclafani|first=Julia|date=January 15, 2020|website=Daily Pilot|accessdate=January 16, 2020|archivedate=January 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200116053606/https://www.latimes.com/socal/daily-pilot/news/story/2020-01-15/h-b-planning-commision-recommends-housing-element-and-becsp-amendment-to-council}}</ref> Newsom nasprotuje načelu [[Ne na mojem dvorišču|NIMBY]] (ne na mojem dvorišču) in je leta 2022 izjavil, da "NIMBYizem uničuje državo". <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/opinion/enterthefray/la-ol-newsom-huntington-beach-lawsuit-20190125-story.html|title=Gavin Newsom just declared war on NIMBYs|last=Cavanaugh|first=Kerry|work=[[Los Angeles Times]]|date=January 25, 2019|accessdate=January 29, 2019|archivedate=January 28, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190128224733/https://www.latimes.com/opinion/enterthefray/la-ol-newsom-huntington-beach-lawsuit-20190125-story.html}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-housing-southern-california-rejects-state-20190618-story.html|title=Southern California cities cite 'chaos' in rejecting state push for more housing|last=Dillon|first=Liam|date=June 18, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=June 18, 2019|archivedate=June 18, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190618185225/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-housing-southern-california-rejects-state-20190618-story.html}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-01-16/california-homelessness-tour-gavin-newsom-trailers|title=Gov. Gavin Newsom promotes using state-owned trailers to house homeless people|last=Luna|first=Taryn|date=January 17, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=January 17, 2020|archivedate=January 17, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200117034936/https://www.latimes.com/california/story/2020-01-16/california-homelessness-tour-gavin-newsom-trailers}}</ref> <ref name="NIMBYismDestroyingState2">{{Navedi novice|last=Bollag|first=Sophia|date=May 22, 2022|title='NIMBYism is destroying the state.' Gavin Newsom ups pressure on cities to build more housing|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/newsom-housing-17188515.php|work=San Francisco Chronicle|publication-place=San Francisco|location=Sacramento|accessdate=June 6, 2022|quote="NIMBYism is destroying the state," [Newsome] told the editorial board in an interview seeking the paper's endorsement in his upcoming re-election bid. "We're gonna demand more from our cities and counties."}}</ref> Leta 2021 je podpisal dva zakona, ki sta zmanjšala omejevalne predpise o prostorskem načrtovanju stanovanj in omogočila gradnjo dvojčkov in štiristanovanjskih hiš na parcelah, ki so bile prej namenjene izključno enodružinskim hišam. <ref>{{Navedi splet|last=Koseff|first=Alexei|date=September 16, 2021|title=Newsom signs long-awaited bills to increase housing density in California|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-signs-long-awaited-bills-to-increase-16465752.php|accessdate=September 17, 2021|website=San Francisco Chronicle|archivedate=September 17, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210917001433/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-signs-long-awaited-bills-to-increase-16465752.php}}</ref> Newsom je podpisal tudi zakon, ki pospešuje postopek okoljske presoje Leta 2022 je Newsom podpisal 39 zakonov, namenjenih reševanju stanovanjske krize v Kaliforniji, od katerih so trije vključevali obsežno reformo rabe zemljišč. <ref name=":5">{{Navedi novice|last=Gardiner|first=Dustin|title=Newsom signs major bills to increase housing density in urban centers|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-signs-major-bills-to-increase-housing-17473266.php|accessdate=September 29, 2022|work=San Francisco Chronicle|date=September 28, 2022|language=en}}</ref> En zakon je odpravil minimalne parkirne zahteve za stanovanja v bližini postaj javnega prevoza po vsej državi. <ref name="khouri">{{Navedi novice|last=Khouri|first=Andrew|title=California bans mandated parking near transit to fight high housing prices, climate change|url=https://www.latimes.com/california/story/2022-09-23/newsom-bill-banning-parking-requirement-transit-housing-climate-change|accessdate=September 29, 2022|work=Los Angeles Times|date=September 23, 2022}}</ref> Michael Manville, profesor urbanističnega načrtovanja na šoli za javne zadeve Luskin na UCLA, ga je označil za »eno največjih reform rabe zemljišč v državi«. Drug zakon je razvijalcem omogočil gradnjo stanovanj na nekaterih parcelah, ki so bile prej izključno namenjene komercialni uporabi, brez dovoljenja lokalnih oblasti, če je bil določen odstotek stanovanj cenovno dostopen. <ref name=":6">{{Navedi novice|last=Beam|first=Adam|title=California Gov. Newsom signs laws to boost housing production|url=https://www.pbs.org/newshour/economy/california-gov-newsom-signs-laws-to-boost-housing-production|accessdate=September 29, 2022|work=PBS NewsHour|agency=Associated Press|date=September 28, 2022|language=en-us}}</ref> Tretji zakon je omogočil gradnjo stanovanj po tržnih cenah na nekaterih parcelah, ki so bile prej izključno namenjene komercialni uporabi. <ref name=":6" /> Na slovesnosti ob podpisu zadnjih dveh zakonov je Newsom lokalne oblasti, ki imajo zgodovino blokiranja in odlašanja gradnje stanovanj, opozoril, da bodo odgovorne za bodoče obstrukcionizem stanovanjske gradnje. <ref name=":5" /> Drugi zakoni, ki jih je Newsom podpisal, so od lokalnih oblasti zahtevali, da "v strogem časovnem okviru odobrijo ali zavrnejo različna gradbena dovoljenja", in poenostavili projekte stanovanj za študente in fakultete, tako da so kalifornijskim fakultetam omogočili, da se izognejo zapletenim postopkom pregleda za nove projekte. <ref name=":5" /> Ukrepi in dejavnosti za zmanjšanje brezdomstva v Kaliforniji še niso rešili problema. <ref name="watt">{{Navedi novice|last=Watt|first=Nick|title=California has spent billions to fight homelessness. The problem has gotten worse|url=https://www.cnn.com/2023/07/11/us/california-homeless-spending/index.html|accessdate=January 1, 2024|work=CNN|date=July 11, 2023|language=en}}</ref> Število brezdomcev je januarja 2023 doseglo rekordnih več kot 181.000. <ref name="levin">{{Navedi novice|last=Levin|first=Sam|date=December 19, 2023|title=California's homelessness crisis is the worst in the US. But who is struggling the most?|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/us-news/2023/dec/19/california-us-street-homelessness-youth-unsheltered-annual-report|accessdate=2024-01-01|issn=0261-3077}}</ref> Po mnenju nekaterih mora Kalifornija za reševanje tega problema zgraditi več kot 2,5 milijona stanovanjskih enot. <ref name="watt" /> za nove večstanovanjske gradnje v vrednosti najmanj 15.000.000 dolarjev. Za sodelovanje se morajo razvijalci prijaviti neposredno prek guvernerjevega urada. <ref>{{Navedi splet|title=Bill Text – SB-7 Environmental quality: Jobs and Economic Improvement Through Environmental Leadership Act of 2021.|url=https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billNavClient.xhtml?bill_id=202120220SB7|accessdate=September 2, 2021|website=leginfo.legislature.ca.gov|archivedate=September 2, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210902211409/https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billNavClient.xhtml?bill_id=202120220SB7}}</ref> Oktobra 2023 je Newsom zavrnil več zakonov, katerih cilj je bil razširiti dostop do stanovanjske pomoči. Eden od njih je bil uporabiti neizkoriščena državna zemljišč za cenovno dostopna stanovanja, za kar je Newsom dejal, da krši državno suverenost. Drug bi razširil število ljudi, ki so upravičeni do državne stanovanjske pomoči. Tretji bi določil, da mora [[Medi-Cal]] kriti stroške stanovanjske pomoči. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.ca.gov/wp-content/uploads/2023/10/SB-773-Veto.pdf|title=To the Members of California State Senate|publisher=Office of the Governor|date=October 7, 2023|accessdate=January 14, 2025}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.ca.gov/wp-content/uploads/2023/10/AB-309-Veto.pdf|title=To the Members of the California State Assembly|publisher=Office of the Governor|date=October 7, 2023|accessdate=January 14, 2025}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=La|first=Lynn|date=October 9, 2023|title=Which big California bills did Newsom veto?|url=http://calmatters.org/newsletters/whatmatters/2023/10/gavin-newsom-veto-bills/|accessdate=2024-07-18|work=CalMatters|language=en-US}}</ref> Avgusta 2024 je Newsom okrožja, ki ne bodo odstranila svojih taborišč za brezdomce, opozoril, da jim bo v nasprotnem primeru državno financiranje naslednje leto prekinjeno. <ref>{{Navedi splet|date=August 9, 2024|title=California governor vows to take away funding from cities and counties for not clearing encampments|url=https://apnews.com/article/california-gavin-newsom-homeless-sweeps-funding-bdaf5719847e11daf8cca06c62737994|accessdate=2024-11-09|website=AP News|language=en}}</ref> To opozorilo je izdal po tem, ko je osebno obiskal in očistil taborišče za brezdomce v Los Angelesu, ne da bi o tem predhodno obvestil mesto. <ref>{{Navedi novice|date=August 8, 2024|title=Newsom Clears Homeless Camps in L.A. County, Where He Wants More 'Urgency'|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2024/08/08/us/newsom-homeless-los-angeles.html|last=Hubler|first=Shawn}}</ref> === Upravljanje z vodnimi viri === Newsom podpira vrsto okvirnih sporazumov o delitvi vode, ki bi končali spor med kmeti, mesti, ribiči in okoljevarstveniki o tem, koliko vode naj ostane v dveh najpomembnejših rekah države, [[Sacramento|Sacramentu]] in [[San Joaquin|San Joaquinu]], ki se izlivata v [[Sacramento–San Joaquin River Delta|delto]]. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/california/water-and-drought/article238511218.html|title=Gov. Newsom's threat to sue Trump upends peace talks on California water wars|last=Sabalow|first=Ryan|date=December 19, 2019|work=[[Sacramento Bee]]|accessdate=December 20, 2019|last2=Kasler|first2=Dale|archivedate=January 6, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200106145420/https://www.sacbee.com/news/california/water-and-drought/article238511218.html}}</ref> === Odnosi z ameriškimi staroselci === V govoru pred [[staroselska ljudstva Kalifornije|predstavniki ameriških staroselcev]] junija 2019 se je Newsom opravičil za [[genocid]] nad ameriškimi staroselci, ki ga je odobrila in spodbujala kalifornijska zvezna država ob [[zgodovina Kalifornije|razglasitvi statusa zvezne države]] v 19. stoletju. Po eni oceni je bilo med letoma 1849 in 1870 ubitih najmanj 4500 kalifornijskih staroselcev <ref name="nisev">{{Navedi splet|url=http://www2.learncalifornia.org/doc.asp?id=1933|title=Minorities During the Gold Rush|publisher=[[California Secretary of State]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140201074206/http://www2.learncalifornia.org/doc.asp?id=1933|archivedate=February 1, 2014}}</ref> Newsom je dejal: »To je bil genocid. Ni ga mogoče drugače opisati. In tako ga je treba opisati v zgodovinskih knjigah.« <ref>{{Navedi novice|last=Cowan|first=Jill|title='It's Called Genocide': Newsom Apologizes to the State's Native Americans|work=[[The New York Times]]|date=June 19, 2019|url=https://www.nytimes.com/2019/06/19/us/newsom-native-american-apology.html|accessdate=June 20, 2019|archivedate=May 6, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210506120106/https://www.nytimes.com/2019/06/19/us/newsom-native-american-apology.html}}</ref> Oktobra 2024 je Newsom podpisal zakon AB 3074, »kalifornijski zakon o rasnih maskotah«, ki šolam od vrtca do 12. razreda, ki jih ne vodijo priznana plemena ameriških staroselcev, prepoveduje uporabo »zaničevalnih« imen ali maskot. <ref>{{Navedi novice|last=Walker|first=Jackson|title=California bans 'derogatory' Native American mascots, team names at public schools|work=[[KRCR-TV]]|date=October 4, 2024|url=https://krcrtv.com/news/local/california-bans-derogatory-native-american-mascots-team-names-at-public-schools-gavin-newsom-california-racial-mascots-act-education-k-12-sports-teams|accessdate=October 4, 2024|archivedate=October 4, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241004132700/https://krcrtv.com/news/local/california-bans-derogatory-native-american-mascots-team-names-at-public-schools-gavin-newsom-california-racial-mascots-act-education-k-12-sports-teams}}</ref> === Pravice LGBTQ+ === Septembra 2022 je Newsom podpisal [[California Senate Bill 107|senatski zakon 107]], <ref>{{Navedi splet|last=Riedel|first=Samantha|date=September 30, 2022|title=California Is Officially the First Sanctuary State for Trans Youth|url=https://www.them.us/story/california-sanctuary-state-trans-youth-gavin-newsom/|accessdate=September 23, 2023|language=en-US}}</ref> s katerim je Kalifornija postala prva država, ki nudi zaščito transspolnim mladim. Junija 2023 je izdal uradni državni razglas za [[mesec ponosa LGBT|mesec ponosa]], <ref>{{Navedi splet|date=June 1, 2023|title=Governor Newsom Proclaims LGBTQ+ Pride Month 2023|url=https://www.gov.ca.gov/2023/06/01/governor-newsom-proclaims-lgbtq-pride-month-2023/|accessdate=September 23, 2023|language=en-US}}</ref> [[Temecula Valley Unified School District|šolskemu okrožju]], katerega odbor je zavrnil učni načrt, ki je vključeval biografijo voditelja gibanja za pravice gejev [[Harvey Milk|Harveyja Milka]], <ref>{{Navedi splet|last=Lozano|first=Alicia|date=July 23, 2023|title=California to fine school district $1.5 million for rejecting materials mentioning Harvey Milk.|website=[[NBC News]]|url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/california-fine-school-district-15-million-rejecting-materials-mention-rcna95229|accessdate=September 23, 2023|language=en-US}}</ref> naložil globo v višini 1,5 milijona dolarjev, in podpisal zakon, ki šolam prepoveduje, da izločajo šolske knjige zaradi omenjanja ljudi iz manjšinskih skupin ali skupnosti LGBT. <ref>{{Navedi splet|last=X|date=September 26, 2023|title=Newsom bars school book bans: LGBTQ+ textbook bill signed into law amid growing culture wars|url=https://www.latimes.com/california/story/2023-09-25/amid-school-board-turmoil-newsom-signs-law-to-ban-textbook-bans-in-california|accessdate=2025-06-25|website=Los Angeles Times|language=en-US}}</ref> Julija 2024 je podpisal »Zakon o varnosti«, ki šolam prepoveduje [[neželeno razkritje|razkrivanje]] [[Spolna identiteta|spolne identitete]] učencev staršem brez njihovega soglasja. <ref>{{Navedi splet|last=Mays|first=Mackenzie|date=July 15, 2024|title=Newsom signs bill banning schools from notifying parents about student gender identity|url=https://www.latimes.com/california/story/2024-07-15/newsom-bans-schools-from-requiring-that-parents-are-notified-about-student-gender-identity|accessdate=2024-08-27|website=Los Angeles Times|language=en-US}}</ref> Newsom je zavrnil več zakonov, ki jih je skupščina sprejela z veliko večino, eden od njih bi sodnike, ki vodijo spore o skrbništvu, obvezal, da upoštevajo potrditev staršev o spolni identiteti otroka. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.ca.gov/wp-content/uploads/2023/10/AB-1432-Veto.pdf|title=To the Members of the California State Assembly: I am returning Assembly Bill 1432 without my signature|publisher=Office of the Governor|date=October 7, 2023|accessdate=January 14, 2025}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Childs|first=Jeremy|date=July 23, 2023|title=Newsom vetoes bill requiring custody hearings consider affirmation of child's gender identity|website=[[Los Angeles Times]]|url=https://www.latimes.com/california/story/2023-09-23/newsom-vetoes-bill-requiring-custody-hearings-consider-affirmation-of-childs-gender-identity|accessdate=September 23, 2023|language=en-US}}</ref> === Kastna diskriminacija === Oktobra 2023 je Newsom zavrnil zakon o prepovedi diskriminacije na podlagi kast, ga označil za "nepotrebnega" in dodal, da Kalifornija "diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, vere, porekla, narodnega porekla, invalidnosti, spolne identitete, spolne usmerjenosti in drugih značilnosti že prepoveduje, zvezna zakonodaja pa določa, da je treba te zaščite državljanskih pravic razlagati liberalno." Številne hindujske organizacije za pravice so veto pozdravile in menile, da bi zakon "ciljal na sto tisoče Kalifornijcev zgolj zaradi njihove etnične pripadnosti ali verske identitete". Zagovorniki pravic [[dalit|dalitov]] in drugih marginaliziranih kast so veto ostro kritizirali. <ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/california-caste-discrimination-ban-newsom-veto-eef696fa2e28476d566aa2f9ef3f1997|title=California governor vetoes bill that would have banned caste discrimination|website=[[Associated Press News]]|date=October 7, 2023}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=California governor vetoes bill to ban caste discrimination|website=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/us/california-governor-vetoes-bill-ban-caste-discrimination-2023-10-07/|accessdate=2024-11-14}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2023/10/07/us/california-caste-discrimination.html|title=Newsom Vetoes Bill Banning Caste Discrimination|work=The New York Times|date=October 7, 2023|last=Qin|first=Amy}}</ref> === Delavske pravice === Oktobra 2023 je Newsom zavrnil zakon o zagotovljenem zavarovanju stavkajočih delavcev za primer brezposelnosti, pri čemer je kot razlog navedel preveliko obremenitev državnega sistema za brezposelnost. <ref>{{Navedi novice|title=California governor vetoes bill offering unemployment pay to strikers|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/us/california-governor-vetoes-bill-offering-unemployment-pay-strikers-2023-10-01/|accessdate=2024-11-14}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2023/09/30/us/newsom-veto-unemployment-pay-strikes.html|title=Newsom Vetoes Bill Allowing Workers to Collect Unemployment Pay While Striking|work=The New York Times|date=October 2023|last=Hubler|first=Shawn}}</ref> Prav tako je zavrnil zakon o podaljšanju obveznega opozorila za zaposlene, ki bodo kmalu odpuščeni, s 60 dni na 75 dni, razširitvi enake zaščite na dolgoročne pogodbene delavce in prepovedi delodajalcem, da odpuščene zaposlene prisilijo k podpisu sporazumov o tajnosti podatkov, da bi prejeli odpravnino. <ref>{{Navedi splet|last=DiFeliciantonio|first=Chase|date=October 9, 2023|title=Newsom vetoes layoff notice bill that would have protected contract workers|url=https://www.sfchronicle.com/california/article/newsom-vetoes-layoff-notice-bill-protected-gig-18392525.php|accessdate=2024-11-14|website=San Francisco Chronicle|language=en}}</ref> === Mednarodna potovanja === [[Slika:Governor_Newsom_met_with_Xi_Jinping_in_Beijing_20231025_(1).jpg|sličica|Newsom na obisku pri kitajskem predsedniku [[Ši Džinping]]u, oktober 2023]] Newsomovo prvo mednarodno potovanje kot guverner je bilo v [[Salvador]]. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-el-salvador-20190328-story.html|title=Newsom will travel to El Salvador next month in first international trip as California governor|last=Luna|first=Taryn|date=March 28, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 28, 2019|archivedate=March 29, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190329002611/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-el-salvador-20190328-story.html}}</ref> Ker v Kaliforniji živi skoraj 680.000 [[salvadorski Američani|salvadorskih priseljencev]], je dejal, da je »odnos države s Srednjo Ameriko ključnega pomena za prihodnost Kalifornije«. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article228950179.html|title=Is Gavin Newsom campaigning in El Salvador? Trip prompts praise, speculation|last=Bollag|first=Sophia|date=April 8, 2019|work=[[The Sacramento Bee]]|accessdate=April 8, 2019|issn=0890-5738|archivedate=April 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190408095837/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article228950179.html}}</ref> Zaskrbljen je bil tudi zaradi desettisočev [[Central American migrant caravans|Salvadorcev, ki vsako leto bežijo iz]] najmanjše države v Srednji Ameriki v ZDA. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-el-salvador-trip-20190407-story.html|title=Newsom seeks to counter Trump as he makes world stage debut in El Salvador|last=Luna|first=Taryn|date=April 8, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=April 8, 2019|archivedate=April 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190408054100/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-el-salvador-trip-20190407-story.html}}</ref> Kot guverner države, na katero je vplivala razprava o [[nedovoljeno priseljevanje v Združene države Amerike|nezakonitem priseljevanju]], se je odpravil na obisk, da bi si iz prve roke ogledal dejavnike, ki to spodbujajo, in zgradil poslovna in turistična partnerstva med Kalifornijo in Srednjo Ameriko. Dejal je, da želi »spodbuditi bolj razsvetljeno sodelovanje in dialog«. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.capradio.org/133069|title=Mission Accomplished? Scoring Newsom's Trip To El Salvador|last=Aguilera|first=Elizabeth|last2=Christopher|first2=Ben|date=April 13, 2019|work=Capital Public Radio|accessdate=April 14, 2019|archivedate=April 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190414221934/http://www.capradio.org/133069}}</ref> 20. oktobra 2023 je Newsom obiskal [[Izrael]], da bi izrazil solidarnost z državo med [[Vojna v Gazi|vojno v Ga]]<nowiki/>zi <ref>{{Navedi novice|title=Newsom: Israel-Hamas war 'not intellectual any longer'|url=https://www.politico.com/news/2023/10/23/newsom-israel-hamas-war-not-intellectual-any-longer-00122967|work=Politico|date=October 23, 2023}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=California Gov. Newsom's Israel visit draws support and criticism, supporters of Palestinians gather at Capitol|url=https://www.cbsnews.com/sacramento/news/governor-visit-to-israel-draws-support-criticism/|work=CBS News|date=October 20, 2023}}</ref> Srečal se je z izraelskim premierjem [[Benjamin Netanjahu|Benjaminom Netanjahujem]], izraelskim predsednikom [[Izak Herzog|Isaacom Herzogom]], drugimi visokimi izraelskimi uradniki in preživelimi [[operacija Poplava v Al Aksi|napada Hamasa]]. Oktobra 2023 se je Newsom odpravil na tedenski obisk [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]. <ref>{{Navedi splet|last=Gardiner|first=Dustin|last2=Korte|first2=Lara|date=October 31, 2023|title=Newsom's only stumble in China|url=https://www.politico.com/newsletters/california-playbook/2023/10/31/newsoms-only-stumble-in-china-00124408|accessdate=2023-12-31|website=POLITICO|language=en}}</ref> Začel se je v [[Hongkong|Hongkongu]], kjer se je na [[Univerza v Hongkongu|Univerzi v Hongkongu]] udeležil razprave o podnebnih spremembah. Nato je odpotoval v Peking, kjer se je srečal s kitajskim predsednikom [[Ši Džinping]]om, s katerim sta razpravljala o vprašanjih, kot so podnebne spremembe, trgovinski odnosi in odziv na proizvodnjo [[Fentanil|fentanila]]. <ref name=":7">{{Navedi novice|date=October 30, 2023|title=California's Newsom Wraps Up China Trip With Tesla Factory Visit|language=en|work=[[Bloomberg News]]|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-10-30/california-s-newsom-wraps-up-china-trip-with-tesla-factory-visit|accessdate=2023-11-09}}</ref> Obisk je vključeval tudi postanke v [[Guangdong|Guangdongu]], [[Džjangsu|Jiangsuju]] in [[Šanghaj|Šanghaju]]. <ref name=":7" /> Med potovanjem je pozval k boljšim odnosom med ZDA in Kitajsko ter dejal, da "ločitev za obe državi ni možnost". <ref>{{Navedi novice|last=Toh|first=Michelle|last2=Lilieholm|first2=Lucas|date=October 26, 2023|title='Divorce is not an option' for US and China, Newsom says after Xi meeting|work=[[CNN]]|url=https://edition.cnn.com/newsom-xi-meeting-us-china-intl-hnk/index.html|accessdate=November 9, 2023}}</ref> [[Slika:California_Republic_Inauguration_2023_at_the_Plaza_de_California_3.jpg|sličica|Newsom med prisego kot guverner po ponovni izvolitvi na Plaza de California, 2023<ref>{{navedi splet|url=https://www.joincalifornia.com/candidate/13697|title=JoinCalifornia - Gavin Newsom|website=www.joincalifornia.com}}</ref>]] === Nacionalni profil in politična prihodnost === Mnogi novinarji in politični analitiki so Newsoma omenjali kot predsedniškega kandidata. Glede na anketo [[NewsNation]] iz junija 2023 si je 22 % kalifornijskih volivcev želelo, da bi Newsom sodeloval [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|na predsedniških volitvah leta 2024.]] <ref>{{Navedi novice|date=June 9, 2023|title=Newsom making headlines, but analysts skeptical of 2024 run|url=https://www.newsnationnow.com/politics/newsom-making-headlines-but-analysts-skeptical-of-2024-run/|accessdate=July 13, 2023|work=NewsNation|language=en-US}}</ref> Maja 2023 je Schwarzenegger dejal, da je "jasno kot beli dan", da bo Newsom nekega dne kandidiral za predsednika. <ref>{{Navedi novice|last=Pengelly|first=Martin|date=May 16, 2023|title=Gavin Newsom presidential run is 'no-brainer', Arnold Schwarzenegger says|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/us-news/2023/may/16/gavin-newsom-presidential-run-2024-arnold-schwarzenegger|accessdate=July 13, 2023|issn=0261-3077}}</ref> Članek novinarke Sharon Udasin, objavljen aprila 2023 v ''[[The Hill (newspaper)|The Hillu,]]'' je prav tako razpravljal o neizogibnosti Newsomove predsedniške kandidature. <ref>{{Navedi splet|last=Udasin|first=Sharon|date=April 10, 2023|title=Will Gavin Newsom run for president? Experts say it's not if, but when.|url=https://thehill.com/homenews/state-watch/3939743-will-gavin-newsom-run-for-president-experts-say-its-not-if-but-when/|accessdate=July 13, 2023|website=The Hill|language=en-US}}</ref> Septembra 2022 je Newsom dejal, da leta 2024 ne bo kandidiral za predsednika, pri čemer je kot razlog navedel svoj "ranljiv" odpoklic leta 2021. <ref>{{Navedi splet|last=Balevic|first=Katie|title=Gavin Newsom says he is definitely not running for president in 2024 after his 'vulnerable' 2021 recall|url=https://www.businessinsider.com/gavin-newsom-definitely-not-running-for-president-in-2024-2022-9|accessdate=July 13, 2023|website=Business Insider|language=en-US}}</ref> Po ponovni izvolitvi leta 2022 je osebje Bele hiše obvestil, da ne bo izzval predsednika Bidna na [[predsedniške primarne volitve Demokratske stranke leta 2024|demokratskih primarnih volitvah]] ; <ref>{{Navedi splet|date=November 26, 2022|title=Newsom Told the White House He Won't Challenge Biden|url=https://www.politico.com/news/2022/11/26/gavin-newsom-wont-challenge-joe-biden-00070829|accessdate=July 13, 2023|website=POLITICO|language=en}}</ref> 25. aprila 2023 je podprl Bidenovo kampanjo za ponovno izvolitev. <ref>{{Navedi splet|last=Daunt|first=Tina|date=April 25, 2023|title=Gavin Newsom Shelves Own Presidential Ambitions, Endorses Joe Biden Reelection Run {{!}} Exclusive|url=https://www.thewrap.com/gavin-newsom-presidential-run-endorses-joe-biden-reelection/|accessdate=July 13, 2023|language=en-US}}</ref> Newsom je postal odkrit kritik politik floridskega guvernerja [[Ron DeSantis|Rona DeSantisa]] in obsodil DeSantisov transport migrantov z letalo na Martha's Vineyard. <ref>{{Navedi splet|last=Mueller|first=Julia|date=June 5, 2023|title=Newsom calls DeSantis a 'small, pathetic man' amid questions over migrant flight|url=https://thehill.com/homenews/state-watch/4035142-newsom-calls-desantis-a-small-pathetic-man-amid-questions-over-migrant-flight/|accessdate=July 13, 2023|website=The Hill|language=en-US}}</ref> DeSantis se je odzval rekoč, da ima Kalifornija "ogromne težave", in Newsoma izzval, naj kandidira proti Bidnu. <ref>{{Navedi splet|last=Galt|first=Claire|date=June 20, 2023|title=Political scientist speculates on DeSantis-Newsom feud|url=https://winknews.com/2023/06/20/political-scientist-speculates-on-desantis-newsom-feud/|accessdate=July 13, 2023|website=WINK News|language=en-US|archive-url=https://web.archive.org/web/20230622033240/https://winknews.com/2023/06/20/political-scientist-speculates-on-desantis-newsom-feud/|archive-date=2023-06-22|url-status=dead}}</ref> Julija 2024 je Newsom začel podkast ''Politickin''', ki ga skupaj vodita [[Marshawn Lynch]] in Doug Hendrickson. <ref>{{Navedi novice|last=Robertson|first=Nick|date=July 3, 2024|title=Newsom launching podcast with former NFL star Marshawn Lynch|url=https://thehill.com/homenews/media/4753790-newsom-marshawn-lynch-podcast/|accessdate=2024-07-28|language=en-US}}</ref> Po Bidenovem nenadnem [[umik Joeja Bidna iz predsedniških volitev v Združenih državah Amerike leta 2024|umiku iz predsedniške tekme]] tistega meseca je Newsom dejal, da ne bo kandidiral za demokratsko nominacijo, in podprl podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]] kot kandidatko. <ref>{{Navedi novice|last=Gamio|first=Lazaro|last2=Keefe|first2=John|last3=Kim|first3=June|last4=McFadden|first4=Alyce|last5=Park|first5=Andrew|last6=Yourish|first6=Karen|date=July 22, 2024|title=Many Elected Democrats Quickly Endorsed Kamala Harris. See Who Did.|url=https://www.nytimes.com/interactive/2024/07/22/us/politics/kamala-harris-democrats-endorsement-list.html|accessdate=2024-07-22|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Potem ko je [[Donald Trump]] zmagal na predsedniških volitvah leta 2024, je Newsom pozval kalifornijske zakonodajalce, naj se pozneje leta 2024 sestanejo, da bi zaščitili kalifornijsko politiko pred drugo Trumpovo administracijo. <ref>{{Navedi novice|last=Nguyen|first=Tran|date=November 7, 2024|title=California governor calls special session to protect liberal policies from Trump presidency|url=https://apnews.com/article/california-donald-trump-gavin-newsom-special-session-32511d5887409d68d692e094ed50a272|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241107195328/https://apnews.com/article/california-donald-trump-gavin-newsom-special-session-32511d5887409d68d692e094ed50a272|archivedate=2024-11-07|accessdate=2024-11-07|work=[[Associated Press]]}}</ref> Decembra 2024 je Newsom kritiziral Bidna, ker je pomilostil svojega sina [[Hunter Biden|Hunterja Bidna]]. <ref>{{Navedi splet|last=Cadelago|first=Christopher|date=December 3, 2024|title=Newsom becomes the most prominent Dem to break with Biden over son's pardon|url=https://www.politico.com/news/2024/12/03/newsom-hunter-biden-pardon-00192447|accessdate=2024-12-05|website=POLITICO|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=|last2=|last3=|last4=|date=December 4, 2024|title=Newsom and Schiff sharply criticize president for pardoning Hunter Biden|url=https://www.latimes.com/california/story/2024-12-03/newsom-and-schiff-sharply-criticize-hunter-biden-pardon|accessdate=2024-12-05|website=Los Angeles Times|language=en-US}}</ref> Dejal je: »Razočaran sem in odločitve ne morem podpreti.« <ref>{{Navedi splet|date=December 4, 2024|title=Gov. Newsom says he's 'disappointed' in President Biden's decision to pardon his son Hunter|url=https://www.ksby.com/politics/gov-newsom-says-hes-disappointed-in-president-bidens-decision-to-pardon-his-son-hunter|accessdate=2024-12-05|website=KSBY News|language=en}}</ref> Da bi pritegnil širše volilno telo, je v pričakovanju morebitne predsedniške kampanje [[volitve predsednika Združenih držav Amerike leta 2028|leta 2028]] Newsom prilagodil svoj politični pristop. Ključni premik v njegovi strategiji je bilo sodelovanje s konservativnimi glasovi, med drugim z gostovanjem osebnosti [[trumpizem|MAGA]], kot sta [[Charlie Kirk]] in [[Stephen Bannon|Steve Bannon]], v njegovem podkastu ''[[This is Gavin Newsom|To je Gavin Newsom]]''. <ref>{{Navedi splet|date=March 13, 2025|title=Andy Beshear hits Newsom for hosting Bannon on his new podcast|url=https://www.politico.com/news/2025/03/13/beshear-newsom-bannon-podcast-00230516|accessdate=2025-03-14|website=POLITICO|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=John|first=Arit|date=March 9, 2025|title=Newsom becomes most prominent Democrat to buck the party and echo majority public opinion on trans athletes {{!}} CNN Politics|url=https://www.cnn.com/2025/03/09/politics/gavin-newsom-democrats-trans-athletes/index.html|accessdate=2025-03-14|website=CNN|language=en}}</ref> === Drugi politični aktivizem === Leta 2023 je Newsom začel Kampanjo za demokracijo, [[politični akcijski odbor|politični odbor (PAC)]], ki se je boril proti "avtoritarnim voditeljem" v ZDA. Menijo, da je to izhodišče za morebitno predsedniško kandidaturo [[volitve predsednika Združenih držav Amerike leta 2028|leta 2028.]] <ref>{{Navedi splet|date=March 30, 2023|title=California's Newsom starts tour to boost red-state Democrats|url=https://apnews.com/article/california-governor-newsom-president-democrats-2024-843877ca6aca701a5a68b8cb022203a2|accessdate=2023-10-19|website=AP News|language=en}}</ref> Do julija 2024 je Kampanja za demokracijo zbrala 24 milijonov dolarjev za neposredne prispevke kandidatom in druge izdatke. <ref>{{Navedi novice|last=Yu|first=Alexei Koseff, Yue Stella|date=July 10, 2024|title=Gavin Newsom for president? Tallying up his assets and liabilities|url=https://calmatters.org/politics/elections/2024/07/gavin-newsom-for-president-assets-liabilities/|accessdate=2024-09-20|work=CalMatters|language=en-US}}</ref> === Osebno življenje === [[Slika:Gavin_Newsom_and_Jennifer_Siebel_at_the_2008_Gay_Parade.jpg|sličica|Newsom z njegovo tedanjo zaročenko [[Jennifer Siebel Newsom|Jennifer Siebel]] na [[San Francisco Pride]] paradi 2008]] Newsom je bil [[Krst|krščen]] in vzgojen v očetovi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] veri. Leta 2008 se je opisal kot " [[Irish Catholic|irski katoliški]] upornik {{Presledki}}... v nekaterih pogledih, a še vedno goji izjemno občudovanje Cerkve in zelo močno vero"; ko so Newsoma vprašali o stanju Katoliške cerkve, je dejal, da je v krizi. <ref name="Santa2">{{Navedi novice|url=http://media.www.thesantaclara.com/media/storage/paper946/news/2008/02/14/News/San-Franciscos.Gavin.Newsom.Sits.Down.With.The.Santa.Clara-3210314.shtml|title=San Francisco's Gavin Newsom sits down with The Santa Clara Newsom discusses how Santa Clara guides his career|last=Boffi|first=Kristen|date=April 12, 2008|work=The Santa Clara|accessdate=April 13, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090426073753/http://media.www.thesantaclara.com/media/storage/paper946/news/2008/02/14/News/San-Franciscos.Gavin.Newsom.Sits.Down.With.The.Santa.Clara-3210314.shtml|archivedate=April 26, 2009}}</ref> Dejal je, da ostaja s Cerkvijo zaradi svoje "močne povezave z višjim namenom in z nekakšnim višjim bitjem". <ref name="Santa2" /> Newsom se identificira kot prakticirajoči katoličan, <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/SAN-FRANCISCO-Mayor-deflects-chatter-on-social-2540469.php|title=Down by the Bay/A blues story with all the requisite elements: love, booze and death|first=Rachel|last=Gordon|work=The San Francisco Chronicle|date=March 3, 2006|accessdate=May 13, 2025|archivedate=June 18, 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060618200120/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/03/03/BAGFQHHR221.DTL}}</ref> leta 2008 pa je dejal, da ima "močan občutek vere, ki je trajen, iz dneva v dan". <ref name="Santa2" /> Decembra 2001 se je Newsom v [[Saint Ignatius Church (San Francisco)|katoliški cerkvi svetega Ignacija]] poročil s pravno komentatorko [[Kimberly Guilfoyle]]. <ref name="Reflects3">{{Navedi novice|first=Cecilia|last=Vega|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-reflects-on-4-years-of-ups-and-downs-as-2533911.php|title=Newsom reflects on 4 years of ups and downs as election approaches|work=The San Francisco Chronicle|date=October 27, 2007|accessdate=March 7, 2008|archivedate=December 6, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071206022045/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/10/21/MNIGSN4FM.DTL}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='New Kennedys' or not, focus is on city's first couple|first=Leah|last=Garchik|date=August 5, 2004|work=San Francisco Chronicle|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2004/08/05/DDGIG826VT1.DTL|accessdate=March 10, 2008|archivedate=August 23, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040823103347/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2004/08/05/DDGIG826VT1.DTL}}</ref> Ločila sta se leta 2004 in januarja 2005 skupaj vložila zahtevo za ločitev, pri čemer sta kot razlog navedla "težave zaradi njune kariere na nasprotnih obalah". <ref name="Coasts">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/bayarea/matier-ross/article/Newsom-wife-decide-to-end-3-year-marriage-3324582.php|title=Newsom, wife decide to end 3-year marriage|last=Phillip Matier|last2=Andrew Ross|work=San Francisco Chronicle|date=January 6, 2005|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 24, 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050124024415/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2005/01/06/MNGJ1ALTGV1.DTL}}</ref> Njuna ločitev je bila dokončno potrjena 28. februarja 2006.<ref>{{Navedi novice|url=http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/03/10/MNGBAHM73D5.DTL&hw=guilfoyle&sn=004&sc=462|work=The San Francisco Chronicle|first=Rachel|last=Gordon|title=Gavin and Kimberly are officially divorced|date=June 24, 2011|accessdate=February 11, 2022|archivedate=July 15, 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110715190952/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/03/10/MNGBAHM73D5.DTL&hw=guilfoyle&sn=004&sc=462}}</ref> Guilfoylova je leta 2011 postala znana z nastopi na [[Fox News]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://thehill.com/homenews/media/340090-kimberly-guilfoyle-rumored-spicer-replacement-signs-long-term-fox-news-deal/|title=Kimberly Guilfoyle, rumored Spicer replacement, signs long-term Fox News deal|website=The Hill|date=June 29, 2017|accessdate=July 5, 2022}}</ref> Kasneje je bila imenovana za višjo svetovalko republikanskega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]], ki ga je Newsom močno kritiziral. Pozneje zaročila z [[Donald Trump Jr.|Donaldom Trumpom mlajšim.]] <ref>{{Navedi novice|last=Marr|first=Madeline|date=July 16, 2016|title='When's the wedding?' Donald Trump Jr. posts about anniversary, and folks had questions|url=https://www.miamiherald.com/miami-com/miami-com-news/article288006130.html|work=[[Miami Herald]]}}</ref> Newsom je začel hoditi z režiserko [[Jennifer Siebel]] oktobra 2006. Februarja 2007 je napovedal, da bo poiskal zdravljenje zaradi [[Alkoholizem|zlorabe alkohola]] <ref>{{Navedi novice|title=Newsom seeks treatment for alcohol abuse|date=February 5, 2007|work=San Francisco Chronicle|url=http://www.sfgate.com/politics/article/Newsom-seeks-treatment-for-alcohol-abuse-2619195.php|first=Heather|last=Knight|accessdate=November 26, 2012|archivedate=October 24, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121024050600/http://www.sfgate.com/politics/article/Newsom-seeks-treatment-for-alcohol-abuse-2619195.php}}{{Navedi novice|url=http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/03/11/LVGL7OGFJ31.DTL|title=Girlfriend, uninterrupted/Actress Jennifer Siebel is standing by her man, who happens to be Mayor Gavin Newsom, and says there's no trouble in their romance|last=Heather Maddan|work=The San Francisco Chronicle|date=March 11, 2007|accessdate=March 10, 2008|archivedate=March 4, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080304054220/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/03/11/LVGL7OGFJ31.DTL}}</ref> Par je javil zaroko decembra 2007. <ref name="NewsomEngaged">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/12/31/BANDU7IAK.DTL|title=S.F. Mayor Newsom engaged to be married|last=Carolyne Zinko|work=The San Francisco Chronicle|date=January 1, 2008|accessdate=March 10, 2008|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234730/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/12/31/BANDU7IAK.DTL}}</ref> <ref name="NewsomWedding">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/05/25/BAJI10SFOI.DTL&hw=siebel+newsom&sn=001&sc=1000|title=Newsom, Siebel plan Montana wedding in July|last=Matier and Ross|work=San Francisco Chronicle|date=May 25, 2008|accessdate=June 22, 2008|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234828/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/05/25/BAJI10SFOI.DTL&hw=siebel+newsom&sn=001&sc=1000}}</ref> Poročila sta se v [[Stevensville, Montana|Stevensvillu v Montani]] julija 2008. <ref name="Park">{{Navedi splet|first=Michael Y.|last=Park|url=http://www.people.com/people/article/0,,20215158,00.html|title=San Francisco Mayor Gavin Newsom Weds|website=People|date=July 26, 2008|accessdate=November 18, 2010|archivedate=January 8, 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110108205634/http://www.people.com/people/article/0,,20215158,00.html}}</ref> Imata štiri otroke. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/02/18/BAEC15VO5O.DTL&tsp=1|title=And baby makes three for the Newsoms|last=The City Insider|work=The San Francisco Chronicle|date=February 18, 2009|accessdate=February 19, 2009|archivedate=February 22, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090222025843/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/02/18/BAEC15VO5O.DTL&tsp=1}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://sfist.com/2013/07/05/third_newsom_offspring_birthed_on_w.php|title=Newsom Clan Adds Third Offspring|last=Andrew Dalton|work=SFist.com|date=July 5, 2013|accessdate=July 15, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130710015435/http://sfist.com/2013/07/05/third_newsom_offspring_birthed_on_w.php|archivedate=July 10, 2013}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.mercurynews.com/2016/02/28/gavin-newsoms-new-baby-named-after-town-of-dutch-flat|title=Gavin Newsom's New Baby Named After Town of Dutch Flat|work=The Mercury News|date=February 28, 2016|accessdate=September 12, 2016|archivedate=September 21, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160921061144/http://www.mercurynews.com/2016/02/28/gavin-newsoms-new-baby-named-after-town-of-dutch-flat/}}</ref> Po končanem županovanju San Francisca leta 2011 se je Newsom z družino preselil v hišo, ki so jo leta 2012 kupili v [[Kentfield, California|Kentfieldu]] v [[Marin County|okrožju Marin]]. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.huffingtonpost.com/2011/11/29/gavin-newsom-buys-house-in-marin_n_1119560.html|work=Huffington Post|first=Robin|last=Wilkey|title=Gavin Newsom Buys House In Marin County|date=November 29, 2011|accessdate=March 6, 2012|archivedate=February 28, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120228192122/http://www.huffingtonpost.com/2011/11/29/gavin-newsom-buys-house-in-marin_n_1119560.html}}</ref> Po izvolitvi za guvernerja se je Newsom z družino preselil v [[Governor's Mansion State Historic Park|kalifornijsko guvernerjevo rezidenco]] v [[Downtown Sacramento|središču Sacramenta]] in se nato naselil v [[Fair Oaks, California|Fair Oaksu]]. <ref name="Fair Oaks">{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/business/article231053328.html|work=The Sacramento Bee|first=Andrew|last=Sheeler|title=More Bay Area transplants: Gavin Newsom bought Sacramento's most expensive home in 2019|date=May 31, 2019|accessdate=April 5, 2020|archivedate=May 5, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200505083625/https://www.sacbee.com/news/business/article231053328.html}}</ref> Maja 2019 je ''[[The Sacramento Bee]]'' poročal, da je bil Newsomov nakup 12.000 kvadratnih metrov velike hiše v Fair Oaksu za 3,7 milijona dolarjev najdražja zasebna rezidenca, prodana v regiji Sacramento od začetka leta. <ref name="Fair Oaks" /> Newsom je boter oblikovalca, modela in aktivista za pravice LGBTQ [[Nats Getty|Natsa Gettyja]]. <ref>{{Navedi novice|last=Varian|first=Ethan|date=July 20, 2019|title=At the Wedding of Gigi Gorgeous and Nats Getty|url=https://www.nytimes.com/2019/07/20/fashion/weddings/gigi-gorgeous-nats-getty-wedding.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210713045508/https://www.nytimes.com/2019/07/20/fashion/weddings/gigi-gorgeous-nats-getty-wedding.html|archivedate=July 13, 2021|accessdate=September 24, 2020|work=The New York Times|issn=0362-4331}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Reginato|first=James|date=July 8, 2022|title=Book Excerpt: How A Branch of the Getty Family Became LGBTQ Icons|url=https://lamag.com/lahistory/book-excerpt-how-a-branch-of-the-getty-family-became-lgbtq-icons|accessdate=2024-07-18|website=LAmag - Culture, Food, Fashion, News & Los Angeles|language=en}}</ref> Kot poroča James Reginat ''v oddaji Growing Up Getty'' so Newsomovi, [[družina Kamale Harris|Harrisovi]], [[Nancy Pelosi|Pelosijevi]] in Gettyjevi botri otrokom drug drugega in se pojavljajo na pomembnih družinskih dogodkih. <ref>{{Navedi splet|last=Member|first=James Reginato Newsweek Is A. Trust Project|date=2022-06-23|title=The Surprising Newsom, Pelosi and Harris Ties With the Getty Oil Dynasty|url=https://www.newsweek.com/surprising-newsom-pelosi-harris-ties-getty-oil-dynasty-1717810|accessdate=2025-07-22|website=Newsweek|language=en}}</ref> === Dela === * Gavin Newsom (2013; soavtor z [[Lisa Dickey|Liso Dickey]] ). ''[[Citizenville|Citizenville: Kako digitalizirati mestni trg in preoblikovati vlado]]''. London: [[Penguin Group]].. [[OCLC (identifier)|OCLC]]&nbsp;[[oclc:995575939|995575939]] . == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Guvernerji Kalifornije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Newsom, Gavin}} [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Guvernerji Kalifornije]] 1k7fnxzemqs9hu82dym4da98sitjkq2 0 597337 6760166 6681410 2026-10-04T04:59:16Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 {{slovenske politične stranke}} 6760166 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Volt Slovenija | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:Logo of Volt.svg|200px]] | foundation = 11. april 2026 | headquarters = | ideology = [[Združene države Evrope|evropski federalizem]]<br>[[progresivizem]]<br>[[proevropejstvo]] | position = [[centrizem|sredina]] do [[leva sredina]]<ref>{{Navedi splet|title=Why are young German voters abandoning the Greens?|url=https://www.dw.com/en/why-are-young-german-voters-abandoning-the-greens/a-69354030|website=dw.com|accessdate=2026-01-23|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Is pan-European party Volt the future of EU politics?|url=https://www.theparliamentmagazine.eu/news/article/is-paneuropean-party-volt-the-future-of-eu-politics|website=The Parliament Magazine|date=2024-06-12|accessdate=2026-01-23|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Volt Europa: An Electric Jolt to Wake Up Europe|url=https://impakter.com/volt-europa-electric-jolt-wake-up-europe/|website=Impakter|date=2019-02-28|accessdate=2026-01-23|language=en-US|first=|last=}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = | international = | european = | europarl = [[Zeleni-Evropska svobodna zveza]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[vijolična]] | website = {{Political party data|website}} | national = | european = | leader2_title = Ustanovitelji | leader2_name = Borja Ranzinger<br>Matic Bitenc<br>Sven Franck<br>Tilen Dragar | leader1_title = Sopredsednik | leader1_name = Borja Ranzinger | president = | general_secretary = | flag = Volt Slovenija logo (15 January 2019).jpg | membership = }} '''Volt Slovenija''' (kratica '''Volt''') je [[Slovenci|slovensko]] gibanje in [[politična stranka]], ki so jo ustanovili Borja Ranzinger, Matic Bitenc, Sven Franck in Tilen Dragar. Gre za lokalno izpostavo transnacionalnega panevropskega gibanja [[Volt Evropa]], ki si prizadeva za evropsko integracijo in federalizem držav članic [[Evropska unija|Evropske unije]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Gibanje Volt Slovenija: "Namesto sendvičev bomo v parlament dostavljali sveže politične ideje"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/gibanje-volt-slovenija-namesto-sendvicev-bomo-v-parlament-dostavljali-sveze-politicne-ideje/|website=N1|date=2025-11-12|accessdate=2026-01-23|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O Voltu|url=https://voltslovenija.org/o-voltu|website=Volt Slovenija / Slovenia|accessdate=2026-01-23|language=sl}}</ref> Ustanovni kongres stranke je potekal 11. aprila 2026, na njem je bil Ranzinger izvoljen za sopredsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Na kongresu ustanovili politično stranko Volt Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-kongresu-ustanovili-politicno-stranko-volt-slovenija/779090|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-12|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje nastanka === {{Glavni članek|Volt Evropa}} Zvezno panevropsko gibanje [[Volt Evropa]] je bilo ustanovljeno 29. marca 2017 kot odgovor na referendum Velike Britanije o [[Brexit|Brexitu]], z namenom iskanja pragmatičnih odgovorov na izzive časa ter zavzemanja za bolj integrirano Evropo.<ref>{{Navedi splet|title=Is pan-European party Volt the future of EU politics?|url=https://www.theparliamentmagazine.eu/news/article/is-paneuropean-party-volt-the-future-of-eu-politics|website=The Parliament Magazine|date=2024-06-12|accessdate=2026-01-23|language=en}}</ref> Na ravni Evropske unije je Volt članica politične skupine Zelenih in Evropske svobodne zveze (Zeleni/ESZ). V aktualnem [[10. sklic Evropskega parlamenta|sklicu Evropskega parlamenta]] ima gibanje 5 poslancev, od tega tri iz Nemčije in dva z Nizozemske.<ref>{{Navedi splet|title=Members of the European Parliament|url=https://volteuropa.org/people/members-eu-parliament|website=Volt Europa|accessdate=2026-01-23|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Full list {{!}} MEPs {{!}} European Parliament|url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/full-list/all|website=www.europarl.europa.eu|accessdate=2026-01-23|language=en}}</ref> === Politično delovanje v Sloveniji === Društvo Volt je bilo v Sloveniji registrirano 17. avgusta 2022.<ref>{{Navedi splet|title=EVROPSKO POLITIČNO DRUŠTVO VOLT SLOVENIJA - Bizi|url=https://www.bizi.si/DRUSTVO-VOLT/|website=www.bizi.si|accessdate=2026-01-23}}</ref> 1. oktobra 2025 so se predstavniki gibanja skupaj s predstavniki [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke Slovenije]] udeležili protestnega shoda pred stavbo Ministrstva za notranje zadeve, z namenom izraza nasprotovanja napovedani uredbi ''Chat Control'', ki je predvidevala vpeljavo nadzora nad sporočili vseh uporabnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Bo za preprečevanje spolnih zlorab otrok pod nadzorom vsa zasebna komunikacija na spletu?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bo-za-preprecevanje-spolnih-zlorab-otrok-pod-nadzorom-vsa-zasebna-komunikacija-na-spletu/756665|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-23|language=sl|first=Miha|last=Zavrtanik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo proti trenutnemu predlogu uredbe o nadzoru zasebnih komunikacij {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mnz.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-23|language=sl}}</ref> 12. novembra 2025 so Borja Razinger, Matic Bitenc in Sven Franck na tiskovni konferenci napovedali začetek zbiranja 200 podpisov za registracijo politične stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Volt Slovenija zbira podpise za ustanovitev stranke|url=https://siol.net/novice/slovenija/gibanje-volt-slovenija-zbira-podpise-za-ustanovitev-stranke-677038|website=siol.net|accessdate=2026-01-23|language=sl}}</ref> Ob tem so izrazili prepričanje, da je treba v politiko »pripeljati novo generacijo ljudi, ki lahko razmišljajo in delajo onkraj evropskih meja in v Slovenijo prinesejo najboljše ideje iz vse Evrope.«<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Gibanje Volt Slovenija v zbiranje podpisov za ustanovitev stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/gibanje-volt-slovenija-v-zbiranje-podpisov-za-ustanovitev-stranke/763816|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-23|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> Napovedali so tudi kandidaturo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih]] in lokalnih volitvah 2026.<ref name=":1" /> 19. decembra 2025 je bilo na predvolilnem dogodku Piratske stranke oznanjeno, da med Pirati in gibanjem Volt Slovenija potekajo intenzivni pogovori za skupen nastop na državnozborskih volitvah 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Pirati v volilno tekmo z bojem za malega človeka|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/stranka-pirati-v-volilno-tekmo-z-bojem-za-malega-cloveka-2774770/|website=www.dnevnik.si|date=2025-12-19|accessdate=2026-01-23|language=sl}}</ref> Dogovor o partnerstvu na volitvah je kasneje propadel, zato Volt na volitvah ne bo kandidiral.<ref>{{Navedi splet|title=E-glasilo - februar 2026|url=https://voltslovenija.org/news/e-glasilo-februar-2026|website=Volt Slovenija / Slovenia|accessdate=2026-02-09|language=sl}}</ref> == Ideologija in stališča == Volt Slovenija se ideološko opredeljuje kot pragmatična, reformno usmerjena in izrazito [[Proevropejstvo|proevropska]] stranka. Zagovarja reformo Evropske unije z namenom večje demokratičnosti, učinkovitosti in globalne vloge Evrope. V ospredje postavlja digitalizacijo, izobraževanje, znanost in inovacije kot temelje »pametne države«, ob tem pa podpira socialno enakost, vključujočo družbo in varstvo človekovih pravic. Zavzema se za aktivno državljansko participacijo, večjo transparentnost in krepitev demokratičnih mehanizmov, hkrati pa podpira trajnostni gospodarski razvoj, zeleni prehod ter usklajeno evropsko zunanjo in varnostno politiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://voltslovenija.org/storage/pdf/program-volt-slovenija-2025-v4.pdf|title=Volt Slovenija – Program 2025|accessdate=2026-01-23|website=Volt Slovenija}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2026]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] qaz0u20vntqxsgntneayskpzhwk5sf5 6 602800 6760246 6677617 2026-10-04T10:07:24Z A09 188929 /* Povzetek */ tn 6760246 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = cerkev sv. Cirila in Metoda v Bežigradu (desno) s cerkvijo sv. Krištofa (levo) pred prestavitvijo leta 1958 | Vir = {{navedi revijo|url=https://sistory.si/media/legacy/publikacije/30001-31000/30419/Kronika_2012_1.pdf|page=15|title=Ljubljanska cerkev sv. Krištofa za Bežigradom|first=Ana|last=Lavrič|year=2012|magazine=Kronika}}, izvirnik iz {{navedi knjigo|first=Regalat|last=Razbočan|first2=Peter|last2=Krečič|last3=Kreft|first3=Sabina|title=Naš Bežigrad: župnija sv. Cirila in Metoda Ljubljana Bežigrad ob šestdesetletnici 1934-1994|page=21|publisher=Župnijski urad Bežigrad|year=1995}} | Datum = pred 1958 | Kraj = Ljubljana Bežigrad | Avtor = neznan | Dovoljenje = poštena uporaba | Druge različice = }} == Licenca == {{Zunanje umetniško delo|članek=cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|članek2=Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji}} p9hzwm8zlefvpagwye4vx5cgycskzil 2 603517 6760106 6758058 2026-10-03T19:43:19Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6760106 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center;"> <div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div> Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! </div><br> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]</small><br> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikidata</small>]] </div><br><div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <br>[[Slika: Lukovnik.jpg|500 px]]<br>Potok Lukovnik ob vasici [[Dol pri Šmarjeti]].</div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Hans Pascher]] * [[Urban Textor]] * [[Pozitiv]] == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Klevevž]] || 26. 6. 2026 || |- | 8 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 9 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 10 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 11 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 12 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 17 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 19 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 20 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 21 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 22 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 23 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 24 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 25 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |- | 26 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 || |- | 27 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 || |- | 28 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 || |} === Statistika === <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/Jonatan Melik Kurinčič}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]] | *... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom? |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]] [[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]] 7txpjomdqbbcd38bbgmcl125lmab3fs 6760108 6760106 2026-10-03T19:53:46Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6760108 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center; margin-bottom: 8px;"> <div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div> Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]</small><br> [[c:User:Jonatan Melik Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:Jonatan Melik Kurinčič|<small>Wikidata</small>]] </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> [[Slika:Lukovnik.jpg|500px]]<br> Potok Lukovnik ob vasici [[Dol pri Šmarjeti]]. </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Hans Pascher]] * [[Urban Textor]] * [[Pozitiv]] == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Klevevž]] || 26. 6. 2026 || |- | 8 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 9 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 10 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 11 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 12 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 17 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 19 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 20 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 21 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 22 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 23 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 24 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 25 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |- | 26 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 || |- | 27 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 || |- | 28 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 || |} === Statistika === <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/Jonatan Melik Kurinčič}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]] | *... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom? |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]] [[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]] 0qx39dbnvnv11kb9qkqd5x9qsj0md1v 6760261 6760108 2026-10-04T11:38:57Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6760261 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center; margin-bottom: 8px;"> <div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div> Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]</small><br> [[c:User:Jonatan Melik Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:Jonatan Melik Kurinčič|<small>Wikidata</small>]] </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> [[Slika:Lukovnik.jpg|500px]]<br> Potok Lukovnik ob vasici [[Dol pri Šmarjeti]]. </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Hans Pascher]] * [[Urban Textor]] ====== Ostalo ====== * [[Pozitiv]] == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Klevevž]] || 26. 6. 2026 || |- | 8 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 9 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 10 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 11 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 12 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 17 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 19 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 20 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 21 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 22 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 23 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 24 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 25 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |- | 26 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 || |- | 27 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 || |- | 28 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 || |} === Statistika === <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/Jonatan Melik Kurinčič}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]] | *... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom? |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]] [[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]] fs68sijhdnzaoktvzxad37ezyes6fxf 0 603589 6760132 6684699 2026-10-03T20:54:21Z A09 188929 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Maribor]] na stran [[Koroška vrata]] 6760132 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Koroška vrata]] f5mqwtuwr7t4h8xi6pghtipvgvfgpik 3 603731 6760071 6759159 2026-10-03T17:51:32Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Tvoja "urejanja" */ odgovor 6760071 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:57, 6. junij 2026 (CEST) ==[[Slovenska Bistrica]]== Zdravo, hvala za razširitve članka. V [[Special:Diff/6685569|tej redakciji]] si dodal za članek mnogo predolg seznam s krajem povezanih osebnosti. V Wikipediji je navada, da ko del članka postane predolg, ga preselimo na svojo (pod)stran. Tako obstaja [[seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica]], bi morda razširil seznam raje tam? Vsekakor pred ponovnim vstavljanjem seznama osebnosti v članek o naselju svetujem močno krajšanje seznama. V kolikor pa bi potreboval pomoč, se ne zadržuj in vprašaj :) Lep vikend,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:57, 6. junij 2026 (CEST) == [[Zgodovina]] == Poskusi ujeti slog članka, kot je bil pred tabo. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:50, 14. julij 2026 (CEST) == Tvoja "urejanja" == ... so krneki. En stavek in opomba 'razširi'!? Nehaj s tem, tudi kadar nisi prijavljen! [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:30, 21. avgust 2026 (CEST) :Sploh pa, prosim, ne prevajaj/ustvarjaj novih člankov, če zraven ne navedeš sklicev. Če prevedeš nov članek, ga naredi dosledno, ne pa da narediš površno in potem samo dodaš predlogo <nowiki>{{Lektura}}</nowiki>, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kanoni%C4%8Dne_koordinate&diff=prev&oldid=6760063 npr.] --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:51, 3. oktober 2026 (CEST) == Raba predlog == Zdravo, {{tl|navedi vir}} gre k trditvam, ki niso podprte z viri, pa bi morale biti; predloga {{tl|razširi}} pa je mišljena za posamezna poglavja in ne kratke članke. Za slednje je bistveno boljša raba [[Wikipedija:Škrbina/Seznam škrbinskih oznak|standardiziranih škrbinskih oznak]]. Skratka, pri dodajanju predlog te prosim za zdravo mero razumevanja, kaj in kam je smotrno dodajat. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:09, 1. oktober 2026 (CEST) f7j6apfktfaae4e2pwcken6xkvyimbh 6760082 6760071 2026-10-03T18:07:47Z Niko Petrič 261163 /* Tvoja "urejanja" */ odgovor 6760082 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:57, 6. junij 2026 (CEST) ==[[Slovenska Bistrica]]== Zdravo, hvala za razširitve članka. V [[Special:Diff/6685569|tej redakciji]] si dodal za članek mnogo predolg seznam s krajem povezanih osebnosti. V Wikipediji je navada, da ko del članka postane predolg, ga preselimo na svojo (pod)stran. Tako obstaja [[seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica]], bi morda razširil seznam raje tam? Vsekakor pred ponovnim vstavljanjem seznama osebnosti v članek o naselju svetujem močno krajšanje seznama. V kolikor pa bi potreboval pomoč, se ne zadržuj in vprašaj :) Lep vikend,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:57, 6. junij 2026 (CEST) == [[Zgodovina]] == Poskusi ujeti slog članka, kot je bil pred tabo. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:50, 14. julij 2026 (CEST) == Tvoja "urejanja" == ... so krneki. En stavek in opomba 'razširi'!? Nehaj s tem, tudi kadar nisi prijavljen! [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:30, 21. avgust 2026 (CEST) :Sploh pa, prosim, ne prevajaj/ustvarjaj novih člankov, če zraven ne navedeš sklicev. Če prevedeš nov članek, ga naredi dosledno, ne pa da narediš površno in potem samo dodaš predlogo <nowiki>{{Lektura}}</nowiki>, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kanoni%C4%8Dne_koordinate&diff=prev&oldid=6760063 npr.] --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:51, 3. oktober 2026 (CEST) ::Zdravo. Hvala za komentar. <nowiki>{{Lektura}}</nowiki> sem dodal, ker nisem popolnoma prepričan glede strokovnih izrazov. ::Lep pozdrav [[Uporabnik:Niko Petrič|Niko Petrič]] ([[Uporabniški pogovor:Niko Petrič|pogovor]]) 20:07, 3. oktober 2026 (CEST) == Raba predlog == Zdravo, {{tl|navedi vir}} gre k trditvam, ki niso podprte z viri, pa bi morale biti; predloga {{tl|razširi}} pa je mišljena za posamezna poglavja in ne kratke članke. Za slednje je bistveno boljša raba [[Wikipedija:Škrbina/Seznam škrbinskih oznak|standardiziranih škrbinskih oznak]]. Skratka, pri dodajanju predlog te prosim za zdravo mero razumevanja, kaj in kam je smotrno dodajat. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:09, 1. oktober 2026 (CEST) dayevb9aehpwowwocmw9zsfvwngqamq 0 605773 6760160 6752791 2026-10-04T03:42:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760160 wikitext text/x-wiki {{Speciesbox | image = Erasmoneura vulnerata P1440269a.jpg | genus = Erasmoneura | species = vulnerata | authority = ([[Asa Fitch|Fitch]], 1851) | synonyms = * ''Erythroneura vulnerata'' {{small|Fitch, 1851}} * ''Erythroneura gradata'' {{small|Robinson, 1924}} * ''Typhlocyba vulneata'' {{small|(Fitch, 1851)}} }} '''''Erasmoneura vulnerata''''' je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[mali škržatki|malih škržatkov]], izvorno razširjena v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]],<ref name=":0">{{Cite journal |last1=Zimmerman |first1=Rick |last2=Kondratieff |first2=Boris |last3=Nelson |first3=Eugene |last4=Sclar |first4=Casey |date=1996 |title=The Life History of Two Species of Grape Leafhoppers on Wine Grapes in Western Colorado |journal=Journal of the Kansas Entomological Society |volume=69 |issue=4 |pages=337–345 |jstor=25085693 }}</ref> od koder so jo v začetku 21. stoletja zanesli v [[Evropa|Evropo]], kjer povzroča znatno gospodarsko škodo v [[vinogradništvo|vinogradništvu]].<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Duso |first1=C. |last2=Bressan |first2=A. |last3=Mazzon |first3=L. |last4=Girolami |first4=V. |date=2005 |title=First record of the grape leafhopper Erythroneura vulnerata Fitch (Hom., Cicadellidae) in Europe |journal=Journal of Applied Entomology |volume=129 |issue=3 |pages=170–172 |doi=10.1111/j.1439-0418.2005.00944.x |doi-access=free }}</ref> Prehranjuje se z divjimi in gojenimi [[vinikovke|vinikovkami]] na obeh celinah.<ref name=":2">{{Cite journal |last1=Duso |first1=Carlo |last2=Zanettin |first2=Giulia |last3=Gherardo |first3=Pamela |last4=Pasqualotto |first4=Giulia |last5=Raniero |first5=Damiano |last6=Rossetto |first6=Filippo |last7=Tirello |first7=Paola |last8=Pozzebon |first8=Alberto |date=2020 |title=Colonization Patterns, Phenology and Seasonal Abundance of the Nearctic Leafhopper Erasmoneura vulnerata (Fitch), a New Pest in European Vineyards |journal=Insects |language=en |volume=11 |issue=11 |page=731 |doi=10.3390/insects11110731 |pmid=33114643 |pmc=7692148 |issn=2075-4450|doi-access=free }}</ref> == Telesne značilnosti == Odrasli merijo v dolžino 2,7–3,2 mm in imajo vzdolž telesa rumeno progo.<ref name=":6">{{cite journal |last1=Rizzoli |first1=Attilio |last2=Battelli |first2=Riccardo |last3=Conedera |first3=Marco |last4=Jermini |first4=Mauro |title=First record of Erasmoneura vulnerata Fitch, 1851 (Hemiptera, Cicadellidae, Typhlocybinae) in Switzerland |journal=Alpine Entomology |date=14 July 2020 |volume=4 |pages=151–156 |doi=10.3897/alpento.4.53967 |doi-access=free }}</ref> Odrasli iz poletne generacije imajo rdečkasto prečno žilo blizu konice sprednjega para [[žuželčje krilo|kril]]<ref name=":7">{{Cite journal |last=Seljak |first=Gabrijel |date=June 2011 |title=First record of the nearctic leafhopper Erasmoneura vulnerata (Fitch, 1851) [Hemiptera, Cicadomorpha: Cicadellidae] in Slovenia |journal=Acta Entomologica Slovenica |url=https://www.pms-lj.si/app/uploads/2022/12/AES_19-1_4_SELJAK.pdf |volume=19 |issue=1 |pages=37–42}}</ref> in modrikaste lise na krilih. Proti koncu sezone te lise postanejo bolj zelenkasto-rjave, prečna žila pa pogosto bela.<ref name=":7" /> [[Nimfa (biologija)|Nimfe]] imajo rdečkasto-rjavo osnovno obarvanost z rumenim marmoriranim vzorcem in svetlozelenimi nogami.<ref name=":6" /> [[Oprsje]] in glava sta sploščena.<ref name=":7" /> == Življenjski krog == Razmnoževati se začnejo spomladi. Samice po parjenju odložijo [[jajce|jajčeca]] v glavne listne [[Rastlinska žila|žile]] ali na zgornjo površino [[rastlinski list|listov]].<ref name=":0" /> Prve nimfe se v izvornem območju razširjenosti pojavijo v drugi polovici maja, medtem ko je drugi vrh pojavljanja nimf junija.<ref name=":2" /> To pomeni, da se razvijeta dva rodova ''E. vulnerata'' letno.<ref name=":0" /> Pri tem v Evropi poročajo o treh vrhovih gostote nimf, kar pomeni, da se lahko tam razvijejo trije rodovi letno.<ref name=":2" /> Kot ostali mali škržatki imajo [[nepopolna preobrazba|nepopolno preobrazbo]]. Preden odrastejo se petkrat [[levitev|levijo]] in preidejo čez pet stadijev nimf.<ref name=":10">{{Cite journal |last1=Duso |first1=Carlo |last2=Moret |first2=Renzo |last3=Manera |first3=Alessandro |last4=Berto |first4=Dario |last5=Fornasiero |first5=Diego |last6=Marchegiani |first6=Gaia |last7=Pozzebon |first7=Alberto |date=2019 |title=Investigations on the Grape Leafhopper Erasmoneura vulnerata in North-Eastern Italy |journal=Insects |language=en |volume=10 |issue=2 |page=44 |doi=10.3390/insects10020044 |pmid=30717293 |pmc=6410144 |issn=2075-4450|doi-access=free }}</ref> [[Jajce|Jajčeca]] se razvijajo 16–20 dni, celoten razvoj pa traja 35–38 dni.<ref name=":2" /> V izvornem območju razširjenosti prezimujejo odrasli v mejicah okrog vinogradov, kjer se zavlečejo v špranje v rastlinah ali odmrlem organskem materialu.<ref name=":0" /> Tudi v Italiji poročajo, da so žive meje in zgradbe v bližini vinogradov pomembne kot prezimovališča.<ref name=":10"/> S prezimovališč se na gostiteljske rastline vrnejo v fazi nastanka brstov.<ref name=":10" /> == Ekologija in razširjenost == Zadržujejo se na zgornjih listnih ploskvah.<ref name=":1" /> Tako nimfe kot odrasli se prehranjujejo z izsesavanjem posameznih [[parenhim]]skih celic listov, zaradi česar nastanejo drobne razbarvane pike na listih. Če je škržatkov veliko, se te pikice združujejo v večje razbarvane lise, kar lahko povzroči zgodnje odpadanje listov.<ref name=":0" /> V Evropi se vrsta pojavlja na vinski trti, pri čemer nima preferenc po določenih kultivarjih.<ref name=":2" /> Primerna gostitelja sta tudi [[lisičja vinska trta]] in [[navadni jadikovec]].<ref name=":7" /> V Romuniji je bila vrsta opažena tudi na [[navadna vinika|navadni viniki]].<ref name=":9" /> Poleg tega so jo priložnostno našli na drugih rastlinah, kot so [[divji kostanj]], [[robida]]h in [[vrba]]h, toda mnogo manj številčno kot na vinikovkah.<ref name=":15">{{navedi splet |title=3I Interactive Keys and Taxonomic Databases |url=http://dmitriev.speciesfile.org/ |access-date=2022-12-01 |website=dmitriev.speciesfile.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20171214205026/http://dmitriev.speciesfile.org/ |archive-date=2017-12-14 |url-status=dead}}</ref> ''Erasmoneura vulnerata'' je izvorno razširjena v Severni Ameriki,<ref name=":0" /><ref name=":4">{{Cite journal |last1=Dietrich |first1=Christopher H. |last2=Dmitriev |first2=Dmitry A. |date=2006 |title=Review of the New World genera of the Leafhopper Tribe Erythroneurini (Hemiptera: Cicadellidae: Typhlocycbinae) |journal=Illinois Natural History Survey Bulletin |volume=37 |issue=5 |pages=118–190 |doi=10.21900/j.inhs.v37.121 |hdl=2142/26512 |hdl-access=free }}</ref> kjer se pojavlja po večjih delih [[Kanada|Kanade]] in [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]],<ref name=":5">{{Cite journal |last=Beamer |first=R. H. |date=1946 |title=The Erythroneura of the Vulnerata Group (Homoptera-Cicadellidae) |journal=Journal of the Kansas Entomological Society |volume=19 |issue=1 |pages=15–22 |jstor=25081790 }}</ref> pa tudi v [[Mehika|Mehiki]].<ref name=":8">{{Cite journal |title=Erythroneura vulnerata |journal=CABI Compendium |year=2022 |doi=10.1079/cabicompendium.119953 |doi-access=free }}</ref> V Evropi so jo prvič opazili leta 2004 na vinski trti v [[Benečija|Benečiji]] na severu [[Italija|Italije]], že naslednje leto pa tudi v sosednjih regijah.<ref name=":1" /> Do leta 2010 se je razširila do [[Slovenija|Slovenije]], kjer so jo odkrili v [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]] ob meji z Italijo.<ref name=":7" /> Leta 2018 je bilo potrjeno pojavljanje v [[Romunija|Romuniji]]<ref name=":9">{{Cite journal |last1=Chireceanu |first1=C |last2=Bosoi |first2=M |last3=Podrumar |first3=T |last4=Ghica |first4=M |last5=Teodoru |first5=A |last6=Chiriloaie-Palade |first6=A |last7=Zaharia |first7=R |date=2020 |title=Invasive insect species detected on grapevines in Romania during 2016-2019 and the first record of Erasmoneura vulnerata (Fitch, 1851) (Hemiptera: Cicadellidae). |journal=Acta Zoologica Bulgarica |volume=72 |issue=4 |pages=649–659}}</ref> in leto kasneje v [[Švica|Švici]],<ref name=":6" /> nedavno pa tudi v [[Srbija|Srbiji]].<ref name=":8" /> === Pomen za človeka === V izvornem območju razširjenosti pomen vrste kot [[škodljivec|škodljivca]] ni bistven, čeprav je bila v zgodnji entomološki literaturi označena za škodljivca vinske trte.<ref name=":5" /> Ponekod velja za sekundarnega škodljivca ob bolj številčni sorodni vrsti ''Erasmoneura ziczac''.<ref name=":0" /> V Evropi velja za [[invazivna vrsta|invazivno vrsto]]. Sprva se je v Italiji pojavljala v manjših številčnostih v komercialnih vinogradih, ki so bili tretirani proti bolj nevarnemu [[ameriški škržatek|ameriškemu škržatku]],<ref name=":1" /> kasneje pa se je začela hitro širiti po celini in povzročati občutnejšo škodo v vinogradih.<ref name=":2" /> Ob večjih gostotah lahko povzroča znatno škodo zaradi odpadanja listov vinske trte, predvsem v vinogradih z organsko pridelavo zaradi manjše učinkovitosti dovoljenih škropiv.<ref name="j902">{{navedi splet |title=EPPO Global Database |website=EPPO Global Database |date=2018-12-11 |url=https://gd.eppo.int/reporting/article-7113 |access-date=2026-07-18}}</ref> Zdaj velja za pomembnega škodljivca v Italiji.<ref name=":2" /> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Erasmoneura vulnerata}} {{taxonbar|from=Q10486849}} [[Kategorija:Mali škržatki]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:Škodljivci vinske trte]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1851]] [[Kategorija:Žuželke Evrope]] [[Kategorija:Žuželke Severne Amerike]] [[Kategorija:Žuželke Slovenije]] 9mdmmuwg2s5zjht4i9qrz26i6u6klj0 0 606417 6760048 6748533 2026-10-03T16:46:28Z Ihana Aneta 242446 6760048 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jiřina Brožíková Hribar''', znana tudi pod psevdonimom '''Irina Dimič''', [[Čehi|češka]] [[Učitelj|učiteljica]], [[Pisatelj|pisateljica]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[18. april]] [[1906]], [[Praga]], † [[23. januar]] [[1975]], [[Ljubljana]]. == Zgodnje življenje == Rojena je bila 18. aprila 1906 v premožni češki družini v [[Praga|Pragi]].<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet |title=SI_ZAL_LJU/0504 Mesto Ljubljana, statistični popisi, 1830-1942 /Zaloška cesta, 14 |url=https://www.sistory.si/popis/97f2fa0b-bdbf-4ec2-90c3-483fee1c5993/enota/0/db01e998-ff91-4c14-ba35-bf1223b88125 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref> Njena mati je bila Maria Walleska, njen oče pa Jaroslav Brožík.<ref name=":1" /> V Pragi je obiskovala dekliško osnovno in licej.<ref name=":3">{{Navedi knjigo |last=Brožíková Hribar |first=Jiřina |author-link=Jiřina Brožíková Hribar |url=https://www.jednota.digital/krajanske-tvorby-jirina-hribar-brozikova-lide-z-primori-1966/ |title=Lide z Primori |date=1966 |publisher=Krajanské tvorby |page=74 |language=Cs |trans-title=Ljudje s Primorja}}</ref> Po dokončanem liceju se je vpisala na srednjo strokovno šolo (''průmyslovka'') v Pragi.<ref name=":3" /> Leta 1924 je dokončala strokovno šolo in opravila državne izpite iz francoščine, češčine in pedagogike.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi novice |last=Matušek |first=Josef |date=29.4.2001 |title=Z krajanského kalendáře |trans-title=Iz zdomskega koledarja |url=https://www.jednota.digital/tydenik-jednota-cislo-17-29-04-2001/ |work=Jednota |page=12 |language=Cs |volume=17|location=Daruvar}}</ref> == Delo == Po opravljenih državnih izpitih je začela zasebno poučevati.<ref name=":3" /> Obenem se je začela ukvarjati tudi s pisateljevanjem.<ref name=":3" /> Dne 25. avgusta 1926 se je v [[Vojnik|Vojniku]] poročila s slovenskim inženirjem strojništva Borisom Dragotinom Josipom Hribarjem (1998–1966) iz [[Ljubljana|Ljubljane]], sinom tovarnarice [[Evgenija Šumi|Evgenije Šumi]] ter tiskarnarja [[Dragotin Hribar|Dragotina Hribarja]].<ref>{{Navedi splet |date=1897–1902 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00244 {{!}} 016 Celje - Sv. Danijel {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/00244/?pg=73 |access-date=2026-08-03 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofija Maribor |language=Sl}}</ref> Naselila sta se v hiši njegovih staršev v Ljubljani.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Naslednje leto je rodila svojega edinca, sina Andreja Hribarja (1927–2001).<ref name=":0" /><ref name=":7">{{Navedi splet |title=Andrej Hribar (1927-2001) - Find a Grave Memorial |trans-title=Andrej Hribar (1927-2001) - Najdi grob |url=https://www.findagrave.com/memorial/140171848/andrej-hribar |access-date=2026-10-03 |website=www.findagrave.com |language=en}}</ref> Kmalu po porodu sta oba s sinom hudo zbolela.<ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Hribar |first=Angelika |date=junij 2006 |title=Strmolski graščak Rado Hribar in njegova rodbina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5O4HW5VE |magazine=Kronika |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |pages=213–232 |language=Sl |volume=2}}</ref> Zaradi spora z moževo družino sta se z možem skupaj s sinkom kmalu po letu 1928 odselila v svoje stanovanje.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Šorn |first=Mojca |last2=Pančur |first2=Andrej |last3=Oset |first3=Željko |last4=Tominšek Čehulić |first4=Tadeja |last5=Zakrajšek |first5=Arne Jakob |title=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke A do K / Dalmatinova ulica, 10 |url=https://www.sistory.si/popis/5067deb1-8853-49fd-9af5-05b77e5d3dd4/enota/0/f600b7fc-51b5-43c1-9a88-8132c7e62695?p=1-50&o=sistory_id.2 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref><ref name=":1" />{{Efn|Zagotovo so bili v letu 1931 že na svojem.|reference=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke A do K / Dalmatinova ulica, 10}} Po selitvi v svoje stanovanje je njen mož delal kot poslovodja, ona pa kot zasebnica.<ref name=":2" /> Preživljala se je z zasebnim poučevanjem ter s prevajanjem iz češčine v slovenščino in obratno. Leta 1937 se je zaposlila kot poslovodja v podjetju Gradivo v Mariboru, kjer je delala do leta 1940, ko je skupaj z možem, ki je bil tam prav tako zaposlen, podjetje zapustila is se spet posvetila poučevanju.<ref>{{Navedi novice |date=4.8.1937 |title=Trgovinski register |url=https://www.zaveza.si/zaveza/umor-dveh-dolenjskih-uciteljic/ |work=Trgovski list |publisher=Konzorcij Trgovskega lista |page=4 |language=Sl |volume=87}}</ref> Kasneje je delala tudi kot redaktorka v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet |title=Databáze českého amatérského divadla |trans-title=Baza podatkov češkega amaterskega gledališča |url=https://amaterskedivadlo.cz/main.php/main.php?data=txt&id=6645 |access-date=2026-08-04 |website=amaterskedivadlo.cz |language=Cs |archive-date=2026-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260805105845/https://amaterskedivadlo.cz/main.php/main.php%3Fdata%3Dtxt%26id%3D6645 |url-status=dead }}</ref> Med drugo svetovno vojno so Nemci njenega sina Andreja zaprli ter ga odpeljali v Dachau. Iz njega se je po vojni vrnil, ter še vrnil v Ljubljani, kjer je doštudiral za kemijskega inženirja in se poročil z tekstilno tehnico Mileno Karlovšek, hčerjo etnologa [[Jože Karlovšek|Jožeta Karlovška]] in učiteljice Julije Weble.<ref>{{Navedi novice |date=16.6.1953 |title=Poročili so se v Ljubljani 13. t. m.: |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYBSX6PY |work=Ljudska pravica |publisher=M. Kranjec |page=10 |language=Sl |volume=153}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=J. L. |date=15.6.1970 |title=Karlovšek Juliji v spomin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYCE33UX |work=Občinski poročevalec |publisher=SO Domžale |pages=16 |language=Sl |volume=9 |issue=6}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet |title=Milena Karlovšek Hribar (1930-2012) - Find a Grave... |trans-title=Milena Karlovšek Hribar (1930-2012) - Najdi grob... |url=https://www.findagrave.com/memorial/140171853/milena-hribar |access-date=2026-10-03 |website=www.findagrave.com |language=en}}</ref> V zakonu se mu je leta 1957 rodila hčerka Irena Hribar Schmidt, geografinja in slikarka, ki pod umetniškim imenom Aneri deluje v Sloveniji in Kanadi.<ref>{{Navedi AV medij |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174891012 |title=Portret likovne umetnice Irene Hribar Schmidt iz Kanade |date=5.8.2022 |last=Brunec |first=Lili |language=Sl |publisher=RTV SLO}}</ref> Skupaj z možem je prevedla tudi učbenik za strojništvo. V pismih je bila zelo povezana s češko skupnostjo v Daruvarju ter zaposlenimi pri časopisu Jednota, četudi se z večino uredništva Jednota nikoli ni srečala ter Daruvarja nikoli ni obiskala.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> === Literarno delo === Glavna tema njenih pesmi je narava. Posebej jo je privlačilo morje.<ref name=":4">{{Navedi novice |title=Básnířka čistého srdce|url=https://www.jednota.digital/tydenik-jednota-cislo-14-05-04-1975/|last=Nečas|first=Jaroslav|date=5.4.1975|work=Jednota|language=Cs|trans-title=Pesnica čistega srca|page=10|volume=14|location=Daruvar}}</ref> Rada je pisala v Tivoliju.<ref name=":5" /> Leta 1966 je Krajanské tvorby izdala njeno povest Lide z Primori (Ljudje s Primorja).<ref name=":3" /> Stik z izseljenim tiskom na Hrvaškem je vzpostavila leta 1953, ko je njen prvi prispevek izšel v Dětském koutku. Nato je pogosteje pisala za Jednoto, Kalendář in Studnice. == Poznejše življenje in smrt == Po moževi smrti leta 1966 se je preselila v dom upokojencev Center Tabor v Ljubljani.<ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi knjigo |last=Turek |first=Ruda |title=Domov má jméno Daruvar |date=1995 |publisher=Artia Pegas Press, Jednota Daruvar |page=216 |language=Cs |trans-title=Dom se imenuje Daruvar|url=https://www.jednota.digital/krajanske-tvorby-ruda-turek-domov-ma-jmeno-daruvar-1995/}}</ref> Še vedno je bila vitalna ter je pomagala drugim slabotnejšim sostanovalcem.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Še vedno je pisala. Sodelovala je pri pripravi češko-slovenskega in slovensko-češkega slovarja.<ref name=":4" /> V zimi med letoma 1974 in 1975 je nenadno zbolela za pljučnico. Stanje se ji je hitro poslabšalo. Za posledicami pljučnice je 23. januarja 1975 v bolnišnici na Golniku v Ljubljani umrla.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice |date=31.1.1975 |title=Umrli so |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCA9GNMK |work=Glas |publisher=Glas, Kranj |page=10 |language=Sl |volume=8}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice |date=8.3.1975 |title=Za Jiřinou Hribar-Brožíkovou |trans-title=Za Jiřino Hribar-Brožíkovo |url=https://www.jednota.digital/tydenik-jednota-cislo-10-08-03-1975/ |work=Jednota |location=Daruvar |page=16 |language=Cs |volume=10}}</ref> Pokopana je bila poleg moža v grob njegove družine na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]].<ref>{{Navedi splet |title=Jiřina Brožíková Hribar (1906-1975) - Find a Grave... |trans-title=Jiřina Brožíková Hribar (1906-1975) - Najdi grob... |url=https://www.findagrave.com/memorial/140171805/ji%C5%99ina-hribar |access-date=2026-10-03 |website=www.findagrave.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Boris Hribar (1898-1966) - Find a Grave Memorial |trans-title=Boris Hribar (1898-1966) - Najdi grob |url=https://www.findagrave.com/memorial/140171795/boris-hribar |access-date=2026-10-03 |website=www.findagrave.com |language=en}}</ref> == Bibliografija == *''Lide z Primori'' (Ljudje s Primorja, povest, v češčini, izdala Krajanské tvorby, 1966)<ref name=":3" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Brožíková Hribar, Jiřina}} [[Kategorija:Češki učitelji]] [[Kategorija:Češki pisatelji]] [[Kategorija:Češki pesniki]] [[Kategorija:Češki prevajalci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1906]] [[Kategorija:Umrli leta 1975]] ar4l1v1d06bvruhfl2zq3jx3vbt6uko 6760055 6760048 2026-10-03T16:58:50Z Ihana Aneta 242446 6760055 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jiřina Brožíková Hribar''', znana tudi pod psevdonimom '''Irina Dimič''', [[Čehi|češka]] [[Učitelj|učiteljica]], [[Pisatelj|pisateljica]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[18. april]] [[1906]], [[Praga]], † [[23. januar]] [[1975]], [[Ljubljana]]. == Zgodnje življenje == Rojena je bila 18. aprila 1906 v premožni češki družini v [[Praga|Pragi]].<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet |title=SI_ZAL_LJU/0504 Mesto Ljubljana, statistični popisi, 1830-1942 /Zaloška cesta, 14 |url=https://www.sistory.si/popis/97f2fa0b-bdbf-4ec2-90c3-483fee1c5993/enota/0/db01e998-ff91-4c14-ba35-bf1223b88125 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref> Njena mati je bila Maria Walleska, njen oče pa Jaroslav Brožík.<ref name=":1" /> V Pragi je obiskovala dekliško osnovno in licej.<ref name=":3">{{Navedi knjigo |last=Brožíková Hribar |first=Jiřina |author-link=Jiřina Brožíková Hribar |url=https://www.jednota.digital/krajanske-tvorby-jirina-hribar-brozikova-lide-z-primori-1966/ |title=Lide z Primori |date=1966 |publisher=Krajanské tvorby |page=74 |language=Cs |trans-title=Ljudje s Primorja}}</ref> Po dokončanem liceju se je vpisala na srednjo strokovno šolo (''průmyslovka'') v Pragi.<ref name=":3" /> Leta 1924 je dokončala strokovno šolo in opravila državne izpite iz francoščine, češčine in pedagogike.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi novice |last=Matušek |first=Josef |date=29.4.2001 |title=Z krajanského kalendáře |trans-title=Iz zdomskega koledarja |url=https://www.jednota.digital/tydenik-jednota-cislo-17-29-04-2001/ |work=Jednota |page=12 |language=Cs |volume=17|location=Daruvar}}</ref> == Delo == Po opravljenih državnih izpitih je začela zasebno poučevati.<ref name=":3" /> Obenem se je začela ukvarjati tudi s pisateljevanjem.<ref name=":3" /> Dne 25. avgusta 1926 se je v [[Vojnik|Vojniku]] poročila s slovenskim inženirjem strojništva Borisom Dragotinom Josipom Hribarjem (1998–1966) iz [[Ljubljana|Ljubljane]], sinom tovarnarice [[Evgenija Šumi|Evgenije Šumi]] ter tiskarnarja [[Dragotin Hribar|Dragotina Hribarja]].<ref>{{Navedi splet |date=1897–1902 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00244 {{!}} 016 Celje - Sv. Danijel {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/00244/?pg=73 |access-date=2026-08-03 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofija Maribor |language=Sl}}</ref> Naselila sta se v hiši njegovih staršev v Ljubljani.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Naslednje leto je rodila svojega edinca, sina Andreja Hribarja (1927–2001).<ref name=":0" /><ref name=":7">{{Navedi splet |title=Andrej Hribar (1927-2001) - Find a Grave Memorial |trans-title=Andrej Hribar (1927-2001) - Najdi grob |url=https://www.findagrave.com/memorial/140171848/andrej-hribar |access-date=2026-10-03 |website=www.findagrave.com |language=en}}</ref> Kmalu po porodu sta oba s sinom hudo zbolela.<ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Hribar |first=Angelika |date=junij 2006 |title=Strmolski graščak Rado Hribar in njegova rodbina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5O4HW5VE |magazine=Kronika |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |pages=213–232 |language=Sl |volume=2}}</ref> Zaradi spora z moževo družino sta se z možem skupaj s sinkom kmalu po letu 1928 odselila v svoje stanovanje.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Šorn |first=Mojca |last2=Pančur |first2=Andrej |last3=Oset |first3=Željko |last4=Tominšek Čehulić |first4=Tadeja |last5=Zakrajšek |first5=Arne Jakob |title=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke A do K / Dalmatinova ulica, 10 |url=https://www.sistory.si/popis/5067deb1-8853-49fd-9af5-05b77e5d3dd4/enota/0/f600b7fc-51b5-43c1-9a88-8132c7e62695?p=1-50&o=sistory_id.2 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref><ref name=":1" />{{Efn|Zagotovo so bili v letu 1931 že na svojem.|reference=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke A do K / Dalmatinova ulica, 10}} Po selitvi v svoje stanovanje je njen mož delal kot poslovodja, ona pa kot zasebna učiteljica jezikov in prevajalka iz češčine v slovenščino in obratno.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Leta 1937 se je zaposlila kot poslovodja v podjetju Gradivo v Mariboru, kjer je delala do leta 1940, ko je skupaj z možem, ki je bil tam prav tako zaposlen, podjetje zapustila is se spet posvetila poučevanju.<ref>{{Navedi novice |date=4.8.1937 |title=Trgovinski register |url=https://www.zaveza.si/zaveza/umor-dveh-dolenjskih-uciteljic/ |work=Trgovski list |publisher=Konzorcij Trgovskega lista |page=4 |language=Sl |volume=87}}</ref> Kasneje je delala tudi kot redaktorka v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet |title=Databáze českého amatérského divadla |trans-title=Baza podatkov češkega amaterskega gledališča |url=https://amaterskedivadlo.cz/main.php/main.php?data=txt&id=6645 |access-date=2026-08-04 |website=amaterskedivadlo.cz |language=Cs |archive-date=2026-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260805105845/https://amaterskedivadlo.cz/main.php/main.php%3Fdata%3Dtxt%26id%3D6645 |url-status=dead }}</ref> Med drugo svetovno vojno so Nemci njenega sina Andreja zaprli ter ga odpeljali v Dachau. Iz njega se je po vojni vrnil, ter še vrnil v Ljubljani, kjer je doštudiral za kemijskega inženirja in se poročil z tekstilno tehnico Mileno Karlovšek, hčerjo etnologa [[Jože Karlovšek|Jožeta Karlovška]] in učiteljice Julije Weble.<ref>{{Navedi novice |date=16.6.1953 |title=Poročili so se v Ljubljani 13. t. m.: |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYBSX6PY |work=Ljudska pravica |publisher=M. Kranjec |page=10 |language=Sl |volume=153}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=J. L. |date=15.6.1970 |title=Karlovšek Juliji v spomin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYCE33UX |work=Občinski poročevalec |publisher=SO Domžale |pages=16 |language=Sl |volume=9 |issue=6}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet |title=Milena Karlovšek Hribar (1930-2012) - Find a Grave... |trans-title=Milena Karlovšek Hribar (1930-2012) - Najdi grob... |url=https://www.findagrave.com/memorial/140171853/milena-hribar |access-date=2026-10-03 |website=www.findagrave.com |language=en}}</ref> V zakonu se mu je leta 1957 rodila hčerka Irena Hribar Schmidt, geografinja in slikarka, ki pod umetniškim imenom Aneri deluje v Sloveniji in Kanadi.<ref>{{Navedi AV medij |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174891012 |title=Portret likovne umetnice Irene Hribar Schmidt iz Kanade |date=5.8.2022 |last=Brunec |first=Lili |language=Sl |publisher=RTV SLO}}</ref> Skupaj z možem je prevedla tudi učbenik za strojništvo. V pismih je bila zelo povezana s češko skupnostjo v Daruvarju ter zaposlenimi pri časopisu Jednota, četudi se z večino uredništva Jednota nikoli ni srečala ter Daruvarja nikoli ni obiskala.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> === Literarno delo === Glavna tema njenih pesmi je narava. Posebej jo je privlačilo morje.<ref name=":4">{{Navedi novice |title=Básnířka čistého srdce|url=https://www.jednota.digital/tydenik-jednota-cislo-14-05-04-1975/|last=Nečas|first=Jaroslav|date=5.4.1975|work=Jednota|language=Cs|trans-title=Pesnica čistega srca|page=10|volume=14|location=Daruvar}}</ref> Rada je pisala v Tivoliju.<ref name=":5" /> Leta 1966 je Krajanské tvorby izdala njeno povest Lide z Primori (Ljudje s Primorja).<ref name=":3" /> Stik z izseljenim tiskom na Hrvaškem je vzpostavila leta 1953, ko je njen prvi prispevek izšel v Dětském koutku. Nato je pogosteje pisala za Jednoto, Kalendář in Studnice. == Poznejše življenje in smrt == Po moževi smrti leta 1966 se je preselila v dom upokojencev Center Tabor v Ljubljani.<ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi knjigo |last=Turek |first=Ruda |title=Domov má jméno Daruvar |date=1995 |publisher=Artia Pegas Press, Jednota Daruvar |page=216 |language=Cs |trans-title=Dom se imenuje Daruvar|url=https://www.jednota.digital/krajanske-tvorby-ruda-turek-domov-ma-jmeno-daruvar-1995/}}</ref> Še vedno je bila vitalna ter je pomagala drugim slabotnejšim sostanovalcem.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Še vedno je pisala. Sodelovala je pri pripravi češko-slovenskega in slovensko-češkega slovarja.<ref name=":4" /> V zimi med letoma 1974 in 1975 je nenadno zbolela za pljučnico. Stanje se ji je hitro poslabšalo. Za posledicami pljučnice je 23. januarja 1975 v bolnišnici na Golniku v Ljubljani umrla.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice |date=31.1.1975 |title=Umrli so |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCA9GNMK |work=Glas |publisher=Glas, Kranj |page=10 |language=Sl |volume=8}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice |date=8.3.1975 |title=Za Jiřinou Hribar-Brožíkovou |trans-title=Za Jiřino Hribar-Brožíkovo |url=https://www.jednota.digital/tydenik-jednota-cislo-10-08-03-1975/ |work=Jednota |location=Daruvar |page=16 |language=Cs |volume=10}}</ref> Pokopana je bila poleg moža v grob njegove družine na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]].<ref>{{Navedi splet |title=Jiřina Brožíková Hribar (1906-1975) - Find a Grave... |trans-title=Jiřina Brožíková Hribar (1906-1975) - Najdi grob... |url=https://www.findagrave.com/memorial/140171805/ji%C5%99ina-hribar |access-date=2026-10-03 |website=www.findagrave.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Boris Hribar (1898-1966) - Find a Grave Memorial |trans-title=Boris Hribar (1898-1966) - Najdi grob |url=https://www.findagrave.com/memorial/140171795/boris-hribar |access-date=2026-10-03 |website=www.findagrave.com |language=en}}</ref> == Bibliografija == *''Lide z Primori'' (Ljudje s Primorja, povest, v češčini, izdala Krajanské tvorby, 1966)<ref name=":3" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Brožíková Hribar, Jiřina}} [[Kategorija:Češki učitelji]] [[Kategorija:Češki pisatelji]] [[Kategorija:Češki pesniki]] [[Kategorija:Češki prevajalci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1906]] [[Kategorija:Umrli leta 1975]] gfpggauvjr66pptjjp6lz9d92dg5jap 6760056 6760055 2026-10-03T17:08:29Z Ihana Aneta 242446 6760056 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jiřina Brožíková Hribar''', znana tudi pod psevdonimom '''Irina Dimič''', [[Čehi|češka]] [[Učitelj|učiteljica]], [[Pisatelj|pisateljica]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[18. april]] [[1906]], [[Praga]], † [[23. januar]] [[1975]], [[Ljubljana]]. == Zgodnje življenje == Rojena je bila 18. aprila 1906 v premožni češki družini v [[Praga|Pragi]].<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet |title=SI_ZAL_LJU/0504 Mesto Ljubljana, statistični popisi, 1830-1942 /Zaloška cesta, 14 |url=https://www.sistory.si/popis/97f2fa0b-bdbf-4ec2-90c3-483fee1c5993/enota/0/db01e998-ff91-4c14-ba35-bf1223b88125 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref> Njena mati je bila Maria Walleska, njen oče pa Jaroslav Brožík.<ref name=":1" /> V Pragi je obiskovala dekliško osnovno šolo in licej.<ref name=":3">{{Navedi knjigo |last=Brožíková Hribar |first=Jiřina |author-link=Jiřina Brožíková Hribar |url=https://www.jednota.digital/krajanske-tvorby-jirina-hribar-brozikova-lide-z-primori-1966/ |title=Lide z Primori |date=1966 |publisher=Krajanské tvorby |page=74 |language=Cs |trans-title=Ljudje s Primorja}}</ref> Po dokončanem liceju se je vpisala na srednjo strokovno šolo (''průmyslovka'') v Pragi.<ref name=":3" /> Leta 1924 je dokončala strokovno šolo in opravila državne izpite iz francoščine, češčine in pedagogike.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi novice |last=Matušek |first=Josef |date=29.4.2001 |title=Z krajanského kalendáře |trans-title=Iz zdomskega koledarja |url=https://www.jednota.digital/tydenik-jednota-cislo-17-29-04-2001/ |work=Jednota |page=12 |language=Cs |volume=17|location=Daruvar}}</ref> == Delo == Po opravljenih državnih izpitih je začela zasebno poučevati.<ref name=":3" /> Obenem se je začela ukvarjati tudi s pisateljevanjem.<ref name=":3" /> Dne 25. avgusta 1926 se je v [[Vojnik|Vojniku]] poročila s slovenskim inženirjem strojništva Borisom Dragotinom Josipom Hribarjem (1998–1966) iz [[Ljubljana|Ljubljane]], sinom tovarnarice [[Evgenija Šumi|Evgenije Šumi]] ter tiskarnarja [[Dragotin Hribar|Dragotina Hribarja]].<ref>{{Navedi splet |date=1897–1902 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00244 {{!}} 016 Celje - Sv. Danijel {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/00244/?pg=73 |access-date=2026-08-03 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofija Maribor |language=Sl}}</ref> Naselila sta se v hiši njegovih staršev v Ljubljani.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Naslednje leto je rodila svojega edinca, sina Andreja Hribarja (1927–2001).<ref name=":0" /><ref name=":7">{{Navedi splet |title=Andrej Hribar (1927-2001) - Find a Grave Memorial |trans-title=Andrej Hribar (1927-2001) - Najdi grob |url=https://www.findagrave.com/memorial/140171848/andrej-hribar |access-date=2026-10-03 |website=www.findagrave.com |language=en}}</ref> Kmalu po porodu sta oba s sinom hudo zbolela.<ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Hribar |first=Angelika |date=junij 2006 |title=Strmolski graščak Rado Hribar in njegova rodbina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5O4HW5VE |magazine=Kronika |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |pages=213–232 |language=Sl |volume=2}}</ref> Zaradi spora z moževo družino sta se z možem skupaj s sinkom kmalu po letu 1928 odselila v svoje stanovanje.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Šorn |first=Mojca |last2=Pančur |first2=Andrej |last3=Oset |first3=Željko |last4=Tominšek Čehulić |first4=Tadeja |last5=Zakrajšek |first5=Arne Jakob |title=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke A do K / Dalmatinova ulica, 10 |url=https://www.sistory.si/popis/5067deb1-8853-49fd-9af5-05b77e5d3dd4/enota/0/f600b7fc-51b5-43c1-9a88-8132c7e62695?p=1-50&o=sistory_id.2 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref><ref name=":1" />{{Efn|Zagotovo so bili v letu 1931 že na svojem.|reference=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke A do K / Dalmatinova ulica, 10}} Po selitvi v svoje stanovanje je njen mož delal kot poslovodja, ona pa kot zasebna učiteljica jezikov in prevajalka iz češčine v slovenščino in obratno.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Leta 1937 se je zaposlila kot poslovodja v podjetju Gradivo v Mariboru, kjer je delala do leta 1940, ko je skupaj z možem, ki je bil tam prav tako zaposlen, podjetje zapustila is se spet posvetila poučevanju.<ref>{{Navedi novice |date=4.8.1937 |title=Trgovinski register |url=https://www.zaveza.si/zaveza/umor-dveh-dolenjskih-uciteljic/ |work=Trgovski list |publisher=Konzorcij Trgovskega lista |page=4 |language=Sl |volume=87}}</ref> Kasneje je delala tudi kot redaktorka v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet |title=Databáze českého amatérského divadla |trans-title=Baza podatkov češkega amaterskega gledališča |url=https://amaterskedivadlo.cz/main.php/main.php?data=txt&id=6645 |access-date=2026-08-04 |website=amaterskedivadlo.cz |language=Cs |archive-date=2026-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260805105845/https://amaterskedivadlo.cz/main.php/main.php%3Fdata%3Dtxt%26id%3D6645 |url-status=dead }}</ref> Med drugo svetovno vojno so Nemci njenega sina Andreja zaprli ter ga odpeljali v Dachau. Iz njega se je po vojni vrnil, ter še vrnil v Ljubljani, kjer je doštudiral za kemijskega inženirja in se poročil z tekstilno tehnico Mileno Karlovšek, hčerjo etnologa [[Jože Karlovšek|Jožeta Karlovška]] in učiteljice Julije Weble.<ref>{{Navedi novice |date=16.6.1953 |title=Poročili so se v Ljubljani 13. t. m.: |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYBSX6PY |work=Ljudska pravica |publisher=M. Kranjec |page=10 |language=Sl |volume=153}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=J. L. |date=15.6.1970 |title=Karlovšek Juliji v spomin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYCE33UX |work=Občinski poročevalec |publisher=SO Domžale |pages=16 |language=Sl |volume=9 |issue=6}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet |title=Milena Karlovšek Hribar (1930-2012) - Find a Grave... |trans-title=Milena Karlovšek Hribar (1930-2012) - Najdi grob... |url=https://www.findagrave.com/memorial/140171853/milena-hribar |access-date=2026-10-03 |website=www.findagrave.com |language=en}}</ref> V zakonu se mu je leta 1957 rodila hčerka Irena Hribar Schmidt, geografinja in slikarka, ki pod umetniškim imenom Aneri deluje v Sloveniji in Kanadi.<ref>{{Navedi AV medij |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174891012 |title=Portret likovne umetnice Irene Hribar Schmidt iz Kanade |date=5.8.2022 |last=Brunec |first=Lili |language=Sl |publisher=RTV SLO}}</ref> Skupaj z možem je prevedla tudi učbenik za strojništvo. V pismih je bila zelo povezana s češko skupnostjo v Daruvarju ter zaposlenimi pri časopisu Jednota, četudi se z večino uredništva Jednota nikoli ni srečala ter Daruvarja nikoli ni obiskala.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> === Literarno delo === Glavna tema njenih pesmi je narava. Posebej jo je privlačilo morje.<ref name=":4">{{Navedi novice |title=Básnířka čistého srdce|url=https://www.jednota.digital/tydenik-jednota-cislo-14-05-04-1975/|last=Nečas|first=Jaroslav|date=5.4.1975|work=Jednota|language=Cs|trans-title=Pesnica čistega srca|page=10|volume=14|location=Daruvar}}</ref> Rada je pisala v Tivoliju.<ref name=":5" /> Leta 1966 je Krajanské tvorby izdala njeno povest Lide z Primori (Ljudje s Primorja).<ref name=":3" /> Stik z izseljenim tiskom na Hrvaškem je vzpostavila leta 1953, ko je njen prvi prispevek izšel v Dětském koutku. Nato je pogosteje pisala za Jednoto, Kalendář in Studnice. == Poznejše življenje in smrt == Po moževi smrti leta 1966 se je preselila v dom upokojencev Center Tabor v Ljubljani.<ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi knjigo |last=Turek |first=Ruda |title=Domov má jméno Daruvar |date=1995 |publisher=Artia Pegas Press, Jednota Daruvar |page=216 |language=Cs |trans-title=Dom se imenuje Daruvar|url=https://www.jednota.digital/krajanske-tvorby-ruda-turek-domov-ma-jmeno-daruvar-1995/}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Brožíková Hribar |first=Jiřina |author-link=Jiřina Brožíková Hribar |date=12.7.1966 |title=ing. Boris Hribar |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5QTLNXJ |work=Delo |publisher=Delo |page=8 |language=Sl |volume=7 |issue=186}}</ref> Še vedno je bila vitalna ter je pomagala drugim slabotnejšim sostanovalcem.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Še vedno je pisala. Sodelovala je pri pripravi češko-slovenskega in slovensko-češkega slovarja.<ref name=":4" /> V zimi med letoma 1974 in 1975 je nenadno zbolela za pljučnico. Stanje se ji je hitro poslabšalo. Za posledicami pljučnice je 23. januarja 1975 v bolnišnici na Golniku v Ljubljani umrla.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice |date=31.1.1975 |title=Umrli so |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCA9GNMK |work=Glas |publisher=Glas, Kranj |page=10 |language=Sl |volume=8}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice |date=8.3.1975 |title=Za Jiřinou Hribar-Brožíkovou |trans-title=Za Jiřino Hribar-Brožíkovo |url=https://www.jednota.digital/tydenik-jednota-cislo-10-08-03-1975/ |work=Jednota |location=Daruvar |page=16 |language=Cs |volume=10}}</ref> Pokopana je bila poleg moža v grob njegove družine na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]].<ref>{{Navedi splet |title=Jiřina Brožíková Hribar (1906-1975) - Find a Grave... |trans-title=Jiřina Brožíková Hribar (1906-1975) - Najdi grob... |url=https://www.findagrave.com/memorial/140171805/ji%C5%99ina-hribar |access-date=2026-10-03 |website=www.findagrave.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Boris Hribar (1898-1966) - Find a Grave Memorial |trans-title=Boris Hribar (1898-1966) - Najdi grob |url=https://www.findagrave.com/memorial/140171795/boris-hribar |access-date=2026-10-03 |website=www.findagrave.com |language=en}}</ref> == Bibliografija == *''Lide z Primori'' (Ljudje s Primorja, povest, v češčini, izdala Krajanské tvorby, 1966)<ref name=":3" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Brožíková Hribar, Jiřina}} [[Kategorija:Češki učitelji]] [[Kategorija:Češki pisatelji]] [[Kategorija:Češki pesniki]] [[Kategorija:Češki prevajalci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1906]] [[Kategorija:Umrli leta 1975]] 8uqohonvw8nrcnvdxwi1dqk419ni5ie 6760057 6760056 2026-10-03T17:09:45Z Ihana Aneta 242446 6760057 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jiřina Brožíková Hribar''', znana tudi pod psevdonimom '''Irina Dimič''', [[Čehi|češka]] [[Učitelj|učiteljica]], [[Pisatelj|pisateljica]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[18. april]] [[1906]], [[Praga]], † [[23. januar]] [[1975]], [[Ljubljana]]. == Zgodnje življenje == Rojena je bila 18. aprila 1906 v premožni češki družini v [[Praga|Pragi]].<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet |title=SI_ZAL_LJU/0504 Mesto Ljubljana, statistični popisi, 1830-1942 /Zaloška cesta, 14 |url=https://www.sistory.si/popis/97f2fa0b-bdbf-4ec2-90c3-483fee1c5993/enota/0/db01e998-ff91-4c14-ba35-bf1223b88125 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref> Njena mati je bila Maria Walleska, njen oče pa Jaroslav Brožík.<ref name=":1" /> V Pragi je obiskovala dekliško osnovno šolo in licej.<ref name=":3">{{Navedi knjigo |last=Brožíková Hribar |first=Jiřina |author-link=Jiřina Brožíková Hribar |url=https://www.jednota.digital/krajanske-tvorby-jirina-hribar-brozikova-lide-z-primori-1966/ |title=Lide z Primori |date=1966 |publisher=Krajanské tvorby |page=74 |language=Cs |trans-title=Ljudje s Primorja}}</ref> Po dokončanem liceju se je vpisala na srednjo strokovno šolo (''průmyslovka'') v Pragi.<ref name=":3" /> Leta 1924 je dokončala strokovno šolo in opravila državne izpite iz francoščine, češčine in pedagogike.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi novice |last=Matušek |first=Josef |date=29.4.2001 |title=Z krajanského kalendáře |trans-title=Iz zdomskega koledarja |url=https://www.jednota.digital/tydenik-jednota-cislo-17-29-04-2001/ |work=Jednota |page=12 |language=Cs |volume=17|location=Daruvar}}</ref> == Delo == Po opravljenih državnih izpitih je začela zasebno poučevati.<ref name=":3" /> Obenem se je začela ukvarjati tudi s pisateljevanjem.<ref name=":3" /> Dne 25. avgusta 1926 se je v [[Vojnik|Vojniku]] poročila s slovenskim inženirjem strojništva Borisom Dragotinom Josipom Hribarjem (1998–1966) iz [[Ljubljana|Ljubljane]], sinom tovarnarice [[Evgenija Šumi|Evgenije Šumi]] ter tiskarnarja [[Dragotin Hribar|Dragotina Hribarja]].<ref>{{Navedi splet |date=1897–1902 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00244 {{!}} 016 Celje - Sv. Danijel {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/00244/?pg=73 |access-date=2026-08-03 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofija Maribor |language=Sl}}</ref> Naselila sta se v hiši njegovih staršev v Ljubljani.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Naslednje leto je rodila svojega edinca, sina Andreja Hribarja (1927–2001).<ref name=":0" /><ref name=":7">{{Navedi splet |title=Andrej Hribar (1927-2001) - Find a Grave Memorial |trans-title=Andrej Hribar (1927-2001) - Najdi grob |url=https://www.findagrave.com/memorial/140171848/andrej-hribar |access-date=2026-10-03 |website=www.findagrave.com |language=en}}</ref> Kmalu po porodu sta oba s sinom hudo zbolela.<ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Hribar |first=Angelika |date=junij 2006 |title=Strmolski graščak Rado Hribar in njegova rodbina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5O4HW5VE |magazine=Kronika |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |pages=213–232 |language=Sl |volume=2}}</ref> Zaradi spora z moževo družino sta se z možem skupaj s sinkom kmalu po letu 1928 odselila v svoje stanovanje.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Šorn |first=Mojca |last2=Pančur |first2=Andrej |last3=Oset |first3=Željko |last4=Tominšek Čehulić |first4=Tadeja |last5=Zakrajšek |first5=Arne Jakob |title=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke A do K / Dalmatinova ulica, 10 |url=https://www.sistory.si/popis/5067deb1-8853-49fd-9af5-05b77e5d3dd4/enota/0/f600b7fc-51b5-43c1-9a88-8132c7e62695?p=1-50&o=sistory_id.2 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref><ref name=":1" />{{Efn|Zagotovo so bili v letu 1931 že na svojem.|reference=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke A do K / Dalmatinova ulica, 10}} Po selitvi v svoje stanovanje je njen mož delal kot poslovodja, ona pa kot zasebna učiteljica jezikov in prevajalka iz češčine v slovenščino in obratno.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Leta 1937 se je zaposlila kot poslovodja v podjetju Gradivo v Mariboru, kjer je delala do leta 1940, ko je skupaj z možem, ki je bil tam prav tako zaposlen, podjetje zapustila is se spet posvetila poučevanju.<ref>{{Navedi novice |date=4.8.1937 |title=Trgovinski register |url=https://www.zaveza.si/zaveza/umor-dveh-dolenjskih-uciteljic/ |work=Trgovski list |publisher=Konzorcij Trgovskega lista |page=4 |language=Sl |volume=87}}</ref> Kasneje je delala tudi kot redaktorka v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet |title=Databáze českého amatérského divadla |trans-title=Baza podatkov češkega amaterskega gledališča |url=https://amaterskedivadlo.cz/main.php/main.php?data=txt&id=6645 |access-date=2026-08-04 |website=amaterskedivadlo.cz |language=Cs |archive-date=2026-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260805105845/https://amaterskedivadlo.cz/main.php/main.php%3Fdata%3Dtxt%26id%3D6645 |url-status=dead }}</ref> Med drugo svetovno vojno so Nemci njenega sina Andreja zaprli ter ga odpeljali v Dachau. Iz njega se je po vojni vrnil, ter še vrnil v Ljubljani, kjer je doštudiral za kemijskega inženirja in se poročil z tekstilno tehnico Mileno Karlovšek, hčerjo etnologa [[Jože Karlovšek|Jožeta Karlovška]] in učiteljice Julije Weble.<ref>{{Navedi novice |date=16.6.1953 |title=Poročili so se v Ljubljani 13. t. m.: |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYBSX6PY |work=Ljudska pravica |publisher=M. Kranjec |page=10 |language=Sl |volume=153}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=J. L. |date=15.6.1970 |title=Karlovšek Juliji v spomin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYCE33UX |work=Občinski poročevalec |publisher=SO Domžale |pages=16 |language=Sl |volume=9 |issue=6}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet |title=Milena Karlovšek Hribar (1930-2012) - Find a Grave... |trans-title=Milena Karlovšek Hribar (1930-2012) - Najdi grob... |url=https://www.findagrave.com/memorial/140171853/milena-hribar |access-date=2026-10-03 |website=www.findagrave.com |language=en}}</ref> V zakonu se mu je leta 1957 rodila hčerka Irena Hribar Schmidt, geografinja in slikarka, ki pod umetniškim imenom Aneri deluje v Sloveniji in Kanadi.<ref>{{Navedi AV medij |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174891012 |title=Portret likovne umetnice Irene Hribar Schmidt iz Kanade |date=5.8.2022 |last=Brunec |first=Lili |language=Sl |publisher=RTV SLO}}</ref><ref name=":8" /> Skupaj z možem je prevedla tudi učbenik za strojništvo. V pismih je bila zelo povezana s češko skupnostjo v Daruvarju ter zaposlenimi pri časopisu Jednota, četudi se z večino uredništva Jednota nikoli ni srečala ter Daruvarja nikoli ni obiskala.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> === Literarno delo === Glavna tema njenih pesmi je narava. Posebej jo je privlačilo morje.<ref name=":4">{{Navedi novice |title=Básnířka čistého srdce|url=https://www.jednota.digital/tydenik-jednota-cislo-14-05-04-1975/|last=Nečas|first=Jaroslav|date=5.4.1975|work=Jednota|language=Cs|trans-title=Pesnica čistega srca|page=10|volume=14|location=Daruvar}}</ref> Rada je pisala v Tivoliju.<ref name=":5" /> Leta 1966 je Krajanské tvorby izdala njeno povest Lide z Primori (Ljudje s Primorja).<ref name=":3" /> Stik z izseljenim tiskom na Hrvaškem je vzpostavila leta 1953, ko je njen prvi prispevek izšel v Dětském koutku. Nato je pogosteje pisala za Jednoto, Kalendář in Studnice. == Poznejše življenje in smrt == Po moževi smrti leta 1966 se je preselila v dom upokojencev Center Tabor v Ljubljani.<ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi knjigo |last=Turek |first=Ruda |title=Domov má jméno Daruvar |date=1995 |publisher=Artia Pegas Press, Jednota Daruvar |page=216 |language=Cs |trans-title=Dom se imenuje Daruvar|url=https://www.jednota.digital/krajanske-tvorby-ruda-turek-domov-ma-jmeno-daruvar-1995/}}</ref><ref name=":8">{{Navedi novice |last=Brožíková Hribar |first=Jiřina |author-link=Jiřina Brožíková Hribar |date=12.7.1966 |title=ing. Boris Hribar |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5QTLNXJ |work=Delo |publisher=Delo |page=8 |language=Sl |volume=7 |issue=186}}</ref> Še vedno je bila vitalna ter je pomagala drugim slabotnejšim sostanovalcem.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Še vedno je pisala. Sodelovala je pri pripravi češko-slovenskega in slovensko-češkega slovarja.<ref name=":4" /> V zimi med letoma 1974 in 1975 je nenadno zbolela za pljučnico. Stanje se ji je hitro poslabšalo. Za posledicami pljučnice je 23. januarja 1975 v bolnišnici na Golniku v Ljubljani umrla.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice |date=31.1.1975 |title=Umrli so |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCA9GNMK |work=Glas |publisher=Glas, Kranj |page=10 |language=Sl |volume=8}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice |date=8.3.1975 |title=Za Jiřinou Hribar-Brožíkovou |trans-title=Za Jiřino Hribar-Brožíkovo |url=https://www.jednota.digital/tydenik-jednota-cislo-10-08-03-1975/ |work=Jednota |location=Daruvar |page=16 |language=Cs |volume=10}}</ref> Pokopana je bila poleg moža v grob njegove družine na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]].<ref>{{Navedi splet |title=Jiřina Brožíková Hribar (1906-1975) - Find a Grave... |trans-title=Jiřina Brožíková Hribar (1906-1975) - Najdi grob... |url=https://www.findagrave.com/memorial/140171805/ji%C5%99ina-hribar |access-date=2026-10-03 |website=www.findagrave.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Boris Hribar (1898-1966) - Find a Grave Memorial |trans-title=Boris Hribar (1898-1966) - Najdi grob |url=https://www.findagrave.com/memorial/140171795/boris-hribar |access-date=2026-10-03 |website=www.findagrave.com |language=en}}</ref> == Bibliografija == *''Lide z Primori'' (Ljudje s Primorja, povest, v češčini, izdala Krajanské tvorby, 1966)<ref name=":3" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Brožíková Hribar, Jiřina}} [[Kategorija:Češki učitelji]] [[Kategorija:Češki pisatelji]] [[Kategorija:Češki pesniki]] [[Kategorija:Češki prevajalci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1906]] [[Kategorija:Umrli leta 1975]] j6qv46avk1d35422ph6tm80r64tuhnk 0 607022 6760036 6759375 2026-10-03T14:02:23Z VidicK01 193275 Soočenje na RTV & povzetek stališč 6760036 wikitext text/x-wiki {{aktualno}} {{Infopolje Referendum |name=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi |image = |country=[[Slovenija]] |question=Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026? |flag_image={{zastava|Slovenija}} |yes= |no= |total= |invalid= |notes= |map = |map_caption= }} '''Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi''' je prihajajoči zakonodajni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026.<ref>{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na isti dan bodo potekali tudi trije posvetovalni referendumi, in sicer o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]], o [[Referendum o volilni pravici na lokalnih volitvah|volilni pravici na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]].<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-09-24 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Ozadje == === Sprejemanje zakona === Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi je 15. maja 2026 v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[NSi, SLS, FOKUS]] s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-15 |title=Predlogi zakonov - Izbran dokument 71-X Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi 15. 5. 2026 [Skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec)] |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=9FE1416450F38B44C1258DF8003B8092&db=pre_zak&mandat=X&tip=doc |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |last=B |first=G. C. , T. K. |title=SDS in trojček NSi, SLS in Fokus bi spremenili določbe zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-in-trojcek-nsi-sls-in-fokus-bi-spremenili-dolocbe-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/782288 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Koalicijski poslanci so ob vložitvi predlagali obravnavo po skrajšanem postopku, predstavniki opozicije pa so zahtevali, da o vrsti postopka na plenarni seji odloči Državni zbor.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=T. L. |title=Opozicija vložila zahtevo, da o vrsti postopka glede zakona o parlamentarni preiskavi odloči DZ |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-vlozila-zahtevo-da-o-vrsti-postopka-glede-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-odloci-dz/782909 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 22. maja je bil nato glasovi potrjen skrajšani postopek, čemur je 25. maja sledila obravnava in podpora novele zakona na matičnem odboru za pravosodje.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=M. Z. , G. |title=Janša: Razvoj, boj proti korupciji, decentralizacija. Golob: Janša grozil, da me bo poslal na Dob. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-razvoj-boj-proti-korupciji-decentralizacija-golob-jansa-grozil-da-me-bo-poslal-na-dob/782950 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Na odboru kljub kritikam opozicije podprli novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-odboru-kljub-kritikam-opozicije-podprli-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/783258 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Zakon je bil dokončno sprejet na seji DZ dne 26. maja 2026, za potrditev je glasovalo 48 poslancev, proti pa 32; poleg predlagateljev so ga podprli še poslanci strank [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] in [[Resni.ca]].<ref>{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://siol.net/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-692484 |access-date=2026-08-13 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Podporniki zakona so v parlamentarni razpravi poudarjali, da prejšnja ureditev omogoča »nesorazmerno zavlačevanje ali onemogočanje« dela parlamentarnih komisij s sprotnim vlaganjem ustavnih pritožb. Trdili so, da nasprotniki z blokado novele poskušajo »ščititi korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu« in utišati opozicijsko nadzorno funkcijo ter da mora parlamentarna preiskava brez proceduralnih ovir ugotoviti politična dejstva in odgovornost nosilcev javnih funkcij.<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-za-11-oktober-2817074/ |access-date=2026-08-13 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-05-26 |title=Koalicija z Resnico sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nova-koalicija-v-drzavnem-zboru-sprejela-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |title=Noveliranje Zakona o parlamentarni preiskavi: učinkovitost nadzora, pravice preiskovancev in alarmantne parole |url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/noveliranje-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-ucinkovitost-nadzora-pravice-preiskovancev-in-alarmantne-parole-323459 |access-date=2026-08-13 |website=IUS-INFO |language=sl}}</ref> Nasprotniki so medtem opozorili, da novela z odpravo sprotnega sodnega varstva preiskovancev odpira vrata za »popolno zlorabo instituta parlamentarne preiskave«. Izrazili so mnenje, da bodo komisije brez predhodnega sodnega nadzora postale orodje za sistematično nadlegovanje političnih nasprotnikov, civilne družbe in novinarjev.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Evidenca zapisa seje - 23.7.2026, 19. izredna seja |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=X&type=mag&uid=E8828F57FE208750C1258E3D00321327 |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Kosmač |first=Gorazd |title=Zakon o parlamentarni preiskavi: korak k večji učinkovitosti ali zlorabi instituta? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zakon-o-parlamentarni-preiskavi-korak-k-vecji-ucinkovitosti-ali-zlorabi-instituta/783308 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da novela zakona ponovno uvaja neustavne rešitve in znižuje standarde varstva človekovih pravic preiskovancev. Služba je kritizirala ukinitev sprotnega sodnega varstva, saj da je tožba po novem mogoča šele po končnem poročilu, kar preiskovance postavlja v slabši položaj. Ključna očitka sta tudi ukinitev suspenzivnega učinka, ki omogoča imenovanje komisije pred odločitvijo ustavnega sodišča, ter omejitev kroga upravičencev, ki lahko pred ustavnim sodiščem izpodbijajo akt o odreditvi parlamentarne preiskave.<ref>{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Danes je nov dan |first= |title=Pravna mreža za varstvo demokracije |url=https://pravna-mreza.si/objave/parlamentarna-preiskava-ne-sme-postati-orodje-za-nadlegovanje-kritikov-oblasti/ |access-date=2026-08-13 |website=Pravna mreža za varstvo demokracije |language=en}}</ref> === Razpis referenduma === Dan po sprejetju zakona, 27. maja 2026, je bila predstavljena pobuda za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma. Med prvopodpisniki so bili [[Franco Juri]], [[Pavel Gantar]], [[Spomenka Hribar]], [[Gregor Tomc]], [[Igor Vidmar]], Vlado Miheljak in [[Josip Rastko Močnik]], nekdaj člani [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], civilnodružbene strukture, ki je delovala v času [[Proces proti četverici|procesa proti četverici (JBTZ)]]. Pobudniki so spremembe zakona kritizirali kot poseg v varovalke pred morebitno politično zlorabo parlamentarnih preiskav ter jih v javnosti označevali z izrazom »politična policija«.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Civilna družba za referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi, v Svobodi za ustavno presojo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/civilna-druzba-za-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-v-svobodi-za-ustavno-presojo/783452 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-05-27 |title=Nova pobuda za referendum: tokrat o zakonu o parlamentarni preiskavi |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/nova-pobuda-za-referendum-tokrat-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-1902159 |access-date=2026-08-13 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Pobudniki so do izteka roka za nadaljevanje postopka zbrali 13.369 podpisov (potrebnih jih je bilo najmanj 2.500) in jih Državnemu zboru predložili 2. junija 2026.<ref>{{Navedi splet |title=Pobuda za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi vložena v DZ |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pobuda-za-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-vlozena-v-dz |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Po potrditvi pobude se je 10. junija 2026 začelo zbiranje 40 tisoč podpisov volivcev.<ref>{{Navedi splet |title=Zbiranje podpisov za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249190/zbiranje-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> Pobudniki so kampanjo vodili pod geslom »Proti politični policiji«, referendum so podprle tudi nekatere sindikalne centrale<ref>{{Navedi splet |title=Tudi sindikati za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249285/tudi-sindikati-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> in [[Amnesty International]] Slovenije.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-16 |title=Podpiši zahtevo za referendum proti politični policiji |url=https://www.amnesty.si/zakaj-podpreti-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=Amnesty International Slovenije |language=sl-SI}}</ref> V kampanjo so se vključili tudi posamezniki iz civilne družbe, Glas ljudstva<ref>{{Navedi splet |last=ljudstva |first=Glas |title=ZBIRAMO 40.000 OVERJENIH PODPISOV ZA REFERENDUM PROTI POLITIČNI POLICIJI - Glas ljudstva |url=https://glas-ljudstva.si/novice/42/zbiramo-40000-overjenih-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=glas-ljudstva.si |language=en}}</ref> ter javno prepoznavne osebnosti, med njimi igralci [[Jurij Zrnec]], [[Klemen Janežič]], [[Vid Valič]] in [[Jure Henigman]].<ref>{{Navedi splet |last=Blažič |first=Gašper |date=2026-07-10 |title=Bo A1 sunil Jurija Zrneca čez prag? O njegovem političnem udejstvovanju niso bili seznanjeni |url=https://demokracija.si/fokus/bo-a1-sunil-jurija-zrneca-cez-prag-o-njegovem-politicnem-udejstvovanju-niso-bili-seznanjeni/ |access-date=2026-08-13 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-06-24 |title=Klemen Janežič je že oddal podpis proti politični policiji. |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/klemen-jane%C5%BEi%C4%8D-je-%C5%BEe-oddal-podpis-proti-politi%C4%8Dni-policiji-danes-se-mu-bodo-na-l/122116213071347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-07-02 |title=Vid Valič je podprl referendum proti politični policiji! |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/vid-vali%C4%8D-je-podprl-referendum-proti-politi%C4%8Dni-policiji-pridru%C5%BEi-se-mu-tudi-ti-o/122119536885347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}</ref> Prag je bil dosežen 7. julija, ko je bilo zbranih preko 42 tisoč podpisov, zbiranje pa se je formalno nadaljevalo do 14. julija.<ref>{{Navedi splet |title=Za referendum 'proti politični policiji' zbrali več kot 40.000 podpisov {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-referendum-proti-politcni-policiji-zbrali-vec-kot-40000-podpisov.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zahteva je bila v Državni zbor vložena 21. julija s skupno 44.619 podpisi.<ref>{{Navedi splet |title=V DZ vložili okoli 44.600 podpisov za referendum o parlamentarni preiskavi |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-dz-vlozili-okoli-44-600-podpisov-za-referendum-o-parlamentarni-preiskavi |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Poslanci so razpis referenduma obravnavali na izredni seji, ki je potekala 23. julija 2026, za odlok o razpisu je glasovalo 57 poslancev, proti pa nihče, s čimer je bil referendum določen za nedeljo, 11. oktobra.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/788903 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Referendumska kampanja == === Organizatorji kampanje === V volilno kampanjo se je prijavilo 27 organizatorjev, od tega 12 pravnih oseb, dve fizični osebi in 13 političnih strank. Od slednjih so se prijavile vse parlamentarne stranke (osem), z izjemo stranke [[Resni.ca]], ter pet zunajparlamentarnih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-09-24 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-09-24 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> ==== Podporniki ==== * '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Nova socialdemokracija]] * '''Pravne osebe''': Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026 Podporniki novele so kot njen glavni namen izpostavljali povečanje učinkovitosti in pravočasnosti parlamentarnih preiskav. Menili so, da lahko pravna sredstva, uvedena s predhodno zakonsko ureditvijo, povzročajo dolgotrajne postopkovne zaplete in se uporabljajo za zavlačevanje oziroma blokiranje parlamentarnega nadzora. Ker je delo preiskovalnih komisij omejeno na mandat državnega zbora, so opozarjali, da lahko zaradi takšnega zavlačevanja posamezne preiskave ostanejo nedokončane. Parlamentarne preiskave so predstavljali kot pomembno sredstvo za ugotavljanje dejstev v zadevah javnega pomena in politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Zavračali so očitke, da novela vzpostavlja »politično policijo« oziroma omogoča neomejeno preiskovanje posameznikov, in poudarjali, da je namen sprememb preprečiti uporabo pravnih varovalk za onemogočanje preiskav.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kaj prinaša novela zakona o parlamentarni preiskavi? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-parlamentarni-preiskavi/kaj-prinasa-novela-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/795544 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet |title=Podporniki o učinkovitosti, nasprotniki o zniževanju sodnega varstva |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/podporniki-o-ucinkovitosti-nasprotniki-o-znizevanju-sodnega-varstva-466052 |access-date=2026-10-03 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}</ref> ==== Nasprotniki ==== * '''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]] * '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, [[Društvo novinarjev Slovenije]], Focus društvo za sonaraven razvoj, [[Inštitut 8. marec]], PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera – slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC * '''Fizične osebe''': Jaša Jenull, [[Urška Klakočar Zupančič]] Nasprotniki novele so opozarjali predvsem na zmanjšanje sodnega varstva oseb, ki jih zajame parlamentarna preiskava. Kritični so bili do omejitve možnosti, da bi prizadeti posamezniki že ob odreditvi preiskave zahtevali presojo pred Ustavnim sodiščem, saj bi lahko po novi ureditvi varstvo zaradi kršitev človekovih pravic praviloma uveljavljali v upravnem sporu šele po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije. Opozarjali so, da številne parlamentarne preiskave niso končane, zato bi bilo takšno pravno varstvo lahko neučinkovito oziroma prepozno. Po njihovem bi lahko spremembe povečale možnost političnih zlorab preiskovalnih komisij tudi proti posameznikom, ki niso javni funkcionarji, med drugim aktivistom in novinarjem. Posebej so izpostavljali nevarnost poseganja v novinarsko delo in varovanje anonimnosti novinarskih virov.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> === Javnomnenjske raziskave === {| class="wikitable" style="line-height:20px; text-align: center;" ! Datum ! Izvajalec ! Vzorec ! style="width:15%; |ZA ! style="width:15%; |PROTI ! style="width:15%; |Ne vem ! Vodstvo ! Vir |- |21.–24. september |Mediana |716 | style="background:#9bf796;" |'''36,9''' |28,8 |34,3 | style="background:#66FF66;" |+8,1 |<ref>{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-09-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |1.–18. september |RC IJEK |617 | style="background:#9bf796;" |'''46,9''' |31,0 |22,1 | style="background:#66FF66;" |+15,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-09-24|language=sl}}</ref> |} === Predvolilne oddaje === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:91%;line-height:16px" ! width=80 rowspan=2|Datum ! width=40 rowspan=2|Čas ! width=80 rowspan=2|Medij ! width=80 rowspan=2|Program ! rowspan=2|Voditelj ! width=180 rowspan=2|Naslov ! width=260 colspan=2|Gosti ! rowspan=2|Vir |- ! {{Aye}} Zagovorniki ! {{Nay}} Nasprotniki |- |Četrtek<br>1. oktober |20.05 |[[RTV Slovenija]] |TV SLO 1 |Tanja Gobec |'''Referendum o parlamentarni preiskavi''' |<small>Janez Žakelj (NSi)<br>Andrej Poglajen (SDS)<br>Barbara L. Šega (Demokrati)<br>Andrej Umek (SLS)<br>Rok Šimenc (FOKUS)<br>Andrej Magajna (NS)<br>Miran Videtič ({{abbr|ZZŽPP|Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026}})</small> |<small>Lucija Tacer Perlin (GS)<br>Andreja Katič (SD)<br>Tina Brecelj (Levica)<br>Gregor Novak (Prerod)<br>Leon Božič (Pirati)<br>Miha Kordiš (Mi, socialisti!)<br>Tomaž Uštar (NOT)<br>Nataša Posel (Amnesty)<br>Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})<br>Goran Forbici ({{abbr|CNVOS|Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij}})<br>Anuška Delić (DNS)<br>Franco Juri (Focus)<br>Gregor Volk (8. marec)<br>Aljoša Petek ({{abbr|PIC|Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja}})<br>Gaja Brecelj (Umanotera)<br>Barbara Rajgelj (Open)<br>Urška Klakočar Zupančič<br>Jaša Jenull</small> |<ref name=":2" /> |- |Sreda<br>{{nowrap|30. september}} |20.00 |[[Nova24TV]] |Nova24TV |Aleksander Rant |'''Soočenje: Referendum o parlamentarni preiskavi''' |<small>Janez Žakelj (NSi)<br>Andrej Poglajen (SDS)<br>Barbara L. Šega (Demokrati)<br>Miran Videtič ({{abbr|ZZŽPP|Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026}})</small> |/ |<ref>{{Navedi splet |last= |date=2026-10-01 |title=Novela zakona o parlamentarni preiskavi: Kaj prinaša in zakaj jo podpirajo njeni zagovorniki? {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/novela-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-kaj-prinasa-in-zakaj-jo-podpirajo-njeni-zagovorniki/ |access-date=2026-10-01 |language=sl-SI}}</ref> |- |Četrtek<br>{{nowrap|10. september}} |6.00 |[[Info360]] |''platforme za podkaste'' |Nenad Glücks |'''»Politična policija« ali zavajanje javnosti?''' |<small>Aleksander Reberšek (NSi)<br>Andrej Poglajen (SDS)</small> |<small>Mojca Šetinc Pašek (SD)<br>Boštjan Lindav</small> |<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-09-10 |title=V SREDIŠČU {{!}} »Politična policija« ali zavajanje javnosti? |url=https://info360.si/v-srediscu/v-srediscu-politicna-policija-ali-zavajanje-javnosti/ |access-date=2026-09-24 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- |} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == 
[https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/aaa60509308c6ff4813d40a5e8f6c6a60a69c7013d5484f57d4489616b7b99ca Besedilo zakona]
{{Referendumi v Sloveniji}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] elojt9780vhauy1mkowi88mm3cxgfum 6760249 6760036 2026-10-04T10:24:05Z VidicK01 193275 podpornici tudi SNS in Resni.ca 6760249 wikitext text/x-wiki {{aktualno}} {{Infopolje Referendum |name=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi |image = |country=[[Slovenija]] |question=Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026? |flag_image={{zastava|Slovenija}} |yes= |no= |total= |invalid= |notes= |map = |map_caption= }} '''Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi''' je prihajajoči zakonodajni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026.<ref>{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na isti dan bodo potekali tudi trije posvetovalni referendumi, in sicer o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]], o [[Referendum o volilni pravici na lokalnih volitvah|volilni pravici na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]].<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-09-24 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Ozadje == === Sprejemanje zakona === Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi je 15. maja 2026 v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[NSi, SLS, FOKUS]] s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-15 |title=Predlogi zakonov - Izbran dokument 71-X Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi 15. 5. 2026 [Skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec)] |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=9FE1416450F38B44C1258DF8003B8092&db=pre_zak&mandat=X&tip=doc |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |last=B |first=G. C. , T. K. |title=SDS in trojček NSi, SLS in Fokus bi spremenili določbe zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-in-trojcek-nsi-sls-in-fokus-bi-spremenili-dolocbe-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/782288 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Koalicijski poslanci so ob vložitvi predlagali obravnavo po skrajšanem postopku, predstavniki opozicije pa so zahtevali, da o vrsti postopka na plenarni seji odloči Državni zbor.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=T. L. |title=Opozicija vložila zahtevo, da o vrsti postopka glede zakona o parlamentarni preiskavi odloči DZ |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-vlozila-zahtevo-da-o-vrsti-postopka-glede-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-odloci-dz/782909 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 22. maja je bil nato glasovi potrjen skrajšani postopek, čemur je 25. maja sledila obravnava in podpora novele zakona na matičnem odboru za pravosodje.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=M. Z. , G. |title=Janša: Razvoj, boj proti korupciji, decentralizacija. Golob: Janša grozil, da me bo poslal na Dob. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-razvoj-boj-proti-korupciji-decentralizacija-golob-jansa-grozil-da-me-bo-poslal-na-dob/782950 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Na odboru kljub kritikam opozicije podprli novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-odboru-kljub-kritikam-opozicije-podprli-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/783258 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Zakon je bil dokončno sprejet na seji DZ dne 26. maja 2026, za potrditev je glasovalo 48 poslancev, proti pa 32; poleg predlagateljev so ga podprli še poslanci strank [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] in [[Resni.ca]].<ref>{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://siol.net/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-692484 |access-date=2026-08-13 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Podporniki zakona so v parlamentarni razpravi poudarjali, da prejšnja ureditev omogoča »nesorazmerno zavlačevanje ali onemogočanje« dela parlamentarnih komisij s sprotnim vlaganjem ustavnih pritožb. Trdili so, da nasprotniki z blokado novele poskušajo »ščititi korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu« in utišati opozicijsko nadzorno funkcijo ter da mora parlamentarna preiskava brez proceduralnih ovir ugotoviti politična dejstva in odgovornost nosilcev javnih funkcij.<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-za-11-oktober-2817074/ |access-date=2026-08-13 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-05-26 |title=Koalicija z Resnico sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nova-koalicija-v-drzavnem-zboru-sprejela-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |title=Noveliranje Zakona o parlamentarni preiskavi: učinkovitost nadzora, pravice preiskovancev in alarmantne parole |url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/noveliranje-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-ucinkovitost-nadzora-pravice-preiskovancev-in-alarmantne-parole-323459 |access-date=2026-08-13 |website=IUS-INFO |language=sl}}</ref> Nasprotniki so medtem opozorili, da novela z odpravo sprotnega sodnega varstva preiskovancev odpira vrata za »popolno zlorabo instituta parlamentarne preiskave«. Izrazili so mnenje, da bodo komisije brez predhodnega sodnega nadzora postale orodje za sistematično nadlegovanje političnih nasprotnikov, civilne družbe in novinarjev.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Evidenca zapisa seje - 23.7.2026, 19. izredna seja |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=X&type=mag&uid=E8828F57FE208750C1258E3D00321327 |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Kosmač |first=Gorazd |title=Zakon o parlamentarni preiskavi: korak k večji učinkovitosti ali zlorabi instituta? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zakon-o-parlamentarni-preiskavi-korak-k-vecji-ucinkovitosti-ali-zlorabi-instituta/783308 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da novela zakona ponovno uvaja neustavne rešitve in znižuje standarde varstva človekovih pravic preiskovancev. Služba je kritizirala ukinitev sprotnega sodnega varstva, saj da je tožba po novem mogoča šele po končnem poročilu, kar preiskovance postavlja v slabši položaj. Ključna očitka sta tudi ukinitev suspenzivnega učinka, ki omogoča imenovanje komisije pred odločitvijo ustavnega sodišča, ter omejitev kroga upravičencev, ki lahko pred ustavnim sodiščem izpodbijajo akt o odreditvi parlamentarne preiskave.<ref>{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Danes je nov dan |first= |title=Pravna mreža za varstvo demokracije |url=https://pravna-mreza.si/objave/parlamentarna-preiskava-ne-sme-postati-orodje-za-nadlegovanje-kritikov-oblasti/ |access-date=2026-08-13 |website=Pravna mreža za varstvo demokracije |language=en}}</ref> === Razpis referenduma === Dan po sprejetju zakona, 27. maja 2026, je bila predstavljena pobuda za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma. Med prvopodpisniki so bili [[Franco Juri]], [[Pavel Gantar]], [[Spomenka Hribar]], [[Gregor Tomc]], [[Igor Vidmar]], Vlado Miheljak in [[Josip Rastko Močnik]], nekdaj člani [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], civilnodružbene strukture, ki je delovala v času [[Proces proti četverici|procesa proti četverici (JBTZ)]]. Pobudniki so spremembe zakona kritizirali kot poseg v varovalke pred morebitno politično zlorabo parlamentarnih preiskav ter jih v javnosti označevali z izrazom »politična policija«.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Civilna družba za referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi, v Svobodi za ustavno presojo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/civilna-druzba-za-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-v-svobodi-za-ustavno-presojo/783452 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-05-27 |title=Nova pobuda za referendum: tokrat o zakonu o parlamentarni preiskavi |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/nova-pobuda-za-referendum-tokrat-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-1902159 |access-date=2026-08-13 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Pobudniki so do izteka roka za nadaljevanje postopka zbrali 13.369 podpisov (potrebnih jih je bilo najmanj 2.500) in jih Državnemu zboru predložili 2. junija 2026.<ref>{{Navedi splet |title=Pobuda za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi vložena v DZ |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pobuda-za-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-vlozena-v-dz |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Po potrditvi pobude se je 10. junija 2026 začelo zbiranje 40 tisoč podpisov volivcev.<ref>{{Navedi splet |title=Zbiranje podpisov za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249190/zbiranje-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> Pobudniki so kampanjo vodili pod geslom »Proti politični policiji«, referendum so podprle tudi nekatere sindikalne centrale<ref>{{Navedi splet |title=Tudi sindikati za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249285/tudi-sindikati-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> in [[Amnesty International]] Slovenije.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-16 |title=Podpiši zahtevo za referendum proti politični policiji |url=https://www.amnesty.si/zakaj-podpreti-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=Amnesty International Slovenije |language=sl-SI}}</ref> V kampanjo so se vključili tudi posamezniki iz civilne družbe, Glas ljudstva<ref>{{Navedi splet |last=ljudstva |first=Glas |title=ZBIRAMO 40.000 OVERJENIH PODPISOV ZA REFERENDUM PROTI POLITIČNI POLICIJI - Glas ljudstva |url=https://glas-ljudstva.si/novice/42/zbiramo-40000-overjenih-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=glas-ljudstva.si |language=en}}</ref> ter javno prepoznavne osebnosti, med njimi igralci [[Jurij Zrnec]], [[Klemen Janežič]], [[Vid Valič]] in [[Jure Henigman]].<ref>{{Navedi splet |last=Blažič |first=Gašper |date=2026-07-10 |title=Bo A1 sunil Jurija Zrneca čez prag? O njegovem političnem udejstvovanju niso bili seznanjeni |url=https://demokracija.si/fokus/bo-a1-sunil-jurija-zrneca-cez-prag-o-njegovem-politicnem-udejstvovanju-niso-bili-seznanjeni/ |access-date=2026-08-13 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-06-24 |title=Klemen Janežič je že oddal podpis proti politični policiji. |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/klemen-jane%C5%BEi%C4%8D-je-%C5%BEe-oddal-podpis-proti-politi%C4%8Dni-policiji-danes-se-mu-bodo-na-l/122116213071347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-07-02 |title=Vid Valič je podprl referendum proti politični policiji! |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/vid-vali%C4%8D-je-podprl-referendum-proti-politi%C4%8Dni-policiji-pridru%C5%BEi-se-mu-tudi-ti-o/122119536885347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}</ref> Prag je bil dosežen 7. julija, ko je bilo zbranih preko 42 tisoč podpisov, zbiranje pa se je formalno nadaljevalo do 14. julija.<ref>{{Navedi splet |title=Za referendum 'proti politični policiji' zbrali več kot 40.000 podpisov {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-referendum-proti-politcni-policiji-zbrali-vec-kot-40000-podpisov.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zahteva je bila v Državni zbor vložena 21. julija s skupno 44.619 podpisi.<ref>{{Navedi splet |title=V DZ vložili okoli 44.600 podpisov za referendum o parlamentarni preiskavi |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-dz-vlozili-okoli-44-600-podpisov-za-referendum-o-parlamentarni-preiskavi |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Poslanci so razpis referenduma obravnavali na izredni seji, ki je potekala 23. julija 2026, za odlok o razpisu je glasovalo 57 poslancev, proti pa nihče, s čimer je bil referendum določen za nedeljo, 11. oktobra.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/788903 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Referendumska kampanja == === Organizatorji kampanje === V volilno kampanjo se je prijavilo 27 organizatorjev, od tega 12 pravnih oseb, dve fizični osebi in 13 političnih strank. Od slednjih so se prijavile vse parlamentarne stranke (osem), z izjemo stranke [[Resni.ca]], ter pet zunajparlamentarnih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-09-24 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-09-24 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> ==== Podporniki ==== * '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Nova socialdemokracija]] * '''Pravne osebe''': Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026 Podporniki novele so kot njen glavni namen izpostavljali povečanje učinkovitosti in pravočasnosti parlamentarnih preiskav. Menili so, da lahko pravna sredstva, uvedena s predhodno zakonsko ureditvijo, povzročajo dolgotrajne postopkovne zaplete in se uporabljajo za zavlačevanje oziroma blokiranje parlamentarnega nadzora. Ker je delo preiskovalnih komisij omejeno na mandat državnega zbora, so opozarjali, da lahko zaradi takšnega zavlačevanja posamezne preiskave ostanejo nedokončane. Parlamentarne preiskave so predstavljali kot pomembno sredstvo za ugotavljanje dejstev v zadevah javnega pomena in politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Zavračali so očitke, da novela vzpostavlja »politično policijo« oziroma omogoča neomejeno preiskovanje posameznikov, in poudarjali, da je namen sprememb preprečiti uporabo pravnih varovalk za onemogočanje preiskav.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kaj prinaša novela zakona o parlamentarni preiskavi? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-parlamentarni-preiskavi/kaj-prinasa-novela-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/795544 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet |title=Podporniki o učinkovitosti, nasprotniki o zniževanju sodnega varstva |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/podporniki-o-ucinkovitosti-nasprotniki-o-znizevanju-sodnega-varstva-466052 |access-date=2026-10-03 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}</ref> H glasovanju za novelo zakona sta pozvali tudi stranki [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] in [[Resni.ca]], ki se v kampanjo sicer nista prijavili.<ref>{{Navedi splet |last=SNS stranka |date=2026-09-28 |title=4x ZA! |url=https://x.com/SnsStranka/status/2104492268467916946 |access-date=2026-10-04 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-04 |website=Facebook.com}}</ref> ==== Nasprotniki ==== * '''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]] * '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, [[Društvo novinarjev Slovenije]], Focus društvo za sonaraven razvoj, [[Inštitut 8. marec]], PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera – slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC * '''Fizične osebe''': Jaša Jenull, [[Urška Klakočar Zupančič]] Nasprotniki novele so opozarjali predvsem na zmanjšanje sodnega varstva oseb, ki jih zajame parlamentarna preiskava. Kritični so bili do omejitve možnosti, da bi prizadeti posamezniki že ob odreditvi preiskave zahtevali presojo pred Ustavnim sodiščem, saj bi lahko po novi ureditvi varstvo zaradi kršitev človekovih pravic praviloma uveljavljali v upravnem sporu šele po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije. Opozarjali so, da številne parlamentarne preiskave niso končane, zato bi bilo takšno pravno varstvo lahko neučinkovito oziroma prepozno. Po njihovem bi lahko spremembe povečale možnost političnih zlorab preiskovalnih komisij tudi proti posameznikom, ki niso javni funkcionarji, med drugim aktivistom in novinarjem. Posebej so izpostavljali nevarnost poseganja v novinarsko delo in varovanje anonimnosti novinarskih virov.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> === Javnomnenjske raziskave === {| class="wikitable" style="line-height:20px; text-align: center;" ! Datum ! Izvajalec ! Vzorec ! style="width:15%; |ZA ! style="width:15%; |PROTI ! style="width:15%; |Ne vem ! Vodstvo ! Vir |- |21.–24. september |Mediana |716 | style="background:#9bf796;" |'''36,9''' |28,8 |34,3 | style="background:#66FF66;" |+8,1 |<ref>{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-09-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |1.–18. september |RC IJEK |617 | style="background:#9bf796;" |'''46,9''' |31,0 |22,1 | style="background:#66FF66;" |+15,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-09-24|language=sl}}</ref> |} === Predvolilne oddaje === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:91%;line-height:16px" ! width=80 rowspan=2|Datum ! width=40 rowspan=2|Čas ! width=80 rowspan=2|Medij ! width=80 rowspan=2|Program ! rowspan=2|Voditelj ! width=180 rowspan=2|Naslov ! width=260 colspan=2|Gosti ! rowspan=2|Vir |- ! {{Aye}} Zagovorniki ! {{Nay}} Nasprotniki |- |Četrtek<br>1. oktober |20.05 |[[RTV Slovenija]] |TV SLO 1 |Tanja Gobec |'''Referendum o parlamentarni preiskavi''' |<small>Janez Žakelj (NSi)<br>Andrej Poglajen (SDS)<br>Barbara L. Šega (Demokrati)<br>Andrej Umek (SLS)<br>Rok Šimenc (FOKUS)<br>Andrej Magajna (NS)<br>Miran Videtič ({{abbr|ZZŽPP|Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026}})</small> |<small>Lucija Tacer Perlin (GS)<br>Andreja Katič (SD)<br>Tina Brecelj (Levica)<br>Gregor Novak (Prerod)<br>Leon Božič (Pirati)<br>Miha Kordiš (Mi, socialisti!)<br>Tomaž Uštar (NOT)<br>Nataša Posel (Amnesty)<br>Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})<br>Goran Forbici ({{abbr|CNVOS|Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij}})<br>Anuška Delić (DNS)<br>Franco Juri (Focus)<br>Gregor Volk (8. marec)<br>Aljoša Petek ({{abbr|PIC|Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja}})<br>Gaja Brecelj (Umanotera)<br>Barbara Rajgelj (Open)<br>Urška Klakočar Zupančič<br>Jaša Jenull</small> |<ref name=":2" /> |- |Sreda<br>{{nowrap|30. september}} |20.00 |[[Nova24TV]] |Nova24TV |Aleksander Rant |'''Soočenje: Referendum o parlamentarni preiskavi''' |<small>Janez Žakelj (NSi)<br>Andrej Poglajen (SDS)<br>Barbara L. Šega (Demokrati)<br>Miran Videtič ({{abbr|ZZŽPP|Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026}})</small> |/ |<ref>{{Navedi splet |last= |date=2026-10-01 |title=Novela zakona o parlamentarni preiskavi: Kaj prinaša in zakaj jo podpirajo njeni zagovorniki? {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/novela-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-kaj-prinasa-in-zakaj-jo-podpirajo-njeni-zagovorniki/ |access-date=2026-10-01 |language=sl-SI}}</ref> |- |Četrtek<br>{{nowrap|10. september}} |6.00 |[[Info360]] |''platforme za podkaste'' |Nenad Glücks |'''»Politična policija« ali zavajanje javnosti?''' |<small>Aleksander Reberšek (NSi)<br>Andrej Poglajen (SDS)</small> |<small>Mojca Šetinc Pašek (SD)<br>Boštjan Lindav</small> |<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-09-10 |title=V SREDIŠČU {{!}} »Politična policija« ali zavajanje javnosti? |url=https://info360.si/v-srediscu/v-srediscu-politicna-policija-ali-zavajanje-javnosti/ |access-date=2026-09-24 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- |} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == 
[https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/aaa60509308c6ff4813d40a5e8f6c6a60a69c7013d5484f57d4489616b7b99ca Besedilo zakona]
{{Referendumi v Sloveniji}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] pqvwkhe7uotbq7hjiwv6g7eu1jb8rz8 0 608830 6760253 6757112 2026-10-04T11:11:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760253 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Gozón | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Luanco..vista aerea - panoramio.jpg | image_caption = | image_flag = Gozon flag.svg | image_shield = Escudo de Gozón.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Avilés | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Jorge Suárez (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 81,72 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 10.407 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|36|22|N|5|50|50|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 133 | website = https://www.ayto-gozon.org/ | footnotes = }} '''Gozón''' ({{IPA-es|ɣoˈθon}}, {{IPA-ast|ɣoˈθoŋ}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v severnem kotu osrednje Asturije, na obali [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], približno 36 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu, zahodu in vzhodu meji na Kantabrijsko morje, na jugozahodu meji na [[Corvera de Asturias|Corvero de Asturias]] in [[Avilés]], na jugz na [[Carreño]]. Središče občine je v Luancu ({{jezik-ast|Lluanco}}).<ref name="mancomunidad" /> == Zgodovina == V dvanajst krajih občine so odkrili arheološke najdbe iz [[paleolitik]]a, najpomembnejše najdišče v [[Bañugues]]u.<ref name="mancomunidad">{{navedi novice|title=Historia |work=Mancomunidad Cabo Peñas |url=https://www.mcabop.com/historia |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> Iz [[neolitik]]a so [[Gomilno grobišče|gomilna grobišča]] v pet krajih. Ostanki gradišč so v Cantuju la Figal, Garabatelesu, El Castiellu in El Cuernu, ki jih še niso odkrili. [[Slika:Casa Mori - panoramio.jpg|thumb|desno|Hiša Mori v Luancu]] V [[stari vek|starem veku]] je obratovalo tu pristanišče, ki je sprejemalo ladje iz [[rimsko cesarstvo|rimskih]] provinc [[Betika]] in [[Luzitanija]]. V 2. stoletju je bilo ozemlje popolnoma [[romanizacija|romanizirano]]. Bañugues je izvrstno bogat z najdbami iz tega časa. Okolica je imela pomembno vlogo tudi v času oblasti [[Svebi|Svebov]]. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] listine že omenijo današnji Gozón, ki je bila velika občina,<ref name="mancomunidad" /> ker je obsegala današnje občine Carreño, Corvera, [[Castrillón]], [[Illas]] in Avilés. [[Alfonz III. Asturijski]] je v Castrillónu dal postaviti grad Gauzón, kjer je nastal simbol Asturija zlati Križ zmage.<ref>{{navedi novice|title=Historia de Gozón |work=Vivir Asturias |url=https://gozon.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/59899729/historia-gozon |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> V 9. in 11. stoletju je bila okolica kraljevo zemljišče, kjer je cvetel [[ribolov]], proizvodnja soli in kmetijstvo. Pozneje so kralji darovali zemljišča cerkvi in samostanom, ki so dobili tudi pravice nad ribolovom. Veliko cerkvenih posesti se je ohranilo tudi v 19. stoletju. Gozón je dobil mestne pravice v 13. stoletju od [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Kastiljskega]].<ref>{{navedi knjigo|last=Valdeón Baruque |first=Julio |year=2009 |title=Alfonso X el Sabio. La forja de la España moderna |publisher=Ediciones Temas de hoy |page=64 |isbn=978-84-8460-994-0 |cobiss= |location=}}</ref> Iz tega časa omenijo dejavnost [[kitolov]]a v občini. V 14. stoletju je [[Ferdinand IV. Kastilijski]] postavil Gozón pod oblast Avilésa. Gozón je samo 1605 dobil nazaj svojo samostojnost. V 17. stoletju preneha kitolov in občani osredotočijo na ribolov, ki je pozneje dobavljal obilno surovino tovarni konzerv. V 17. in 18. stoletju se je silno razvijalo pristanišče, ki je imelo tesne stike z drugimi pristanišči Kantabrijskega morja. Povečala se je gospodarska moč in vpliv ribolovskega ceha, ki je bil prvoten delodajalec.<ref name="mancomunidad" /> Pristanišče so utrdili s topi, da bi ga branili pred napadi [[Angleži|angleških]] [[pirat]]ov. Gozónski mornarji so v veliku številu služili v španski kraljevi mornarici. V 17. stoletju so v Asturiji prvič tukaj začeli udomačiti [[koruza|koruzo]], ki je v veliki meri prispevala k izboljševanju oskrbe z živili. Daleč od obale so se ukvarjali tamkajšnji občani s kmetijstvom, medtem ko sta imeli plemiški družini Pola in Peñalba predpravice v občinskem svetu. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] je občina Gozón dala vojake polkoma Candás in Luanco. Vojna je zelo prizadela gospodarstvo občine, ki je v naslednjih desetletjih zastajalo. Nato je prišel ponovni razmah v življenju Gozóna: so se razširili parniki namesto jadrnic in so postavili prve tovarne konzerv. Izseljenci v [[Amerika|Ameriki]] so nakazali en del svojih zaslužkov, ki je prispeval k razvoju gradbeništva. Vendar je dobilo pristanišče El Musel v [[Gijón]]u večjo vlogopo zaslugi kraljevih odredb, ki ga pristanišče v Gozónu nikoli ni moglo prekašati. Razvijalo se je pa rudarstvo (predvsem kopanje železove rude) v občini (v prvi vrsti v Bañuguesu). Surovino je predelovala tovarna El Felguera v [[Langreo|Langreu]]. Izgradili so nove ceste proti Avilésu in Candásu, toda nikoli ni bila izgrajena železniška proga v občini. Tudi v tem času se pojavi v občini turizem (najpomembnejša tarča je kopališče El Rosario). Na koncu [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] je veliko [[druga španska republika|republikancev]] skozi pristanišče Gozóna pobegnilo iz Španije. V 50. 20. stoletja se je naprej povečala industrija (železarska in živinorejska), kar je privlačilo veliko priseljenskih delavcev v Gozón (predvsem iz srednjega in južnega dela Španije). Kmetijstvo se je zmanjšalo, ker je bilo v industrijskih predelih večje povpraševanje za mlečne in mesne izdelke. V zadnjih desetletjih 20. stoletja je kriza prizadela gospodarstvo občine,<ref name="mancomunidad" /> ki se jo je uspelo znižati s spodbudo [[Prekomerni turizem|prekomernega turizma]]. Trenutno poteka popravilo pristanišča, da bi lahko vzcvetela prostočasna plovba. == Geografija == [[Slika:Seascape Cape Penas 2.jpg|thumb|desno|Rt Peñas/Peñes]] Občina se nahaja poleg rta Cabo ({{lang-es|cabo de Peñas}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''cabu Peñes''). Obalo pobarvajo očarljive skale, pod katerimi je veliko plaž.<ref>{{navedi novice|title=Gozón |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/descubre/donde-ir/municipios/gozon |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> Na morju je nekaj otokov kot Herbosa in Carmen. V okolici Vioda so ostanki stare [[vulkan]]ske [[kaldera|kaldere]], ki se je napol potopila v morje. Na ozemlju je veliko vulkanskih kamnin. Občina nima pomembne reke, le majhne potoke (kot Falcona). Zaliv Charca de Zeluán y Ensenada de Llodero (v asturijskem jeziku se imenuje ''Ensenada de Lloderu'') je domačijo [[selitev ptic|ptic selivk]]. V gozdovih prevladujejo [[evkalipt]]i, druge pomembnejše vrste so kostanji, hrastovi in jeseni. == Gospodarstvo == Danes se malo ljudi ukvarja z ribolovom, ki je bil nekoč temelj gospodarstva. Industrija je še dejavna, ki je tesno povezana z industrijo Avilésa in Gijóna. Tretja glavna panoga je trgovina in se razvija [[turizem]]. Daleč od obale, v vaseh se zmanjša vloga kmetijstva in živinoreje, čeprav so poskusi razvijati živonorejo z lepimi izzidi. Razvijala se je predvsem konjereja, kar je edinstveno v Asturiji. == Kultura == [[Slika:La torre del reloj - panoramio.jpg|thumb|desno|Urni stolp v Luancu]] Luanco je najbogatejši s kulturnimi spomeniki kot s cerkvami iz srednjega veka ali palačami in starimi meščanskimi hišami. Zelo je znamenita stavba urnega stolpa, ki je bil zgrajen 1705 in na sebi nosi simbol Asturije Križ zmage. Hiša Mori je okrasek asturijske [[Secesija (obdobje)|secesije]]. Na obali sta dva svetilnika: prvi je San Juan ([[asturijščina|asturijsko]] ''San Xuan'', zgrajen 1861), drugi je na rtu Peñes (zgrajen 1852). V vsakem letu, prvi vikend marca imajo festival Oricio/Oriciu (Morski ježek) v Bañuguesu. Na koncu julija organizirajo teniški turnir na plaži La Ribera v Liancu. V Luancu deluje Asturijski mornarski muzej.<ref>{{navedi novice |url=https://afondo.lne.es/verano/rutas-por-la-region-museos-que-hablan-de-asturias.html |last=Paz Paredes |first=Ana |date=18.8.2019 |accessdate=17.9.2026 |title=Museos que hablan de Asturias |work=La Nueva España |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20241211042705/https://afondo.lne.es/verano/rutas-por-la-region-museos-que-hablan-de-asturias.html |archive-date=2024-12-11 |url-status=dead}}</ref> == Raba asturijskega jezika v občini == Občina Gozón uradni uporabi asturijski jezik, zato se v uradnih dokumentih (tudi v tistih, ki so napisani v [[španščina|kastilijski španščini]]) rabijo asturijsko poimenovanje naselij občine. Le v Luancu uporabijo dvojezične napise.<ref>{{navedi novice|title=Servicio de Normalización Lingüística |work=Mancomunidad Cabo Peñas |url=https://www.mcabop.com/servicio-de-normalizaci%C3%B3n-ling%C3%BCistica |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Občine v Asturiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v Asturiji]] jnttmfw8wtl201cxgv20c9s37yvl820 0 608860 6759998 6758691 2026-10-03T12:13:49Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 tn 6759998 wikitext text/x-wiki {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo = CEV EuroVolley M 2026 logo.png | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | gender = moški | website = https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ | champions = Poljska | title_number = 1 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 }} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je bila 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir je potekal od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija je gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat je sodelovalo 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, je bilo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si je zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so bili [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u na prejšnjem svetovnem prvenstvu premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3-0, letos pa so Evropsko prvenstvo ponovno osvojili, ko so v finalu premagali [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francijo]] s 3-1. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024|access-date=2026-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20260206071938/https://www.federvolley.it/node/127745|archive-date=2026-02-06|url-status=dead}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). [[File:Map of qualifiers for the 2026 EuroVolley Men.svg|thumb|Zemljevid držav, uvrščenih na EuroVolley Men 2026:{{Legend|#0000FF|Država, uvrščena na prvenstvo}} {{Legend|#FFB400|Država, ki se ni uvrstila na prvenstvo}}{{Legend|#000000|Države, izključene iz tekmovanja}}{{Legend|#ababab|Država ni sodelovala}}|325px]] V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025|archive-date=2025-08-19|access-date=2026-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20250819091245/https://www.federvolley.it/node/131636|url-status=dead}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Razporeditev turnirja |- | align="left"| [[File:Yellow pog.svg|8px]] Milan je gostil polfinale, finale in tekmo za 3. mesto. <br />[[File:Blue pog.svg|8px]] Sofija in Torino sta gostila osmino finala in četrtfinale. <br />[[File:Red pog.svg|8px]] Cluj-Napoca, Modena, Sofija in Tampere so gostili skupinski del tekem. <br />[[File:Purple pog.svg|8px]] Neapelj je gostil otvoritveno tekmo.<br /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Milano]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Torino]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Neapelj]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Modena]] |- | colspan="2" | [[Unipol Forum]] | colspan="2" | [[Torino Palavela|Palavela]] | colspan="2" | [[Piazza del Plebiscito]] | colspan="2" | [[PalaPanini]] |- | colspan="2" | Kapaciteta: '''16,000''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''9,200''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''6,500''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''4,968''' |- | colspan="2" | [[File:Forum Assago esterno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:Palavela-Interno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:P.Plebiscito Napoli.jpg|230px]] | colspan="2" | [[File:Palapanini casamodena.jpg|235px]] |- | colspan="8" |{{location map+ |Europe |float=center |width=600 |caption=|places= {{location map~ |Europe |mark=Yellow pog.svg |lat=45.401111|long=9.142222|label=[[Milano]]|position=top}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=44.644865|long=10.953820|label=[[Modena]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Purple pog.svg |lat=40.835847|long=14.248576|label=[[Neapelj]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Blue pog.svg |lat=45.023398|long=7.669176|label=[[Torino]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Blue-red pog.png |lat=42.698334|long=23.319941|label=[[Sofija]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=46.767136|long=23.570443|label=[[Cluj-Napoca]]|position=right}} {{location map~ |mark=Red pog.svg |lat=38.493614|long=7.672942|label=[[Tampere]]|position=left}} }} |- !colspan="2" | {{flagicon|BUL}} [[Sofija]] !colspan="2" | {{flagicon|FIN}} [[Tampere]] !colspan="2" | {{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]] |- | colspan="2" | [[Arena Sofia|Arena 8888]] | colspan="2" | [[Nokia Arena|Nokia Arena]] | colspan="2" | [[BTarena]] |- |colspan="2" | Kapaciteta: '''15,373''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''13,455''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''10,000''' |- |colspan="2" | [[File:2018 Diema Xtra Sofia Open.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:Nokia Arena May 2022 3.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:U-BT Cluj-Napoca vs CSM Oradea 28.05.2023.png|230px]] |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Podatki o prizoriščih |- ! Prizorišče ! Tekme, ki jih prizorišče gosti ! Število tekem na prizorišču |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Forum di Milano|Unipol Forum]] || polfinale in finale || 4 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Torino Palavela|Palavela]] || osmina finala in četrtfinale]]++ || 6 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|BUL}} [[Arena Sofia|Arena 8888]] || Skupina B, osmina finala in četrtfinale || 21 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Piazza del Plebiscito]] || Uvodna tekma || 1 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[PalaPanini]] || Skupina A || 14 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|FIN}} [[Nokia Arena (Tampere)|Nokia Arena]] || Skupina C || 15 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ROU}} [[BTarena]] || Skupina D || 15 |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|3|{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]|0 |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3|{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]|2 |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3|{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]|0 |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]|0|{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|3 |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|3|{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]|1 |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|3|{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|3|{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]|2 <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|2|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3 |22. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3|{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|0 |23. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|1|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|3 |22. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|0 <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|1|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3 |25. september – Milano|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|0|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3 <!-- Finale --> |26. september – Milano|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|1|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3 <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|0 }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25-17 || 25-16 || 25-16 || || || '''75-49'''|| 1376 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 21-25 || 21-25 || 25-19 || 25-23 || 15-12 || '''107-104'''|| 12.198 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || '''0 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]'''|| 22-25 || 21-25 || 28-30 || || || '''71 - 80'''|| 544 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 22-25 || 25-16 || 22-25 || 25-23 || 15-13 || '''109 - 102'''|| 2861 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25-21 || 25-22 || 25-21 || || || '''75 - 64'''|| 644 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25-22 || 25-16 || 25-11 || || || '''75 - 49'''|| 7580 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]'''|| '''3 : 1'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 20-25 || 26-24 || 25-14 || 25-15 || || '''96 - 78'''|| 1021 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25-14 || 25-13 || 25-22 || || || '''75 - 49'''|| 1153 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || 16:00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|| 25-16 || 25-19 || 25-19 || || || align="center" | '''75 - 54'''|| 2844 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 22. sep. || 19:00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|| 25-23 || 25-17 || 25-17 || || || align="center" valign="top" | '''75 - 57''' | 7174 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 23. sep. || 16:00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|| '''1 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]'''|| 22-25 || 22-25 || 25-20 || 13-25 || || '''82 - 95'''|| 2447 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |- | 23. sep. || 21:05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|| '''2 : 3'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|'''Finska''']]|| 25-21 || 26-28 || 16-25 || 25-20 || 13-15 || '''105 - 109'''|| 8260 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || 17.00 || Milano || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''0 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| 23-25 || 23-25 || 18-25 || || || '''64 - 75'''|| 7054 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |- | 25. sep. || 21.00 || Milano || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|| '''1 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| 17-25 || 25-18 || 18-25 || 15-25 || || '''75 - 93'''|| 5845 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || 17.00 || Milano || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|| 25-22 || 25-20 || 29-27 || || || '''79-70''' || 5881 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || 21.00 || Milano || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|| '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|| 29-31 || 19-25 || 25-20 || 16-25 || ||'''89-101''' || 11.118|| [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Mesto !! Ekipa !! Tekme !! Zmage !! Porazi !! Točke !! Dobljeni nizi !! Izgubljeni nizi !! Razmerje nizov !! Dobljene točke !! Izgubljene točke !! Razmerje točk !! Kvalifikacija |- style="background-color:#C8E6C9;" | {{gold1}} || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 9 || 8 || 1 || 25 || 26 || 4 || 6.500 || 746 || 578 || 1.291 || style="text-align:left;" | Uvrščena na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2027|Svetovno prvenstvo 2027]] kot gostiteljica, [[Poletne olimpijske igre 2028]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2028|Evropsko prvenstvo 2028]] |- style="background-color:#CCE5FF;" | {{silver2}} || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 9 || 7 || 2 || 22 || 24 || 8 || 3.000 || 777 || 664 || 1.170 || style="text-align:left;" rowspan="3" | Uvrščene na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2027|Svetovno prvenstvo 2027]] |- style="background-color:#CCE5FF;" | {{bronze3}} || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 9 || 7 || 2 || 18 || 24 || 14 || 1.714 || 844 || 801 || 1.054 |- style="background-color:#CCE5FF;" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 9 || 5 || 4 || 16 || 18 || 14 || 1.286 || 751 || 688 || 1.092 |- style="background-color:#E6F2FF;" | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 7 || 6 || 1 || 18 || 20 || 7 || 2.857 || 639 || 538 || 1.188 || style="text-align:left;" | Uvrščena na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2027|Svetovno prvenstvo 2027]] kot branilka naslova |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 7 || 5 || 2 || 16 || 18 || 10 || 1.800 || 632 || 574 || 1.101 || |- | 7 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 7 || 5 || 2 || 13 || 15 || 12 || 1.250 || 593 || 587 || 1.010 || |- | 8 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 7 || 4 || 3 || 12 || 15 || 13 || 1.154 || 635 || 632 || 1.005 || |- | 9 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 6 || 4 || 2 || 12 || 15 || 9 || 1.667 || 558 || 515 || 1.083 || |- | 10 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 6 || 4 || 2 || 12 || 12 || 8 || 1.500 || 469 || 440 || 1.066 || |- | 11 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 6 || 3 || 3 || 10 || 12 || 12 || 1.000 || 532 || 538 || 0.989 || |- | 12 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 6 || 3 || 3 || 8 || 12 || 12 || 1.000 || 524 || 544 || 0.963 || |- | 13 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 6 || 3 || 3 || 7 || 9 || 14 || 0.643 || 491 || 538 || 0.913 || |- | 14 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 6 || 2 || 4 || 7 || 9 || 12 || 0.750 || 456 || 471 || 0.968 || |- | 15 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 6 || 2 || 4 || 6 || 8 || 14 || 0.571 || 454 || 521 || 0.871 || |- | 16 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 6 || 1 || 5 || 4 || 5 || 15 || 0.333 || 399 || 457 || 0.873 || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 5 || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0.667 || 440 || 472 || 0.932 || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 5 || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0.462 || 400 || 435 || 0.920 || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 5 || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0.500 || 392 || 429 || 0.914 || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 5 || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0.250 || 284 || 366 || 0.776 || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 5 || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0.385 || 396 || 429 || 0.923 || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 5 || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0.357 || 388 || 444 || 0.874 || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 5 || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0.400 || 433 || 485 || 0.893 || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 5 || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0.200 || 359 || 446 || 0.805 || |} == Sklici == {{sklici}} ==== Viri ==== * {{navedi splet|URL=https://www.flashscore.si/odbojka/evropa/evropsko-prvenstvo/#/I3IRLRIb/zreb/|website=flashscore.com|title=EuroVolley live scores, Volleyball Europe - Flashscore}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] * [https://en.volleyballworld.com/volleyball/world-ranking/men Uradna lestvica držav FIVB] * [https://www.rtvslo.si/sport/odbojka/ep-v-odbojki-2026 Stran MMC RTVSLO za Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026] {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] ixlaxl8sl17u7kxrc30iti2o1231faq 6759999 6759998 2026-10-03T12:14:34Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Pregled prizorišč */ slovenjenje 6759999 wikitext text/x-wiki {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo = CEV EuroVolley M 2026 logo.png | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | gender = moški | website = https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ | champions = Poljska | title_number = 1 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 }} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je bila 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir je potekal od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija je gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat je sodelovalo 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, je bilo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si je zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so bili [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u na prejšnjem svetovnem prvenstvu premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3-0, letos pa so Evropsko prvenstvo ponovno osvojili, ko so v finalu premagali [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francijo]] s 3-1. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024|access-date=2026-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20260206071938/https://www.federvolley.it/node/127745|archive-date=2026-02-06|url-status=dead}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). [[File:Map of qualifiers for the 2026 EuroVolley Men.svg|thumb|Zemljevid držav, uvrščenih na EuroVolley Men 2026:{{Legend|#0000FF|Država, uvrščena na prvenstvo}} {{Legend|#FFB400|Država, ki se ni uvrstila na prvenstvo}}{{Legend|#000000|Države, izključene iz tekmovanja}}{{Legend|#ababab|Država ni sodelovala}}|325px]] V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025|archive-date=2025-08-19|access-date=2026-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20250819091245/https://www.federvolley.it/node/131636|url-status=dead}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Razporeditev turnirja |- | align="left"| [[File:Yellow pog.svg|8px]] Milano je gostil polfinale, finale in tekmo za 3. mesto. <br />[[File:Blue pog.svg|8px]] Sofija in Torino sta gostila osmino finala in četrtfinale. <br />[[File:Red pog.svg|8px]] Cluj-Napoca, Modena, Sofija in Tampere so gostili skupinski del tekem. <br />[[File:Purple pog.svg|8px]] Neapelj je gostil otvoritveno tekmo.<br /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Milano]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Torino]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Neapelj]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Modena]] |- | colspan="2" | [[Unipol Forum]] | colspan="2" | [[Torino Palavela|Palavela]] | colspan="2" | [[Piazza del Plebiscito]] | colspan="2" | [[PalaPanini]] |- | colspan="2" | Kapaciteta: '''16,000''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''9,200''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''6,500''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''4,968''' |- | colspan="2" | [[File:Forum Assago esterno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:Palavela-Interno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:P.Plebiscito Napoli.jpg|230px]] | colspan="2" | [[File:Palapanini casamodena.jpg|235px]] |- | colspan="8" |{{location map+ |Europe |float=center |width=600 |caption=|places= {{location map~ |Europe |mark=Yellow pog.svg |lat=45.401111|long=9.142222|label=[[Milano]]|position=top}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=44.644865|long=10.953820|label=[[Modena]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Purple pog.svg |lat=40.835847|long=14.248576|label=[[Neapelj]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Blue pog.svg |lat=45.023398|long=7.669176|label=[[Torino]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Blue-red pog.png |lat=42.698334|long=23.319941|label=[[Sofija]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=46.767136|long=23.570443|label=[[Cluj-Napoca]]|position=right}} {{location map~ |mark=Red pog.svg |lat=38.493614|long=7.672942|label=[[Tampere]]|position=left}} }} |- !colspan="2" | {{flagicon|BUL}} [[Sofija]] !colspan="2" | {{flagicon|FIN}} [[Tampere]] !colspan="2" | {{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]] |- | colspan="2" | [[Arena Sofia|Arena 8888]] | colspan="2" | [[Nokia Arena|Nokia Arena]] | colspan="2" | [[BTarena]] |- |colspan="2" | Kapaciteta: '''15,373''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''13,455''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''10,000''' |- |colspan="2" | [[File:2018 Diema Xtra Sofia Open.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:Nokia Arena May 2022 3.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:U-BT Cluj-Napoca vs CSM Oradea 28.05.2023.png|230px]] |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Podatki o prizoriščih |- ! Prizorišče ! Tekme, ki jih prizorišče gosti ! Število tekem na prizorišču |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Forum di Milano|Unipol Forum]] || polfinale in finale || 4 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Torino Palavela|Palavela]] || osmina finala in četrtfinale]]++ || 6 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|BUL}} [[Arena Sofia|Arena 8888]] || Skupina B, osmina finala in četrtfinale || 21 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Piazza del Plebiscito]] || Uvodna tekma || 1 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[PalaPanini]] || Skupina A || 14 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|FIN}} [[Nokia Arena (Tampere)|Nokia Arena]] || Skupina C || 15 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ROU}} [[BTarena]] || Skupina D || 15 |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|3|{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]|0 |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3|{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]|2 |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3|{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]|0 |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]|0|{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|3 |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|3|{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]|1 |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|3|{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|3|{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]|2 <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|2|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3 |22. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3|{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|0 |23. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|1|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|3 |22. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|0 <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|1|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3 |25. september – Milano|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|0|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3 <!-- Finale --> |26. september – Milano|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|1|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3 <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|0 }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25-17 || 25-16 || 25-16 || || || '''75-49'''|| 1376 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 21-25 || 21-25 || 25-19 || 25-23 || 15-12 || '''107-104'''|| 12.198 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || '''0 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]'''|| 22-25 || 21-25 || 28-30 || || || '''71 - 80'''|| 544 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 22-25 || 25-16 || 22-25 || 25-23 || 15-13 || '''109 - 102'''|| 2861 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25-21 || 25-22 || 25-21 || || || '''75 - 64'''|| 644 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25-22 || 25-16 || 25-11 || || || '''75 - 49'''|| 7580 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]'''|| '''3 : 1'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 20-25 || 26-24 || 25-14 || 25-15 || || '''96 - 78'''|| 1021 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25-14 || 25-13 || 25-22 || || || '''75 - 49'''|| 1153 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || 16:00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|| 25-16 || 25-19 || 25-19 || || || align="center" | '''75 - 54'''|| 2844 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 22. sep. || 19:00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|| 25-23 || 25-17 || 25-17 || || || align="center" valign="top" | '''75 - 57''' | 7174 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 23. sep. || 16:00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|| '''1 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]'''|| 22-25 || 22-25 || 25-20 || 13-25 || || '''82 - 95'''|| 2447 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |- | 23. sep. || 21:05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|| '''2 : 3'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|'''Finska''']]|| 25-21 || 26-28 || 16-25 || 25-20 || 13-15 || '''105 - 109'''|| 8260 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || 17.00 || Milano || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''0 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| 23-25 || 23-25 || 18-25 || || || '''64 - 75'''|| 7054 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |- | 25. sep. || 21.00 || Milano || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|| '''1 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| 17-25 || 25-18 || 18-25 || 15-25 || || '''75 - 93'''|| 5845 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || 17.00 || Milano || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|| 25-22 || 25-20 || 29-27 || || || '''79-70''' || 5881 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || 21.00 || Milano || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|| '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|| 29-31 || 19-25 || 25-20 || 16-25 || ||'''89-101''' || 11.118|| [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Mesto !! Ekipa !! Tekme !! Zmage !! Porazi !! Točke !! Dobljeni nizi !! Izgubljeni nizi !! Razmerje nizov !! Dobljene točke !! Izgubljene točke !! Razmerje točk !! Kvalifikacija |- style="background-color:#C8E6C9;" | {{gold1}} || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 9 || 8 || 1 || 25 || 26 || 4 || 6.500 || 746 || 578 || 1.291 || style="text-align:left;" | Uvrščena na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2027|Svetovno prvenstvo 2027]] kot gostiteljica, [[Poletne olimpijske igre 2028]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2028|Evropsko prvenstvo 2028]] |- style="background-color:#CCE5FF;" | {{silver2}} || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 9 || 7 || 2 || 22 || 24 || 8 || 3.000 || 777 || 664 || 1.170 || style="text-align:left;" rowspan="3" | Uvrščene na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2027|Svetovno prvenstvo 2027]] |- style="background-color:#CCE5FF;" | {{bronze3}} || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 9 || 7 || 2 || 18 || 24 || 14 || 1.714 || 844 || 801 || 1.054 |- style="background-color:#CCE5FF;" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 9 || 5 || 4 || 16 || 18 || 14 || 1.286 || 751 || 688 || 1.092 |- style="background-color:#E6F2FF;" | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 7 || 6 || 1 || 18 || 20 || 7 || 2.857 || 639 || 538 || 1.188 || style="text-align:left;" | Uvrščena na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2027|Svetovno prvenstvo 2027]] kot branilka naslova |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 7 || 5 || 2 || 16 || 18 || 10 || 1.800 || 632 || 574 || 1.101 || |- | 7 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 7 || 5 || 2 || 13 || 15 || 12 || 1.250 || 593 || 587 || 1.010 || |- | 8 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 7 || 4 || 3 || 12 || 15 || 13 || 1.154 || 635 || 632 || 1.005 || |- | 9 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 6 || 4 || 2 || 12 || 15 || 9 || 1.667 || 558 || 515 || 1.083 || |- | 10 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 6 || 4 || 2 || 12 || 12 || 8 || 1.500 || 469 || 440 || 1.066 || |- | 11 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 6 || 3 || 3 || 10 || 12 || 12 || 1.000 || 532 || 538 || 0.989 || |- | 12 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 6 || 3 || 3 || 8 || 12 || 12 || 1.000 || 524 || 544 || 0.963 || |- | 13 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 6 || 3 || 3 || 7 || 9 || 14 || 0.643 || 491 || 538 || 0.913 || |- | 14 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 6 || 2 || 4 || 7 || 9 || 12 || 0.750 || 456 || 471 || 0.968 || |- | 15 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 6 || 2 || 4 || 6 || 8 || 14 || 0.571 || 454 || 521 || 0.871 || |- | 16 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 6 || 1 || 5 || 4 || 5 || 15 || 0.333 || 399 || 457 || 0.873 || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 5 || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0.667 || 440 || 472 || 0.932 || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 5 || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0.462 || 400 || 435 || 0.920 || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 5 || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0.500 || 392 || 429 || 0.914 || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 5 || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0.250 || 284 || 366 || 0.776 || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 5 || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0.385 || 396 || 429 || 0.923 || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 5 || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0.357 || 388 || 444 || 0.874 || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 5 || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0.400 || 433 || 485 || 0.893 || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 5 || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0.200 || 359 || 446 || 0.805 || |} == Sklici == {{sklici}} ==== Viri ==== * {{navedi splet|URL=https://www.flashscore.si/odbojka/evropa/evropsko-prvenstvo/#/I3IRLRIb/zreb/|website=flashscore.com|title=EuroVolley live scores, Volleyball Europe - Flashscore}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] * [https://en.volleyballworld.com/volleyball/world-ranking/men Uradna lestvica držav FIVB] * [https://www.rtvslo.si/sport/odbojka/ep-v-odbojki-2026 Stran MMC RTVSLO za Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026] {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] k2ov28g1wm0uxipfdhkmnrrk8hcmfrg 6760167 6759999 2026-10-04T04:59:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760167 wikitext text/x-wiki {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo = CEV EuroVolley M 2026 logo.png | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | gender = moški | website = https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ | champions = Poljska | title_number = 1 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 }} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je bila 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir je potekal od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija je gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat je sodelovalo 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, je bilo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si je zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so bili [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u na prejšnjem svetovnem prvenstvu premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3-0, letos pa so Evropsko prvenstvo ponovno osvojili, ko so v finalu premagali [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francijo]] s 3-1. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024|access-date=2026-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20260206071938/https://www.federvolley.it/node/127745|archive-date=2026-02-06|url-status=dead}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). [[File:Map of qualifiers for the 2026 EuroVolley Men.svg|thumb|Zemljevid držav, uvrščenih na EuroVolley Men 2026:{{Legend|#0000FF|Država, uvrščena na prvenstvo}} {{Legend|#FFB400|Država, ki se ni uvrstila na prvenstvo}}{{Legend|#000000|Države, izključene iz tekmovanja}}{{Legend|#ababab|Država ni sodelovala}}|325px]] V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025|archive-date=2025-08-19|access-date=2026-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20250819091245/https://www.federvolley.it/node/131636|url-status=dead}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Razporeditev turnirja |- | align="left"| [[File:Yellow pog.svg|8px]] Milano je gostil polfinale, finale in tekmo za 3. mesto. <br />[[File:Blue pog.svg|8px]] Sofija in Torino sta gostila osmino finala in četrtfinale. <br />[[File:Red pog.svg|8px]] Cluj-Napoca, Modena, Sofija in Tampere so gostili skupinski del tekem. <br />[[File:Purple pog.svg|8px]] Neapelj je gostil otvoritveno tekmo.<br /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Milano]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Torino]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Neapelj]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Modena]] |- | colspan="2" | [[Unipol Forum]] | colspan="2" | [[Torino Palavela|Palavela]] | colspan="2" | [[Piazza del Plebiscito]] | colspan="2" | [[PalaPanini]] |- | colspan="2" | Kapaciteta: '''16,000''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''9,200''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''6,500''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''4,968''' |- | colspan="2" | [[File:Forum Assago esterno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:Palavela-Interno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:P.Plebiscito Napoli.jpg|230px]] | colspan="2" | [[File:Palapanini casamodena.jpg|235px]] |- | colspan="8" |{{location map+ |Europe |float=center |width=600 |caption=|places= {{location map~ |Europe |mark=Yellow pog.svg |lat=45.401111|long=9.142222|label=[[Milano]]|position=top}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=44.644865|long=10.953820|label=[[Modena]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Purple pog.svg |lat=40.835847|long=14.248576|label=[[Neapelj]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Blue pog.svg |lat=45.023398|long=7.669176|label=[[Torino]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Blue-red pog.png |lat=42.698334|long=23.319941|label=[[Sofija]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=46.767136|long=23.570443|label=[[Cluj-Napoca]]|position=right}} {{location map~ |mark=Red pog.svg |lat=38.493614|long=7.672942|label=[[Tampere]]|position=left}} }} |- !colspan="2" | {{flagicon|BUL}} [[Sofija]] !colspan="2" | {{flagicon|FIN}} [[Tampere]] !colspan="2" | {{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]] |- | colspan="2" | [[Arena Sofia|Arena 8888]] | colspan="2" | [[Nokia Arena|Nokia Arena]] | colspan="2" | [[BTarena]] |- |colspan="2" | Kapaciteta: '''15,373''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''13,455''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''10,000''' |- |colspan="2" | [[File:2018 Diema Xtra Sofia Open.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:Nokia Arena May 2022 3.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:U-BT Cluj-Napoca vs CSM Oradea 28.05.2023.png|230px]] |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Podatki o prizoriščih |- ! Prizorišče ! Tekme, ki jih prizorišče gosti ! Število tekem na prizorišču |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Forum di Milano|Unipol Forum]] || polfinale in finale || 4 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Torino Palavela|Palavela]] || osmina finala in četrtfinale]]++ || 6 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|BUL}} [[Arena Sofia|Arena 8888]] || Skupina B, osmina finala in četrtfinale || 21 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Piazza del Plebiscito]] || Uvodna tekma || 1 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[PalaPanini]] || Skupina A || 14 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|FIN}} [[Nokia Arena (Tampere)|Nokia Arena]] || Skupina C || 15 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ROU}} [[BTarena]] || Skupina D || 15 |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|3|{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]|0 |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3|{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]|2 |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3|{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]|0 |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]|0|{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|3 |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|3|{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]|1 |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|3|{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|3|{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]|2 <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|2|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3 |22. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3|{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|0 |23. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|1|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|3 |22. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|0 <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|1|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3 |25. september – Milano|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|0|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3 <!-- Finale --> |26. september – Milano|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|1|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3 <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|0 }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25-17 || 25-16 || 25-16 || || || '''75-49'''|| 1376 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 21-25 || 21-25 || 25-19 || 25-23 || 15-12 || '''107-104'''|| 12.198 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || '''0 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]'''|| 22-25 || 21-25 || 28-30 || || || '''71 - 80'''|| 544 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 22-25 || 25-16 || 22-25 || 25-23 || 15-13 || '''109 - 102'''|| 2861 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25-21 || 25-22 || 25-21 || || || '''75 - 64'''|| 644 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25-22 || 25-16 || 25-11 || || || '''75 - 49'''|| 7580 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]'''|| '''3 : 1'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 20-25 || 26-24 || 25-14 || 25-15 || || '''96 - 78'''|| 1021 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25-14 || 25-13 || 25-22 || || || '''75 - 49'''|| 1153 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || 16:00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|| 25-16 || 25-19 || 25-19 || || || align="center" | '''75 - 54'''|| 2844 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 22. sep. || 19:00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|| 25-23 || 25-17 || 25-17 || || || align="center" valign="top" | '''75 - 57''' | 7174 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 23. sep. || 16:00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|| '''1 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]'''|| 22-25 || 22-25 || 25-20 || 13-25 || || '''82 - 95'''|| 2447 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |- | 23. sep. || 21:05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|| '''2 : 3'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|'''Finska''']]|| 25-21 || 26-28 || 16-25 || 25-20 || 13-15 || '''105 - 109'''|| 8260 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || 17.00 || Milano || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''0 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| 23-25 || 23-25 || 18-25 || || || '''64 - 75'''|| 7054 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |- | 25. sep. || 21.00 || Milano || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|| '''1 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| 17-25 || 25-18 || 18-25 || 15-25 || || '''75 - 93'''|| 5845 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || 17.00 || Milano || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|| 25-22 || 25-20 || 29-27 || || || '''79-70''' || 5881 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || 21.00 || Milano || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|| '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|| 29-31 || 19-25 || 25-20 || 16-25 || ||'''89-101''' || 11.118|| [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Mesto !! Ekipa !! Tekme !! Zmage !! Porazi !! Točke !! Dobljeni nizi !! Izgubljeni nizi !! Razmerje nizov !! Dobljene točke !! Izgubljene točke !! Razmerje točk !! Kvalifikacija |- style="background-color:#C8E6C9;" | {{gold1}} || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 9 || 8 || 1 || 25 || 26 || 4 || 6.500 || 746 || 578 || 1.291 || style="text-align:left;" | Uvrščena na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2027|Svetovno prvenstvo 2027]] kot gostiteljica, [[Poletne olimpijske igre 2028]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2028|Evropsko prvenstvo 2028]] |- style="background-color:#CCE5FF;" | {{silver2}} || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 9 || 7 || 2 || 22 || 24 || 8 || 3.000 || 777 || 664 || 1.170 || style="text-align:left;" rowspan="3" | Uvrščene na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2027|Svetovno prvenstvo 2027]] |- style="background-color:#CCE5FF;" | {{bronze3}} || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 9 || 7 || 2 || 18 || 24 || 14 || 1.714 || 844 || 801 || 1.054 |- style="background-color:#CCE5FF;" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 9 || 5 || 4 || 16 || 18 || 14 || 1.286 || 751 || 688 || 1.092 |- style="background-color:#E6F2FF;" | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 7 || 6 || 1 || 18 || 20 || 7 || 2.857 || 639 || 538 || 1.188 || style="text-align:left;" | Uvrščena na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2027|Svetovno prvenstvo 2027]] kot branilka naslova |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 7 || 5 || 2 || 16 || 18 || 10 || 1.800 || 632 || 574 || 1.101 || |- | 7 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 7 || 5 || 2 || 13 || 15 || 12 || 1.250 || 593 || 587 || 1.010 || |- | 8 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 7 || 4 || 3 || 12 || 15 || 13 || 1.154 || 635 || 632 || 1.005 || |- | 9 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 6 || 4 || 2 || 12 || 15 || 9 || 1.667 || 558 || 515 || 1.083 || |- | 10 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 6 || 4 || 2 || 12 || 12 || 8 || 1.500 || 469 || 440 || 1.066 || |- | 11 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 6 || 3 || 3 || 10 || 12 || 12 || 1.000 || 532 || 538 || 0.989 || |- | 12 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 6 || 3 || 3 || 8 || 12 || 12 || 1.000 || 524 || 544 || 0.963 || |- | 13 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 6 || 3 || 3 || 7 || 9 || 14 || 0.643 || 491 || 538 || 0.913 || |- | 14 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 6 || 2 || 4 || 7 || 9 || 12 || 0.750 || 456 || 471 || 0.968 || |- | 15 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 6 || 2 || 4 || 6 || 8 || 14 || 0.571 || 454 || 521 || 0.871 || |- | 16 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 6 || 1 || 5 || 4 || 5 || 15 || 0.333 || 399 || 457 || 0.873 || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 5 || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0.667 || 440 || 472 || 0.932 || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 5 || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0.462 || 400 || 435 || 0.920 || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 5 || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0.500 || 392 || 429 || 0.914 || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 5 || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0.250 || 284 || 366 || 0.776 || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 5 || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0.385 || 396 || 429 || 0.923 || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 5 || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0.357 || 388 || 444 || 0.874 || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 5 || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0.400 || 433 || 485 || 0.893 || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 5 || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0.200 || 359 || 446 || 0.805 || |} == Sklici == {{sklici}} ==== Viri ==== * {{navedi splet|URL=https://www.flashscore.si/odbojka/evropa/evropsko-prvenstvo/#/I3IRLRIb/zreb/|website=flashscore.com|title=EuroVolley live scores, Volleyball Europe - Flashscore}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] * [https://en.volleyballworld.com/volleyball/world-ranking/men Uradna lestvica držav FIVB] * [https://www.rtvslo.si/sport/odbojka/ep-v-odbojki-2026 Stran MMC RTVSLO za Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026] {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] 4r61t2i7tg7e1ibuvdb3vfedq8i1gam 0 609217 6760060 6757954 2026-10-03T17:22:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6760060 wikitext text/x-wiki {{Infopolje francoska regija | name = Châteauneuf-du-Pape AOC | image = Chateauneuf_du_Pape,_Southern_France_(7179088644).jpg | official name = | other name = | settlement_type = vinska regija | year = 1936 | wine years = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flagu|Francija}} | seat_type = Vino iz doline Rone | similar = Tavel AOC, Gigondas AOC, Vacqueyras AOC, Lirac AOC | sub regions = [[Châteauneuf-du-Pape]], [[Orange, Vaucluse|Orange]], [[Courthezon]], [[Bedarrides]], [[Sorgues]] | season = | climate region = Sredozemsko podnebje | heat units = | precipitation = | soil = | total size = | area_total_ha = 3200 | area_land = 320 vinogradov | grapes = [[Grenache]], [[Syrah]], [[Mourvedre]], [[Bourboulenc]], [[Cinsaut]], [[Clairette blanche]], [[Clairette rose]], [[Counoise]], [[Grenache blanc]], [[Grenache gris]], [[Muscardin]], [[Picardan]], [[Piquepoul blanc]], [[Piquepoul gris]], [[Piquepoul noir]], [[Roussanne]], [[Terret noir]], [[Vaccarèse]]. | varietals = | wineries = 180 | wine produced = 100.000–105.000 hl | designation = | comments = }} '''Châteauneuf-du-Pape''' ({{IPA|fr|ʃɑtonœf dy pap|-|LL-Q150 (fra)-WikiLucas00-châteauneuf-du-pape.wav}}) je francosko [[vino]] z zaščiteno označbo porekla (AOC), ki prihaja z območja okoli istoimenskega kraja v [[vinorodna regija Rona|vinorodni regiji Rona]] na jugovzhodu Francije. Gre za eno najbolj priznanih označb porekla v južnem delu doline [[Rona|Rone]]; vinogradi se razprostirajo okoli kraja [[Châteauneuf-du-Pape]] ter v sosednjih vaseh Bédarrides, Courthézon in Sorgues, ki ležijo med mestoma [[Avignon]] in [[Orange, Vaucluse|Orange]]. Obsegajo nekaj več kot 3200 hektarjev (32 km²) in letno proizvedejo več kot 110.000 hektolitrov vina<ref name="Johnson atlas p 136"/> – na tem enem samem območju južne Rone se tako pridela več vina kot v celotni severni Roni.<ref name="MacNeil p 248">K. MacNeil (2001). ''The Wine Bible''. Workman Publishing. p. 248. {{ISBN|1-56305-434-5}}.</ref> Danes Châteauneuf-du-Pape pogosto uvrščamo v geografsko regijo [[Provansa]], čeprav je bilo območje zgodovinsko del pokrajine [[Grofija Venaissin|Comtat Venaissin]]. Večina strokovnjakov pa to vino (in druga vina iz južne Rone) obravnava ločeno od preostalih vin iz Provanse. == Zgodovina == {{glavni|Châteauneuf-du-Pape}} [[File:Vaucluse-Position.svg|left|thumb|Vinorodno območje Châteauneuf-du-Pape je v departmaju Vaucluse na jugovzhodu Francije]] Ime ''Châteauneuf-du-Pape'' dobesedno pomeni »papežev novi grad« in zgodovina te apelacije je tesno povezana s papeško zgodovino. Leta 1309 je [[papež Klemen V.]], nekdanji nadškof [[Bordeaux]]a, sedež papeštva preselil v mesto [[Avignon]]. Veljalo je, da so bili Klemen V. in poznejši »avignonski papeži« veliki ljubitelji burgundskih vin, zato so v času sedemdesetletnega avignonskega papeštva veliko prispevali k njihovi promociji. V tistem času vinogradništvo v okolici Avignona ni bilo prav ugledno. Čeprav je avignonsko papeštvo veliko pripomoglo k ugledu burgundskih vin, so spodbujali tudi vinogradništvo v bližnji okolici, natančneje na območju od 5 do 10 km severno od Avignona, blizu bregov reke Rone. Pred obdobjem avignonskega papeštva so vinogradništvo na tem območju začeli in vzdrževali avignonski škofje, vendar predvsem za lokalno porabo. [[Papež Janez XXII.]], naslednik Klemena V., je poleg burgundskega vina redno užival tudi vino iz vinogradov severno od mesta in veliko prispeval k izboljšanju tamkajšnjih vinogradniških praks. V času Janeza XXII. so vina s tega območja postala znana kot »Vin du Pape« (papeževo vino); ta izraz se je pozneje preoblikoval v »Châteauneuf-du-Pape«. Janez XXII. je dal zgraditi tudi grad, ki je danes simbol te apelacije. V 18. stoletju so ta vina tržili pod imenom ''vin d'Avignon'' (avignonsko vino). Zapisi iz začetka 19. stoletja omenjajo vina z imenom ''Châteauneuf-du-Pape-Calcernier''; zdi se, da je šlo za vino lažjega sloga v primerjavi z današnjim vinom Châteauneuf-du-Pape. Zdi se, da je ugled vin tega območja v Franciji naraščal, dokler ga v začetku 1870-ih – torej prej kot večino drugih francoskih vinorodnih regij – ni prizadela [[trtna uš]].<ref name="Oxford">Jancis Robinson (Ed.), ''The Oxford Companion to Wine'', 3. Ed., Oxford University Press, 2006, {{ISBN|0-19-860990-6}}, pp. 159-160</ref> Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je večina vina Châteauneuf-du-Pape prodajala v Burgundijo kot t. i. ''vin de médecine'' (zdravilno vino), ki so ga dodajali tamkajšnjim vinom za povečanje njihove moči in vsebnosti alkohola.<ref name="MacNeil p 249"/> === Zgodnji predpisi AOC === [[File:Cndupape-wine.jpg|thumb|Vinograd znotraj meja območja z oznako porekla Châteauneuf-du-Pape; trte so vzgojene v obliki nizkih grmov.]] V začetku 20. stoletja je območje Châteauneuf-du-Pape pestilo goljufanje pri proizvodnji vina; pravila za pridelavo vina Châteauneuf-du-Pape, pripravljena in sprejeta leta 1923, so bila prva pravila sistema ''Appellation Contrôlée'' (nadzorovana oznaka porekla) v Franciji in so služila kot vzorec za poznejša pravila AOC.<ref>Niels Lillelund: ''Rhône-Vinene'' JP Bøger - JP/Politikens Forlagshus A/S, 2004. {{ISBN|87-567-7140-1}}, p. 127</ref> Ta pravila so bila z nacionalno zakonodajo uradno potrjena 15. maja 1936, ko je bilo ustanovljenih šest območij AOC: Arbois, Cassis, Châteauneuf-du-Pape, Monbazillac in Tavel za vino ter Armagnac za žganje.<ref>{{Cite web |title=Les premières AOC viticoles de&#8239;France fêtent leurs&#8239;80&#8239;ans |url=https://www.vitisphere.com/actualite-81632-les-premieres-aoc-viticoles-de8239france-fetent-leurs8239808239ans.html |access-date=2025-08-14 |website=www.vitisphere.com |language=fr}}</ref> Prvotna pravila AOC so dovoljevala deset sort grozdja; leta 1936 so jih razširili na trinajst,<ref name="Oxford" /> leta 2009 pa na osemnajst.<ref name="AOC 2009" /> Baron Pierre le Roy z gradu Château Fortia je bil glavni snovalec teh predpisov, ki so določali minimalno vsebnost alkohola v vinih, omejitve pridelka ter vrste grozdja, ki so se smele gojiti na posameznih območjih.<ref name="MacNeil p 250" /> Ena od baronovih zahtev je bila tudi, da se vinogradi ne smejo saditi na zemljiščih, ki niso bila dovolj sušna za uspevanje sivke in timijana.<ref name="Johnson atlas p 136">H. Johnson and J. Robinson ''The World Atlas of Wine'' p. 136 Mitchell Beazley Publishing, 2005; {{ISBN|1-84000-332-4}}.</ref> Leta 1954 je v javnosti odmevala novica o domnevnem opažanju »letečih cigar« oziroma neznanih letečih predmetov (NLP), podobnih letečim krožnikom, nad krajem Châteauneuf-du-Pape; govorilo se je, da se za tamkajšnje vino zanimajo vesoljci. Lokalni politiki, ki so v tem videli priložnost za promocijo vin svoje regije, so sprejeli odlok o prepovedi vstopa »letečih cigar« v njihov zračni prostor in njihovega pristajanja na njihovem ozemlju – odlok, ki velja še danes.<ref>{{Cite web|last=Hanks|first=Jane|date=2017-02-19|title=Châteauneuf-du-Pape extends UFO ban|url=https://www.connexionfrance.com/Mag/French-Facts/Chateauneuf-du-Pape-extends-UFO-ban|access-date=2020-11-27|website=The Connexion|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20220308134436/https://www.connexionfrance.com/Mag/French-Facts/Chateauneuf-du-Pape-extends-UFO-ban|archive-date=2022-03-08|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|last=Plush|first=Hazel|date=28 October 2016|title='No UFOs allowed': French mayor refuses to overturn town's bizarre extraterrestrial ban|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/france/articles/no-ufos-allowed-french-mayor-refuses-to-overturn-extraterrestrial-ban/|access-date=2020-11-27|website=The Telegraph|language=en-GB}}</ref><ref>F. Prial ''"[https://www.nytimes.com/1987/01/04/magazine/wine-identified-flying-object.html WINE; "Identified Flying Object]"'' ''[[The New York Times]]'' Jan 4, 1987</ref><ref>{{Cite news|last=Passmore|first=Nick|date=2009-06-11|title=Flying Cigars and Great Wine|language=en|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2009-06-11/flying-cigars-and-great-wine|access-date=2020-11-27}}</ref> Legenda je med ljubitelji vina postala del izročila,<ref>{{Cite book|last=MacNeil|first=Karen|url=https://books.google.com/books?id=pWHVBgAAQBAJ&q=chateauneuf+pape+flying+cigars&pg=PA251|title=The Wine Bible|date=2015-10-13|publisher=Workman Publishing|isbn=978-0-7611-8715-8|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Malin|first=Joshua|date=2015-07-07|title=The 1954 French UFO Craze That Led To The World's Weirdest Wine Law|url=https://vinepair.com/wine-blog/chateauneuf-du-pape-ufo-wine-law/|access-date=2020-11-27|website=VinePair|language=en-US}}</ref> po njej pa je poimenovano tudi vino ''Cigare Volant'' (francosko za »leteča cigara«), ki ga proizvajajo od leta 1984.<ref>{{Cite web|last=Mobley|first=Esther|date=2019-10-24|title=Randall Grahm's new Cigare Volant wines are more approachable, more youthful and cheaper|url=https://www.sfchronicle.com/wine/article/Randall-Grahm-s-new-Cigare-Volant-wines-are-14557565.php|access-date=2020-11-27|website=San Francisco Chronicle|language=en-US}}</ref> == Podnebje in geografija == Območje apelacije se razteza od vzhodnega brega reke Rone blizu mesta Orange na severozahodu do kraja Sorgues blizu Avignona na jugovzhodu. Nadmorska višina na najvišji točki v severnem delu apelacije dosega 120 metrov. Območje obsega 3200 hektarjev zemljišč z vsaj tremi različnimi vrstami tal oziroma »[[terroir]]ji«. Na severu in severovzhodu glinena tla prekrivajo znameniti ''galets roulés'' – zaobljeni kamni oziroma prodniki. Ti kamni so znani po tem, da zadržujejo toploto, ki jo zagotavlja obilo sonca (približno 2800 ur letno) in jo ponoči oddajajo, s čimer pospešujejo zorenje grozdja; to poteka hitreje kot v vzhodnem delu apelacije, kjer prevladujejo peščena tla ali na jugu, kjer so tla bolj grobozrnata. Močan veter maestral odnaša vlago in tako še okrepi suho podnebje.<ref>Niels Lillelund: ''Rhône-Vinene'' JP Bøger – JP/Politikens Forlagshus A/S, 2004. {{ISBN|87-567-7140-1}}, p. 124-125</ref> === ''Terroir'' === Značilni ''terroir'' območja Châteauneuf-du-Pape zaznamuje plast kamnov, imenovanih ''galets roulés'' (prodniki). Gre večinoma za kremenove kamne, ostanke alpskih ledenikov, ki jih je reka Rona skozi tisočletja zgladila. Kamni čez dan zadržujejo toploto in jo ponoči oddajajo, kar lahko pospeši zorenje grozdja. Prav tako služijo kot zaščitna plast, ki v suhih poletnih mesecih pomaga zadrževati vlago v tleh.<ref name="MacNeil p 250">K. MacNeil ''The Wine Bible'' p. 250 Workman Publishing 2001 {{ISBN|1-56305-434-5}}.</ref> Nekateri najuglednejši vinogradi na tem območju, na primer Château Rayas, so videti bolj tradicionalno in nimajo teh prodnikov. Najpogosteje gre za vinograde na pobočjih z južno lego, kjer bi toplota, ki jo ponoči oddajajo kamni, škodovala trtam in povzročila prezorelost grozdja.<ref name="Oxford"/> === La Crau === La Crau je eden najbolj znanih vinogradov oziroma leg (t. i. ''lieux-dits'') v območju Châteauneuf-du-Pape. Vinograd je v pretežni lasti posestva Domaine du Vieux Télégraphe, ki velja za enega klasičnih predstavnikov vin Châteauneuf, pomemben položaj pa tu ohranja tudi pridelovalec Henri Bonneau.<ref>Niels Lillelund: ''Rhône-Vinene'' JP Bøger – JP/Politikens Forlagshus A/S, 2004. {{ISBN|87-567-7140-1}}, pp. 141–143.</ref> Vinograd je zelo bogat z omenjenimi zaobljenimi kamni, medtem ko je posestvo Domaine du Vieux Lazaret, ki v lasti družbe Vignobles Jérôme Quiot obsega več kot 100 hektarjev, največje. == Vino == [[File:140614 Chateauneuf-du-pape-02.jpg|thumb|200px|left|Trte Châteauneuf-du-Pape, gojene v vinogradih, prekritih s prodnatimi kamni (t. i. *galets*), in oblikovane v nizke grme (gojitvena oblika »grm«).]] Châteauneuf-du-Pape je lahko rdeče ali belo vino, vendar prevladujejo rdeča vina. Pravila za to označbo porekla do nedavnega niso dovoljevala pridelave roséja. Vina so bila tradicionalno polnjena v značilne težke, temne steklenice z reliefnim odtisom papeških simbolov in insignij. V zadnjem času pa so številni pridelovalci opustili uporabo celotnega papeškega pečata in ga nadomestili s splošnejšim simbolom, pri čemer so ohranili enako težko stekleno embalažo. === Izbor grozdja === Za Châteauneuf-du-Pape je bilo tradicionalno značilnih trinajst sort grozdja, vendar je različica pravil AOC iz leta 2009 ta seznam razširila na osemnajst sort, saj so različice ''blanc'' (bela), ''rose'' (rožnata) in ''noir'' (črna) nekaterih sort zdaj izrecno navedene kot ločene sorte.<ref name="AOC 2009">[http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do;?cidTexte=JORFTEXT000021187577&dateTexte=vig#LEGIARTI000021188787 Décret n° 2009-1275 du 20 octobre 2009 relatif aux appellations d'origine contrôlées «Saint-Pourçain», «Bugey», «Roussette du Bugey», «Morey-Saint-Denis», «Tavel» et «Châteauneuf-du-Pape», Version consolidée au 24 octobre 2009] {{in lang|fr}}</ref> Že v prejšnji različici pravil so za sorti Grenache in Picpoul veljala različna pravila obrezovanja glede na to, ali je šlo za različico ''noir'' ali ''blanc'', s čimer se je število prej omenjenih sort dejansko povečalo s trinajst na petnajst.<ref name="MacNeil p 249">K. MacNeil ''The Wine Bible'' p. 249, Workman Publishing 2001 {{ISBN|1-56305-434-5}}.</ref><ref>[http://www.inao.gouv.fr/public/produits/showTexte.php?comiteNat=1&id_txt=273 INAO: Appellation rules for Châteauneuf-du-Pape] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200605194607/https://www.inao.gouv.fr/show_texte/273 |date=2020-06-05 }} last updated March 28, 1993 {{in lang|fr}} (superseded by the 2009 version)</ref><ref name="Ch9.dk Grapes">[http://www.chateauneuf.dk/en/production/grapes.htm www.chateauneuf.dk: Grapes], accessed on June 16, 2008</ref> Dovoljene rdeče sorte so Cinsault, Counoise, Grenache noir, Mourvèdre, Muscardin, Piquepoul noir, Syrah, Terret noir in Vaccarèse (Brun Argenté). Bele in rožnate sorte so Bourboulenc, Clairette blanche, Clairette rose,<!-- "new" in 2009 --> Grenache blanc, Grenache gris,<!-- "new" in 2009 --> Picardan, Piquepoul blanc, Piquepoul gris<!-- "new" in 2009 --> in Roussanne.<ref name="AOC 2009"/> (Sorte, ki pred letom 2009 niso bile posebej navedene, so Clairette rose, Grenache gris in Piquepoul gris.) Pri pridelavi rdečega in belega vina Châteauneuf-du-Pape so dovoljene tako rdeče kot bele sorte. Glede deleža posameznih sort grozdja ni omejitev, prav tako pa – v nasprotju z nekaterimi drugimi označbami porekla – dovoljene sorte niso razdeljene na glavne in dopolnilne sorte. Teoretično je torej mogoče pridelati sortno vino Châteauneuf-du-Pape iz katere koli od osemnajstih dovoljenih sort. V praksi pa je večina vin Châteauneuf-du-Pape zvrsti, v katerih prevladuje sorta grenache. Le ena od šestnajstih steklenic, pridelanih v tej regiji, vsebuje belo vino. Sorta grenache noir je z 72-odstotnim deležem celotne vinogradniške površine leta 2004 močno prevladovala; sledita ji syrah z 10,5 % in mourvèdre s 7 %, pri čemer se je obseg nasadov obeh v zadnjih desetletjih povečal.<ref name="Ch9.dk Grapes"/> Sorte cinsaut, clairette, grenache blanc, roussanne in bourboulenc zavzemajo po 1–2,5 % površin, preostalih sedem sort pa po 0,5 % ali manj.<ref name="Ch9.dk Grapes"/> Pogosta je vzgoja trt v obliki grma (t. i. ''gobelet''), kar je tudi edini dovoljeni sistem vzgoje za prve štiri rdeče sorte. Donos je omejen na dve toni na aker. [[File:Domaine de la Mordorée Reine des Bois 1999.jpg|thumb|left|100px|Cuvée de la Reine des Bois iz posestva Domaine de la Mordorée.]] === Rdeča vina === V večini rdečih vin Châteauneuf-du-Pape prevladuje sorta Grenache noir, čeprav nekateri pridelovalci uporabljajo večji delež sorte Mourvèdre. Grenache daje sladek sok, ki ima lahko ob visoki stopnji zrelosti konsistenco, podobno marmeladi. Sorto Syrah običajno dodajajo v zvrst zaradi barve in začimbnih not, medtem ko Mourvèdre vinu podari eleganco in strukturo.<ref name="MacNeil p 250"/> Nekatera posestva pridelujejo sortna vina (100-odstotni Grenache noir), medtem ko nekateri pridelovalci vztrajajo pri uporabi vsaj simbolične količine vseh trinajstih prvotno dovoljenih sort v svoji zvrsti. Eno redkih posestev, ki goji vse te sorte in jih dosledno uporablja v zvrsti, je Château de Beaucastel. Rdeča vina Châteauneuf-du-Pape pogosto opisujejo kot vina z zemeljskimi in divjačinskimi notami ter pridihom katrana in usnja.<ref name="MacNeil p 249"/> V mladosti veljajo za robustna in bogata s tanini, z zorenjem pa ohranijo svojo bogato začimbnost.<ref name="Johnson atlas p 136"/> Pogosto izražajo arome suhih zelišč, značilnih za Provanso, ki jih imenujejo ''garrigue''. Vina Châteauneuf-du-Pape, v katerih prevladuje sorta Mourvèdre, imajo običajno višjo vsebnost taninov in zahtevajo daljše zorenje v kleti, preden postanejo pitna. === Bela vina === Bela vina Châteauneuf-du-Pape pridelujejo brez uporabe rdečih sort, izključno iz šestih dovoljenih belih sort. Bele sorte so leta 2004 predstavljale 7 odstotkov vseh nasadov,<ref name="Ch9.dk Grapes"/> del belega grozdja pa se uporablja v zvrsteh rdečih vin, zato proizvodnja belih vin predstavlja le približno 5 odstotkov celotne pridelave. V belih vinih Châteauneuf-du-Pape sorti Grenache blanc in Roussanne zvrsti zagotavljata sadnost in polnost, medtem ko Bourboulenc, Clairette in Picpoul prispevajo kislost ter cvetlične in mineralne note. Slog teh vin sega od vitkih in mineralnih do oljnatih in bogatih, z raznolikimi aromami in okusi, vključno z mandljem, karambolo, janežem, komarčkom, kovačnikom in breskvijo.<ref>J. Molesworth ''"[http://www.winespectator.com/Wine/Archives/Show_Article/0,1275,6345,00.html The Best White Wine That You're Not Drinking] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080907030831/http://www.winespectator.com/Wine/Archives/Show_Article/0,1275,6345,00.html |date=2008-09-07 }}"'' Wine Spectator, December 15, 2007.</ref> Nekatera posestva pridelujejo tudi sortno vino iz sorte Roussanne, ki zori v hrastovih sodih. Večina belih vin je namenjena uživanju, dokler so še mlada.[3] Nekatera bela vina Châteauneuf-du-Pape so primerna za staranje; po 7–8 letih pogosto razvijejo eksotične arome in vonj po pomarančni lupini. == Slogi pridelave vina == [[File:Charvin CDP.JPG|right|thumb|Steklenica vina Châteauneuf-du-Pape z reliefnim odtisom papeških simbolov in insignij]] Vina Châteauneuf-du-Pape imajo pogosto visoko vsebnost alkohola, običajno med 14 in 15,5 %; pravila apelacije zahtevajo najmanj 12,5 % alkohola, dodajanje sladkorja (šaptalizacija) pa ni dovoljeno. Pri pridelavi vina v tej regiji se pogosto osredotočajo na uravnoteženje visoke vsebnosti sladkorja v grozdju s tanini in fenoli, ki so značilni za rdeča vina Châteauneuf-du-Pape. Po trgatvi grozdom pred [[fermentacija|fermentacijo]] le redko odstranijo peclje. Fermentacija poteka pri visokih temperaturah, pri čemer pogosto prečrpavajo in potapljajo klobuk (trdne dele grozdja na površini), da bi povečali vsebnost taninov in izboljšali ekstrakcijo barve ter tako dosegli značilno temno barvo teh vin. Od 1970-ih so tržne težnje po lažjih in bolj sadnih vinih, primernih za hitrejše uživanje, spodbudile nekatera posestva k eksperimentiranju s postopkom karbonske maceracije. Za uspeh vin Châteauneuf-du-Pape je ključna nizka rodnost trt, saj glavne sorte grozdja pri večjih pridelkih dajejo pusta in neizrazita vina. Predpisi AOC omejujejo pridelek na 35 hektolitrov na hektar, kar je skoraj polovica dovoljenega pridelka v Bordeauxu.<ref name="MacNeil p 251">K. MacNeil ''The Wine Bible'' p. 251 Workman Publishing 2001 {{ISBN|1-56305-434-5}}.</ref><ref>{{cite web |author=<!-- not stated --> |title=Winemaking Vineyards Châteauneuf AOC Châteauneuf-du-Pape |url=https://en.chateauneuf.com/appellation-chateauneuf-du-pape/winemaking-vineyards-chateauneuf/ |website=Maison des vins de Châteauneuf-du-Pape |access-date=May 21, 2026}}</ref> Pogosta tehnika zorenja v majhnih hrastovih sodih na območju Châteauneuf-du-Pape ni razširjena, deloma zato, ker je glavna sorta grozdja, Grenache, v poroznih lesenih sodih nagnjena k [[Redoks reakcija|oksidaciji]]. Grenache namesto tega vinificirajo v velikih betonskih posodah, medtem ko druge sorte grozdja predelujejo v velikih starih sodih, imenovanih ''foudres'', ki vinu ne dajejo enakih značilnosti po hrastovini kot manjši hrastovi sodi.<ref name="MacNeil p 251"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Châteauneuf-du-Pape (AOC)}} * [http://www.vins-rhone.com/en/appellation/chateauneuf-du-pape Site des Vins d'AOC Côtes du Rhône] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120827015107/http://www.vins-rhone.com/en/appellation/chateauneuf-du-pape |date=2012-08-27 }} * [http://en.chateauneuf.com/home Chateauneuf.com] Main website of boutique shop in Châteauneuf du Pape that stocks wine from most of the local producers * [http://www.chateauneuf.dk/en/front.htm chateauneuf.dk] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111002012251/http://www.chateauneuf.dk/en/front.htm |date=2011-10-02 }} Non commercial website with information about producers of Châteauneuf du Pape [[Kategorija:Francoske vinske regije]] [[Kategorija:Vinogradništvo]] p9szb65fsie09pqn01fsqxbcmhyi169 0 609227 6759993 6758054 2026-10-03T12:06:03Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -{{v delu}} 6759993 wikitext text/x-wiki '''Trezor''' je slovenska mini TV serija (''mini series'')<ref name=":1">{{navedi splet|title=Trezor (2026) - Baza slovenskih filmov |url=https://bsf.si/sl/film/trezor/ |access-date=2026-09-28 |language=sl|website=bsf.si}}</ref> iz leta 2026, ki je nastala v koprodukciji z [[RTV SLO|Radiotelevizijo Slovenija]], [[HRT|Hrvaško radiotelevizijo]] in poprodukcijsko hišo [[Antitalent]] ter [[Radiotelevizija Črna Gora|Radiotelevizijo Črna Gora]]<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Slovenija |first=Služba za komuniciranje RTV |title=Trezor: nova kriminalna nadaljevanka RTV Slovenija premierno na Sarajevskem filmskem festivalu |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/trezor-nova-kriminalna-nadaljevanka-rtv-slovenija-premierno-na-sarajevskem-filmskem-festivalu/791373 |access-date=2026-09-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref name=":1" />. Režiral jo je [[Matevž Luzar]]. == Zgodba == Navdih za serijo je bil rop sefov v poslovalnici [[SKB|SKB banke]] na Bavarskem dvoru v noči z 31. oktobra na 1. november 2005<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |first=Klip si |date=2026-09-19 |title=Prihaja nova slovenska serija Trezor: Navdih po "ropu stoletja" iz leta 2005 |url=https://klip.si/video/prihaja-nova-slovenska-serija-trezor-navdih-po-ropu-stoletja-iz-leta-2005 |access-date=2026-09-28 |website=klip.si |language=sl}}</ref>. V središču dogajanja je varnostnica Sonja, ki je edina na kraju dogodka. Sledi preiskava, ki jo vodita kriminalista. Izkaže se, da se v ozadju ropa prepletajo korupcija in politični interesi.<ref name=":2" /> == Igralska zasedba<ref>{{Navedi splet |title=Trezor (TV mini series) |url=https://www.imdb.com/title/tt46657053/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm |website=imdb.com |language=en}}</ref> == * [[Tina Vrbnjak]] kot Sonja Kern, * [[Jana Zupančič]] kot Deja Kolenc, * [[Petja Labović]] kot Peter Abram, * [[Leon Lučev]] kot Maksimiljan Sotler, * [[Nejc Cijan Garlatti]] kot Jaka Kogovšek, * [[Nataša Barbara Gračner]] kot Alenka Bogovič, * [[Igor Samobor]] kot gospod Gabrijelčič, * [[Saša Tabaković]] kot Miha Klasinc, * [[Ivo Ban]] kot Viktor, * [[Barbara Nola]] kot Zdenka Kern, * [[Andrei Lenart]] kot PR predstavnik, * [[Karin Komljanec]] kot Tinkara Juvan, * [[Dejan Spasić]] kot Sotlerjev šef, * [[Branko Jordan]] kot Tomaž, * [[Gregor Zorc]] kot Mirko Jamnik, * [[Borut Doljšak]] kot Varnostnik, * [[Nejc Jezerknik]] kot Policist, * [[Iztok Drabik Jug]] kot Timon Abram, * [[Luka Boksan]] kot Vodja specialne enote, * [[Luka Skof]] kot Gregor Ogrin, * [[Jaša Marinčič]] kot Vid Kern. == Ekipa == * Matevž Luzar, režiser in scenarist * [[Stefan Bošković]], scenarist * [[Miha Hočevar]], scenarist, * [[Srđan Koljević]], scenarist * [[Miloš Srdić]], direktor fotografije, * [[Miha Knific]], scenograf, * [[Nadja Bedjanič]], kostumografka, * [[Eva Uršič]], oblikovalka maske, * [[Davor Hercog]], skladatelj. == Predvajanje == Serija se je začela predvajati v septembru 2026. Sodelovala je že na 39. [[Filmski festival Herceg Novi|Filmskemu festivalu Herceg Novi]] ter na 32. [[Sarajevski filmski festival|Sarajevskem filmskem festivalu]]. == Sklici == {{sklici}} {{TV-škrbina}} [[Kategorija:Slovenske televizijske serije]] gz0dtfc33nkwlry9ivsj2nk26mwl48c 6759994 6759993 2026-10-03T12:07:37Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 np 6759994 wikitext text/x-wiki '''Trezor''' je slovenska mini [[Televizijska serija|TV serija]] (''mini series'')<ref name=":1">{{navedi splet|title=Trezor (2026) - Baza slovenskih filmov |url=https://bsf.si/sl/film/trezor/ |access-date=2026-09-28 |language=sl|website=bsf.si}}</ref> iz leta 2026, ki je nastala v koprodukciji z [[RTV SLO|Radiotelevizijo Slovenija]], [[HRT|Hrvaško radiotelevizijo]] in poprodukcijsko hišo [[Antitalent]] ter [[Radiotelevizija Črna Gora|Radiotelevizijo Črna Gora]]<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Slovenija |first=Služba za komuniciranje RTV |title=Trezor: nova kriminalna nadaljevanka RTV Slovenija premierno na Sarajevskem filmskem festivalu |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/trezor-nova-kriminalna-nadaljevanka-rtv-slovenija-premierno-na-sarajevskem-filmskem-festivalu/791373 |access-date=2026-09-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref name=":1" />. Režiral jo je [[Matevž Luzar]]. == Zgodba == Navdih za serijo je bil rop sefov v poslovalnici [[SKB|SKB banke]] na Bavarskem dvoru v noči z 31. oktobra na 1. november 2005<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |first=Klip si |date=2026-09-19 |title=Prihaja nova slovenska serija Trezor: Navdih po "ropu stoletja" iz leta 2005 |url=https://klip.si/video/prihaja-nova-slovenska-serija-trezor-navdih-po-ropu-stoletja-iz-leta-2005 |access-date=2026-09-28 |website=klip.si |language=sl}}</ref>. V središču dogajanja je varnostnica Sonja, ki je edina na kraju dogodka. Sledi preiskava, ki jo vodita kriminalista. Izkaže se, da se v ozadju ropa prepletajo korupcija in politični interesi.<ref name=":2" /> == Igralska zasedba<ref>{{Navedi splet |title=Trezor (TV mini series) |url=https://www.imdb.com/title/tt46657053/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm |website=imdb.com |language=en}}</ref> == * [[Tina Vrbnjak]] kot Sonja Kern, * [[Jana Zupančič]] kot Deja Kolenc, * [[Petja Labović]] kot Peter Abram, * [[Leon Lučev]] kot Maksimiljan Sotler, * [[Nejc Cijan Garlatti]] kot Jaka Kogovšek, * [[Nataša Barbara Gračner]] kot Alenka Bogovič, * [[Igor Samobor]] kot gospod Gabrijelčič, * [[Saša Tabaković]] kot Miha Klasinc, * [[Ivo Ban]] kot Viktor, * [[Barbara Nola]] kot Zdenka Kern, * [[Andrei Lenart]] kot PR predstavnik, * [[Karin Komljanec]] kot Tinkara Juvan, * [[Dejan Spasić]] kot Sotlerjev šef, * [[Branko Jordan]] kot Tomaž, * [[Gregor Zorc]] kot Mirko Jamnik, * [[Borut Doljšak]] kot Varnostnik, * [[Nejc Jezerknik]] kot Policist, * [[Iztok Drabik Jug]] kot Timon Abram, * [[Luka Boksan]] kot Vodja specialne enote, * [[Luka Skof]] kot Gregor Ogrin, * [[Jaša Marinčič]] kot Vid Kern. == Ekipa == * Matevž Luzar, režiser in scenarist * [[Stefan Bošković]], scenarist * [[Miha Hočevar]], scenarist, * [[Srđan Koljević]], scenarist * [[Miloš Srdić]], direktor fotografije, * [[Miha Knific]], scenograf, * [[Nadja Bedjanič]], kostumografka, * [[Eva Uršič]], oblikovalka maske, * [[Davor Hercog]], skladatelj. == Predvajanje == Serija se je začela predvajati v septembru 2026. Sodelovala je že na 39. [[Filmski festival Herceg Novi|Filmskemu festivalu Herceg Novi]] ter na 32. [[Sarajevski filmski festival|Sarajevskem filmskem festivalu]]. == Sklici == {{sklici}} {{TV-škrbina}} [[Kategorija:Slovenske televizijske serije]] 1ibv8rdqyy1139x5nf2f2upkfsbu1nf 6759995 6759994 2026-10-03T12:09:35Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Televizijske serije leta 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759995 wikitext text/x-wiki '''Trezor''' je slovenska mini [[Televizijska serija|TV serija]] (''mini series'')<ref name=":1">{{navedi splet|title=Trezor (2026) - Baza slovenskih filmov |url=https://bsf.si/sl/film/trezor/ |access-date=2026-09-28 |language=sl|website=bsf.si}}</ref> iz leta 2026, ki je nastala v koprodukciji z [[RTV SLO|Radiotelevizijo Slovenija]], [[HRT|Hrvaško radiotelevizijo]] in poprodukcijsko hišo [[Antitalent]] ter [[Radiotelevizija Črna Gora|Radiotelevizijo Črna Gora]]<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Slovenija |first=Služba za komuniciranje RTV |title=Trezor: nova kriminalna nadaljevanka RTV Slovenija premierno na Sarajevskem filmskem festivalu |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/trezor-nova-kriminalna-nadaljevanka-rtv-slovenija-premierno-na-sarajevskem-filmskem-festivalu/791373 |access-date=2026-09-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref name=":1" />. Režiral jo je [[Matevž Luzar]]. == Zgodba == Navdih za serijo je bil rop sefov v poslovalnici [[SKB|SKB banke]] na Bavarskem dvoru v noči z 31. oktobra na 1. november 2005<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |first=Klip si |date=2026-09-19 |title=Prihaja nova slovenska serija Trezor: Navdih po "ropu stoletja" iz leta 2005 |url=https://klip.si/video/prihaja-nova-slovenska-serija-trezor-navdih-po-ropu-stoletja-iz-leta-2005 |access-date=2026-09-28 |website=klip.si |language=sl}}</ref>. V središču dogajanja je varnostnica Sonja, ki je edina na kraju dogodka. Sledi preiskava, ki jo vodita kriminalista. Izkaže se, da se v ozadju ropa prepletajo korupcija in politični interesi.<ref name=":2" /> == Igralska zasedba<ref>{{Navedi splet |title=Trezor (TV mini series) |url=https://www.imdb.com/title/tt46657053/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm |website=imdb.com |language=en}}</ref> == * [[Tina Vrbnjak]] kot Sonja Kern, * [[Jana Zupančič]] kot Deja Kolenc, * [[Petja Labović]] kot Peter Abram, * [[Leon Lučev]] kot Maksimiljan Sotler, * [[Nejc Cijan Garlatti]] kot Jaka Kogovšek, * [[Nataša Barbara Gračner]] kot Alenka Bogovič, * [[Igor Samobor]] kot gospod Gabrijelčič, * [[Saša Tabaković]] kot Miha Klasinc, * [[Ivo Ban]] kot Viktor, * [[Barbara Nola]] kot Zdenka Kern, * [[Andrei Lenart]] kot PR predstavnik, * [[Karin Komljanec]] kot Tinkara Juvan, * [[Dejan Spasić]] kot Sotlerjev šef, * [[Branko Jordan]] kot Tomaž, * [[Gregor Zorc]] kot Mirko Jamnik, * [[Borut Doljšak]] kot Varnostnik, * [[Nejc Jezerknik]] kot Policist, * [[Iztok Drabik Jug]] kot Timon Abram, * [[Luka Boksan]] kot Vodja specialne enote, * [[Luka Skof]] kot Gregor Ogrin, * [[Jaša Marinčič]] kot Vid Kern. == Ekipa == * Matevž Luzar, režiser in scenarist * [[Stefan Bošković]], scenarist * [[Miha Hočevar]], scenarist, * [[Srđan Koljević]], scenarist * [[Miloš Srdić]], direktor fotografije, * [[Miha Knific]], scenograf, * [[Nadja Bedjanič]], kostumografka, * [[Eva Uršič]], oblikovalka maske, * [[Davor Hercog]], skladatelj. == Predvajanje == Serija se je začela predvajati v septembru 2026. Sodelovala je že na 39. [[Filmski festival Herceg Novi|Filmskemu festivalu Herceg Novi]] ter na 32. [[Sarajevski filmski festival|Sarajevskem filmskem festivalu]]. == Sklici == {{sklici}} {{TV-škrbina}} [[Kategorija:Slovenske televizijske serije]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2026]] trmw0lnzsj1cv7b5e69wkmk6iicpp7b 0 609255 6760218 6759950 2026-10-04T08:05:57Z Marko3 1829 6760218 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Mišična togost in krči lahko povzročijo nenormalne položaje v mirovanju.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Vzrok za pojav avtoimunosti proti GAD pri bolnikih s SPS ni znan,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} prav tako pa se poraja vprašanje, ali se SPS uvršča med nevroavtoimunske bolezni.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1023}} Nadalje ni znano, ali so ta protitelesa patogena.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} Raven [[Titer|titrov]] protiteles proti GAD pri bolnikih s SPS ni povezana s težavnostjo bolezni,{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} kar pomeni, da spremljanje teh ravni ni potrebno.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=274}} Ni dokazano, da bi bila protitelesa proti GAD edini vzrok za SPS; morda gre le za označevalec ali sopojav osnovnega vzroka bolezni.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Pri bolnikih s SPS se nevroni [[Motorična enota|motoričnih enot]] prožijo nehoteno, na način, ki spominja na običajno kontrakcijo. Potenciali motoričnih enot se pojavljajo v stanju mirovanja, zlasti v mišicah, ki so toge.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Do prekomernega proženja motoričnih nevronov lahko pride zaradi nepravilnega delovanja spinalnih in suprasegmentalnih zaviralnih mrež, ki uporabljajo živčni prenašalec GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Na posnetkih EMG so nehoteni gibi videti kot hoteni; tudi ko se bolnik poskuša sprostiti, prihaja do agonističnih in antagonističnih kontrakcij.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Pri manjšem deležu bolnikov s sindromom okorele osebe je proksimalna okorelost mišic paraneoplastična manifestacija [[Rak dojke|raka dojke]], [[Rak jajčnikov|jajčnikov]] ali [[Pljučni rak|pljuč]]. Te vrste raka so povezane s sinaptičnima beljakovinama amfifizinom in gefirinom. Paraneoplastični SPS, povezan s protitelesi proti amfifizinu, in adenokarcinomom dojke se pogosto pojavljata sočasno. Pri teh bolnikih praviloma ni prisotnih protiteles proti GAD.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pasivni prenos SPS s transfuzijo plazme je bil dokazan pri paraneoplastični obliki bolezni, ne pa tudi pri klasični obliki SPS.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Obstajajo dokazi o genetskem vplivu na tveganje za SPS. Dovzetnost bolnikov za to bolezen povzroča lokus [[HLA]] razreda II. Večina bolnikov s SPS ima alel DQB1*0201.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Ta alel je povezan tudi s [[Sladkorna bolezen tipa 1|sladkorno boleznijo tipa 1]].{{sfn|Ali et al.|2011|p=79}} ==Diagnoza== SPS SPS se diagnosticira na temelju kliničnih izvidov in izključitve drugih stanj.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Specifičen laboratorijski test za potrditev diagnoze ne obstaja.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Zaradi redkosti in raznolikosti simptomov bolezni pri večini obolelih traja več let, preden prejmejo pravilno diagnozo.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Prisotnost protiteles proti GAD je najboljši pokazatelj bolezni, ki ga je mogoče zaznati s preiskavo krvi in ​​[[možgansko-hrbtenjačna tekočina|možganski-hrbtenjačne tekočine]]. Protitelesa proti GAD65 so prisotna pri približno 80 % bolnikov s SPS.<ref>{{Cite journal|title=Stiff Person Syndrome: A Case Report|last1=Dorr|first1=A|date=December 15, 2025|journal=Cureus|issue=12|volume=17|last2=DiVittorio|first2=A|last3=Clark|first3=K A|article-number=e99327 |doi=10.7759/cureus.99327 |doi-access=free |pmid=41552052 |pmc=12803955 }}</ref> S krvnimi preiskavami se lahko pogosto dokažejo tudi protiščitnična in antinuklearna protitelesa ter protitelesa proti [[intrinzični dejavnik|intrinzičnemu dejavniku]], RNP in [[gliadin]]u. Elektromiografija pri bolnikih s SPS kaže na nehoteno proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Diagnoza SPS se lahko potrdi z zaznavanjem krčev v oddaljenih mišicah kot posledice draženja kožnih ali mešanih živcev, ki pa ne dosega praga bolečine.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Pri potrditvi diagnoze lahko pomaga tudi ugotovitev odziva na zdravljenje z [[Diazepam|diazepamom]], saj to zdravilo zmanjšuje togost in proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Za diagnosticiranje paraneoplastičnega SPS se uporabljajo enaka splošna merila kot za običajno obliko bolezni.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Ko je diagnosticiran sindrom okorele osebe (SPS), slab odziv na konvencionalno zdravljenje in prisotnost rakave bolezni kažeta na to, da gre lahko za paraneoplastično obliko bolezni.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} CT-slikanje je indicirano pri bolnikih s SPS, ki se slabo odzivajo na zdravljenje, da se ugotovi, ali je vzrok rak.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=154}} Številne druge bolezni imajo podobne simptome kot SPS, vključno z [[Mielopatija|mielopatijami]], [[Distonija|distonijami]], [[Spinocerebelarna degeneracija|spinocerebelarnimi degeneracijami]], [[Primarna lateralna skleroza|primarno lateralno sklerozo]], [[Nevromiotonija|nevromiotonijo]] in nekaterimi psihogenimi motnjami.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Izključiti je treba tudi [[tetanus]], [[nevroleptični maligni sindrom]], [[Maligna hiperpireksija|maligno hiperpireksijo]], [[kronični spinalni internevronitis]], [[serotoninski sindrom]],{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} [[Multipla skleroza|multiplo sklerozo]] in [[Parkinsonova bolezen|parkinsonovo bolezen]].{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} Strahovi in ​​fobije pri bolnikih zdravnike pogosto napačno navajajo k prepričanju, da so simptomi psihogenega izvora,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} včasih pa obstaja tudi sum na simuliranje bolezni.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Od pojava simptomov do pravilne diagnoze bolezni preteče v povprečju šest let.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} == Zdravljenje == == Epidemiologija == Ocenjena [[razširjenost]] sindroma okorele osebe znaša približno en ali dva primera na milijon prebivalcev. Bolezen prizadene ženske do trikrat pogosteje kot moške.<ref>{{cite journal | vauthors = Ortiz JF, Ghani MR, Morillo Cox Á, Tambo W, Bashir F, Wirth M, Moya G | title = Stiff-Person Syndrome: A Treatment Update and New Directions | journal = Cureus | volume = 12 | issue = 12 | article-number = e11995 | date = December 2020 | pmid = 33437550 | pmc = 7793517 | doi = 10.7759/cureus.11995 | doi-access = free }}</ref> Bolezen se ne pojavlja izrazito pogosteje pri nobeni določeni rasni ali etnični skupini.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Bolezen se lahko pojavi pri katerikoli starosti,{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} vendar se najpogosteje izrazi pri ljudeh v četrtem desetletju življenja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Približno 35 % bolnikov s SPS ima sladkorno bolezen tipa 1.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] kk35ow05uqgthqonfp494zwj0bmklh4 6760220 6760218 2026-10-04T08:13:35Z Marko3 1829 /* Epidemiologija */ 6760220 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Mišična togost in krči lahko povzročijo nenormalne položaje v mirovanju.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Vzrok za pojav avtoimunosti proti GAD pri bolnikih s SPS ni znan,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} prav tako pa se poraja vprašanje, ali se SPS uvršča med nevroavtoimunske bolezni.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1023}} Nadalje ni znano, ali so ta protitelesa patogena.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} Raven [[Titer|titrov]] protiteles proti GAD pri bolnikih s SPS ni povezana s težavnostjo bolezni,{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} kar pomeni, da spremljanje teh ravni ni potrebno.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=274}} Ni dokazano, da bi bila protitelesa proti GAD edini vzrok za SPS; morda gre le za označevalec ali sopojav osnovnega vzroka bolezni.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Pri bolnikih s SPS se nevroni [[Motorična enota|motoričnih enot]] prožijo nehoteno, na način, ki spominja na običajno kontrakcijo. Potenciali motoričnih enot se pojavljajo v stanju mirovanja, zlasti v mišicah, ki so toge.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Do prekomernega proženja motoričnih nevronov lahko pride zaradi nepravilnega delovanja spinalnih in suprasegmentalnih zaviralnih mrež, ki uporabljajo živčni prenašalec GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Na posnetkih EMG so nehoteni gibi videti kot hoteni; tudi ko se bolnik poskuša sprostiti, prihaja do agonističnih in antagonističnih kontrakcij.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Pri manjšem deležu bolnikov s sindromom okorele osebe je proksimalna okorelost mišic paraneoplastična manifestacija [[Rak dojke|raka dojke]], [[Rak jajčnikov|jajčnikov]] ali [[Pljučni rak|pljuč]]. Te vrste raka so povezane s sinaptičnima beljakovinama amfifizinom in gefirinom. Paraneoplastični SPS, povezan s protitelesi proti amfifizinu, in adenokarcinomom dojke se pogosto pojavljata sočasno. Pri teh bolnikih praviloma ni prisotnih protiteles proti GAD.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pasivni prenos SPS s transfuzijo plazme je bil dokazan pri paraneoplastični obliki bolezni, ne pa tudi pri klasični obliki SPS.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Obstajajo dokazi o genetskem vplivu na tveganje za SPS. Dovzetnost bolnikov za to bolezen povzroča lokus [[HLA]] razreda II. Večina bolnikov s SPS ima alel DQB1*0201.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Ta alel je povezan tudi s [[Sladkorna bolezen tipa 1|sladkorno boleznijo tipa 1]].{{sfn|Ali et al.|2011|p=79}} ==Diagnoza== SPS se diagnosticira na temelju kliničnih izvidov in izključitve drugih stanj.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Specifičen laboratorijski test za potrditev diagnoze ne obstaja.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Zaradi redkosti in raznolikosti simptomov bolezni pri večini obolelih traja več let, preden prejmejo pravilno diagnozo.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Prisotnost protiteles proti GAD je najboljši pokazatelj bolezni, ki ga je mogoče zaznati s preiskavo krvi in ​​[[možgansko-hrbtenjačna tekočina|možganski-hrbtenjačne tekočine]]. Protitelesa proti GAD65 so prisotna pri približno 80 % bolnikov s SPS.<ref>{{Cite journal|title=Stiff Person Syndrome: A Case Report|last1=Dorr|first1=A|date=December 15, 2025|journal=Cureus|issue=12|volume=17|last2=DiVittorio|first2=A|last3=Clark|first3=K A|article-number=e99327 |doi=10.7759/cureus.99327 |doi-access=free |pmid=41552052 |pmc=12803955 }}</ref> S krvnimi preiskavami se lahko pogosto dokažejo tudi protiščitnična in antinuklearna protitelesa ter protitelesa proti [[intrinzični dejavnik|intrinzičnemu dejavniku]], RNP in [[gliadin]]u. Elektromiografija pri bolnikih s SPS kaže na nehoteno proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Diagnoza SPS se lahko potrdi z zaznavanjem krčev v oddaljenih mišicah kot posledice draženja kožnih ali mešanih živcev, ki pa ne dosega praga bolečine.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Pri potrditvi diagnoze lahko pomaga tudi ugotovitev odziva na zdravljenje z [[Diazepam|diazepamom]], saj to zdravilo zmanjšuje togost in proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Za diagnosticiranje paraneoplastičnega SPS se uporabljajo enaka splošna merila kot za običajno obliko bolezni.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Ko je diagnosticiran sindrom okorele osebe (SPS), slab odziv na konvencionalno zdravljenje in prisotnost rakave bolezni kažeta na to, da gre lahko za paraneoplastično obliko bolezni.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} CT-slikanje je indicirano pri bolnikih s SPS, ki se slabo odzivajo na zdravljenje, da se ugotovi, ali je vzrok rak.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=154}} Številne druge bolezni imajo podobne simptome kot SPS, vključno z [[Mielopatija|mielopatijami]], [[Distonija|distonijami]], [[Spinocerebelarna degeneracija|spinocerebelarnimi degeneracijami]], [[Primarna lateralna skleroza|primarno lateralno sklerozo]], [[Nevromiotonija|nevromiotonijo]] in nekaterimi psihogenimi motnjami.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Izključiti je treba tudi [[tetanus]], [[nevroleptični maligni sindrom]], [[Maligna hiperpireksija|maligno hiperpireksijo]], [[kronični spinalni internevronitis]], [[serotoninski sindrom]],{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} [[Multipla skleroza|multiplo sklerozo]] in [[Parkinsonova bolezen|parkinsonovo bolezen]].{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} Strahovi in ​​fobije pri bolnikih zdravnike pogosto napačno navajajo k prepričanju, da so simptomi psihogenega izvora,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} včasih pa obstaja tudi sum na simuliranje bolezni.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Od pojava simptomov do pravilne diagnoze bolezni preteče v povprečju šest let.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} == Zdravljenje == Za zdravljenje SPS ni na voljo na dokazih temelječega zdravljenja, prav tako pa niso bile izvedene obsežne nadzorovane raziskave zdravljenja te bolezni. Redkost bolezni otežuje prizadevanja za oblikovanje smernic za njeno obvladovanje.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} Zdravljenje prve izbire vključuje obvladovanje simptomov z zdravili, ki delujejo na sistem GABA (npr. [[diazepam]] in [[baklofen]]). Pri bolnikih, ki se na simptomatsko zdravljenje ne odzovejo ustrezno, se lahko uporabi tudi imunoterapija, kamor spada zdravljenje z intravenskimi imunoglobulini ali [[Rituksimab|rituksimabom]]. Koristna je lahko tudi fizioterapija.<ref>{{Cite journal |last=Dalakas |first=Marinos C. |date=August 2024 |title=Stiff Person Syndrome and GAD Antibody–Spectrum Disorders |url=https://journals.lww.com/10.1212/CON.0000000000001457 |journal=Continuum |language=en |volume=30 |issue=4 |pages=1110–1135 |doi=10.1212/CON.0000000000001457 |pmid=39088290 |issn=1538-6899|url-access=subscription }}</ref> == Epidemiologija == Ocenjena [[razširjenost]] sindroma okorele osebe znaša približno en ali dva primera na milijon prebivalcev. Bolezen prizadene ženske do trikrat pogosteje kot moške.<ref>{{cite journal | vauthors = Ortiz JF, Ghani MR, Morillo Cox Á, Tambo W, Bashir F, Wirth M, Moya G | title = Stiff-Person Syndrome: A Treatment Update and New Directions | journal = Cureus | volume = 12 | issue = 12 | article-number = e11995 | date = December 2020 | pmid = 33437550 | pmc = 7793517 | doi = 10.7759/cureus.11995 | doi-access = free }}</ref> Bolezen se ne pojavlja izrazito pogosteje pri nobeni določeni rasni ali etnični skupini.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Bolezen se lahko pojavi pri katerikoli starosti,{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} vendar se najpogosteje izrazi pri ljudeh v četrtem desetletju življenja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Približno 35 % bolnikov s SPS ima sladkorno bolezen tipa 1.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] gf2wwflg8gbuovkhh8sk9ewha5hx5ns 6760221 6760220 2026-10-04T08:13:51Z Marko3 1829 6760221 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Mišična togost in krči lahko povzročijo nenormalne položaje v mirovanju.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Vzrok za pojav avtoimunosti proti GAD pri bolnikih s SPS ni znan,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} prav tako pa se poraja vprašanje, ali se SPS uvršča med nevroavtoimunske bolezni.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1023}} Nadalje ni znano, ali so ta protitelesa patogena.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} Raven [[Titer|titrov]] protiteles proti GAD pri bolnikih s SPS ni povezana s težavnostjo bolezni,{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} kar pomeni, da spremljanje teh ravni ni potrebno.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=274}} Ni dokazano, da bi bila protitelesa proti GAD edini vzrok za SPS; morda gre le za označevalec ali sopojav osnovnega vzroka bolezni.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Pri bolnikih s SPS se nevroni [[Motorična enota|motoričnih enot]] prožijo nehoteno, na način, ki spominja na običajno kontrakcijo. Potenciali motoričnih enot se pojavljajo v stanju mirovanja, zlasti v mišicah, ki so toge.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Do prekomernega proženja motoričnih nevronov lahko pride zaradi nepravilnega delovanja spinalnih in suprasegmentalnih zaviralnih mrež, ki uporabljajo živčni prenašalec GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Na posnetkih EMG so nehoteni gibi videti kot hoteni; tudi ko se bolnik poskuša sprostiti, prihaja do agonističnih in antagonističnih kontrakcij.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Pri manjšem deležu bolnikov s sindromom okorele osebe je proksimalna okorelost mišic paraneoplastična manifestacija [[Rak dojke|raka dojke]], [[Rak jajčnikov|jajčnikov]] ali [[Pljučni rak|pljuč]]. Te vrste raka so povezane s sinaptičnima beljakovinama amfifizinom in gefirinom. Paraneoplastični SPS, povezan s protitelesi proti amfifizinu, in adenokarcinomom dojke se pogosto pojavljata sočasno. Pri teh bolnikih praviloma ni prisotnih protiteles proti GAD.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pasivni prenos SPS s transfuzijo plazme je bil dokazan pri paraneoplastični obliki bolezni, ne pa tudi pri klasični obliki SPS.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Obstajajo dokazi o genetskem vplivu na tveganje za SPS. Dovzetnost bolnikov za to bolezen povzroča lokus [[HLA]] razreda II. Večina bolnikov s SPS ima alel DQB1*0201.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Ta alel je povezan tudi s [[Sladkorna bolezen tipa 1|sladkorno boleznijo tipa 1]].{{sfn|Ali et al.|2011|p=79}} ==Diagnoza== SPS se diagnosticira na temelju kliničnih izvidov in izključitve drugih stanj.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Specifičen laboratorijski test za potrditev diagnoze ne obstaja.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Zaradi redkosti in raznolikosti simptomov bolezni pri večini obolelih traja več let, preden prejmejo pravilno diagnozo.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Prisotnost protiteles proti GAD je najboljši pokazatelj bolezni, ki ga je mogoče zaznati s preiskavo krvi in ​​[[možgansko-hrbtenjačna tekočina|možganski-hrbtenjačne tekočine]]. Protitelesa proti GAD65 so prisotna pri približno 80 % bolnikov s SPS.<ref>{{Cite journal|title=Stiff Person Syndrome: A Case Report|last1=Dorr|first1=A|date=December 15, 2025|journal=Cureus|issue=12|volume=17|last2=DiVittorio|first2=A|last3=Clark|first3=K A|article-number=e99327 |doi=10.7759/cureus.99327 |doi-access=free |pmid=41552052 |pmc=12803955 }}</ref> S krvnimi preiskavami se lahko pogosto dokažejo tudi protiščitnična in antinuklearna protitelesa ter protitelesa proti [[intrinzični dejavnik|intrinzičnemu dejavniku]], RNP in [[gliadin]]u. Elektromiografija pri bolnikih s SPS kaže na nehoteno proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Diagnoza SPS se lahko potrdi z zaznavanjem krčev v oddaljenih mišicah kot posledice draženja kožnih ali mešanih živcev, ki pa ne dosega praga bolečine.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Pri potrditvi diagnoze lahko pomaga tudi ugotovitev odziva na zdravljenje z [[Diazepam|diazepamom]], saj to zdravilo zmanjšuje togost in proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Za diagnosticiranje paraneoplastičnega SPS se uporabljajo enaka splošna merila kot za običajno obliko bolezni.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Ko je diagnosticiran sindrom okorele osebe (SPS), slab odziv na konvencionalno zdravljenje in prisotnost rakave bolezni kažeta na to, da gre lahko za paraneoplastično obliko bolezni.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} CT-slikanje je indicirano pri bolnikih s SPS, ki se slabo odzivajo na zdravljenje, da se ugotovi, ali je vzrok rak.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=154}} Številne druge bolezni imajo podobne simptome kot SPS, vključno z [[Mielopatija|mielopatijami]], [[Distonija|distonijami]], [[Spinocerebelarna degeneracija|spinocerebelarnimi degeneracijami]], [[Primarna lateralna skleroza|primarno lateralno sklerozo]], [[Nevromiotonija|nevromiotonijo]] in nekaterimi psihogenimi motnjami.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Izključiti je treba tudi [[tetanus]], [[nevroleptični maligni sindrom]], [[Maligna hiperpireksija|maligno hiperpireksijo]], [[kronični spinalni internevronitis]], [[serotoninski sindrom]],{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} [[Multipla skleroza|multiplo sklerozo]] in [[Parkinsonova bolezen|parkinsonovo bolezen]].{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} Strahovi in ​​fobije pri bolnikih zdravnike pogosto napačno navajajo k prepričanju, da so simptomi psihogenega izvora,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} včasih pa obstaja tudi sum na simuliranje bolezni.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Od pojava simptomov do pravilne diagnoze bolezni preteče v povprečju šest let.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} == Zdravljenje == Za zdravljenje SPS ni na voljo na dokazih temelječega zdravljenja, prav tako pa niso bile izvedene obsežne nadzorovane raziskave zdravljenja te bolezni. Redkost bolezni otežuje prizadevanja za oblikovanje smernic za njeno obvladovanje.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} Zdravljenje prve izbire vključuje obvladovanje simptomov z zdravili, ki delujejo na sistem GABA (npr. [[diazepam]] in [[baklofen]]). Pri bolnikih, ki se na simptomatsko zdravljenje ne odzovejo ustrezno, se lahko uporabi tudi imunoterapija, kamor spada zdravljenje z intravenskimi imunoglobulini ali [[Rituksimab|rituksimabom]]. Koristna je lahko tudi fizioterapija.<ref>{{Cite journal |last=Dalakas |first=Marinos C. |date=August 2024 |title=Stiff Person Syndrome and GAD Antibody–Spectrum Disorders |url=https://journals.lww.com/10.1212/CON.0000000000001457 |journal=Continuum |language=en |volume=30 |issue=4 |pages=1110–1135 |doi=10.1212/CON.0000000000001457 |pmid=39088290 |issn=1538-6899|url-access=subscription }}</ref> == Epidemiologija == Ocenjena [[razširjenost]] sindroma okorele osebe znaša približno en ali dva primera na milijon prebivalcev. Bolezen prizadene ženske do trikrat pogosteje kot moške.<ref>{{cite journal | vauthors = Ortiz JF, Ghani MR, Morillo Cox Á, Tambo W, Bashir F, Wirth M, Moya G | title = Stiff-Person Syndrome: A Treatment Update and New Directions | journal = Cureus | volume = 12 | issue = 12 | article-number = e11995 | date = December 2020 | pmid = 33437550 | pmc = 7793517 | doi = 10.7759/cureus.11995 | doi-access = free }}</ref> Bolezen se ne pojavlja izrazito pogosteje pri nobeni določeni rasni ali etnični skupini.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Bolezen se lahko pojavi pri katerikoli starosti,{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} vendar se najpogosteje izrazi pri ljudeh v četrtem desetletju življenja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Približno 35 % bolnikov s SPS ima sladkorno bolezen tipa 1.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] k5p7haswe2adubcz9962at0oa3crykf 6760222 6760221 2026-10-04T08:14:50Z Marko3 1829 /* Zdravljenje */ 6760222 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Mišična togost in krči lahko povzročijo nenormalne položaje v mirovanju.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Vzrok za pojav avtoimunosti proti GAD pri bolnikih s SPS ni znan,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} prav tako pa se poraja vprašanje, ali se SPS uvršča med nevroavtoimunske bolezni.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1023}} Nadalje ni znano, ali so ta protitelesa patogena.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} Raven [[Titer|titrov]] protiteles proti GAD pri bolnikih s SPS ni povezana s težavnostjo bolezni,{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} kar pomeni, da spremljanje teh ravni ni potrebno.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=274}} Ni dokazano, da bi bila protitelesa proti GAD edini vzrok za SPS; morda gre le za označevalec ali sopojav osnovnega vzroka bolezni.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Pri bolnikih s SPS se nevroni [[Motorična enota|motoričnih enot]] prožijo nehoteno, na način, ki spominja na običajno kontrakcijo. Potenciali motoričnih enot se pojavljajo v stanju mirovanja, zlasti v mišicah, ki so toge.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Do prekomernega proženja motoričnih nevronov lahko pride zaradi nepravilnega delovanja spinalnih in suprasegmentalnih zaviralnih mrež, ki uporabljajo živčni prenašalec GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Na posnetkih EMG so nehoteni gibi videti kot hoteni; tudi ko se bolnik poskuša sprostiti, prihaja do agonističnih in antagonističnih kontrakcij.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Pri manjšem deležu bolnikov s sindromom okorele osebe je proksimalna okorelost mišic paraneoplastična manifestacija [[Rak dojke|raka dojke]], [[Rak jajčnikov|jajčnikov]] ali [[Pljučni rak|pljuč]]. Te vrste raka so povezane s sinaptičnima beljakovinama amfifizinom in gefirinom. Paraneoplastični SPS, povezan s protitelesi proti amfifizinu, in adenokarcinomom dojke se pogosto pojavljata sočasno. Pri teh bolnikih praviloma ni prisotnih protiteles proti GAD.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pasivni prenos SPS s transfuzijo plazme je bil dokazan pri paraneoplastični obliki bolezni, ne pa tudi pri klasični obliki SPS.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Obstajajo dokazi o genetskem vplivu na tveganje za SPS. Dovzetnost bolnikov za to bolezen povzroča lokus [[HLA]] razreda II. Večina bolnikov s SPS ima alel DQB1*0201.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Ta alel je povezan tudi s [[Sladkorna bolezen tipa 1|sladkorno boleznijo tipa 1]].{{sfn|Ali et al.|2011|p=79}} ==Diagnoza== SPS se diagnosticira na temelju kliničnih izvidov in izključitve drugih stanj.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Specifičen laboratorijski test za potrditev diagnoze ne obstaja.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Zaradi redkosti in raznolikosti simptomov bolezni pri večini obolelih traja več let, preden prejmejo pravilno diagnozo.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Prisotnost protiteles proti GAD je najboljši pokazatelj bolezni, ki ga je mogoče zaznati s preiskavo krvi in ​​[[možgansko-hrbtenjačna tekočina|možganski-hrbtenjačne tekočine]]. Protitelesa proti GAD65 so prisotna pri približno 80 % bolnikov s SPS.<ref>{{Cite journal|title=Stiff Person Syndrome: A Case Report|last1=Dorr|first1=A|date=December 15, 2025|journal=Cureus|issue=12|volume=17|last2=DiVittorio|first2=A|last3=Clark|first3=K A|article-number=e99327 |doi=10.7759/cureus.99327 |doi-access=free |pmid=41552052 |pmc=12803955 }}</ref> S krvnimi preiskavami se lahko pogosto dokažejo tudi protiščitnična in antinuklearna protitelesa ter protitelesa proti [[intrinzični dejavnik|intrinzičnemu dejavniku]], RNP in [[gliadin]]u. Elektromiografija pri bolnikih s SPS kaže na nehoteno proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Diagnoza SPS se lahko potrdi z zaznavanjem krčev v oddaljenih mišicah kot posledice draženja kožnih ali mešanih živcev, ki pa ne dosega praga bolečine.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Pri potrditvi diagnoze lahko pomaga tudi ugotovitev odziva na zdravljenje z [[Diazepam|diazepamom]], saj to zdravilo zmanjšuje togost in proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Za diagnosticiranje paraneoplastičnega SPS se uporabljajo enaka splošna merila kot za običajno obliko bolezni.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Ko je diagnosticiran sindrom okorele osebe (SPS), slab odziv na konvencionalno zdravljenje in prisotnost rakave bolezni kažeta na to, da gre lahko za paraneoplastično obliko bolezni.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} CT-slikanje je indicirano pri bolnikih s SPS, ki se slabo odzivajo na zdravljenje, da se ugotovi, ali je vzrok rak.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=154}} Številne druge bolezni imajo podobne simptome kot SPS, vključno z [[Mielopatija|mielopatijami]], [[Distonija|distonijami]], [[Spinocerebelarna degeneracija|spinocerebelarnimi degeneracijami]], [[Primarna lateralna skleroza|primarno lateralno sklerozo]], [[Nevromiotonija|nevromiotonijo]] in nekaterimi psihogenimi motnjami.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Izključiti je treba tudi [[tetanus]], [[nevroleptični maligni sindrom]], [[Maligna hiperpireksija|maligno hiperpireksijo]], [[kronični spinalni internevronitis]], [[serotoninski sindrom]],{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} [[Multipla skleroza|multiplo sklerozo]] in [[Parkinsonova bolezen|parkinsonovo bolezen]].{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} Strahovi in ​​fobije pri bolnikih zdravnike pogosto napačno navajajo k prepričanju, da so simptomi psihogenega izvora,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} včasih pa obstaja tudi sum na simuliranje bolezni.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Od pojava simptomov do pravilne diagnoze bolezni preteče v povprečju šest let.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} == Zdravljenje == Za zdravljenje SPS ni na voljo na dokazih temelječega zdravljenja, prav tako pa niso bile izvedene obsežne nadzorovane raziskave zdravljenja te bolezni. Redkost bolezni otežuje prizadevanja za oblikovanje smernic za njeno obvladovanje.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} Zdravljenje prve izbire vključuje obvladovanje simptomov z zdravili, ki delujejo na sistem GABA (npr. [[diazepam]] in [[baklofen]]). Pri bolnikih, ki se na simptomatsko zdravljenje ne odzovejo ustrezno, se lahko uporabi tudi [[imunoterapija]], kamor spada zdravljenje z intravenskimi imunoglobulini ali [[Rituksimab|rituksimabom]]. Koristna je lahko tudi [[fizioterapija]].<ref>{{Cite journal |last=Dalakas |first=Marinos C. |date=August 2024 |title=Stiff Person Syndrome and GAD Antibody–Spectrum Disorders |url=https://journals.lww.com/10.1212/CON.0000000000001457 |journal=Continuum |language=en |volume=30 |issue=4 |pages=1110–1135 |doi=10.1212/CON.0000000000001457 |pmid=39088290 |issn=1538-6899|url-access=subscription }}</ref> == Epidemiologija == Ocenjena [[razširjenost]] sindroma okorele osebe znaša približno en ali dva primera na milijon prebivalcev. Bolezen prizadene ženske do trikrat pogosteje kot moške.<ref>{{cite journal | vauthors = Ortiz JF, Ghani MR, Morillo Cox Á, Tambo W, Bashir F, Wirth M, Moya G | title = Stiff-Person Syndrome: A Treatment Update and New Directions | journal = Cureus | volume = 12 | issue = 12 | article-number = e11995 | date = December 2020 | pmid = 33437550 | pmc = 7793517 | doi = 10.7759/cureus.11995 | doi-access = free }}</ref> Bolezen se ne pojavlja izrazito pogosteje pri nobeni določeni rasni ali etnični skupini.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Bolezen se lahko pojavi pri katerikoli starosti,{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} vendar se najpogosteje izrazi pri ljudeh v četrtem desetletju življenja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Približno 35 % bolnikov s SPS ima sladkorno bolezen tipa 1.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] 1if0cjgiyox9bi4yofi8aq5wtn5sh98 6760224 6760222 2026-10-04T08:21:29Z Marko3 1829 6760224 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Mišična togost in krči lahko povzročijo nenormalne položaje v mirovanju.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Vzrok za pojav avtoimunosti proti GAD pri bolnikih s SPS ni znan,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} prav tako pa se poraja vprašanje, ali se SPS uvršča med nevroavtoimunske bolezni.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1023}} Nadalje ni znano, ali so ta protitelesa patogena.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} Raven [[Titer|titrov]] protiteles proti GAD pri bolnikih s SPS ni povezana s težavnostjo bolezni,{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} kar pomeni, da spremljanje teh ravni ni potrebno.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=274}} Ni dokazano, da bi bila protitelesa proti GAD edini vzrok za SPS; morda gre le za označevalec ali sopojav osnovnega vzroka bolezni.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Pri bolnikih s SPS se nevroni [[Motorična enota|motoričnih enot]] prožijo nehoteno, na način, ki spominja na običajno kontrakcijo. Potenciali motoričnih enot se pojavljajo v stanju mirovanja, zlasti v mišicah, ki so toge.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Do prekomernega proženja motoričnih nevronov lahko pride zaradi nepravilnega delovanja spinalnih in suprasegmentalnih zaviralnih mrež, ki uporabljajo živčni prenašalec GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Na posnetkih EMG so nehoteni gibi videti kot hoteni; tudi ko se bolnik poskuša sprostiti, prihaja do agonističnih in antagonističnih kontrakcij.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Pri manjšem deležu bolnikov s sindromom okorele osebe je proksimalna okorelost mišic paraneoplastična manifestacija [[Rak dojke|raka dojke]], [[Rak jajčnikov|jajčnikov]] ali [[Pljučni rak|pljuč]]. Te vrste raka so povezane s sinaptičnima beljakovinama amfifizinom in gefirinom. Paraneoplastični SPS, povezan s protitelesi proti amfifizinu, in adenokarcinomom dojke se pogosto pojavljata sočasno. Pri teh bolnikih praviloma ni prisotnih protiteles proti GAD.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pasivni prenos SPS s transfuzijo plazme je bil dokazan pri paraneoplastični obliki bolezni, ne pa tudi pri klasični obliki SPS.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Obstajajo dokazi o genetskem vplivu na tveganje za SPS. Dovzetnost bolnikov za to bolezen povzroča lokus [[HLA]] razreda II. Večina bolnikov s SPS ima alel DQB1*0201.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Ta alel je povezan tudi s [[Sladkorna bolezen tipa 1|sladkorno boleznijo tipa 1]].{{sfn|Ali et al.|2011|p=79}} ==Diagnoza== SPS se diagnosticira na temelju kliničnih izvidov in izključitve drugih stanj.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Specifičen laboratorijski test za potrditev diagnoze ne obstaja.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Zaradi redkosti in raznolikosti simptomov bolezni pri večini obolelih traja več let, preden prejmejo pravilno diagnozo.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Prisotnost protiteles proti GAD je najboljši pokazatelj bolezni, ki ga je mogoče zaznati s preiskavo krvi in ​​[[možgansko-hrbtenjačna tekočina|možganski-hrbtenjačne tekočine]]. Protitelesa proti GAD65 so prisotna pri približno 80 % bolnikov s SPS.<ref>{{Cite journal|title=Stiff Person Syndrome: A Case Report|last1=Dorr|first1=A|date=December 15, 2025|journal=Cureus|issue=12|volume=17|last2=DiVittorio|first2=A|last3=Clark|first3=K A|article-number=e99327 |doi=10.7759/cureus.99327 |doi-access=free |pmid=41552052 |pmc=12803955 }}</ref> S krvnimi preiskavami se lahko pogosto dokažejo tudi protiščitnična in antinuklearna protitelesa ter protitelesa proti [[intrinzični dejavnik|intrinzičnemu dejavniku]], RNP in [[gliadin]]u. Elektromiografija pri bolnikih s SPS kaže na nehoteno proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Diagnoza SPS se lahko potrdi z zaznavanjem krčev v oddaljenih mišicah kot posledice draženja kožnih ali mešanih živcev, ki pa ne dosega praga bolečine.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Pri potrditvi diagnoze lahko pomaga tudi ugotovitev odziva na zdravljenje z [[Diazepam|diazepamom]], saj to zdravilo zmanjšuje togost in proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Za diagnosticiranje paraneoplastičnega SPS se uporabljajo enaka splošna merila kot za običajno obliko bolezni.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Ko je diagnosticiran sindrom okorele osebe (SPS), slab odziv na konvencionalno zdravljenje in prisotnost rakave bolezni kažeta na to, da gre lahko za paraneoplastično obliko bolezni.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} CT-slikanje je indicirano pri bolnikih s SPS, ki se slabo odzivajo na zdravljenje, da se ugotovi, ali je vzrok rak.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=154}} Številne druge bolezni imajo podobne simptome kot SPS, vključno z [[Mielopatija|mielopatijami]], [[Distonija|distonijami]], [[Spinocerebelarna degeneracija|spinocerebelarnimi degeneracijami]], [[Primarna lateralna skleroza|primarno lateralno sklerozo]], [[Nevromiotonija|nevromiotonijo]] in nekaterimi psihogenimi motnjami.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Izključiti je treba tudi [[tetanus]], [[nevroleptični maligni sindrom]], [[Maligna hiperpireksija|maligno hiperpireksijo]], [[kronični spinalni internevronitis]], [[serotoninski sindrom]],{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} [[Multipla skleroza|multiplo sklerozo]] in [[Parkinsonova bolezen|parkinsonovo bolezen]].{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} Strahovi in ​​fobije pri bolnikih zdravnike pogosto napačno navajajo k prepričanju, da so simptomi psihogenega izvora,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} včasih pa obstaja tudi sum na simuliranje bolezni.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Od pojava simptomov do pravilne diagnoze bolezni preteče v povprečju šest let.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} == Zdravljenje == Za zdravljenje SPS ni na voljo na dokazih temelječega zdravljenja, prav tako pa niso bile izvedene obsežne nadzorovane raziskave zdravljenja te bolezni. Redkost bolezni otežuje prizadevanja za oblikovanje smernic za njeno obvladovanje.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} Zdravljenje prve izbire vključuje obvladovanje simptomov z zdravili, ki delujejo na sistem GABA (npr. [[diazepam]] in [[baklofen]]). Pri bolnikih, ki se na simptomatsko zdravljenje ne odzovejo ustrezno, se lahko uporabi tudi [[imunoterapija]], kamor spada zdravljenje z intravenskimi imunoglobulini ali [[Rituksimab|rituksimabom]]. Koristna je lahko tudi [[fizioterapija]].<ref>{{Cite journal |last=Dalakas |first=Marinos C. |date=August 2024 |title=Stiff Person Syndrome and GAD Antibody–Spectrum Disorders |url=https://journals.lww.com/10.1212/CON.0000000000001457 |journal=Continuum |language=en |volume=30 |issue=4 |pages=1110–1135 |doi=10.1212/CON.0000000000001457 |pmid=39088290 |issn=1538-6899|url-access=subscription }}</ref> ==Prognoza== Napredovanje SPS je odvisno od tega, ali gre za tipično ali netipično obliko bolezni, ter od prisotnosti [[Sočasna bolezen|sočasnih bolezni]].<ref>{{cite journal | vauthors = Caffrey D, Finn CT, Song SM, Burton F, Arsan C | title = Stiff-Person Syndrome and Psychiatric Comorbidities: A Systematic Review | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 62 | issue = 1 | pages = 3–13 | date = 2021 | pmid = 33183848 | doi = 10.1016/j.psym.2020.08.005 | s2cid = 224939261 }}</ref> Zgodnje prepoznavanje in nevrološko zdravljenje lahko upočasnita napredovanje bolezni. SPS se na splošno dobro odziva na zdravljenje,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=281}} vendar so običajno prisotna obdobja, ko bolezen napreduje, in obdobja stabilizacije.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=157}} Tudi ob zdravljenju se kakovost življenja praviloma poslabša, saj okorelost onemogoča številne dejavnosti.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Nekateri bolniki zaradi nevarnosti padcev potrebujejo pripomočke za gibanje.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Približno 65 % bolnikov s SPS ne zmore samostojnega funkcioniranja.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=272}} Okoli 10 % bolnikov v določenem obdobju potrebuje intenzivno zdravljenje;{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=157}} pri približno enakem deležu bolnikov nastopi nenadna smrt.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=281}} Do teh smrti običajno pride zaradi [[Presnovna acidoza|presnovne acidoze]] ali avtonomne krize.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=157}} == Epidemiologija == Ocenjena [[razširjenost]] sindroma okorele osebe znaša približno en ali dva primera na milijon prebivalcev. Bolezen prizadene ženske do trikrat pogosteje kot moške.<ref>{{cite journal | vauthors = Ortiz JF, Ghani MR, Morillo Cox Á, Tambo W, Bashir F, Wirth M, Moya G | title = Stiff-Person Syndrome: A Treatment Update and New Directions | journal = Cureus | volume = 12 | issue = 12 | article-number = e11995 | date = December 2020 | pmid = 33437550 | pmc = 7793517 | doi = 10.7759/cureus.11995 | doi-access = free }}</ref> Bolezen se ne pojavlja izrazito pogosteje pri nobeni določeni rasni ali etnični skupini.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Bolezen se lahko pojavi pri katerikoli starosti,{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} vendar se najpogosteje izrazi pri ljudeh v četrtem desetletju življenja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Približno 35 % bolnikov s SPS ima sladkorno bolezen tipa 1.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] 8g9pyd73rz982v2ncf0iddnoqe8m1dy 6760225 6760224 2026-10-04T08:26:59Z Marko3 1829 6760225 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe''',<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja.</ref> tudi '''sindrom toge osebe''',<ref>{{Navedi revijo |last=Rakuša |first=Hana |last2=Brecl Jakob |first2=Gregor |date=2025-04-13 |title=Diagnostični pristop k avtoimunskim encefalitisom |url=https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/3582 |magazine=Slovenian Medical Journal |pages=1–12 |doi=10.6016/ZdravVestn.3582 |issn=1581-0224}}</ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Mišična togost in krči lahko povzročijo nenormalne položaje v mirovanju.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Vzrok za pojav avtoimunosti proti GAD pri bolnikih s SPS ni znan,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} prav tako pa se poraja vprašanje, ali se SPS uvršča med nevroavtoimunske bolezni.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1023}} Nadalje ni znano, ali so ta protitelesa patogena.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} Raven [[Titer|titrov]] protiteles proti GAD pri bolnikih s SPS ni povezana s težavnostjo bolezni,{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} kar pomeni, da spremljanje teh ravni ni potrebno.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=274}} Ni dokazano, da bi bila protitelesa proti GAD edini vzrok za SPS; morda gre le za označevalec ali sopojav osnovnega vzroka bolezni.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Pri bolnikih s SPS se nevroni [[Motorična enota|motoričnih enot]] prožijo nehoteno, na način, ki spominja na običajno kontrakcijo. Potenciali motoričnih enot se pojavljajo v stanju mirovanja, zlasti v mišicah, ki so toge.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Do prekomernega proženja motoričnih nevronov lahko pride zaradi nepravilnega delovanja spinalnih in suprasegmentalnih zaviralnih mrež, ki uporabljajo živčni prenašalec GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Na posnetkih EMG so nehoteni gibi videti kot hoteni; tudi ko se bolnik poskuša sprostiti, prihaja do agonističnih in antagonističnih kontrakcij.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Pri manjšem deležu bolnikov s sindromom okorele osebe je proksimalna okorelost mišic paraneoplastična manifestacija [[Rak dojke|raka dojke]], [[Rak jajčnikov|jajčnikov]] ali [[Pljučni rak|pljuč]]. Te vrste raka so povezane s sinaptičnima beljakovinama amfifizinom in gefirinom. Paraneoplastični SPS, povezan s protitelesi proti amfifizinu, in adenokarcinomom dojke se pogosto pojavljata sočasno. Pri teh bolnikih praviloma ni prisotnih protiteles proti GAD.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pasivni prenos SPS s transfuzijo plazme je bil dokazan pri paraneoplastični obliki bolezni, ne pa tudi pri klasični obliki SPS.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Obstajajo dokazi o genetskem vplivu na tveganje za SPS. Dovzetnost bolnikov za to bolezen povzroča lokus [[HLA]] razreda II. Večina bolnikov s SPS ima alel DQB1*0201.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Ta alel je povezan tudi s [[Sladkorna bolezen tipa 1|sladkorno boleznijo tipa 1]].{{sfn|Ali et al.|2011|p=79}} ==Diagnoza== SPS se diagnosticira na temelju kliničnih izvidov in izključitve drugih stanj.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Specifičen laboratorijski test za potrditev diagnoze ne obstaja.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Zaradi redkosti in raznolikosti simptomov bolezni pri večini obolelih traja več let, preden prejmejo pravilno diagnozo.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Prisotnost protiteles proti GAD je najboljši pokazatelj bolezni, ki ga je mogoče zaznati s preiskavo krvi in ​​[[možgansko-hrbtenjačna tekočina|možganski-hrbtenjačne tekočine]]. Protitelesa proti GAD65 so prisotna pri približno 80 % bolnikov s SPS.<ref>{{Cite journal|title=Stiff Person Syndrome: A Case Report|last1=Dorr|first1=A|date=December 15, 2025|journal=Cureus|issue=12|volume=17|last2=DiVittorio|first2=A|last3=Clark|first3=K A|article-number=e99327 |doi=10.7759/cureus.99327 |doi-access=free |pmid=41552052 |pmc=12803955 }}</ref> S krvnimi preiskavami se lahko pogosto dokažejo tudi protiščitnična in antinuklearna protitelesa ter protitelesa proti [[intrinzični dejavnik|intrinzičnemu dejavniku]], RNP in [[gliadin]]u. Elektromiografija pri bolnikih s SPS kaže na nehoteno proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Diagnoza SPS se lahko potrdi z zaznavanjem krčev v oddaljenih mišicah kot posledice draženja kožnih ali mešanih živcev, ki pa ne dosega praga bolečine.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Pri potrditvi diagnoze lahko pomaga tudi ugotovitev odziva na zdravljenje z [[Diazepam|diazepamom]], saj to zdravilo zmanjšuje togost in proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Za diagnosticiranje paraneoplastičnega SPS se uporabljajo enaka splošna merila kot za običajno obliko bolezni.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Ko je diagnosticiran sindrom okorele osebe (SPS), slab odziv na konvencionalno zdravljenje in prisotnost rakave bolezni kažeta na to, da gre lahko za paraneoplastično obliko bolezni.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} CT-slikanje je indicirano pri bolnikih s SPS, ki se slabo odzivajo na zdravljenje, da se ugotovi, ali je vzrok rak.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=154}} Številne druge bolezni imajo podobne simptome kot SPS, vključno z [[Mielopatija|mielopatijami]], [[Distonija|distonijami]], [[Spinocerebelarna degeneracija|spinocerebelarnimi degeneracijami]], [[Primarna lateralna skleroza|primarno lateralno sklerozo]], [[Nevromiotonija|nevromiotonijo]] in nekaterimi psihogenimi motnjami.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Izključiti je treba tudi [[tetanus]], [[nevroleptični maligni sindrom]], [[Maligna hiperpireksija|maligno hiperpireksijo]], [[kronični spinalni internevronitis]], [[serotoninski sindrom]],{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} [[Multipla skleroza|multiplo sklerozo]] in [[Parkinsonova bolezen|parkinsonovo bolezen]].{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} Strahovi in ​​fobije pri bolnikih zdravnike pogosto napačno navajajo k prepričanju, da so simptomi psihogenega izvora,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} včasih pa obstaja tudi sum na simuliranje bolezni.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Od pojava simptomov do pravilne diagnoze bolezni preteče v povprečju šest let.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} == Zdravljenje == Za zdravljenje SPS ni na voljo na dokazih temelječega zdravljenja, prav tako pa niso bile izvedene obsežne nadzorovane raziskave zdravljenja te bolezni. Redkost bolezni otežuje prizadevanja za oblikovanje smernic za njeno obvladovanje.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} Zdravljenje prve izbire vključuje obvladovanje simptomov z zdravili, ki delujejo na sistem GABA (npr. [[diazepam]] in [[baklofen]]). Pri bolnikih, ki se na simptomatsko zdravljenje ne odzovejo ustrezno, se lahko uporabi tudi [[imunoterapija]], kamor spada zdravljenje z intravenskimi imunoglobulini ali [[Rituksimab|rituksimabom]]. Koristna je lahko tudi [[fizioterapija]].<ref>{{Cite journal |last=Dalakas |first=Marinos C. |date=August 2024 |title=Stiff Person Syndrome and GAD Antibody–Spectrum Disorders |url=https://journals.lww.com/10.1212/CON.0000000000001457 |journal=Continuum |language=en |volume=30 |issue=4 |pages=1110–1135 |doi=10.1212/CON.0000000000001457 |pmid=39088290 |issn=1538-6899|url-access=subscription }}</ref> ==Prognoza== Napredovanje SPS je odvisno od tega, ali gre za tipično ali netipično obliko bolezni, ter od prisotnosti [[Sočasna bolezen|sočasnih bolezni]].<ref>{{cite journal | vauthors = Caffrey D, Finn CT, Song SM, Burton F, Arsan C | title = Stiff-Person Syndrome and Psychiatric Comorbidities: A Systematic Review | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 62 | issue = 1 | pages = 3–13 | date = 2021 | pmid = 33183848 | doi = 10.1016/j.psym.2020.08.005 | s2cid = 224939261 }}</ref> Zgodnje prepoznavanje in nevrološko zdravljenje lahko upočasnita napredovanje bolezni. SPS se na splošno dobro odziva na zdravljenje,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=281}} vendar so običajno prisotna obdobja, ko bolezen napreduje, in obdobja stabilizacije.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=157}} Tudi ob zdravljenju se kakovost življenja praviloma poslabša, saj okorelost onemogoča številne dejavnosti.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Nekateri bolniki zaradi nevarnosti padcev potrebujejo pripomočke za gibanje.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Približno 65 % bolnikov s SPS ne zmore samostojnega funkcioniranja.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=272}} Okoli 10 % bolnikov v določenem obdobju potrebuje intenzivno zdravljenje;{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=157}} pri približno enakem deležu bolnikov nastopi nenadna smrt.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=281}} Do teh smrti običajno pride zaradi [[Presnovna acidoza|presnovne acidoze]] ali avtonomne krize.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=157}} == Epidemiologija == Ocenjena [[razširjenost]] sindroma okorele osebe znaša približno en ali dva primera na milijon prebivalcev. Bolezen prizadene ženske do trikrat pogosteje kot moške.<ref>{{cite journal | vauthors = Ortiz JF, Ghani MR, Morillo Cox Á, Tambo W, Bashir F, Wirth M, Moya G | title = Stiff-Person Syndrome: A Treatment Update and New Directions | journal = Cureus | volume = 12 | issue = 12 | article-number = e11995 | date = December 2020 | pmid = 33437550 | pmc = 7793517 | doi = 10.7759/cureus.11995 | doi-access = free }}</ref> Bolezen se ne pojavlja izrazito pogosteje pri nobeni določeni rasni ali etnični skupini.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Bolezen se lahko pojavi pri katerikoli starosti,{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} vendar se najpogosteje izrazi pri ljudeh v četrtem desetletju življenja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Približno 35 % bolnikov s SPS ima sladkorno bolezen tipa 1.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] 9ovhurkx0v40l53amsefi4hfwdi3csw 0 609275 6760191 6759893 2026-10-04T07:01:33Z Octopus 13285 /* Ran Minov poseg in propad */ nadaljevanje 6760191 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 趙 | conventional_long_name = Džao | common_name = Kasnejši Džao | era = [[Šestnajst kraljestev]] | status = cesarstvo | status_text = <!--- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. ---> | empire = <!--- The empire or country to which the entity was in a state of dependency ---> | government_type = [[monarhija]] | year_start = 319 | year_end = 351 | event_start = <!--- Default: "Established" ---> | date_start = <!--- Optional: Date of establishment, enter dates in this format 1 January 1801---> | event_end = <!--- Default: "Disestablished" ---> | date_end = <!--- Optional: Date of disestablishment ---> | event1 = uničenje Han-Džaa | date_event1 = 329 | event2 = Ši Lejeva zahteva po cesarskem naslovu | date_event2 = 330 | event3 = Ši Hujeva prilastitev Ši Hongovega prestola | date_event3 = 335 | event4 = [[Ran Min]]ova ustanovitev [[Ran Vej]]a | date_event4 = 350 | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = <!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Han-Džao | flag_p1 = <!--- Default: "Flag of {{{P1}}}.svg" (size 30) ---> | image_p1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | p2 = Dinastija Džin (266–420) | flag_p2 = | p3 = | flag_p3 = | p4 = | flag_p4 = | p5 = | flag_p5 = | s1 = Ran Vej | flag_s1 = <!--- Default: "Flag of {{{S1}}}.svg" (size 30) ---> | image_s1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | s2 = Zgodnji Čin | flag_s2 = | s3 = Zgodnji Jan | flag_s3 = | s4 = Dinastija Džin (266–420) | flag_s4 = | s5 = Duan Či | flag_s5 = | image_flag = <!--- Default: Flag of {{{Common_name}}}.svg ---> | flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{Common_name}}} ---> | flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | image_coat = <!--- Default: Coat of arms of {{{Common_name}}}.svg ---> | symbol = <!--- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{Common_name}}} ---> | symbol_type = <!--- Displayed text for link under symbol. Default "Coat of arms" ---> | image_map = Sixteen Kingdoms 338 AD (2).jpg | image_map_caption = Kasnejši Džao na zemljevidu severne Kitajske | image_map2 = <!-- If second map is needed - does not appear by default --> | image_map2_caption = | capital = [[Šjangguo]] (319–335, 350–351)<br>[[Ječeng]] (335–350) | capital_exile = <!-- If status="Exile" --> | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | national_motto = | national_anthem = | common_languages = ciejščina | languages = | religion = | currency = ||<!--- Titles and names of the first and last leaders and their deputies ---> | leader1 = [[Ši Le]] | leader2 = [[Ši Hong]] | leader3 = [[Ši Hu]] | leader4 = [[Ši Ši]] | leader5 = [[Ši Dzun]] | leader6 = [[Ši Džjan]] | leader7 = [[Ši Dži]] | year_leader1 = 319–333 | year_leader2 = 333–334 | year_leader3 = 334–349 | year_leader4 = 349 | year_leader5 = 349 | year_leader6 = 349–350 | year_leader7 = 350–351 | title_leader = Cesar | representative1 = <!--- Name of representative of head of state (eg. colonial governor) ---> | representative2 = | representative3 = | representative4 = | year_representative1 = <!--- Years served ---> | year_representative2 = | year_representative3 = | year_representative4 = | title_representative = <!--- Default: "Governor"---> | deputy1 = <!--- Name of prime minister ---> | deputy2 = | deputy3 = | deputy4 = | year_deputy1 = <!--- Years served ---> | year_deputy2 = | year_deputy3 = | year_deputy4 = | title_deputy = <!--- Default: "Prime minister" ---> <!--- Legislature --->| legislature = <!--- Name of legislature ---> | house1 = <!--- Name of first chamber ---> | type_house1 = <!--- Default: "Upper house"---> | house2 = <!--- Name of second chamber ---> | type_house2 = <!--- Default: "Lower house"---> | stat_year1 = 329 (ocena)<ref name="Taagepera">{{cite journal|last1=Taagepera|first1=Rein|title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D|journal=Social Science History|date=1979|volume=3|issue=3/4|page=121|doi=10.2307/1170959|jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 2500000 | stat_pop1 = <!--- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given ---> | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_pop3 = | stat_year4 = | stat_area4 = | stat_pop4 = | stat_year5 = | stat_area5 = | stat_pop5 = | footnotes = <!--- Accepts wikilinks ---> | today = {{CHN}} }} '''Džao''', nekaj časa leta 350 uradno '''Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 伟, Vej), v zgodovinopisju znan kot '''Kasnejši Džao''' (poenostavljeno kitajsko: 后赵, tradicionalno kitajsko: 后赵, pinjin: Hòu Zhào, 319–351) ali '''Ši Džao''' (kitajsko: 石赵, Shí zhào), je bila kitajska dinastija, ki ji je v obdobju [[Šestnajst kraljestev|Šestnajstih kraljestev]] vladala [[Cieji|ciejska]] rodbina Ši. Med Šestnajstimi kraljestvi je bil Kasnejši Džao drugo največje kraljestvo za [[Zgodnji Čin|Zgodnjim Činom]], ki je pod cesarjem Fu Džijanom združeval celo severno Kitajsko. V zgodovinopisju se mu dodaja predpona "Kasnejši", da se loči od [[Zgodnji Džao|Zgodnjega Džaa]], ki se je v [[Han-Džao]] preimenoval tik pred ustanovitvijo Kasnejšega Džaa. Ko je [[Ši Le]], general nekdanje dinastije Han-Džao, ustanovil dinastijo Kasnejši Džao,<ref name=Rene>{{Cite book |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 }}</ref> je za prestolnico izbral [[Šjangguo]]. [[Ši Hu]] je leta 335 prestavil prestolnico v [[Ječeng]], kjer je ostalo do konca zgodovine države. Izjema je bilo kratko obdobje poskusa oživitve države s prestolnico v Šjangguoju. Po porazu dinastije Han-Džao leta 329 je Kasnejši Džao vladal znatnemu delu severne [[Kitajska|Kitajske]] in si podredil [[Zgodnji Ljang]] in [[Zgodnji Daj]]. Izven popolnega nadzora je ostal le [[Zgodnji Jan]] v [[Liaoning]]u. Kasnejši Džao je približno dvajset let vzdrževal krhko ravnotežje z dinastijo [[Vzhodni Džin]] na jugu, preden je država po smrti Ši Huja leta 349 hitro propadla. ==Zgodovina== ===Ozadje=== Po upadu moči [[Šiungnu]]jev v južnem delu Kitajske v 3. stoletju našega štetja so se [[Cieji]] okrepili in postali eni od hujev. Izraz 'hu' je v grobem pomenil 'barbar' in se je v tem obdobju pogosto uporabljal za ljudstva s hujskim poreklom, ki so se pojavila v severni kitajski provinci Bing. Med Cieji je bil tudi poglavar [[Ši Le]] v poveljstvu Šandang v današnjem [[Šanši]]ju. Ko je leta 303 v njegovi domači provinci izbruhnila velika lakota, zaradi katere so se mnogi Cieji in Huji razselili, je deželni inšpektor lovil ubežnike in jih prodajal v suženjstvo. Cieji in Huji so se razkropili po vzhodnih kitajskih regijah Hebej in Šandong. Ši Leja so prodali bogatemu trgovcu v Šandongu. Kmalu se je osvobodil in si do leta 305 ustvaril sloves razbojnika. S prijateljem Ji Sangom zbral osebno vojsko. Zaveznika sta izoristila naraščajoče nezadovoljstvo do dinastije Zahodni Džin in se pridružila uporniškemu Gongši Fanovemu klanu, da bi maščevala priljubljenega čengdujskega princa Sima Džinga. Po Fanovi smrti je vodstvo prevzel Ši Le in leta 307 izropal mesto [[Ječeng]]. Po porazu se je s svojo vojsko pridružil dinastiji [[Dinastija Han|Han]] pod vodstvom dinastije Hun-nu v provinci Bing. V dinastiji Han se je Ši Le hitro povzpel in za svojo stvar pritegnil številna plemena Ciejev in Hujev v Hebeju. Kot mnogi uporniški generali, ki so se pridružili dinastiji Han, je imel popolno avtonomijo nad svojo vojsko, saj dvor Hana ni imel dovolj moči, da bi uveljavil svojo oblast zunaj Šanšija. Ši Le je s svojimi privrženci plenil po [[Severnokitajska nižina|Severnokitajski nižini]], vendar ni osvajal ozemlja in se ni dolgo zadrževal na istem mestu. Leta 311 je v bitki pri Ningpingu premagal cesarsko vojsko Džina, ki je štela 100.000 mož, s čimer je omogočil dinastiji Han, da je zavzela [[Luojang]]. Kmalu zatem je Ši Le umoril svojega tekmeca Vang Mija in prevzel njegovo vojsko. Hanski dvor se je bal njegovega upora, a ga je lahko le oštel in pomiril. Po Vang Mijevi smrti je Ši Le dejansko nadziral vzhodno polovico cesarstva, z izjemo Šandonga. Leta 312 je opustil svojo prakso neprekinjenega roparskega pohoda in se utrdil v [[Šjanggu]]ju. Po porazu Džinovih guvernerjev Vang Džuna in Liu Kuna se je razširil tudi na njuno ozemlje. Leta 318 se je združil s princem [[Liu Jao]]m, da bi zatrl državni udar Džin Džuna, ki je v Pingjangu pobil cesarja in cesarsko družino. ===Ši Lejeva vladavina=== Med kampanjo je bil Liu Jao postavljen za cesarja in Ši Le je poslal odposlanca, da mu čestita. Liu Jao, prepričan, da se je začel Ši Lejev upor, je ukazal odposlanca ubiti. Ši Le je takoj razglasil neodvisnost, Liu Jao pa je prestolnico preselil v svoje oporišče v [[Čangan]]u in s tem cesarstvo razdelil na dva dela. Leta 319 se je Ši Le razglasil za kralja Džaa. Naziv naj bi privzel še preden bi bil njegov odposlanec ubit. Liu Jao je svojo državo preimenoval iz Han v Džao. Da bi razlikovali med obema državama, so zgodovinarji Liu Jaovo državo poimenovali [[Han-Džao]], Ši Lejevo pa Kasnejši Džao. V zgodnji vladavini je Ši Le širil svojo državo proti vzhodu, medtem ko se je Liu Jao ukvarjal z zadevami na zahodu. Do leta 323 je premagal [[Šianbeji|Šianbeje]] poglavarja Duan Pidija, eno zadnjih preostalih sil Džina na severu, in osvojil Šandong. Vojna med obema dinastijama Džao je izbruhnila šele leta 324. Leta 328 sta se Ši Le in Liu Jao spopadla v ključni bitki pri Luojangu, v kateri je bil Liu Jao ujet in kasneje usmrčen. Preostale sile Han-Džaa so bile uničene leta 329. Kasnejši Džao je postal hegemon na severu Kitajske, čeprav so bila nekatera območja še vedno izven njihovega nadzora. Svojo delno neodvisnost so z vazalstvom ohranile države Zgodnji Liang, Dai in Duan-Liaoši. Šjanbejski Murongi v Liaodongu so ostali zvesti dinastiji Vzhodni Jin. Za utrditev svoje vladavine je Ši Le s pomočjo kitajskih ministrov Hanov sprejel več politik. Med drugim je ponovno uvedel sistem devetih rangov, spodbujal kmetijstvo in poudarjal pomen izobraževanja. Nadaljeval je ločen sistem upravljanja med Kitajci Hani in Nekitajci iz dinastije Han-Džao. Uvedel je položaj velikega čanjuja, ki je bil zadolžen za upravljanje nekitajskih plemen, in uvedel nove službe, ki so se posebej ukvarjale s pravdami in premiki prebivalstva. Prepovedal je besedo 'hu' in namesto nje uporabljal izraz 'guoren' (國人, rojak). Nekitajcem je prepovedal zatiranje kitajskih učenjakov in uradnikov Hanov. V okolico svoje prestolnice je preselil več etničnih skupin z osvojenih ozemelj, da bi jih laže nadzoroval, in obnovil kmetijstvo na severu. Ko je menih Fotu Čeng zasedel visok položaj na Ši Lejevem dvoru, se je začel širiti [[budizem]]. Ši Le in njegova družina so imeli navado posvajati ljudi v svoj klan. To prakso je nadaljeval tudi po prevzemu prestola. Njegovi posvojeni sorodniki, zlasti Ši Hu, so postali pomembni knezi in vojaški poveljniki. Proti koncu svoje vladavine je Ši Le pripravil svojega biološkega sina [[Ši Hong]]a, da prevzame prestol v skladu s kitajskim pravilom nasledstva, in osebno izbral njegov krog vazalov. Ši Huja je Ši Lejeva odločitev razjezila, saj je menil, da ima več pravic do prestola. ===Ši Hujeva vladavina=== [[Slika:Saturnism.jpg|thumb|200px|Bronast kip Bude, izdelan v Kasnejšem Džau leta 338; Kip je najstarejši kip Bude, izdelan na Kitajskem]] Leta 333 je Ši Le umrl. Nasledil ga je [[Ši Hong]], kmalu zatem pa je [[Ši Hu]] izvedel državni udar in prevzel oblast, pri čemer je naletel na zanemarljiv odpor večine plemstva in vojske Kasnejšega Džaa. Potem ko je Ši Honga prisilil k odstopu, ga je ukazal usmrtiti. Ob prevzemu oblasti si je Ši Hu nadel naziv 'vladajoči nebeški kralj' in se leta 337 povzdignil v 'nebeškega kralja'. Leta 335 je prestolnico iz Šjangguoja preselil v svoje oporišče v Ječengu. Zgodovinski viri opisujejo Ši Huja kot nasilnega tirana, ki se je predajal užitkom ob ženskah in alkoholu. V Ječengu je izvedel več obsežnih gradbenih projektov in močno razširil svoj harem na račun preprostega kitajskega prebivalstva. Ljudi je silil k opravljanju prisilnega dela in pogosto jemal ženske, da bi služile na njegovem dvoru. Hkrati je bil do svojih glavnih ministrov in generalov izjemno prizanesljiv. Kaznoval jih je le redko in si s tem zagotovil njihovo zvestobo. Nadaljeval je politiko Ši Leja, ki je predvidevala preseljevanje prebivalstva v okolico prestolnice. To je še posebej veljalo za ljudstvi Di in Čjang s planote Guandžong, ki sta tvorili pomemben del njegovih oboroženih sil v Fangtou v provinci Henan in Šetou v provinci Hebej. Ši Hu je na svojem dvoru še naprej izkazoval spoštovanje Fotu Čengu, kar je omogočilo širjenje [[Budizem|budizma]] v severni Kitajski. Leta 335 je Ši Hu razmišljal o tem, da bi podložnikom prepovedal prakticiranje budizma, ker je menil, da je veliko ljudi vstopilo v budistične samostane zgolj zato, da bi se izognili obveznemu služenju v vojski. Ko je eden od ministrov predlagal popolno prepoved vere, si je premislil. Pod vodstvom Fotu Čenga je bilo v državi Kasnejši Džao ustanovljenih več kot 800 samostanov. Njegovi učenci so od tod začeli širiti budizem v [[Vzhodni Džin]]. Ši Hu je stalno razmišljal o širitvi države in svoje podanike množično novačil v vojsko, vendar so bili njegovi pohodi le delno uspešni. Leta 338 je skupaj z [[Zgodnji Jan|Zgodnjim Janom]] izvedel vojaški pohod proti plemenu Duan v Lajošiju. Po končanem pohodu se je obrnil proti zavezniku Zgodnjemu Janu in bil v [[Bitka pri Jičengu|bitki pri Jičengu]] poražen. Leta 339 je zaradi premikov sil Vzhodnega Džina proti njim poslal svoje generale, ki so zavzeli nekaj mest in se nato umaknili. Leta 346 je napadel kraljestvo [[Zgodnji Liang]]. Napad je bil odbit, čeprav so njegove sile uspele zavzeti ozemlje Lianga južno od [[Rumena reka|Rumene reke]]. Njegovo vladavino so zaznamovale tudi krize glede nasledstva, ki so vodile v propad cesarstva. Njegov prvi prestolonaslednik Ši Sui je bil krut človek. Govorilo se je celo, da se je vdajal [[Kanibalizem|kanibalizmu]]. Ko je izgubil očetovo naklonjenost, je poskušal priti na oblast z umorom svojega očeta, a mu to ni uspelo. Sledil je pokol njega, njegove družine in privržencev. Drugi prestolonaslednik, Ši Šuan, mu ni bil po volji in je dajal prednost njegovemu mlajšemu bratu. Leta 349 je Ši Šuan umoril svojega mlajšega brata in poskušal ubiti še očeta. Ko so zaroto odkrili, je Ši Hu ukazal, da njega, njegovo družino in privržence na brutalen način usmrtijo. V strahu pred novim državnim udarom je za svojega zadnjega prestolonaslednika imenoval desetletnega [[Ši Ši]]ja in za njegovega regenta določil cesarico vdovo. Odločitev je bila po volji le redkim knezom in generalom. ===Propad=== [[Slika:20250913 Roof tile component with "Long Live to Great Zhao" inscriptions 01.jpg|left|thumb|200px|Strešnik iz Ječenga iz obdobja Kasnejšega Džaa z napisom ''"Naj dolgo živi Veliki Džao"'']] Ši Hu je kmalu zatem umrl. Njegovega naslednika Ši Šija so takoj po prevzemu oblasti začeli izzivati. Njegov polbrat [[Ši Dzun]] in generali, med katerimi je bil tudi Ši Hujev posvojeni vnuk Ši Min, so ga poskušali odstaviti. Ši Dzun je Ši Mina pridobil na svojo stran z obljubo, da ga bo imenoval za prestolonaslednika. Ši Šija so samo mesec dni po prihodu na prestol strmoglavili in ubili. Ši Dzun je po prihodu na oblast prelomil svojo obljubo Ši Minu in za prestolonaslednika imenoval svojega nečaka. Ši Dzun je celo načrtoval atentat na Ši Mina, vendar je načrt pricurljal v javnost in Ši Min je s svojo vojsko Ši Dzuna odstavil. Na prestol je postavil Ši Dzunovega polbrata [[Ši Džjan]]a, pravo oblast v državi pa sta imela on in njegov zaveznik Li Nong. V stari prestolnici Šjangguo je živel še zadnji preživeli Ši Hujev sin Ši Dži, ki je začel zbirati zaveznike za boj proti Ši Minu. Med Ši Džjanovo vladavino je Ši Min preživel tri poskuse atentata in postal zelo previden do svojih privržencev. Ker je videl, da se [[Cieji]] in drugi pripadniki klana Je nočejo podrediti, je izdal zloglasni ukaz o njihovem pokolu. Svoje kitajske podložnike Hane je pozval, naj ubijejo vsakega Huja, ki ga najdejo. Med poboji je bilo pomotoma ubitih tudi veliko Hanov. Skupaj je bilo ubitih približno 200.000 ljudi. Ši Min je Ši Džjana ubil in se leta 350 razglasil za cesarja Veja in ime države preimenoval v [[Ran Min]]. V odgovor na to se je Ši Dži razglasil za novega cesarja Džaa. V tem trenutku je bil Kasnejši Džao na robu propada. Fu Kong, general dinastije Di v Fangtovu, je povedel svojo vojsko proti zahodu in zasedel Guandžong, kjer je njegov sin Fu Džjan leta 351 ustanovil kratkoživo dinastijo [[Zgodnji Čin]]. [[Šianbeji|Šjanbejski]] general Duan Kan je v [[Šandong]]u ustanovil kratkoživo državo Duan Či. Zgodnji Jan je začel invazijo s severovzhoda, da bi utrdil svoj položaj na [[Veliko kitajsko nižavje|Kitajskem nižavju]], Vzhodni Džin pa je sprožil več napadov z juga, da bi osvojil izgubljeno ozemlje. Ši Džija je večino njegove vladavine oblegala vojska Ran Mina. Prisiljen je bil skleniti zavezništvo s klanom Jan in svoj naziv degradirati na naziv kralj Džaa. Obleganje je bilo sčasoma prekinjeno, potem pa je leta 351 njega in njegovo družino izdal in pobil njegov general Liu Šjan. Zadnji član klana Ši, Ši Kun, je pobegnil v Vzhodni Džin, kjer je bil usmrčen. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 310. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 350. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 1v9ltpoz675txsefglruvq8wzybqbrx 6760198 6760191 2026-10-04T07:41:25Z Octopus 13285 /* Sklici */ nadaljevanje 6760198 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 趙 | conventional_long_name = Džao | common_name = Kasnejši Džao | era = [[Šestnajst kraljestev]] | status = cesarstvo | status_text = <!--- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. ---> | empire = <!--- The empire or country to which the entity was in a state of dependency ---> | government_type = [[monarhija]] | year_start = 319 | year_end = 351 | event_start = <!--- Default: "Established" ---> | date_start = <!--- Optional: Date of establishment, enter dates in this format 1 January 1801---> | event_end = <!--- Default: "Disestablished" ---> | date_end = <!--- Optional: Date of disestablishment ---> | event1 = uničenje Han-Džaa | date_event1 = 329 | event2 = Ši Lejeva zahteva po cesarskem naslovu | date_event2 = 330 | event3 = Ši Hujeva prilastitev Ši Hongovega prestola | date_event3 = 335 | event4 = [[Ran Min]]ova ustanovitev [[Ran Vej]]a | date_event4 = 350 | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = <!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Han-Džao | flag_p1 = <!--- Default: "Flag of {{{P1}}}.svg" (size 30) ---> | image_p1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | p2 = Dinastija Džin (266–420) | flag_p2 = | p3 = | flag_p3 = | p4 = | flag_p4 = | p5 = | flag_p5 = | s1 = Ran Vej | flag_s1 = <!--- Default: "Flag of {{{S1}}}.svg" (size 30) ---> | image_s1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | s2 = Zgodnji Čin | flag_s2 = | s3 = Zgodnji Jan | flag_s3 = | s4 = Dinastija Džin (266–420) | flag_s4 = | s5 = Duan Či | flag_s5 = | image_flag = <!--- Default: Flag of {{{Common_name}}}.svg ---> | flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{Common_name}}} ---> | flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | image_coat = <!--- Default: Coat of arms of {{{Common_name}}}.svg ---> | symbol = <!--- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{Common_name}}} ---> | symbol_type = <!--- Displayed text for link under symbol. Default "Coat of arms" ---> | image_map = Sixteen Kingdoms 338 AD (2).jpg | image_map_caption = Kasnejši Džao na zemljevidu severne Kitajske | image_map2 = <!-- If second map is needed - does not appear by default --> | image_map2_caption = | capital = [[Šjangguo]] (319–335, 350–351)<br>[[Ječeng]] (335–350) | capital_exile = <!-- If status="Exile" --> | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | national_motto = | national_anthem = | common_languages = ciejščina | languages = | religion = | currency = ||<!--- Titles and names of the first and last leaders and their deputies ---> | leader1 = [[Ši Le]] | leader2 = [[Ši Hong]] | leader3 = [[Ši Hu]] | leader4 = [[Ši Ši]] | leader5 = [[Ši Dzun]] | leader6 = [[Ši Džjan]] | leader7 = [[Ši Dži]] | year_leader1 = 319–333 | year_leader2 = 333–334 | year_leader3 = 334–349 | year_leader4 = 349 | year_leader5 = 349 | year_leader6 = 349–350 | year_leader7 = 350–351 | title_leader = Cesar | representative1 = <!--- Name of representative of head of state (eg. colonial governor) ---> | representative2 = | representative3 = | representative4 = | year_representative1 = <!--- Years served ---> | year_representative2 = | year_representative3 = | year_representative4 = | title_representative = <!--- Default: "Governor"---> | deputy1 = <!--- Name of prime minister ---> | deputy2 = | deputy3 = | deputy4 = | year_deputy1 = <!--- Years served ---> | year_deputy2 = | year_deputy3 = | year_deputy4 = | title_deputy = <!--- Default: "Prime minister" ---> <!--- Legislature --->| legislature = <!--- Name of legislature ---> | house1 = <!--- Name of first chamber ---> | type_house1 = <!--- Default: "Upper house"---> | house2 = <!--- Name of second chamber ---> | type_house2 = <!--- Default: "Lower house"---> | stat_year1 = 329 (ocena)<ref name="Taagepera">{{cite journal|last1=Taagepera|first1=Rein|title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D|journal=Social Science History|date=1979|volume=3|issue=3/4|page=121|doi=10.2307/1170959|jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 2500000 | stat_pop1 = <!--- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given ---> | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_pop3 = | stat_year4 = | stat_area4 = | stat_pop4 = | stat_year5 = | stat_area5 = | stat_pop5 = | footnotes = <!--- Accepts wikilinks ---> | today = {{CHN}} }} '''Džao''', nekaj časa leta 350 uradno '''Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 伟, Vej), v zgodovinopisju znan kot '''Kasnejši Džao''' (poenostavljeno kitajsko: 后赵, tradicionalno kitajsko: 后赵, pinjin: Hòu Zhào, 319–351) ali '''Ši Džao''' (kitajsko: 石赵, Shí zhào), je bila kitajska dinastija, ki ji je v obdobju [[Šestnajst kraljestev|Šestnajstih kraljestev]] vladala [[Cieji|ciejska]] rodbina Ši. Med Šestnajstimi kraljestvi je bil Kasnejši Džao drugo največje kraljestvo za [[Zgodnji Čin|Zgodnjim Činom]], ki je pod cesarjem Fu Džijanom združeval celo severno Kitajsko. V zgodovinopisju se mu dodaja predpona "Kasnejši", da se loči od [[Zgodnji Džao|Zgodnjega Džaa]], ki se je v [[Han-Džao]] preimenoval tik pred ustanovitvijo Kasnejšega Džaa. Ko je [[Ši Le]], general nekdanje dinastije Han-Džao, ustanovil dinastijo Kasnejši Džao,<ref name=Rene>{{Cite book |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 }}</ref> je za prestolnico izbral [[Šjangguo]]. [[Ši Hu]] je leta 335 prestavil prestolnico v [[Ječeng]], kjer je ostalo do konca zgodovine države. Izjema je bilo kratko obdobje poskusa oživitve države s prestolnico v Šjangguoju. Po porazu dinastije Han-Džao leta 329 je Kasnejši Džao vladal znatnemu delu severne [[Kitajska|Kitajske]] in si podredil [[Zgodnji Ljang]] in [[Zgodnji Daj]]. Izven popolnega nadzora je ostal le [[Zgodnji Jan]] v [[Liaoning]]u. Kasnejši Džao je približno dvajset let vzdrževal krhko ravnotežje z dinastijo [[Vzhodni Džin]] na jugu, preden je država po smrti Ši Huja leta 349 hitro propadla. ==Zgodovina== ===Ozadje=== Po upadu moči [[Šiungnu]]jev v južnem delu Kitajske v 3. stoletju našega štetja so se [[Cieji]] okrepili in postali eni od hujev. Izraz 'hu' je v grobem pomenil 'barbar' in se je v tem obdobju pogosto uporabljal za ljudstva s hujskim poreklom, ki so se pojavila v severni kitajski provinci Bing. Med Cieji je bil tudi poglavar [[Ši Le]] v poveljstvu Šandang v današnjem [[Šanši]]ju. Ko je leta 303 v njegovi domači provinci izbruhnila velika lakota, zaradi katere so se mnogi Cieji in Huji razselili, je deželni inšpektor lovil ubežnike in jih prodajal v suženjstvo. Cieji in Huji so se razkropili po vzhodnih kitajskih regijah Hebej in Šandong. Ši Leja so prodali bogatemu trgovcu v Šandongu. Kmalu se je osvobodil in si do leta 305 ustvaril sloves razbojnika. S prijateljem Ji Sangom zbral osebno vojsko. Zaveznika sta izoristila naraščajoče nezadovoljstvo do dinastije Zahodni Džin in se pridružila uporniškemu Gongši Fanovemu klanu, da bi maščevala priljubljenega čengdujskega princa Sima Džinga. Po Fanovi smrti je vodstvo prevzel Ši Le in leta 307 izropal mesto [[Ječeng]]. Po porazu se je s svojo vojsko pridružil dinastiji [[Dinastija Han|Han]] pod vodstvom dinastije Hun-nu v provinci Bing. V dinastiji Han se je Ši Le hitro povzpel in za svojo stvar pritegnil številna plemena Ciejev in Hujev v Hebeju. Kot mnogi uporniški generali, ki so se pridružili dinastiji Han, je imel popolno avtonomijo nad svojo vojsko, saj dvor Hana ni imel dovolj moči, da bi uveljavil svojo oblast zunaj Šanšija. Ši Le je s svojimi privrženci plenil po [[Severnokitajska nižina|Severnokitajski nižini]], vendar ni osvajal ozemlja in se ni dolgo zadrževal na istem mestu. Leta 311 je v bitki pri Ningpingu premagal cesarsko vojsko Džina, ki je štela 100.000 mož, s čimer je omogočil dinastiji Han, da je zavzela [[Luojang]]. Kmalu zatem je Ši Le umoril svojega tekmeca Vang Mija in prevzel njegovo vojsko. Hanski dvor se je bal njegovega upora, a ga je lahko le oštel in pomiril. Po Vang Mijevi smrti je Ši Le dejansko nadziral vzhodno polovico cesarstva, z izjemo Šandonga. Leta 312 je opustil svojo prakso neprekinjenega roparskega pohoda in se utrdil v [[Šjanggu]]ju. Po porazu Džinovih guvernerjev Vang Džuna in Liu Kuna se je razširil tudi na njuno ozemlje. Leta 318 se je združil s princem [[Liu Jao]]m, da bi zatrl državni udar Džin Džuna, ki je v Pingjangu pobil cesarja in cesarsko družino. ===Ši Lejeva vladavina=== Med kampanjo je bil Liu Jao postavljen za cesarja in Ši Le je poslal odposlanca, da mu čestita. Liu Jao, prepričan, da se je začel Ši Lejev upor, je ukazal odposlanca ubiti. Ši Le je takoj razglasil neodvisnost, Liu Jao pa je prestolnico preselil v svoje oporišče v [[Čangan]]u in s tem cesarstvo razdelil na dva dela. Leta 319 se je Ši Le razglasil za kralja Džaa. Naziv naj bi privzel še preden bi bil njegov odposlanec ubit. Liu Jao je svojo državo preimenoval iz Han v Džao. Da bi razlikovali med obema državama, so zgodovinarji Liu Jaovo državo poimenovali [[Han-Džao]], Ši Lejevo pa Kasnejši Džao. V zgodnji vladavini je Ši Le širil svojo državo proti vzhodu, medtem ko se je Liu Jao ukvarjal z zadevami na zahodu. Do leta 323 je premagal [[Šianbeji|Šianbeje]] poglavarja Duan Pidija, eno zadnjih preostalih sil Džina na severu, in osvojil Šandong. Vojna med obema dinastijama Džao je izbruhnila šele leta 324. Leta 328 sta se Ši Le in Liu Jao spopadla v ključni bitki pri Luojangu, v kateri je bil Liu Jao ujet in kasneje usmrčen. Preostale sile Han-Džaa so bile uničene leta 329. Kasnejši Džao je postal hegemon na severu Kitajske, čeprav so bila nekatera območja še vedno izven njihovega nadzora. Svojo delno neodvisnost so z vazalstvom ohranile države Zgodnji Liang, Dai in Duan-Liaoši. Šjanbejski Murongi v Liaodongu so ostali zvesti dinastiji Vzhodni Jin. Za utrditev svoje vladavine je Ši Le s pomočjo kitajskih ministrov Hanov sprejel več politik. Med drugim je ponovno uvedel sistem devetih rangov, spodbujal kmetijstvo in poudarjal pomen izobraževanja. Nadaljeval je ločen sistem upravljanja med Kitajci Hani in Nekitajci iz dinastije Han-Džao. Uvedel je položaj velikega čanjuja, ki je bil zadolžen za upravljanje nekitajskih plemen, in uvedel nove službe, ki so se posebej ukvarjale s pravdami in premiki prebivalstva. Prepovedal je besedo 'hu' in namesto nje uporabljal izraz 'guoren' (國人, rojak). Nekitajcem je prepovedal zatiranje kitajskih učenjakov in uradnikov Hanov. V okolico svoje prestolnice je preselil več etničnih skupin z osvojenih ozemelj, da bi jih laže nadzoroval, in obnovil kmetijstvo na severu. Ko je menih Fotu Čeng zasedel visok položaj na Ši Lejevem dvoru, se je začel širiti [[budizem]]. Ši Le in njegova družina so imeli navado posvajati ljudi v svoj klan. To prakso je nadaljeval tudi po prevzemu prestola. Njegovi posvojeni sorodniki, zlasti Ši Hu, so postali pomembni knezi in vojaški poveljniki. Proti koncu svoje vladavine je Ši Le pripravil svojega biološkega sina [[Ši Hong]]a, da prevzame prestol v skladu s kitajskim pravilom nasledstva, in osebno izbral njegov krog vazalov. Ši Huja je Ši Lejeva odločitev razjezila, saj je menil, da ima več pravic do prestola. ===Ši Hujeva vladavina=== [[Slika:Saturnism.jpg|thumb|200px|Bronast kip Bude, izdelan v Kasnejšem Džau leta 338; Kip je najstarejši kip Bude, izdelan na Kitajskem]] Leta 333 je Ši Le umrl. Nasledil ga je [[Ši Hong]], kmalu zatem pa je [[Ši Hu]] izvedel državni udar in prevzel oblast, pri čemer je naletel na zanemarljiv odpor večine plemstva in vojske Kasnejšega Džaa. Potem ko je Ši Honga prisilil k odstopu, ga je ukazal usmrtiti. Ob prevzemu oblasti si je Ši Hu nadel naziv 'vladajoči nebeški kralj' in se leta 337 povzdignil v 'nebeškega kralja'. Leta 335 je prestolnico iz Šjangguoja preselil v svoje oporišče v Ječengu. Zgodovinski viri opisujejo Ši Huja kot nasilnega tirana, ki se je predajal užitkom ob ženskah in alkoholu. V Ječengu je izvedel več obsežnih gradbenih projektov in močno razširil svoj harem na račun preprostega kitajskega prebivalstva. Ljudi je silil k opravljanju prisilnega dela in pogosto jemal ženske, da bi služile na njegovem dvoru. Hkrati je bil do svojih glavnih ministrov in generalov izjemno prizanesljiv. Kaznoval jih je le redko in si s tem zagotovil njihovo zvestobo. Nadaljeval je politiko Ši Leja, ki je predvidevala preseljevanje prebivalstva v okolico prestolnice. To je še posebej veljalo za ljudstvi Di in Čjang s planote Guandžong, ki sta tvorili pomemben del njegovih oboroženih sil v Fangtou v provinci Henan in Šetou v provinci Hebej. Ši Hu je na svojem dvoru še naprej izkazoval spoštovanje Fotu Čengu, kar je omogočilo širjenje [[Budizem|budizma]] v severni Kitajski. Leta 335 je Ši Hu razmišljal o tem, da bi podložnikom prepovedal prakticiranje budizma, ker je menil, da je veliko ljudi vstopilo v budistične samostane zgolj zato, da bi se izognili obveznemu služenju v vojski. Ko je eden od ministrov predlagal popolno prepoved vere, si je premislil. Pod vodstvom Fotu Čenga je bilo v državi Kasnejši Džao ustanovljenih več kot 800 samostanov. Njegovi učenci so od tod začeli širiti budizem v [[Vzhodni Džin]]. Ši Hu je stalno razmišljal o širitvi države in svoje podanike množično novačil v vojsko, vendar so bili njegovi pohodi le delno uspešni. Leta 338 je skupaj z [[Zgodnji Jan|Zgodnjim Janom]] izvedel vojaški pohod proti plemenu Duan v Lajošiju. Po končanem pohodu se je obrnil proti zavezniku Zgodnjemu Janu in bil v [[Bitka pri Jičengu|bitki pri Jičengu]] poražen. Leta 339 je zaradi premikov sil Vzhodnega Džina proti njim poslal svoje generale, ki so zavzeli nekaj mest in se nato umaknili. Leta 346 je napadel kraljestvo [[Zgodnji Liang]]. Napad je bil odbit, čeprav so njegove sile uspele zavzeti ozemlje Lianga južno od [[Rumena reka|Rumene reke]]. Njegovo vladavino so zaznamovale tudi krize glede nasledstva, ki so vodile v propad cesarstva. Njegov prvi prestolonaslednik Ši Sui je bil krut človek. Govorilo se je celo, da se je vdajal [[Kanibalizem|kanibalizmu]]. Ko je izgubil očetovo naklonjenost, je poskušal priti na oblast z umorom svojega očeta, a mu to ni uspelo. Sledil je pokol njega, njegove družine in privržencev. Drugi prestolonaslednik, Ši Šuan, mu ni bil po volji in je dajal prednost njegovemu mlajšemu bratu. Leta 349 je Ši Šuan umoril svojega mlajšega brata in poskušal ubiti še očeta. Ko so zaroto odkrili, je Ši Hu ukazal, da njega, njegovo družino in privržence na brutalen način usmrtijo. V strahu pred novim državnim udarom je za svojega zadnjega prestolonaslednika imenoval desetletnega [[Ši Ši]]ja in za njegovega regenta določil cesarico vdovo. Odločitev je bila po volji le redkim knezom in generalom. ===Propad=== [[Slika:20250913 Roof tile component with "Long Live to Great Zhao" inscriptions 01.jpg|left|thumb|200px|Strešnik iz Ječenga iz obdobja Kasnejšega Džaa z napisom ''"Naj dolgo živi Veliki Džao"'']] Ši Hu je kmalu zatem umrl. Njegovega naslednika Ši Šija so takoj po prevzemu oblasti začeli izzivati. Njegov polbrat [[Ši Dzun]] in generali, med katerimi je bil tudi Ši Hujev posvojeni vnuk Ši Min, so ga poskušali odstaviti. Ši Dzun je Ši Mina pridobil na svojo stran z obljubo, da ga bo imenoval za prestolonaslednika. Ši Šija so samo mesec dni po prihodu na prestol strmoglavili in ubili. Ši Dzun je po prihodu na oblast prelomil svojo obljubo Ši Minu in za prestolonaslednika imenoval svojega nečaka. Ši Dzun je celo načrtoval atentat na Ši Mina, vendar je načrt pricurljal v javnost in Ši Min je s svojo vojsko Ši Dzuna odstavil. Na prestol je postavil Ši Dzunovega polbrata [[Ši Džjan]]a, pravo oblast v državi pa sta imela on in njegov zaveznik Li Nong. V stari prestolnici Šjangguo je živel še zadnji preživeli Ši Hujev sin Ši Dži, ki je začel zbirati zaveznike za boj proti Ši Minu. Med Ši Džjanovo vladavino je Ši Min preživel tri poskuse atentata in postal zelo previden do svojih privržencev. Ker je videl, da se [[Cieji]] in drugi pripadniki klana Je nočejo podrediti, je izdal zloglasni ukaz o njihovem pokolu. Svoje kitajske podložnike Hane je pozval, naj ubijejo vsakega Huja, ki ga najdejo. Med poboji je bilo pomotoma ubitih tudi veliko Hanov. Skupaj je bilo ubitih približno 200.000 ljudi. Ši Min je Ši Džjana ubil in se leta 350 razglasil za cesarja Veja in ime države preimenoval v [[Ran Min]]. V odgovor na to se je Ši Dži razglasil za novega cesarja Džaa. V tem trenutku je bil Kasnejši Džao na robu propada. Fu Kong, general dinastije Di v Fangtovu, je povedel svojo vojsko proti zahodu in zasedel Guandžong, kjer je njegov sin Fu Džjan leta 351 ustanovil kratkoživo dinastijo [[Zgodnji Čin]]. [[Šianbeji|Šjanbejski]] general Duan Kan je v [[Šandong]]u ustanovil kratkoživo državo Duan Či. Zgodnji Jan je začel invazijo s severovzhoda, da bi utrdil svoj položaj na [[Veliko kitajsko nižavje|Kitajskem nižavju]], Vzhodni Džin pa je sprožil več napadov z juga, da bi osvojil izgubljeno ozemlje. Ši Džija je večino njegove vladavine oblegala vojska Ran Mina. Prisiljen je bil skleniti zavezništvo s klanom Jan in svoj naziv degradirati na naziv kralj Džaa. Obleganje je bilo sčasoma prekinjeno, potem pa je leta 351 njega in njegovo družino izdal in pobil njegov general Liu Šjan. Zadnji član klana Ši, Ši Kun, je pobegnil v Vzhodni Džin, kjer je bil usmrčen. ==Tehnični dosežek== Šje Fej in Vej Mengbjan sta bila strojna inženirja iz Kasnejšega Džaa, sta izumila dvokolesni voz s [[kompas]]om, ki očitno ni deloval na magnetnem principu, temveč po principu, podobnemu principu kotnega diferenciala. Voz so imenovali 'voz, ki kaže na jug'.<ref>J. Needham (1986). ''"Science and Civilization in China"'', Taipei, Caves Books, Ltd, Volume 4, Part 2, Part 2, str. 40 in 287. {{ISBN|978-0-521-05803-2}}</ref> Za veliko iznajdljivost, ki jo je pokazal pri konstrukciji naprave, je Ši Hu Šje Veju podelil plemiški naziv brez zemlje in ga bogato nagradil.<ref name="Taskin2">{{cite book |last=Taskin |first=V. S. |publisher=Nauka |year=1990 |isbn=5-02-016543-3 |series=Материалы по истории кочевых народов в Китае III-V вв. [Materials on the history of nomadic peoples in China. 3rd–5th cc. AD] |volume=2 |location=Moscow |language=ru |script-title=ru:Цзе |trans-title=Jie}}</ref>{{rp|99}}<ref>Fang Xuanling, ''Book of Jin'', supra, Vol. 106</ref> ==Vladarji Kasnejšega Džaa== {| class="wikitable" |- ! [[Tempeljsko ime]] ! [[Posmrtno ime]] ! Osebno ime ! Vladanje ! Imena vladarskih obdobij |- | Gaodzu | Ming | [[Ši Le]] | 319–333 | Džaovang (趙王) 319–328<br>Taihe (太和) 328–330<br>Džjanping (建平) 330–333<br> |- | colspan=2|– | [[Ši Hong]] | 333–334 | Janši (延熙) 334<br> |- | Tajdzu | V | [[Ši Hu]] | 334–349 | Džjanvu (建武) 335–349<br>Taining (太寧) 349<br> |- | colspan=2|– | [[Ši Ši]] | 349 | – |- | colspan=2|– | [[Ši Dzun]] | 349 | – |- | colspan=2|– | [[Ši Džjan]] | 349–350 | Činglong (青龍) 350 |- | colspan=2|– | [[Ši Dži]] | 350–351 | Jongning (永寧) 351 |} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 310. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 350. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] or6a6wabufiuvyif5omt4eyfdrwob7g 6760208 6760198 2026-10-04T07:59:04Z Octopus 13285 /* Vladarji Kasnejšega Džaa */ drevo 6760208 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 趙 | conventional_long_name = Džao | common_name = Kasnejši Džao | era = [[Šestnajst kraljestev]] | status = cesarstvo | status_text = <!--- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. ---> | empire = <!--- The empire or country to which the entity was in a state of dependency ---> | government_type = [[monarhija]] | year_start = 319 | year_end = 351 | event_start = <!--- Default: "Established" ---> | date_start = <!--- Optional: Date of establishment, enter dates in this format 1 January 1801---> | event_end = <!--- Default: "Disestablished" ---> | date_end = <!--- Optional: Date of disestablishment ---> | event1 = uničenje Han-Džaa | date_event1 = 329 | event2 = Ši Lejeva zahteva po cesarskem naslovu | date_event2 = 330 | event3 = Ši Hujeva prilastitev Ši Hongovega prestola | date_event3 = 335 | event4 = [[Ran Min]]ova ustanovitev [[Ran Vej]]a | date_event4 = 350 | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = <!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Han-Džao | flag_p1 = <!--- Default: "Flag of {{{P1}}}.svg" (size 30) ---> | image_p1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | p2 = Dinastija Džin (266–420) | flag_p2 = | p3 = | flag_p3 = | p4 = | flag_p4 = | p5 = | flag_p5 = | s1 = Ran Vej | flag_s1 = <!--- Default: "Flag of {{{S1}}}.svg" (size 30) ---> | image_s1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | s2 = Zgodnji Čin | flag_s2 = | s3 = Zgodnji Jan | flag_s3 = | s4 = Dinastija Džin (266–420) | flag_s4 = | s5 = Duan Či | flag_s5 = | image_flag = <!--- Default: Flag of {{{Common_name}}}.svg ---> | flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{Common_name}}} ---> | flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | image_coat = <!--- Default: Coat of arms of {{{Common_name}}}.svg ---> | symbol = <!--- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{Common_name}}} ---> | symbol_type = <!--- Displayed text for link under symbol. Default "Coat of arms" ---> | image_map = Sixteen Kingdoms 338 AD (2).jpg | image_map_caption = Kasnejši Džao na zemljevidu severne Kitajske | image_map2 = <!-- If second map is needed - does not appear by default --> | image_map2_caption = | capital = [[Šjangguo]] (319–335, 350–351)<br>[[Ječeng]] (335–350) | capital_exile = <!-- If status="Exile" --> | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | national_motto = | national_anthem = | common_languages = ciejščina | languages = | religion = | currency = ||<!--- Titles and names of the first and last leaders and their deputies ---> | leader1 = [[Ši Le]] | leader2 = [[Ši Hong]] | leader3 = [[Ši Hu]] | leader4 = [[Ši Ši]] | leader5 = [[Ši Dzun]] | leader6 = [[Ši Džjan]] | leader7 = [[Ši Dži]] | year_leader1 = 319–333 | year_leader2 = 333–334 | year_leader3 = 334–349 | year_leader4 = 349 | year_leader5 = 349 | year_leader6 = 349–350 | year_leader7 = 350–351 | title_leader = Cesar | representative1 = <!--- Name of representative of head of state (eg. colonial governor) ---> | representative2 = | representative3 = | representative4 = | year_representative1 = <!--- Years served ---> | year_representative2 = | year_representative3 = | year_representative4 = | title_representative = <!--- Default: "Governor"---> | deputy1 = <!--- Name of prime minister ---> | deputy2 = | deputy3 = | deputy4 = | year_deputy1 = <!--- Years served ---> | year_deputy2 = | year_deputy3 = | year_deputy4 = | title_deputy = <!--- Default: "Prime minister" ---> <!--- Legislature --->| legislature = <!--- Name of legislature ---> | house1 = <!--- Name of first chamber ---> | type_house1 = <!--- Default: "Upper house"---> | house2 = <!--- Name of second chamber ---> | type_house2 = <!--- Default: "Lower house"---> | stat_year1 = 329 (ocena)<ref name="Taagepera">{{cite journal|last1=Taagepera|first1=Rein|title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D|journal=Social Science History|date=1979|volume=3|issue=3/4|page=121|doi=10.2307/1170959|jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 2500000 | stat_pop1 = <!--- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given ---> | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_pop3 = | stat_year4 = | stat_area4 = | stat_pop4 = | stat_year5 = | stat_area5 = | stat_pop5 = | footnotes = <!--- Accepts wikilinks ---> | today = {{CHN}} }} '''Džao''', nekaj časa leta 350 uradno '''Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 伟, Vej), v zgodovinopisju znan kot '''Kasnejši Džao''' (poenostavljeno kitajsko: 后赵, tradicionalno kitajsko: 后赵, pinjin: Hòu Zhào, 319–351) ali '''Ši Džao''' (kitajsko: 石赵, Shí zhào), je bila kitajska dinastija, ki ji je v obdobju [[Šestnajst kraljestev|Šestnajstih kraljestev]] vladala [[Cieji|ciejska]] rodbina Ši. Med Šestnajstimi kraljestvi je bil Kasnejši Džao drugo največje kraljestvo za [[Zgodnji Čin|Zgodnjim Činom]], ki je pod cesarjem Fu Džijanom združeval celo severno Kitajsko. V zgodovinopisju se mu dodaja predpona "Kasnejši", da se loči od [[Zgodnji Džao|Zgodnjega Džaa]], ki se je v [[Han-Džao]] preimenoval tik pred ustanovitvijo Kasnejšega Džaa. Ko je [[Ši Le]], general nekdanje dinastije Han-Džao, ustanovil dinastijo Kasnejši Džao,<ref name=Rene>{{Cite book |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 }}</ref> je za prestolnico izbral [[Šjangguo]]. [[Ši Hu]] je leta 335 prestavil prestolnico v [[Ječeng]], kjer je ostalo do konca zgodovine države. Izjema je bilo kratko obdobje poskusa oživitve države s prestolnico v Šjangguoju. Po porazu dinastije Han-Džao leta 329 je Kasnejši Džao vladal znatnemu delu severne [[Kitajska|Kitajske]] in si podredil [[Zgodnji Ljang]] in [[Zgodnji Daj]]. Izven popolnega nadzora je ostal le [[Zgodnji Jan]] v [[Liaoning]]u. Kasnejši Džao je približno dvajset let vzdrževal krhko ravnotežje z dinastijo [[Vzhodni Džin]] na jugu, preden je država po smrti Ši Huja leta 349 hitro propadla. ==Zgodovina== ===Ozadje=== Po upadu moči [[Šiungnu]]jev v južnem delu Kitajske v 3. stoletju našega štetja so se [[Cieji]] okrepili in postali eni od hujev. Izraz 'hu' je v grobem pomenil 'barbar' in se je v tem obdobju pogosto uporabljal za ljudstva s hujskim poreklom, ki so se pojavila v severni kitajski provinci Bing. Med Cieji je bil tudi poglavar [[Ši Le]] v poveljstvu Šandang v današnjem [[Šanši]]ju. Ko je leta 303 v njegovi domači provinci izbruhnila velika lakota, zaradi katere so se mnogi Cieji in Huji razselili, je deželni inšpektor lovil ubežnike in jih prodajal v suženjstvo. Cieji in Huji so se razkropili po vzhodnih kitajskih regijah Hebej in Šandong. Ši Leja so prodali bogatemu trgovcu v Šandongu. Kmalu se je osvobodil in si do leta 305 ustvaril sloves razbojnika. S prijateljem Ji Sangom zbral osebno vojsko. Zaveznika sta izoristila naraščajoče nezadovoljstvo do dinastije Zahodni Džin in se pridružila uporniškemu Gongši Fanovemu klanu, da bi maščevala priljubljenega čengdujskega princa Sima Džinga. Po Fanovi smrti je vodstvo prevzel Ši Le in leta 307 izropal mesto [[Ječeng]]. Po porazu se je s svojo vojsko pridružil dinastiji [[Dinastija Han|Han]] pod vodstvom dinastije Hun-nu v provinci Bing. V dinastiji Han se je Ši Le hitro povzpel in za svojo stvar pritegnil številna plemena Ciejev in Hujev v Hebeju. Kot mnogi uporniški generali, ki so se pridružili dinastiji Han, je imel popolno avtonomijo nad svojo vojsko, saj dvor Hana ni imel dovolj moči, da bi uveljavil svojo oblast zunaj Šanšija. Ši Le je s svojimi privrženci plenil po [[Severnokitajska nižina|Severnokitajski nižini]], vendar ni osvajal ozemlja in se ni dolgo zadrževal na istem mestu. Leta 311 je v bitki pri Ningpingu premagal cesarsko vojsko Džina, ki je štela 100.000 mož, s čimer je omogočil dinastiji Han, da je zavzela [[Luojang]]. Kmalu zatem je Ši Le umoril svojega tekmeca Vang Mija in prevzel njegovo vojsko. Hanski dvor se je bal njegovega upora, a ga je lahko le oštel in pomiril. Po Vang Mijevi smrti je Ši Le dejansko nadziral vzhodno polovico cesarstva, z izjemo Šandonga. Leta 312 je opustil svojo prakso neprekinjenega roparskega pohoda in se utrdil v [[Šjanggu]]ju. Po porazu Džinovih guvernerjev Vang Džuna in Liu Kuna se je razširil tudi na njuno ozemlje. Leta 318 se je združil s princem [[Liu Jao]]m, da bi zatrl državni udar Džin Džuna, ki je v Pingjangu pobil cesarja in cesarsko družino. ===Ši Lejeva vladavina=== Med kampanjo je bil Liu Jao postavljen za cesarja in Ši Le je poslal odposlanca, da mu čestita. Liu Jao, prepričan, da se je začel Ši Lejev upor, je ukazal odposlanca ubiti. Ši Le je takoj razglasil neodvisnost, Liu Jao pa je prestolnico preselil v svoje oporišče v [[Čangan]]u in s tem cesarstvo razdelil na dva dela. Leta 319 se je Ši Le razglasil za kralja Džaa. Naziv naj bi privzel še preden bi bil njegov odposlanec ubit. Liu Jao je svojo državo preimenoval iz Han v Džao. Da bi razlikovali med obema državama, so zgodovinarji Liu Jaovo državo poimenovali [[Han-Džao]], Ši Lejevo pa Kasnejši Džao. V zgodnji vladavini je Ši Le širil svojo državo proti vzhodu, medtem ko se je Liu Jao ukvarjal z zadevami na zahodu. Do leta 323 je premagal [[Šianbeji|Šianbeje]] poglavarja Duan Pidija, eno zadnjih preostalih sil Džina na severu, in osvojil Šandong. Vojna med obema dinastijama Džao je izbruhnila šele leta 324. Leta 328 sta se Ši Le in Liu Jao spopadla v ključni bitki pri Luojangu, v kateri je bil Liu Jao ujet in kasneje usmrčen. Preostale sile Han-Džaa so bile uničene leta 329. Kasnejši Džao je postal hegemon na severu Kitajske, čeprav so bila nekatera območja še vedno izven njihovega nadzora. Svojo delno neodvisnost so z vazalstvom ohranile države Zgodnji Liang, Dai in Duan-Liaoši. Šjanbejski Murongi v Liaodongu so ostali zvesti dinastiji Vzhodni Jin. Za utrditev svoje vladavine je Ši Le s pomočjo kitajskih ministrov Hanov sprejel več politik. Med drugim je ponovno uvedel sistem devetih rangov, spodbujal kmetijstvo in poudarjal pomen izobraževanja. Nadaljeval je ločen sistem upravljanja med Kitajci Hani in Nekitajci iz dinastije Han-Džao. Uvedel je položaj velikega čanjuja, ki je bil zadolžen za upravljanje nekitajskih plemen, in uvedel nove službe, ki so se posebej ukvarjale s pravdami in premiki prebivalstva. Prepovedal je besedo 'hu' in namesto nje uporabljal izraz 'guoren' (國人, rojak). Nekitajcem je prepovedal zatiranje kitajskih učenjakov in uradnikov Hanov. V okolico svoje prestolnice je preselil več etničnih skupin z osvojenih ozemelj, da bi jih laže nadzoroval, in obnovil kmetijstvo na severu. Ko je menih Fotu Čeng zasedel visok položaj na Ši Lejevem dvoru, se je začel širiti [[budizem]]. Ši Le in njegova družina so imeli navado posvajati ljudi v svoj klan. To prakso je nadaljeval tudi po prevzemu prestola. Njegovi posvojeni sorodniki, zlasti Ši Hu, so postali pomembni knezi in vojaški poveljniki. Proti koncu svoje vladavine je Ši Le pripravil svojega biološkega sina [[Ši Hong]]a, da prevzame prestol v skladu s kitajskim pravilom nasledstva, in osebno izbral njegov krog vazalov. Ši Huja je Ši Lejeva odločitev razjezila, saj je menil, da ima več pravic do prestola. ===Ši Hujeva vladavina=== [[Slika:Saturnism.jpg|thumb|200px|Bronast kip Bude, izdelan v Kasnejšem Džau leta 338; Kip je najstarejši kip Bude, izdelan na Kitajskem]] Leta 333 je Ši Le umrl. Nasledil ga je [[Ši Hong]], kmalu zatem pa je [[Ši Hu]] izvedel državni udar in prevzel oblast, pri čemer je naletel na zanemarljiv odpor večine plemstva in vojske Kasnejšega Džaa. Potem ko je Ši Honga prisilil k odstopu, ga je ukazal usmrtiti. Ob prevzemu oblasti si je Ši Hu nadel naziv 'vladajoči nebeški kralj' in se leta 337 povzdignil v 'nebeškega kralja'. Leta 335 je prestolnico iz Šjangguoja preselil v svoje oporišče v Ječengu. Zgodovinski viri opisujejo Ši Huja kot nasilnega tirana, ki se je predajal užitkom ob ženskah in alkoholu. V Ječengu je izvedel več obsežnih gradbenih projektov in močno razširil svoj harem na račun preprostega kitajskega prebivalstva. Ljudi je silil k opravljanju prisilnega dela in pogosto jemal ženske, da bi služile na njegovem dvoru. Hkrati je bil do svojih glavnih ministrov in generalov izjemno prizanesljiv. Kaznoval jih je le redko in si s tem zagotovil njihovo zvestobo. Nadaljeval je politiko Ši Leja, ki je predvidevala preseljevanje prebivalstva v okolico prestolnice. To je še posebej veljalo za ljudstvi Di in Čjang s planote Guandžong, ki sta tvorili pomemben del njegovih oboroženih sil v Fangtou v provinci Henan in Šetou v provinci Hebej. Ši Hu je na svojem dvoru še naprej izkazoval spoštovanje Fotu Čengu, kar je omogočilo širjenje [[Budizem|budizma]] v severni Kitajski. Leta 335 je Ši Hu razmišljal o tem, da bi podložnikom prepovedal prakticiranje budizma, ker je menil, da je veliko ljudi vstopilo v budistične samostane zgolj zato, da bi se izognili obveznemu služenju v vojski. Ko je eden od ministrov predlagal popolno prepoved vere, si je premislil. Pod vodstvom Fotu Čenga je bilo v državi Kasnejši Džao ustanovljenih več kot 800 samostanov. Njegovi učenci so od tod začeli širiti budizem v [[Vzhodni Džin]]. Ši Hu je stalno razmišljal o širitvi države in svoje podanike množično novačil v vojsko, vendar so bili njegovi pohodi le delno uspešni. Leta 338 je skupaj z [[Zgodnji Jan|Zgodnjim Janom]] izvedel vojaški pohod proti plemenu Duan v Lajošiju. Po končanem pohodu se je obrnil proti zavezniku Zgodnjemu Janu in bil v [[Bitka pri Jičengu|bitki pri Jičengu]] poražen. Leta 339 je zaradi premikov sil Vzhodnega Džina proti njim poslal svoje generale, ki so zavzeli nekaj mest in se nato umaknili. Leta 346 je napadel kraljestvo [[Zgodnji Liang]]. Napad je bil odbit, čeprav so njegove sile uspele zavzeti ozemlje Lianga južno od [[Rumena reka|Rumene reke]]. Njegovo vladavino so zaznamovale tudi krize glede nasledstva, ki so vodile v propad cesarstva. Njegov prvi prestolonaslednik Ši Sui je bil krut človek. Govorilo se je celo, da se je vdajal [[Kanibalizem|kanibalizmu]]. Ko je izgubil očetovo naklonjenost, je poskušal priti na oblast z umorom svojega očeta, a mu to ni uspelo. Sledil je pokol njega, njegove družine in privržencev. Drugi prestolonaslednik, Ši Šuan, mu ni bil po volji in je dajal prednost njegovemu mlajšemu bratu. Leta 349 je Ši Šuan umoril svojega mlajšega brata in poskušal ubiti še očeta. Ko so zaroto odkrili, je Ši Hu ukazal, da njega, njegovo družino in privržence na brutalen način usmrtijo. V strahu pred novim državnim udarom je za svojega zadnjega prestolonaslednika imenoval desetletnega [[Ši Ši]]ja in za njegovega regenta določil cesarico vdovo. Odločitev je bila po volji le redkim knezom in generalom. ===Propad=== [[Slika:20250913 Roof tile component with "Long Live to Great Zhao" inscriptions 01.jpg|left|thumb|200px|Strešnik iz Ječenga iz obdobja Kasnejšega Džaa z napisom ''"Naj dolgo živi Veliki Džao"'']] Ši Hu je kmalu zatem umrl. Njegovega naslednika Ši Šija so takoj po prevzemu oblasti začeli izzivati. Njegov polbrat [[Ši Dzun]] in generali, med katerimi je bil tudi Ši Hujev posvojeni vnuk Ši Min, so ga poskušali odstaviti. Ši Dzun je Ši Mina pridobil na svojo stran z obljubo, da ga bo imenoval za prestolonaslednika. Ši Šija so samo mesec dni po prihodu na prestol strmoglavili in ubili. Ši Dzun je po prihodu na oblast prelomil svojo obljubo Ši Minu in za prestolonaslednika imenoval svojega nečaka. Ši Dzun je celo načrtoval atentat na Ši Mina, vendar je načrt pricurljal v javnost in Ši Min je s svojo vojsko Ši Dzuna odstavil. Na prestol je postavil Ši Dzunovega polbrata [[Ši Džjan]]a, pravo oblast v državi pa sta imela on in njegov zaveznik Li Nong. V stari prestolnici Šjangguo je živel še zadnji preživeli Ši Hujev sin Ši Dži, ki je začel zbirati zaveznike za boj proti Ši Minu. Med Ši Džjanovo vladavino je Ši Min preživel tri poskuse atentata in postal zelo previden do svojih privržencev. Ker je videl, da se [[Cieji]] in drugi pripadniki klana Je nočejo podrediti, je izdal zloglasni ukaz o njihovem pokolu. Svoje kitajske podložnike Hane je pozval, naj ubijejo vsakega Huja, ki ga najdejo. Med poboji je bilo pomotoma ubitih tudi veliko Hanov. Skupaj je bilo ubitih približno 200.000 ljudi. Ši Min je Ši Džjana ubil in se leta 350 razglasil za cesarja Veja in ime države preimenoval v [[Ran Min]]. V odgovor na to se je Ši Dži razglasil za novega cesarja Džaa. V tem trenutku je bil Kasnejši Džao na robu propada. Fu Kong, general dinastije Di v Fangtovu, je povedel svojo vojsko proti zahodu in zasedel Guandžong, kjer je njegov sin Fu Džjan leta 351 ustanovil kratkoživo dinastijo [[Zgodnji Čin]]. [[Šianbeji|Šjanbejski]] general Duan Kan je v [[Šandong]]u ustanovil kratkoživo državo Duan Či. Zgodnji Jan je začel invazijo s severovzhoda, da bi utrdil svoj položaj na [[Veliko kitajsko nižavje|Kitajskem nižavju]], Vzhodni Džin pa je sprožil več napadov z juga, da bi osvojil izgubljeno ozemlje. Ši Džija je večino njegove vladavine oblegala vojska Ran Mina. Prisiljen je bil skleniti zavezništvo s klanom Jan in svoj naziv degradirati na naziv kralj Džaa. Obleganje je bilo sčasoma prekinjeno, potem pa je leta 351 njega in njegovo družino izdal in pobil njegov general Liu Šjan. Zadnji član klana Ši, Ši Kun, je pobegnil v Vzhodni Džin, kjer je bil usmrčen. ==Tehnični dosežek== Šje Fej in Vej Mengbjan sta bila strojna inženirja iz Kasnejšega Džaa, sta izumila dvokolesni voz s [[kompas]]om, ki očitno ni deloval na magnetnem principu, temveč po principu, podobnemu principu kotnega diferenciala. Voz so imenovali 'voz, ki kaže na jug'.<ref>J. Needham (1986). ''"Science and Civilization in China"'', Taipei, Caves Books, Ltd, Volume 4, Part 2, Part 2, str. 40 in 287. {{ISBN|978-0-521-05803-2}}</ref> Za veliko iznajdljivost, ki jo je pokazal pri konstrukciji naprave, je Ši Hu Šje Veju podelil plemiški naziv brez zemlje in ga bogato nagradil.<ref name="Taskin2">{{cite book |last=Taskin |first=V. S. |publisher=Nauka |year=1990 |isbn=5-02-016543-3 |series=Материалы по истории кочевых народов в Китае III-V вв. [Materials on the history of nomadic peoples in China. 3rd–5th cc. AD] |volume=2 |location=Moscow |language=ru |script-title=ru:Цзе |trans-title=Jie}}</ref>{{rp|99}}<ref>Fang Xuanling, ''Book of Jin'', supra, Vol. 106</ref> ==Vladarji Kasnejšega Džaa== {| class="wikitable" |- ! [[Tempeljsko ime]] ! [[Posmrtno ime]] ! Osebno ime ! Vladanje ! Imena vladarskih obdobij |- | Gaodzu | Ming | [[Ši Le]] | 319–333 | Džaovang (趙王) 319–328<br>Taihe (太和) 328–330<br>Džjanping (建平) 330–333<br> |- | colspan=2|– | [[Ši Hong]] | 333–334 | Janši (延熙) 334<br> |- | Tajdzu | V | [[Ši Hu]] | 334–349 | Džjanvu (建武) 335–349<br>Taining (太寧) 349<br> |- | colspan=2|– | [[Ši Ši]] | 349 | – |- | colspan=2|– | [[Ši Dzun]] | 349 | – |- | colspan=2|– | [[Ši Džjan]] | 349–350 | Činglong (青龍) 350 |- | colspan=2|– | [[Ši Dži]] | 350–351 | Jongning (永寧) 351 |} ==Družinsko drevo vladarjev== {{chart top|collapsed=no|width=auto|Družinsko drevo vladarjev Kasnejšega Džaa}} {{tree chart/start|align=center|style=font-size:112%;| summary= Later Zhao monarchs family tree}} {{tree chart|border=1| | | | | | | |:|Ad | Ad=''Posvojitev''| boxstyle_Ad=border-width:0px}} {{tree chart|border=1| Sx | | | | | | | | | | Soc | Sx=Ši Šje <br> 石邪| Soc=Ši Bejšje <br />石㔨邪}} {{tree chart|border=1| |!| | | | | | | | | | | |!| }} {{tree chart|border=1| Sz | | | | | | | | | | Skm | Sz=Ši Džovhedžu<br />石周曷朱| Skm=Ši Koumi <br />寇覓}} {{tree chart|border=1| |!|L|~|~|~|~|~|~|~|~|~|7|!| }} {{tree chart|border=1|Sl | | | | | | | | | |Sh | | | | | | Rl | Sl=<small>Ši Le <br />石勒 (274–333)</small><br />'''[[Ši Le]] <br> 明''' <br /><small>vl. 319–333</small>| boxstyle_Sl=border-width:2px| Sh=<small>Ši Hu <br> 石虎 (295–349)</small> <br />'''[[Ši Hu]] <br> 武''' <br /><small>(vl. 334–349)</small>| boxstyle_Sh=border-width:2px| Rl=Ran Long 冉隆}} {{tree chart|border=1| |!| | | | | | | | | | | |!|L|~|~|~|~|~|7|!| }} {{tree chart|border=1| |!| | | |,|-|-|-|v|-|-|-|+|-|-|-|.| | |:|!| }} {{tree chart|border=1|Sh2 | |Sz2 | |Sj | |Si | |Ss | | Rd | Sh2={{nowrap|'''[[Ši Hong]]''' <br> 石弘 <br /><small>314–335; vl. 333–334</small>}}| boxstyle_Sh2=border-width:2px| Sz2='''[[Ši Dzun]]''' <br> 石遵 <br /><small>(u./vl. 349)</small>| boxstyle_Sz2=border-width:2px| Sj='''[[Ši Džjan]]''' <br> 石鉴 <br /><small>u. 350; vl. 349–350</small>| boxstyle_Sj=border-width:2px| Si='''[[Ši Dži]]'''<br> 石祗 <br /><small>u. 351; vl. 350–351</small>| boxstyle_Si=border-width:2px| Ss='''[[Ši Ši]]''' <br> 石世 <br /><small>339–349; vl. 349</small>| boxstyle_Ss=border-width:2px| Rd=Ran Džan <br />冉瞻 <small>(299?–328)</small>}} {{tree chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |!| }} {{tree chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | Rm | Rm={{nowrap|'''[[Ran Min]]''' <br> 冉闵 <small>(u. 352)</small>}} <br /> iz [[Ran Vej]]a <br> (冉魏) <br /><small>vl. 350–352</small>}} {{tree chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |!| }} {{tree chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | Rz | Rz={{nowrap|'''[[Ran Dži]]''' <br> 冉智 <small>(u. 354)</small>}} <br /> iz Ran Veja <br>(冉魏) <br /><small>vl. 352</small>}} {{tree chart/end}} {{chart bottom}} <noinclude>[[Category:Chinese family tree templates]]</noinclude> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 310. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 350. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 0ai2wm2d5idg7aphq0s3mxzhyohagoj 6760213 6760208 2026-10-04T08:00:08Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6760213 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 趙 | conventional_long_name = Džao | common_name = Kasnejši Džao | era = [[Šestnajst kraljestev]] | status = cesarstvo | status_text = <!--- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. ---> | empire = <!--- The empire or country to which the entity was in a state of dependency ---> | government_type = [[monarhija]] | year_start = 319 | year_end = 351 | event_start = <!--- Default: "Established" ---> | date_start = <!--- Optional: Date of establishment, enter dates in this format 1 January 1801---> | event_end = <!--- Default: "Disestablished" ---> | date_end = <!--- Optional: Date of disestablishment ---> | event1 = uničenje Han-Džaa | date_event1 = 329 | event2 = Ši Lejeva zahteva po cesarskem naslovu | date_event2 = 330 | event3 = Ši Hujeva prilastitev Ši Hongovega prestola | date_event3 = 335 | event4 = [[Ran Min]]ova ustanovitev [[Ran Vej]]a | date_event4 = 350 | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = <!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Han-Džao | flag_p1 = <!--- Default: "Flag of {{{P1}}}.svg" (size 30) ---> | image_p1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | p2 = Dinastija Džin (266–420) | flag_p2 = | p3 = | flag_p3 = | p4 = | flag_p4 = | p5 = | flag_p5 = | s1 = Ran Vej | flag_s1 = <!--- Default: "Flag of {{{S1}}}.svg" (size 30) ---> | image_s1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | s2 = Zgodnji Čin | flag_s2 = | s3 = Zgodnji Jan | flag_s3 = | s4 = Dinastija Džin (266–420) | flag_s4 = | s5 = Duan Či | flag_s5 = | image_flag = <!--- Default: Flag of {{{Common_name}}}.svg ---> | flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{Common_name}}} ---> | flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | image_coat = <!--- Default: Coat of arms of {{{Common_name}}}.svg ---> | symbol = <!--- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{Common_name}}} ---> | symbol_type = <!--- Displayed text for link under symbol. Default "Coat of arms" ---> | image_map = Sixteen Kingdoms 338 AD (2).jpg | image_map_caption = Kasnejši Džao na zemljevidu severne Kitajske | image_map2 = <!-- If second map is needed - does not appear by default --> | image_map2_caption = | capital = [[Šjangguo]] (319–335, 350–351)<br>[[Ječeng]] (335–350) | capital_exile = <!-- If status="Exile" --> | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | national_motto = | national_anthem = | common_languages = ciejščina | languages = | religion = | currency = ||<!--- Titles and names of the first and last leaders and their deputies ---> | leader1 = [[Ši Le]] | leader2 = [[Ši Hong]] | leader3 = [[Ši Hu]] | leader4 = [[Ši Ši]] | leader5 = [[Ši Dzun]] | leader6 = [[Ši Džjan]] | leader7 = [[Ši Dži]] | year_leader1 = 319–333 | year_leader2 = 333–334 | year_leader3 = 334–349 | year_leader4 = 349 | year_leader5 = 349 | year_leader6 = 349–350 | year_leader7 = 350–351 | title_leader = Cesar | representative1 = <!--- Name of representative of head of state (eg. colonial governor) ---> | representative2 = | representative3 = | representative4 = | year_representative1 = <!--- Years served ---> | year_representative2 = | year_representative3 = | year_representative4 = | title_representative = <!--- Default: "Governor"---> | deputy1 = <!--- Name of prime minister ---> | deputy2 = | deputy3 = | deputy4 = | year_deputy1 = <!--- Years served ---> | year_deputy2 = | year_deputy3 = | year_deputy4 = | title_deputy = <!--- Default: "Prime minister" ---> <!--- Legislature --->| legislature = <!--- Name of legislature ---> | house1 = <!--- Name of first chamber ---> | type_house1 = <!--- Default: "Upper house"---> | house2 = <!--- Name of second chamber ---> | type_house2 = <!--- Default: "Lower house"---> | stat_year1 = 329 (ocena)<ref name="Taagepera">{{cite journal|last1=Taagepera|first1=Rein|title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D|journal=Social Science History|date=1979|volume=3|issue=3/4|page=121|doi=10.2307/1170959|jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 2500000 | stat_pop1 = <!--- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given ---> | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_pop3 = | stat_year4 = | stat_area4 = | stat_pop4 = | stat_year5 = | stat_area5 = | stat_pop5 = | footnotes = <!--- Accepts wikilinks ---> | today = {{CHN}} }} '''Džao''', nekaj časa leta 350 uradno '''Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 伟, Vej), v zgodovinopisju znan kot '''Kasnejši Džao''' (poenostavljeno kitajsko: 后赵, tradicionalno kitajsko: 后赵, pinjin: Hòu Zhào, 319–351) ali '''Ši Džao''' (kitajsko: 石赵, Shí zhào), je bila kitajska dinastija, ki ji je v obdobju [[Šestnajst kraljestev|Šestnajstih kraljestev]] vladala [[Cieji|ciejska]] rodbina Ši. Med Šestnajstimi kraljestvi je bil Kasnejši Džao drugo največje kraljestvo za [[Zgodnji Čin|Zgodnjim Činom]], ki je pod cesarjem Fu Džijanom združeval celo severno Kitajsko. V zgodovinopisju se mu dodaja predpona "Kasnejši", da se loči od [[Zgodnji Džao|Zgodnjega Džaa]], ki se je v [[Han-Džao]] preimenoval tik pred ustanovitvijo Kasnejšega Džaa. Ko je [[Ši Le]], general nekdanje dinastije Han-Džao, ustanovil dinastijo Kasnejši Džao,<ref name=Rene>{{Cite book |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 }}</ref> je za prestolnico izbral [[Šjangguo]]. [[Ši Hu]] je leta 335 prestavil prestolnico v [[Ječeng]], kjer je ostalo do konca zgodovine države. Izjema je bilo kratko obdobje poskusa oživitve države s prestolnico v Šjangguoju. Po porazu dinastije Han-Džao leta 329 je Kasnejši Džao vladal znatnemu delu severne [[Kitajska|Kitajske]] in si podredil [[Zgodnji Ljang]] in [[Zgodnji Daj]]. Izven popolnega nadzora je ostal le [[Zgodnji Jan]] v [[Liaoning]]u. Kasnejši Džao je približno dvajset let vzdrževal krhko ravnotežje z dinastijo [[Vzhodni Džin]] na jugu, preden je država po smrti Ši Huja leta 349 hitro propadla. ==Zgodovina== ===Ozadje=== Po upadu moči [[Šiungnu]]jev v južnem delu Kitajske v 3. stoletju našega štetja so se [[Cieji]] okrepili in postali eni od hujev. Izraz 'hu' je v grobem pomenil 'barbar' in se je v tem obdobju pogosto uporabljal za ljudstva s hujskim poreklom, ki so se pojavila v severni kitajski provinci Bing. Med Cieji je bil tudi poglavar [[Ši Le]] v poveljstvu Šandang v današnjem [[Šanši]]ju. Ko je leta 303 v njegovi domači provinci izbruhnila velika lakota, zaradi katere so se mnogi Cieji in Huji razselili, je deželni inšpektor lovil ubežnike in jih prodajal v suženjstvo. Cieji in Huji so se razkropili po vzhodnih kitajskih regijah Hebej in Šandong. Ši Leja so prodali bogatemu trgovcu v Šandongu. Kmalu se je osvobodil in si do leta 305 ustvaril sloves razbojnika. S prijateljem Ji Sangom zbral osebno vojsko. Zaveznika sta izoristila naraščajoče nezadovoljstvo do dinastije Zahodni Džin in se pridružila uporniškemu Gongši Fanovemu klanu, da bi maščevala priljubljenega čengdujskega princa Sima Džinga. Po Fanovi smrti je vodstvo prevzel Ši Le in leta 307 izropal mesto [[Ječeng]]. Po porazu se je s svojo vojsko pridružil dinastiji [[Dinastija Han|Han]] pod vodstvom dinastije Hun-nu v provinci Bing. V dinastiji Han se je Ši Le hitro povzpel in za svojo stvar pritegnil številna plemena Ciejev in Hujev v Hebeju. Kot mnogi uporniški generali, ki so se pridružili dinastiji Han, je imel popolno avtonomijo nad svojo vojsko, saj dvor Hana ni imel dovolj moči, da bi uveljavil svojo oblast zunaj Šanšija. Ši Le je s svojimi privrženci plenil po [[Severnokitajska nižina|Severnokitajski nižini]], vendar ni osvajal ozemlja in se ni dolgo zadrževal na istem mestu. Leta 311 je v bitki pri Ningpingu premagal cesarsko vojsko Džina, ki je štela 100.000 mož, s čimer je omogočil dinastiji Han, da je zavzela [[Luojang]]. Kmalu zatem je Ši Le umoril svojega tekmeca Vang Mija in prevzel njegovo vojsko. Hanski dvor se je bal njegovega upora, a ga je lahko le oštel in pomiril. Po Vang Mijevi smrti je Ši Le dejansko nadziral vzhodno polovico cesarstva, z izjemo Šandonga. Leta 312 je opustil svojo prakso neprekinjenega roparskega pohoda in se utrdil v [[Šjanggu]]ju. Po porazu Džinovih guvernerjev Vang Džuna in Liu Kuna se je razširil tudi na njuno ozemlje. Leta 318 se je združil s princem [[Liu Jao]]m, da bi zatrl državni udar Džin Džuna, ki je v Pingjangu pobil cesarja in cesarsko družino. ===Ši Lejeva vladavina=== Med kampanjo je bil Liu Jao postavljen za cesarja in Ši Le je poslal odposlanca, da mu čestita. Liu Jao, prepričan, da se je začel Ši Lejev upor, je ukazal odposlanca ubiti. Ši Le je takoj razglasil neodvisnost, Liu Jao pa je prestolnico preselil v svoje oporišče v [[Čangan]]u in s tem cesarstvo razdelil na dva dela. Leta 319 se je Ši Le razglasil za kralja Džaa. Naziv naj bi privzel še preden bi bil njegov odposlanec ubit. Liu Jao je svojo državo preimenoval iz Han v Džao. Da bi razlikovali med obema državama, so zgodovinarji Liu Jaovo državo poimenovali [[Han-Džao]], Ši Lejevo pa Kasnejši Džao. V zgodnji vladavini je Ši Le širil svojo državo proti vzhodu, medtem ko se je Liu Jao ukvarjal z zadevami na zahodu. Do leta 323 je premagal [[Šianbeji|Šianbeje]] poglavarja Duan Pidija, eno zadnjih preostalih sil Džina na severu, in osvojil Šandong. Vojna med obema dinastijama Džao je izbruhnila šele leta 324. Leta 328 sta se Ši Le in Liu Jao spopadla v ključni bitki pri Luojangu, v kateri je bil Liu Jao ujet in kasneje usmrčen. Preostale sile Han-Džaa so bile uničene leta 329. Kasnejši Džao je postal hegemon na severu Kitajske, čeprav so bila nekatera območja še vedno izven njihovega nadzora. Svojo delno neodvisnost so z vazalstvom ohranile države Zgodnji Liang, Dai in Duan-Liaoši. Šjanbejski Murongi v Liaodongu so ostali zvesti dinastiji Vzhodni Jin. Za utrditev svoje vladavine je Ši Le s pomočjo kitajskih ministrov Hanov sprejel več politik. Med drugim je ponovno uvedel sistem devetih rangov, spodbujal kmetijstvo in poudarjal pomen izobraževanja. Nadaljeval je ločen sistem upravljanja med Kitajci Hani in Nekitajci iz dinastije Han-Džao. Uvedel je položaj velikega čanjuja, ki je bil zadolžen za upravljanje nekitajskih plemen, in uvedel nove službe, ki so se posebej ukvarjale s pravdami in premiki prebivalstva. Prepovedal je besedo 'hu' in namesto nje uporabljal izraz 'guoren' (國人, rojak). Nekitajcem je prepovedal zatiranje kitajskih učenjakov in uradnikov Hanov. V okolico svoje prestolnice je preselil več etničnih skupin z osvojenih ozemelj, da bi jih laže nadzoroval, in obnovil kmetijstvo na severu. Ko je menih Fotu Čeng zasedel visok položaj na Ši Lejevem dvoru, se je začel širiti [[budizem]]. Ši Le in njegova družina so imeli navado posvajati ljudi v svoj klan. To prakso je nadaljeval tudi po prevzemu prestola. Njegovi posvojeni sorodniki, zlasti Ši Hu, so postali pomembni knezi in vojaški poveljniki. Proti koncu svoje vladavine je Ši Le pripravil svojega biološkega sina [[Ši Hong]]a, da prevzame prestol v skladu s kitajskim pravilom nasledstva, in osebno izbral njegov krog vazalov. Ši Huja je Ši Lejeva odločitev razjezila, saj je menil, da ima več pravic do prestola. ===Ši Hujeva vladavina=== [[Slika:Saturnism.jpg|thumb|200px|Bronast kip Bude, izdelan v Kasnejšem Džau leta 338; Kip je najstarejši kip Bude, izdelan na Kitajskem]] Leta 333 je Ši Le umrl. Nasledil ga je [[Ši Hong]], kmalu zatem pa je [[Ši Hu]] izvedel državni udar in prevzel oblast, pri čemer je naletel na zanemarljiv odpor večine plemstva in vojske Kasnejšega Džaa. Potem ko je Ši Honga prisilil k odstopu, ga je ukazal usmrtiti. Ob prevzemu oblasti si je Ši Hu nadel naziv 'vladajoči nebeški kralj' in se leta 337 povzdignil v 'nebeškega kralja'. Leta 335 je prestolnico iz Šjangguoja preselil v svoje oporišče v Ječengu. Zgodovinski viri opisujejo Ši Huja kot nasilnega tirana, ki se je predajal užitkom ob ženskah in alkoholu. V Ječengu je izvedel več obsežnih gradbenih projektov in močno razširil svoj harem na račun preprostega kitajskega prebivalstva. Ljudi je silil k opravljanju prisilnega dela in pogosto jemal ženske, da bi služile na njegovem dvoru. Hkrati je bil do svojih glavnih ministrov in generalov izjemno prizanesljiv. Kaznoval jih je le redko in si s tem zagotovil njihovo zvestobo. Nadaljeval je politiko Ši Leja, ki je predvidevala preseljevanje prebivalstva v okolico prestolnice. To je še posebej veljalo za ljudstvi Di in Čjang s planote Guandžong, ki sta tvorili pomemben del njegovih oboroženih sil v Fangtou v provinci Henan in Šetou v provinci Hebej. Ši Hu je na svojem dvoru še naprej izkazoval spoštovanje Fotu Čengu, kar je omogočilo širjenje [[Budizem|budizma]] v severni Kitajski. Leta 335 je Ši Hu razmišljal o tem, da bi podložnikom prepovedal prakticiranje budizma, ker je menil, da je veliko ljudi vstopilo v budistične samostane zgolj zato, da bi se izognili obveznemu služenju v vojski. Ko je eden od ministrov predlagal popolno prepoved vere, si je premislil. Pod vodstvom Fotu Čenga je bilo v državi Kasnejši Džao ustanovljenih več kot 800 samostanov. Njegovi učenci so od tod začeli širiti budizem v [[Vzhodni Džin]]. Ši Hu je stalno razmišljal o širitvi države in svoje podanike množično novačil v vojsko, vendar so bili njegovi pohodi le delno uspešni. Leta 338 je skupaj z [[Zgodnji Jan|Zgodnjim Janom]] izvedel vojaški pohod proti plemenu Duan v Lajošiju. Po končanem pohodu se je obrnil proti zavezniku Zgodnjemu Janu in bil v [[Bitka pri Jičengu|bitki pri Jičengu]] poražen. Leta 339 je zaradi premikov sil Vzhodnega Džina proti njim poslal svoje generale, ki so zavzeli nekaj mest in se nato umaknili. Leta 346 je napadel kraljestvo [[Zgodnji Liang]]. Napad je bil odbit, čeprav so njegove sile uspele zavzeti ozemlje Lianga južno od [[Rumena reka|Rumene reke]]. Njegovo vladavino so zaznamovale tudi krize glede nasledstva, ki so vodile v propad cesarstva. Njegov prvi prestolonaslednik Ši Sui je bil krut človek. Govorilo se je celo, da se je vdajal [[Kanibalizem|kanibalizmu]]. Ko je izgubil očetovo naklonjenost, je poskušal priti na oblast z umorom svojega očeta, a mu to ni uspelo. Sledil je pokol njega, njegove družine in privržencev. Drugi prestolonaslednik, Ši Šuan, mu ni bil po volji in je dajal prednost njegovemu mlajšemu bratu. Leta 349 je Ši Šuan umoril svojega mlajšega brata in poskušal ubiti še očeta. Ko so zaroto odkrili, je Ši Hu ukazal, da njega, njegovo družino in privržence na brutalen način usmrtijo. V strahu pred novim državnim udarom je za svojega zadnjega prestolonaslednika imenoval desetletnega [[Ši Ši]]ja in za njegovega regenta določil cesarico vdovo. Odločitev je bila po volji le redkim knezom in generalom. ===Propad=== [[Slika:20250913 Roof tile component with "Long Live to Great Zhao" inscriptions 01.jpg|left|thumb|200px|Strešnik iz Ječenga iz obdobja Kasnejšega Džaa z napisom ''"Naj dolgo živi Veliki Džao"'']] Ši Hu je kmalu zatem umrl. Njegovega naslednika Ši Šija so takoj po prevzemu oblasti začeli izzivati. Njegov polbrat [[Ši Dzun]] in generali, med katerimi je bil tudi Ši Hujev posvojeni vnuk Ši Min, so ga poskušali odstaviti. Ši Dzun je Ši Mina pridobil na svojo stran z obljubo, da ga bo imenoval za prestolonaslednika. Ši Šija so samo mesec dni po prihodu na prestol strmoglavili in ubili. Ši Dzun je po prihodu na oblast prelomil svojo obljubo Ši Minu in za prestolonaslednika imenoval svojega nečaka. Ši Dzun je celo načrtoval atentat na Ši Mina, vendar je načrt pricurljal v javnost in Ši Min je s svojo vojsko Ši Dzuna odstavil. Na prestol je postavil Ši Dzunovega polbrata [[Ši Džjan]]a, pravo oblast v državi pa sta imela on in njegov zaveznik Li Nong. V stari prestolnici Šjangguo je živel še zadnji preživeli Ši Hujev sin Ši Dži, ki je začel zbirati zaveznike za boj proti Ši Minu. Med Ši Džjanovo vladavino je Ši Min preživel tri poskuse atentata in postal zelo previden do svojih privržencev. Ker je videl, da se [[Cieji]] in drugi pripadniki klana Je nočejo podrediti, je izdal zloglasni ukaz o njihovem pokolu. Svoje kitajske podložnike Hane je pozval, naj ubijejo vsakega Huja, ki ga najdejo. Med poboji je bilo pomotoma ubitih tudi veliko Hanov. Skupaj je bilo ubitih približno 200.000 ljudi. Ši Min je Ši Džjana ubil in se leta 350 razglasil za cesarja Veja in ime države preimenoval v [[Ran Min]]. V odgovor na to se je Ši Dži razglasil za novega cesarja Džaa. V tem trenutku je bil Kasnejši Džao na robu propada. Fu Kong, general dinastije Di v Fangtovu, je povedel svojo vojsko proti zahodu in zasedel Guandžong, kjer je njegov sin Fu Džjan leta 351 ustanovil kratkoživo dinastijo [[Zgodnji Čin]]. [[Šianbeji|Šjanbejski]] general Duan Kan je v [[Šandong]]u ustanovil kratkoživo državo Duan Či. Zgodnji Jan je začel invazijo s severovzhoda, da bi utrdil svoj položaj na [[Veliko kitajsko nižavje|Kitajskem nižavju]], Vzhodni Džin pa je sprožil več napadov z juga, da bi osvojil izgubljeno ozemlje. Ši Džija je večino njegove vladavine oblegala vojska Ran Mina. Prisiljen je bil skleniti zavezništvo s klanom Jan in svoj naziv degradirati na naziv kralj Džaa. Obleganje je bilo sčasoma prekinjeno, potem pa je leta 351 njega in njegovo družino izdal in pobil njegov general Liu Šjan. Zadnji član klana Ši, Ši Kun, je pobegnil v Vzhodni Džin, kjer je bil usmrčen. ==Tehnični dosežek== Šje Fej in Vej Mengbjan sta bila strojna inženirja iz Kasnejšega Džaa, sta izumila dvokolesni voz s [[kompas]]om, ki očitno ni deloval na magnetnem principu, temveč po principu, podobnemu principu kotnega diferenciala. Voz so imenovali 'voz, ki kaže na jug'.<ref>J. Needham (1986). ''"Science and Civilization in China"'', Taipei, Caves Books, Ltd, Volume 4, Part 2, Part 2, str. 40 in 287. {{ISBN|978-0-521-05803-2}}</ref> Za veliko iznajdljivost, ki jo je pokazal pri konstrukciji naprave, je Ši Hu Šje Veju podelil plemiški naziv brez zemlje in ga bogato nagradil.<ref name="Taskin2">{{cite book |last=Taskin |first=V. S. |publisher=Nauka |year=1990 |isbn=5-02-016543-3 |series=Материалы по истории кочевых народов в Китае III-V вв. [Materials on the history of nomadic peoples in China. 3rd–5th cc. AD] |volume=2 |location=Moscow |language=ru |script-title=ru:Цзе |trans-title=Jie}}</ref>{{rp|99}}<ref>Fang Xuanling, ''Book of Jin'', supra, Vol. 106</ref> ==Vladarji Kasnejšega Džaa== {| class="wikitable" |- ! [[Tempeljsko ime]] ! [[Posmrtno ime]] ! Osebno ime ! Vladanje ! Imena vladarskih obdobij |- | Gaodzu | Ming | [[Ši Le]] | 319–333 | Džaovang (趙王) 319–328<br>Taihe (太和) 328–330<br>Džjanping (建平) 330–333<br> |- | colspan=2|– | [[Ši Hong]] | 333–334 | Janši (延熙) 334<br> |- | Tajdzu | V | [[Ši Hu]] | 334–349 | Džjanvu (建武) 335–349<br>Taining (太寧) 349<br> |- | colspan=2|– | [[Ši Ši]] | 349 | – |- | colspan=2|– | [[Ši Dzun]] | 349 | – |- | colspan=2|– | [[Ši Džjan]] | 349–350 | Činglong (青龍) 350 |- | colspan=2|– | [[Ši Dži]] | 350–351 | Jongning (永寧) 351 |} ==Družinsko drevo vladarjev== {{chart top|collapsed=no|width=auto|Družinsko drevo vladarjev Kasnejšega Džaa}} {{tree chart/start|align=center|style=font-size:112%;| summary= Later Zhao monarchs family tree}} {{tree chart|border=1| | | | | | | |:|Ad | Ad=''Posvojitev''| boxstyle_Ad=border-width:0px}} {{tree chart|border=1| Sx | | | | | | | | | | Soc | Sx=Ši Šje <br> 石邪| Soc=Ši Bejšje <br />石㔨邪}} {{tree chart|border=1| |!| | | | | | | | | | | |!| }} {{tree chart|border=1| Sz | | | | | | | | | | Skm | Sz=Ši Džovhedžu<br />石周曷朱| Skm=Ši Koumi <br />寇覓}} {{tree chart|border=1| |!|L|~|~|~|~|~|~|~|~|~|7|!| }} {{tree chart|border=1|Sl | | | | | | | | | |Sh | | | | | | Rl | Sl=<small>Ši Le <br />石勒 (274–333)</small><br />'''[[Ši Le]] <br> 明''' <br /><small>vl. 319–333</small>| boxstyle_Sl=border-width:2px| Sh=<small>Ši Hu <br> 石虎 (295–349)</small> <br />'''[[Ši Hu]] <br> 武''' <br /><small>(vl. 334–349)</small>| boxstyle_Sh=border-width:2px| Rl=Ran Long 冉隆}} {{tree chart|border=1| |!| | | | | | | | | | | |!|L|~|~|~|~|~|7|!| }} {{tree chart|border=1| |!| | | |,|-|-|-|v|-|-|-|+|-|-|-|.| | |:|!| }} {{tree chart|border=1|Sh2 | |Sz2 | |Sj | |Si | |Ss | | Rd | Sh2={{nowrap|'''[[Ši Hong]]''' <br> 石弘 <br /><small>314–335; vl. 333–334</small>}}| boxstyle_Sh2=border-width:2px| Sz2='''[[Ši Dzun]]''' <br> 石遵 <br /><small>(u./vl. 349)</small>| boxstyle_Sz2=border-width:2px| Sj='''[[Ši Džjan]]''' <br> 石鉴 <br /><small>u. 350; vl. 349–350</small>| boxstyle_Sj=border-width:2px| Si='''[[Ši Dži]]'''<br> 石祗 <br /><small>u. 351; vl. 350–351</small>| boxstyle_Si=border-width:2px| Ss='''[[Ši Ši]]''' <br> 石世 <br /><small>339–349; vl. 349</small>| boxstyle_Ss=border-width:2px| Rd=Ran Džan <br />冉瞻 <small>(299?–328)</small>}} {{tree chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |!| }} {{tree chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | Rm | Rm={{nowrap|'''[[Ran Min]]''' <br> 冉闵 <small>(u. 352)</small>}} <br /> iz [[Ran Vej]]a <br> (冉魏) <br /><small>vl. 350–352</small>}} {{tree chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |!| }} {{tree chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | Rz | Rz={{nowrap|'''[[Ran Dži]]''' <br> 冉智 <small>(u. 354)</small>}} <br /> iz Ran Veja <br>(冉魏) <br /><small>vl. 352</small>}} {{tree chart/end}} {{chart bottom}} <noinclude>[[Category:Chinese family tree templates]]</noinclude> == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 310. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 350. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 68il8som295bdmx6h8p8uhq1jr8fb2v 0 609386 6760200 6759903 2026-10-04T07:42:11Z Yerpo 8417 /* Glasbeni slog in vplivi */ slog prevoda 6760200 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Death metal skupina}} {{Infobox musical artist | name = Fulci | image = | caption = | image_size = | alias = | origin = [[Caserta]], [[Kampanija]], [[Italija]] | genre = [[Death metal]] | years_active = 2013–danes | label = 20 Buck Spin, Maggot Stomp, Time to Kill, CBC | current_members = Clemente "Klem" Diglio<br/>Domenico "Dome" Diego<br/>Fiore Stravino<br/>Edoardo Nicoloso<br/>Ando Ferraiuolo | website = }} '''Fulci''' je [[death metal]] skupina iz mesta [[Caserta]] v Italiji.<ref name="RH"/><ref>{{Cite web |last=Moore |first=Theron |date=2025-05-06 |title=News: Fulci Announce North American Tour |url=https://newnoisemagazine.com/news-fulci-announce-north-american-tour/ |access-date=2025-07-16 |website=New Noise Magazine |language=en-US}}</ref> Skupina je poimenovana po italijanskem filmskem režiserju [[Lucio Fulci|Luciu Fulciju]].<ref name="MHItalia">{{cite web |title=Fulci |url=https://www.metalhammer.it/band/fulci/ |website=Metal Hammer |publisher=Metal Hammer Italia |access-date=16 June 2026 |language=it-IT}}</ref> == Zgodovina == Začetno zasedbo skupine Fulci, ustanovljene leta 2013, so sestavljali Clemente "Klem" Diglio na bas kitari, Domenico "Dome" Diego na glavni kitari in Fiore Stravino na vokalu.<ref name="MHItalia"/> Leta 2014 so izdali prvi demo posnetek ''Incubus in the Surgery Room''.<ref>{{cite web |title=FULCI |url=https://timetokillrecords.com/pages/fulci |website=Time To Kill Records |access-date=16 June 2026 |language=en}}</ref> Prvenstveni studijski album z naslovom ''Opening the Hell Gates'' je izšel leta 2015 pri založbi CBC Records.<ref>{{cite web |title=Fulci Interview |url=https://www.extreminal.com/fulci-interview/ |website=Extreminal Metal Magazine |access-date=16 June 2026 |date=6 October 2020}}</ref> Leta 2019 so izdali svoj drugi studijski album ''Tropical Sun'', ki je prejel priznanja kritikov in skupini prinesel precejšnjo mednarodno pozornost.<ref>{{cite web |last1=Lawson |first1=Dom |title=Reviews - Tropical Sun |url=https://blabbermouth.net/reviews/tropical-sun |website=BLABBERMOUTH.NET |language=en |date=10 June 2019}}</ref><ref name=RHTS>{{cite web |title=Tropical Sun - RockHard |url=https://www.rockhard.de/reviews/fulci-tropical-sun |website=[[Rock Hard (revija)|Rock Hard]] |access-date=12 September 2025 |date=2019}}</ref> Po uspehu so Fulci leta 2021 izdali svoj tretji studijski album ''Exhumed Information''. Za promocijo tega albuma je skupina začela obsežno koncertno turnejo po Evropi in Združenih državah Amerike. Med turnejo po ZDA so v prestižnem studiu [[Morrisound Recording]] v mestu [[Tampa, Florida|Tampa na Floridi]] posneli album v živo/kompilacijski album z naslovom ''The Morrisound Session''.<ref>{{cite web |last1=Brown |first1=Gavin |title=Dome from Fulci |url=https://echoesanddust.com/2024/08/dome-from-fulci/ |website=Echoes And Dust |access-date=16 June 2026 |date=19 August 2024}}</ref> Leta 2023 sta se glavni zasedbi pridružila dodatni kitarist Ando Ferraiuolo in bobnar Edoardo Nicoloso. Podpisali so pogodbo z ameriško založbo za ekstremni metal ''20 Buck Spin'' ter leta 2024 izdali svoj četrti studijski album ''Duck Face Killings''.<ref>{{cite web |title=Fulci - Marathon Music Works |url=https://www.marathonmusicworks.com/tm-attraction/fulci/ |website=Marathon Music Works |access-date=16 June 2026 |date=6 May 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=FULCI sign to 20 Buck Spin, completed drum tracking for new album |url=https://lambgoat.com/news/42591/fulci-sign-to-20-buck-spin-completed-drum-tracking-for-new-album/ |website=Lambgoat |access-date=16 June 2026 |language=en |date=3 May 2024}}</ref> Leta 2025 je skupina nastopila na festivalu [[Obscene Extreme]] na Češkem.<ref>{{cite web |title=FULCI / OEF europe |url=https://obsceneextreme.cz/en/bands/detail/id/fulci |website=Obscene Extreme |access-date=16 June 2026}}</ref> Leta 2026 so objavili, da bodo nastopili kot predskupina zasedbe [[Cryptopsy]] na 13. turneji Decibel Magazine Tour po Severni Ameriki,<ref>{{Cite web |date=2026-01-27 |title=CRYPTOPSY Announces North American Tour With NECROT, FULCI & BLOOD MONOLITH |url=https://metalinjection.net/tour-dates/cryptopsy-announces-north-american-tour-with-necrot-fulci-blood-monolith |access-date=2026-01-28 |website=Metal Injection |language=en-US}}</ref> vendar se zaradi težav z vizumi turneje niso mogli udeležiti. Na njihovem festivalskem mestu jih je zamenjala skupina [[Spirit Adrift]].<ref>{{cite web |title=Resurrected SPIRIT ADRIFT to Replace FUCLI on the Decibel Magazine Tour Starting April 30! |url=https://www.decibelmagazine.com/2026/04/24/resurrected-spirit-adrift-to-replace-fucli-on-the-decibel-magazine-tour-starting-april-30/ |website=Decibel Magazine |access-date=16 June 2026 |date=24 April 2026}}</ref> == Glasbeni slog in vplivi == Rich Hobson iz revije ''[[Metal Hammer]]'' je zapisal, da zasedba Fulci zveni kot »gnoječi se [[sarkom|sarkomi]] klokotajočega klanja stare šole, napolnjeni s [[sampling|sampli]], [[sintetizator|sintetizatorji]] in sredozemskim gangsterskim zvokom.« Tematsko črpajo navdih iz [[grozljivka|grozljivk]]. Skupino so primerjali s zasedbami, kot so [[Cannibal Corpse]], [[Mortician (glasbena skupina)|Mortician]] in [[Fluids (glasbena skupina)|Fluids]].<ref>{{cite web |last1=Hobson |first1=Rich |last2=Mills |first2=Matt |last3=Bolthio-Jones |first3=Tim |last4=Marshall |first4=Will |last5=Grady |first5=Spencer |title=4 brilliant new metal bands you need to hear this month |url=https://www.loudersound.com/features/best-new-metal-bands-alterium-el-moono-slift-fulci |website=Louder Sound |access-date=16 June 2026 |language=en |date=3 December 2024}}</ref> == Diskografija == === Studijski albumi === * ''Opening the Hell Gates'' (2015) * ''Tropical Sun'' (2019)<ref name=RHTS/> * ''Exhumed Information'' (2021) * ''Duck Face Killings'' (2024)<ref name="RH">{{cite web |title=Fulci: Duck Face Killings - RockHard |url=https://www.rockhard.de/reviews/fulci-duck-face-killings |website=[[Rock Hard (revija)|Rock Hard]] |access-date=12 September 2025 |date=2024}}</ref><ref>{{cite web |last1=Otterbeck |first1=Tim |title=Fulci - Duck Face Killings Review • metal.de % |url=https://www.metal.de/reviews/fulci-duck-face-killings-538108/ |website=metal.de |date=16 August 2024}}</ref> == Člani skupine == * Clemente "Klem" Diglio – bas kitara (2013–danes) * Domenico "Dome" Diego – kitare, sintetizatorji (2013–danes) * Fiore Stravino – vokal (2013–danes) * Edoardo Nicoloso – bobni (2023–danes) * Ando Ferraiuolo – kitare (2023–danes) == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{AllMusic}} * {{Discogs artist}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanske metal skupine]] [[Kategorija:Death metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] 3umwwzepsj6csq1gvxxlbsvvcnl6gas 0 609387 6760168 6759913 2026-10-04T05:14:41Z Octopus 13285 nadaljevanje 6760168 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Ši Dzun<br/>石遵 |birth_date= |death_date=349 |reign= 349 |predecessor = [[Ši Ši]] |successor = [[Ši Džjan]] |regnal_name = |era_name = Taining (太寧) |era_dates = 349 |full_name= Ši Dzun (石遵) |temple_name= |posthumous_name= |succession=Cesar Kasnejšega Džaa |father=[[Ši Hu]] |spouse= |issue= |house=Shi |dynasty=[[Kasnejši Džao]] }} '''Ši Dzun''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 石尊, Shí zūn) je bil 183 dni cesar kitajske dinastije [[Kasnejši Džao]], * ni znano, † [[349]]. Bil je drugi od štirih kratkotrajnih cesarjev, ki so vladali po smrti njihovega očeta [[Ši Hu]]ja. V kitajskih virih se včasih omenja tudi kot princ Penčenga. ==Obdobje pred Ši Hujevo vladavino in med njo== Ši Hu je prestol zasedel leta 334 in se leta 337 razglasil za "nebeškega kralja". Vse svoje sinove, razen Ši Suija, je povišal v vojvode. Ši Dzun je postal vojvoda Penčenga. Njegova mati, princesa Dženg, je bila imenovana za cesarico, njegov starejši brat Ši Sui pa za prestolonaslednika. Kasneje leta 337 pa je bil Ši Sui usmrčen zaradi načrtovanja očetovega umora, cesarica Dženg pa je bila degradirana na vojvodinjo vdovo Donghaija. Večino Ši Hujeve vladavine je Ši Dzun očitno služil kot general. Potem ko je Ši Hu leta 348 usmrtil svojega drugega prestolonaslednika Ši Šuana zaradi atentata na njegovega brata Ši Taa, je razmišljal, koga naj imenuje za prestolonaslednika. Uradnik Džang Ju je priporočil Ši Hujeva sinova Ši Dzuna zaradi njegovih literarnih sposobnosti in vrlin in Ši Bina kot poznavalca vojaških strategij. Ši Hu se na podlagi Džang Čaijevega priporočila ni odločil zanju, ampak je za prestolonaslednika imenoval svojega najmlajšega sina [[Ši Ši]]ja. ==Državni udar proti Ši Šiju== Ko je Ši Hu leta 349 zbolel, je nameraval Ši Dzuna in Ši Bina postaviti za Ši Šijeva sovladarja, s čimer je razočaral Ši Šijevo mater, cesarico Liu in Džang Čaija. Cesarica Liu in Džang sta skovala odlok, s katerimi sta Ši Dzuna poslala v Guandžong ubit Ši Bina. Ko je Ši Ši kmalu po očetovi smrti zasedel prestol, je Ši Dzunu ponudili častne nazive, da bi ga pomirili, vendar Ši Dzun s tem ni bil zadovoljen. Povezal se je z generali, ki niso bili zadovoljni s Ši Šijevo izbiro, in odkorakal proti prestolnici [[Ječeng]], jo zavzel in ubil Džang Čaija. Nato je ponaredil cesaričin odlok, s katerim ga je imenovala za cesarja, in usmrtil Ši Šija in cesarico vdovo Liu. Svojo mater, nekdanjo cesarico Dženg, je imenoval za cesarico vdovo, svojo soprogo Džang pa za cesarico. Za prestolonaslednika je imenoval Ši Binovega sina Ši Jana, s čimer je razočaral svojega posvojenega nečaka Ši Mina, kateremu je obljubil, da bo postal prestolonaslednik. ==Vladavina== Ši Min je kljub razočaranju poveljeval Ši Džunovi vojski in sodeloval pri umoru Ši Dzunovega brata Ši Čonga, ki je Ši Dzuna zaradi Ši Šijevega umora razglasil za odpadnika. V naslednjih nekaj mesecih so se začeli lokalni generali dinastije Kasnejši Džao postopoma oddaljevati od centralne vlade in pričakovali nadaljnje težave v državnem vodstvu. Sosednji državi, [[Zgodnji Jan]] in [[Dinastija Džin (266–420)|Džin]], sta prav tako začutili, da se Kasnejši Džao drobi. Obe sta začeli načrtovati napad nanj, vendar ga vse do Ši Dzinove vladavine nista izpeljali. Resne težave v Kasnejšem Džau so se začele, ko je Ši Dzun prepoznal Ši Minovo jezo in pred cesarico vdovo sklical zbor knezov, na katerem je napovedal, da bo Ši Mina usmrtil. Cesarica vdova Dženg je temu nasprotovala in Ši Dzun je začel oklevati. Eden od knezov je obvestil Ši Mina o Ši Dzinovem načrtu in Ši Min je sklenil Šu Dzuna aretirati. Po aretaciji so Šui Dzuna, cesarico vdovo, prestolonaslednika Jana in številne uradnike, ki jim Ši Min ni zaupal, usmrtili. Na cesarski prestol je postavil [[Ši Džjan]]a.<ref>{{Cite book |title=Routledge Handbook of Imperial Chinese History |date=2019 |others=Victor Cunrui Xiong, Kenneth James Hammond |isbn=978-1-315-72687-8 |location=Abingdon, Oxon |pages=85 |oclc=1054093092}}</ref> == Sklic == {{sklici|20em}} <!-- {{s-start}} {{s-hou|[[Kasnejši Džao|Rodbina Ši]]||339||349||name=}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Ši Hu]]}} {{s-ttl|title=Cesar kasnejšega Džaa|years=349 |regent1=cesarico vdovo Liu|years1=349}} {{s-aft|after=[[Ši Dzun]]}} {{s-pre}} {{S-bef|before=[[Ši Hu]]}} {{S-tul|title=Cesar Kitajske |years=349 |reason=[[Šestnajst kraljestev]]}} {{s-aft|after=[[Ši Dzun]]}} {{end}} --> {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 349]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] jtbdpm72s94d6q3zuw0r99vkfkg0y74 6760169 6760168 2026-10-04T05:17:09Z Octopus 13285 /* Obdobje pred Ši Hujevo vladavino in med njo */ ref 6760169 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Ši Dzun<br/>石遵 |birth_date= |death_date=349 |reign= 349 |predecessor = [[Ši Ši]] |successor = [[Ši Džjan]] |regnal_name = |era_name = Taining (太寧) |era_dates = 349 |full_name= Ši Dzun (石遵) |temple_name= |posthumous_name= |succession=Cesar Kasnejšega Džaa |father=[[Ši Hu]] |spouse= |issue= |house=Shi |dynasty=[[Kasnejši Džao]] }} '''Ši Dzun''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 石尊, Shí zūn) je bil 183 dni cesar kitajske dinastije [[Kasnejši Džao]], * ni znano, † [[349]]. Bil je drugi od štirih kratkotrajnih cesarjev, ki so vladali po smrti njihovega očeta [[Ši Hu]]ja. V kitajskih virih se včasih omenja tudi kot princ Penčenga. ==Obdobje pred Ši Hujevo vladavino in med njo== Ši Hu je prestol zasedel leta 334 in se leta 337 razglasil za "nebeškega kralja". Vse svoje sinove, razen Ši Suija, je povišal v vojvode.<ref>{{Cite book |last=Tsao |first=Joanne |title=The City of Ye in the Chinese Literary Landscape |chapter-url=https://brill.com/display/book/9789004420144/BP000004.xml |chapter=Ye the Dynastic Capital |date=2020-01-07 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-42014-4 |pages=83 |language=en |doi=10.1163/9789004420144_005|s2cid=213733749 }}</ref> Ši Dzun je postal vojvoda Penčenga. Njegova mati, princesa Dženg, je bila imenovana za cesarico, njegov starejši brat Ši Sui pa za prestolonaslednika. Kasneje leta 337 pa je bil Ši Sui usmrčen zaradi načrtovanja očetovega umora, cesarica Dženg pa je bila degradirana na vojvodinjo vdovo Donghaija. Večino Ši Hujeve vladavine je Ši Dzun očitno služil kot general. Potem ko je Ši Hu leta 348 usmrtil svojega drugega prestolonaslednika Ši Šuana zaradi atentata na njegovega brata Ši Taa, je razmišljal, koga naj imenuje za prestolonaslednika. Uradnik Džang Ju je priporočil Ši Hujeva sinova Ši Dzuna zaradi njegovih literarnih sposobnosti in vrlin in Ši Bina kot poznavalca vojaških strategij. Ši Hu se na podlagi Džang Čaijevega priporočila ni odločil zanju, ampak je za prestolonaslednika imenoval svojega najmlajšega sina [[Ši Ši]]ja. ==Državni udar proti Ši Šiju== Ko je Ši Hu leta 349 zbolel, je nameraval Ši Dzuna in Ši Bina postaviti za Ši Šijeva sovladarja, s čimer je razočaral Ši Šijevo mater, cesarico Liu in Džang Čaija. Cesarica Liu in Džang sta skovala odlok, s katerimi sta Ši Dzuna poslala v Guandžong ubit Ši Bina. Ko je Ši Ši kmalu po očetovi smrti zasedel prestol, je Ši Dzunu ponudili častne nazive, da bi ga pomirili, vendar Ši Dzun s tem ni bil zadovoljen. Povezal se je z generali, ki niso bili zadovoljni s Ši Šijevo izbiro, in odkorakal proti prestolnici [[Ječeng]], jo zavzel in ubil Džang Čaija. Nato je ponaredil cesaričin odlok, s katerim ga je imenovala za cesarja, in usmrtil Ši Šija in cesarico vdovo Liu. Svojo mater, nekdanjo cesarico Dženg, je imenoval za cesarico vdovo, svojo soprogo Džang pa za cesarico. Za prestolonaslednika je imenoval Ši Binovega sina Ši Jana, s čimer je razočaral svojega posvojenega nečaka Ši Mina, kateremu je obljubil, da bo postal prestolonaslednik. ==Vladavina== Ši Min je kljub razočaranju poveljeval Ši Džunovi vojski in sodeloval pri umoru Ši Dzunovega brata Ši Čonga, ki je Ši Dzuna zaradi Ši Šijevega umora razglasil za odpadnika. V naslednjih nekaj mesecih so se začeli lokalni generali dinastije Kasnejši Džao postopoma oddaljevati od centralne vlade in pričakovali nadaljnje težave v državnem vodstvu. Sosednji državi, [[Zgodnji Jan]] in [[Dinastija Džin (266–420)|Džin]], sta prav tako začutili, da se Kasnejši Džao drobi. Obe sta začeli načrtovati napad nanj, vendar ga vse do Ši Dzinove vladavine nista izpeljali. Resne težave v Kasnejšem Džau so se začele, ko je Ši Dzun prepoznal Ši Minovo jezo in pred cesarico vdovo sklical zbor knezov, na katerem je napovedal, da bo Ši Mina usmrtil. Cesarica vdova Dženg je temu nasprotovala in Ši Dzun je začel oklevati. Eden od knezov je obvestil Ši Mina o Ši Dzinovem načrtu in Ši Min je sklenil Šu Dzuna aretirati. Po aretaciji so Šui Dzuna, cesarico vdovo, prestolonaslednika Jana in številne uradnike, ki jim Ši Min ni zaupal, usmrtili. Na cesarski prestol je postavil [[Ši Džjan]]a.<ref>{{Cite book |title=Routledge Handbook of Imperial Chinese History |date=2019 |others=Victor Cunrui Xiong, Kenneth James Hammond |isbn=978-1-315-72687-8 |location=Abingdon, Oxon |pages=85 |oclc=1054093092}}</ref> == Sklic == {{sklici|20em}} <!-- {{s-start}} {{s-hou|[[Kasnejši Džao|Rodbina Ši]]||339||349||name=}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Ši Hu]]}} {{s-ttl|title=Cesar kasnejšega Džaa|years=349 |regent1=cesarico vdovo Liu|years1=349}} {{s-aft|after=[[Ši Dzun]]}} {{s-pre}} {{S-bef|before=[[Ši Hu]]}} {{S-tul|title=Cesar Kitajske |years=349 |reason=[[Šestnajst kraljestev]]}} {{s-aft|after=[[Ši Dzun]]}} {{end}} --> {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 349]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] kerxe5yemhisd0z5t834ertvuha479q 6760170 6760169 2026-10-04T05:22:08Z Octopus 13285 nadaljevanje 6760170 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Ši Dzun<br/>石遵 |birth_date= |death_date=349 |reign= 349 |predecessor = [[Ši Ši]] |successor = [[Ši Džjan]] |regnal_name = |era_name = Taining (太寧) |era_dates = 349 |full_name= Ši Dzun (石遵) |temple_name= |posthumous_name= |succession=Cesar Kasnejšega Džaa |father=[[Ši Hu]] |spouse= |issue= |house=Shi |dynasty=[[Kasnejši Džao]] }} '''Ši Dzun''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 石尊, Shí zūn) je bil 183 dni cesar kitajske dinastije [[Kasnejši Džao]], * ni znano, † [[349]]. Bil je drugi od štirih kratkotrajnih cesarjev, ki so vladali po smrti njihovega očeta [[Ši Hu]]ja. V kitajskih virih se včasih omenja tudi kot princ Penčenga. ==Obdobje pred Ši Hujevo vladavino in med njo== Ši Hu je prestol zasedel leta 334 in se leta 337 razglasil za "nebeškega kralja". Vse svoje sinove, razen Ši Suija, je povišal v vojvode.<ref>{{Cite book |last=Tsao |first=Joanne |title=The City of Ye in the Chinese Literary Landscape |chapter-url=https://brill.com/display/book/9789004420144/BP000004.xml |chapter=Ye the Dynastic Capital |date=2020-01-07 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-42014-4 |pages=83 |language=en |doi=10.1163/9789004420144_005|s2cid=213733749 }}</ref> Ši Dzun je postal vojvoda Penčenga. Njegova mati, princesa Dženg, je bila imenovana za cesarico, njegov starejši brat Ši Sui pa za prestolonaslednika. Kasneje leta 337 pa je bil Ši Sui usmrčen zaradi načrtovanja očetovega umora, cesarica Dženg pa je bila degradirana na vojvodinjo vdovo Donghaija. Večino Ši Hujeve vladavine je Ši Dzun očitno služil kot general. Potem ko je Ši Hu leta 348 usmrtil svojega drugega prestolonaslednika Ši Šuana zaradi atentata na njegovega brata Ši Taa, je razmišljal, koga naj imenuje za prestolonaslednika. Uradnik Džang Ju je priporočil Ši Hujeva sinova Ši Dzuna zaradi njegovih literarnih sposobnosti in vrlin in Ši Bina kot poznavalca vojaških strategij. Ši Hu se na podlagi Džang Čaijevega priporočila ni odločil zanju, ampak je za prestolonaslednika imenoval svojega najmlajšega sina [[Ši Ši]]ja. ==Državni udar proti Ši Šiju== Ko je Ši Hu leta 349 zbolel, je nameraval Ši Dzuna in Ši Bina postaviti za Ši Šijeva sovladarja, s čimer je razočaral Ši Šijevo mater, cesarico Liu in Džang Čaija. Cesarica Liu in Džang sta skovala odlok, s katerimi sta Ši Dzuna poslala v Guandžong ubit Ši Bina. Ko je Ši Ši kmalu po očetovi smrti zasedel prestol, je Ši Dzunu ponudili častne nazive, da bi ga pomirili, vendar Ši Dzun s tem ni bil zadovoljen. Povezal se je z generali, ki niso bili zadovoljni s Ši Šijevo izbiro, in odkorakal proti prestolnici [[Ječeng]], jo zavzel in ubil Džang Čaija. Nato je ponaredil cesaričin odlok, s katerim ga je imenovala za cesarja, in usmrtil Ši Šija in cesarico vdovo Liu. Svojo mater, nekdanjo cesarico Dženg, je imenoval za cesarico vdovo, svojo soprogo Džang pa za cesarico. Za prestolonaslednika je imenoval Ši Binovega sina Ši Jana, s čimer je razočaral svojega posvojenega nečaka Ši Mina, kateremu je obljubil, da bo postal prestolonaslednik. ==Vladavina== Ši Min je kljub razočaranju poveljeval Ši Džunovi vojski in sodeloval pri umoru Ši Dzunovega brata Ši Čonga, ki je Ši Dzuna zaradi Ši Šijevega umora razglasil za odpadnika. V naslednjih nekaj mesecih so se začeli lokalni generali dinastije Kasnejši Džao postopoma oddaljevati od centralne vlade in pričakovali nadaljnje težave v državnem vodstvu. Sosednji državi, [[Zgodnji Jan]] in [[Dinastija Džin (266–420)|Džin]], sta prav tako začutili, da se Kasnejši Džao drobi. Obe sta začeli načrtovati napad nanj, vendar ga vse do Ši Dzinove vladavine nista izpeljali. Resne težave v Kasnejšem Džau so se začele, ko je Ši Dzun prepoznal Ši Minovo jezo in pred cesarico vdovo sklical zbor knezov, na katerem je napovedal, da bo Ši Mina usmrtil. Cesarica vdova Dženg je temu nasprotovala in Ši Dzun je začel oklevati. Eden od knezov je obvestil Ši Mina o Ši Dzinovem načrtu in Ši Min je sklenil Šu Dzuna aretirati. Po aretaciji so Šui Dzuna, cesarico vdovo, prestolonaslednika Jana in številne uradnike, ki jim Ši Min ni zaupal, usmrtili. Na cesarski prestol je postavil [[Ši Džjan]]a.<ref>{{Cite book |title=Routledge Handbook of Imperial Chinese History |date=2019 |others=Victor Cunrui Xiong, Kenneth James Hammond |isbn=978-1-315-72687-8 |location=Abingdon, Oxon |pages=85 |oclc=1054093092}}</ref> == Sklica == {{sklici|20em}} {{s-start}} {{s-hou|[[Kasnejši Džao|Rodbina Ši]]||||349||name=Ši Dzun}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Ši Ši]]}} {{s-ttl|title=Cesar Kasnejšega Džaa|years=349}} {{s-aft|after=[[Ši Džjan]]}} {{s-pre}} {{S-bef|before=[[Ši Ši]]}} {{S-tul|title=Cesar Kitajske|years=349 |reason=[[Šestnajst kraljestev]]}} {{s-aft|after=[[Ši Džjan]]}} {{end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 349]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] cdy6hfe5ybde3eumty1zfskt14izw69 0 609390 6760192 6759943 2026-10-04T07:21:56Z Yerpo 8417 dp 6760192 wikitext text/x-wiki [[slika:Malta - Marsaskala - Triq ix-Xatt - town twinning 02 ies.jpg|thumb|Spomenik združenju, postavljen ob njegovi 20-letnici v [[Agros, Ciper|Agrosu]] na [[Ciper|Cipru]]]] '''Douzelage''' je [[Evropa|evropsko]] združenje partnerskih [[mesto|mest]], ki združuje po eno manjše mesto iz vsake [[države članice Evropske unije]] in [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]]. Združenje spodbuja evropski duh, medgeneracijsko sodelovanje in digitalizacijo ter izvaja programe izmenjav med partnerskimi mesti na področju [[kultura|kulture]], [[šport]]a in izobraževanja, na dolgi rok pa spodbuja tudi trgovino in [[turizem]].<ref>{{navedi epizodo |date=2022-08-25 |title=V Škofji Loki generalna skupščina združenja Douzelage, ki združuje 28 evropskih mest |url=https://radiosi.rtvslo.si/podcast/eu-minuta/173251070/174894540 |accessdate=2026-10-03 |series=EU minuta |language=sl |publisher=RTV Slovenija |station=Radio SI}}</ref> Zamisel za združenje je konec 1980. let vzniknilo iz partnerstva med mestoma [[Granville]] v [[Francija|Franciji]] in britanskim [[Sherborne|Sherbornom]], leta 1991 so ga v Granvillu formalno ustanovili predstavniki 12 občin iz takratnih članic [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske skupnosti]].<ref>{{navedi novice |last=Rant |first=Mateja |date=2014-06-11 |title=Predstavitev »urbanih biserov« |work=Gorenjski glas |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20140611/C/140619942/predstavitev-urbanih-biserov |language=sl |access-date=2026-10-03}}</ref> Ime je [[zloženka]] iz [[francoščina|francoskih]] besed »douze« (ducat) in »jumelage« (pobratenje); ponazarja 12 ustanovnih članov, kar je združenje obdržalo tudi po povečanju ob širitvi Evropske unije.<ref name="Douzelage">{{cite web |url=http://douzelage.eu/|title=Douzelage.eu: Home|publisher=Douzelage|access-date=2021-04-10}}</ref> Združenje ima zdaj 28 članov – po eno mesto iz vsake od držav članic Evropske unije in Sherborne, ki je v njem ostal tudi po [[Brexit]]u. Slovenijo v Douzelage zastopa [[Škofja Loka]].<ref>{{cite web |title=Gostili skupščino združenja Douzelage |date=2022-09-01 |last=Rant |first=Mateja |work=Gorenjski glas |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20220901/C/220909983/gostili-skupscino-zdruzenja-douzelage |language=sl |access-date=2026-10-03}}</ref> == Člani == {{Location map+ | Evropska unija |width=900 |caption={{resize|110%|Člani združenja na zemljevidu Evropske unije}}<br/> {{spaces|9}}[[File:Point carte.svg|8px]] Ustanovni član (1991)<br/> {{spaces|9}}[[File:Red dot.svg|8px]] Trenutni član (pridružen 1997–2018)<br/> {{spaces|9}}[[File:Location dot black.svg|8px]] Nekdanji član |places= <!--founder members--> {{Location map~ |Evropska unija |lat=38.598611|long=-0.051944|label='''[[Altea]]'''|position=right|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=49.176944|long=12.855|label='''[[Bad Kötzting]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=45.983333|long=9.25|label='''[[Bellagio, Lombardy|Bellagio]]'''|position=bottom|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=54.4754|long=-8.2838|label='''[[Bundoran]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=48.837401|long=-1.593931|label='''[[Granville, Manche|Granville]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=56.357222|long=8.615278|label='''[[Holstebro]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=50.133333|long=5.783333|label='''[[Houffalize]]'''|position=right|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=50.883333|long=5.75|label='''[[Meerssen]]'''|position=top|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=49.6514|long=6.2556|label='''[[Niederanven]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=38.95|long=20.733333|label='''[[Preveza]]'''|position=right|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=38.443722|long=-9.099639|label='''[[Sesimbra]]'''|position=right|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=50.9469|long=-2.5171|label='''[[Sherborne]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} <!--1997–2018--> {{Location map~ |Evropska unija |lat=58.666667|long=17.116667|label='''[[Oxelösund]]'''|position=left|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=47.1725|long=14.660278|label='''[[Judenburg]]'''|position=left|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=52.966667|long=14.416667|label='''[[Chojna]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=47.38191|long=16.55221|label='''[[Kőszeg]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=57.15|long=24.866667|label='''[[Sigulda]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=49.231111|long=13.520278|label='''[[Sušice]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=58.809444|long=25.429167|label='''[[Türi]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=48.570556|long=19.1175|label='''[[Zvolen]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=35.8625|long=14.5675|label='''[[Marsaskala]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=47.953056|long=26.0725|label='''[[Siret]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=34.916667|long=33.016667|label='''[[Agros, Ciper|Agros]]'''|position=bottom|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=46.167219|long=14.303039|label='''[[Škofja Loka]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=42.866944|long=25.5|label='''[[Tryavna]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=45.083333|long=13.633333|label='''[[Rovinj]]'''|position=bottom|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=61.172222|long=25.547222|label='''[[Asikkala]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=55.966667|long=25.583333|label='''[[Rokiškis]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} <!--former members--> {{Location map~ |Evropska unija |lat=60.533333|long=24.216667|label='''[[Karkkila]]'''|position=left|mark=Location dot black.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=54.633333|long=23.941667|label='''[[Prienai]]'''|position=left|mark=Location dot black.svg}} |border=black}} {{-}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official|https://www.douzelage.eu}} {{Škrbina-Evropa}} [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Politika Evropske unije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] 34bugkajfu0hxleg5qvc3zq8vtd5y1l 14 609392 6759996 2026-10-03T12:10:25Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6759996 wikitext text/x-wiki {{TV serije po letih|202|6}} rt39tiwtxpqhan6lgkqg4x5v0x7nord 0 609393 6760020 2026-10-03T13:09:44Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Sariego */ 6760020 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Sariego | native_name = Sariegu | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Iglesia de Santiago el Mayor en Sariego, Asturias2.jpg | image_caption = | image_flag = Flag sariego.svg | image_shield = Escudo de Sariego.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Saúl Bastián Montequín | area_total_km2 = 25,73 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 1252 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|24|58|N|5|33|00|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 731 | website = https://www.sariego.org/ | footnotes = }} [[Slika:Santiago de Sariegu (04).jpg|thumb|desno|Cerkev apostola sv. Jakoba]] '''Sariego''' ({{jezik-ast|Sariegu}} {{IPA-ast|saˈɾje.ɣu}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem delu osrednje Asturije, približno 26 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na [[Siero]], na severovzhodu na [[Villaviciosa|Villavicioso]], na severozahodu na [[Gijón]], na jugovzhodu na [[Nava, Asturija|Navo]] in na vzhodu na [[Cabranes]]. Središče občine je v Vegi.<ref>{{navedi novice|title=La Vega |work=Vivir Asturias |url=https://sariego.vivirasturias.com/poblaciones/c/0/i/61937534/la-vega |date= |accessdate=3.10.2026 |language=en}}</ref> V občini se uradno rabi [[asturijščina|asturijski jezik]], dvojezični napisi so le v naselju Lamasanti ({{jezik-ast|Llamasanti}}). == Etimologija == Sariego pomeni ''slani izvir''.<ref>{{navedi novice|title=Sariego |work=Escapada Rural |url=https://www.escapadarural.com/que-hacer/sariego |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Sariego je omenjen prvič 996, ko sta [[kraljevina Leonski|leonski kralj]] [[Bermudo II. Leonski|Bermudu]] in njegova žena Elvira darovala zemljišča samostanu sv. Pelagija v Oviedu. 1201 je [[Alfonz IX. Leonski]] daroval občino samostanu v Villaviciosi.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Sariego |url=https://www.sariego.org/historia |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}</ref> V 13. stoletju je bilo veliko sporov med samostanom in občani, zato je nameraval [[Alfonz X. Kastiljski]] zagotoviti pravice Sariegu, da se lahko osamosvoji, vendar je kralj pozneje spremenil svojo odločbo zaradi upiranja samostana. Sariego je bil vozlišče [[Jakobova pot|Jakobove poti]], ob t. i. »Francoski stezi«.<ref name="historia" /> V občini je delovala tudi bolnica, ki je skrbela za bolne romarje. Središče občine je bilo takrat v Moralu, kjer je bil zgrajena palača družine Vigil-Quiñones, ki je obvladovala vso dolino. Sariego kot samostojna občina je nastala 1309. Samostojnost je bila potrjena tudi 1504.<ref name="historia" /> V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so se večkrat peljale [[Francozi|francoske]] vojske skozi občini, medtem ko so se na klancih in gorah skrivali [[Asturijci|asturijski]] [[gverilsko bojevanje|gverilci]], ki so nenehno napadli Francoze.<ref name="historia" /> Po vojnah se je začelo izseljevanje iz občine v Ameriko. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so ustanovili [[druga španska republika|republikanci]] majhno letališče v Sariegu. == Geografija == [[Slika:Nacimiento del río Nora.jpg|thumb|desno|Pokrajina ob reki Ñora v Sariegu]] Sariego se nahaja v dolini, ki je obdana z nizkimi gorami, v povirju reke Ñora. Severna meja občine je gorovje Llomba. Tla je sestavljena iz snovi iz [[trias|triade]] in [[jura|jure]]. Najvišji vrh je Fariu (731 m). Na območju je veliko izvirov, med njimi je najbolj vredna omembe slatina Saláu. == Kultura == Sariego je znan o folklornem festivalu ''esfoyaza'', ki hrani staro tradicijo skupno lupanje koruze. Takrat hodijo občani v tradicionalni asturijski noši.<ref>{{navedi novice|title=La Esfoyaza. Work of our grandparents |work=Soy Ecoturisto |url=https://soyecoturista.com/en/actividad/la-esfoyaza-trabajos-de-nuestros-abuelos |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}</ref> Cerkev Marije Device v dolini Ñore je bila zgrajena v 12. stoletju, ki se zelo lepo prilagodi pokrajini. Cerkev apostola sv. Jakoba v Sariegu je najstarejša, je zgrajena v [[romanska arhitektura|preromanskem slogu]]. Končno podobo je dobila v 16. stoletju. Župnijska cerkev v San Románu je zgrajena v 13. stoletju. Tudi v palači družine Vigil-Quiñones v Moralu je ena kapela, ki je posvečena Svetemu Roku. == Sklici == {{sklici}} {{Občine v Asturiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v Asturiji]] k1fyo2hsxsiw73by3cozkdwgrv2hg0v 0 609394 6760024 2026-10-03T13:19:45Z Niko Petrič 261163 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1353970641|Maxim Gratchev]]« 6760024 wikitext text/x-wiki '''Maxim Igorevich Gratchev''' ({{Langx|ru|Максим Игоревич Грачёв}}; rojen 26. septembra 1988) je nekdanji ruski professionalni igralec [[Hokej na ledu|hokeja na ledu]]. Nazadnje je igral za HC Sibir Novosibirsk v ligi [[KHL|Kontinental Hockey League]] (KHL). Na naboru NHL leta 2007 ga je izbrala ekipa [[New York Islanders]] v 4. krogu (106. izbira na splošno). Eno sezono je igral za [[Severstal Čerepovec|HC Severstal]] (KHL),<ref>{{Navedi splet |date=2012-04-02 |title=Severstal Cherepovets 2010-11 Roster |url=http://www.hockeydb.com/ihdb/stats/csl.php?tid=5031 |access-date=2012-04-02 |publisher=hockeydb.com}}</ref> nato pa je pred sezono 2011/12 podpisal pogodbo z Binghamton Senators.<ref>{{Navedi splet |date=2011-09-16 |title=B-Sens sign forward Maxim Gratchev, goaltender Brian Stewart |url=http://www.binghamtonsenators.com/news/topnews/index.html?article_id=1119 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120326130558/http://www.binghamtonsenators.com/news/topnews/index.html?article_id=1119 |archive-date=2012-03-26 |access-date=2011-09-16 |website=[[Binghamton Senators]]}}</ref> Gratchev je potrdil konec igralske kariere, ko je 30. aprila 2014 sprejel trenersko vlogo pri HC Lada Togliatti iz takratne VHL.<ref>{{Navedi splet |date=2014-03-30 |title=New management did not see Igor Zhilinsky in club |url=http://hockey-week.ru/article/read/lada_igor_zhilinsky_about_2014_season_part1.html |access-date=2014-03-30 |publisher=hockey-week.ru |language=Russian}}</ref> Igral je na položaju levega krila. Visok je bil 180 cm, težek pa 92 kg. Streljal je z levo roko. V karieri, ki je trajala od leta 2009 do 2013, je igral za naslednje klube: [[Bridgeport Sound Tigers]], [[Binghamton Senators]], [[Rochester Americans]], [[HC Severstal Cherepovets]] in [[HC Sibir Novosibirsk]]. == Sklici == {{Sklici}} * [[Kategorija:Hokejisti Sibir Novosibirsk]] [[Kategorija:Hokejisti Severstal Čerepovec]] [[Kategorija:Ruski hokejski levokrilni napadalci]] [[Kategorija:Hokejisti Rochester Americans]] [[Kategorija:Izbrani na naboru lige NHL (New York Islanders)]] [[Kategorija:Hokejisti Lada Toljati]] [[Kategorija:Hokejisti Bridgeport Sound Tigers]] [[Kategorija:Hokejisti Binghamton Senators]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1988]] [[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]] [[Kategorija:Članki s kratkim opisom]] q7jf0tcbujis2u2cadfy28kip66h5e1 6760031 6760024 2026-10-03T13:47:40Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Maxim Gratchev]] na [[Maksim Gračjov]]: slovenski zapis ruskega imena 6760024 wikitext text/x-wiki '''Maxim Igorevich Gratchev''' ({{Langx|ru|Максим Игоревич Грачёв}}; rojen 26. septembra 1988) je nekdanji ruski professionalni igralec [[Hokej na ledu|hokeja na ledu]]. Nazadnje je igral za HC Sibir Novosibirsk v ligi [[KHL|Kontinental Hockey League]] (KHL). Na naboru NHL leta 2007 ga je izbrala ekipa [[New York Islanders]] v 4. krogu (106. izbira na splošno). Eno sezono je igral za [[Severstal Čerepovec|HC Severstal]] (KHL),<ref>{{Navedi splet |date=2012-04-02 |title=Severstal Cherepovets 2010-11 Roster |url=http://www.hockeydb.com/ihdb/stats/csl.php?tid=5031 |access-date=2012-04-02 |publisher=hockeydb.com}}</ref> nato pa je pred sezono 2011/12 podpisal pogodbo z Binghamton Senators.<ref>{{Navedi splet |date=2011-09-16 |title=B-Sens sign forward Maxim Gratchev, goaltender Brian Stewart |url=http://www.binghamtonsenators.com/news/topnews/index.html?article_id=1119 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120326130558/http://www.binghamtonsenators.com/news/topnews/index.html?article_id=1119 |archive-date=2012-03-26 |access-date=2011-09-16 |website=[[Binghamton Senators]]}}</ref> Gratchev je potrdil konec igralske kariere, ko je 30. aprila 2014 sprejel trenersko vlogo pri HC Lada Togliatti iz takratne VHL.<ref>{{Navedi splet |date=2014-03-30 |title=New management did not see Igor Zhilinsky in club |url=http://hockey-week.ru/article/read/lada_igor_zhilinsky_about_2014_season_part1.html |access-date=2014-03-30 |publisher=hockey-week.ru |language=Russian}}</ref> Igral je na položaju levega krila. Visok je bil 180 cm, težek pa 92 kg. Streljal je z levo roko. V karieri, ki je trajala od leta 2009 do 2013, je igral za naslednje klube: [[Bridgeport Sound Tigers]], [[Binghamton Senators]], [[Rochester Americans]], [[HC Severstal Cherepovets]] in [[HC Sibir Novosibirsk]]. == Sklici == {{Sklici}} * [[Kategorija:Hokejisti Sibir Novosibirsk]] [[Kategorija:Hokejisti Severstal Čerepovec]] [[Kategorija:Ruski hokejski levokrilni napadalci]] [[Kategorija:Hokejisti Rochester Americans]] [[Kategorija:Izbrani na naboru lige NHL (New York Islanders)]] [[Kategorija:Hokejisti Lada Toljati]] [[Kategorija:Hokejisti Bridgeport Sound Tigers]] [[Kategorija:Hokejisti Binghamton Senators]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1988]] [[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]] [[Kategorija:Članki s kratkim opisom]] q7jf0tcbujis2u2cadfy28kip66h5e1 6760033 6760031 2026-10-03T13:49:58Z Upwinxp 126544 6760033 wikitext text/x-wiki '''Maksim Igorevič Gračjov''' ({{Langx|ru|Максим Игоревич Грачёв}}; rojen 26. septembra 1988) je nekdanji ruski professionalni igralec [[Hokej na ledu|hokeja na ledu]]. Nazadnje je igral za HC Sibir Novosibirsk v ligi [[KHL|Kontinental Hockey League]] (KHL). Na naboru NHL leta 2007 ga je izbrala ekipa [[New York Islanders]] v 4. krogu (106. izbira na splošno). Eno sezono je igral za [[Severstal Čerepovec|HC Severstal]] (KHL),<ref>{{Navedi splet |date=2012-04-02 |title=Severstal Cherepovets 2010-11 Roster |url=http://www.hockeydb.com/ihdb/stats/csl.php?tid=5031 |access-date=2012-04-02 |publisher=hockeydb.com}}</ref> nato pa je pred sezono 2011/12 podpisal pogodbo z Binghamton Senators.<ref>{{Navedi splet |date=2011-09-16 |title=B-Sens sign forward Maxim Gratchev, goaltender Brian Stewart |url=http://www.binghamtonsenators.com/news/topnews/index.html?article_id=1119 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120326130558/http://www.binghamtonsenators.com/news/topnews/index.html?article_id=1119 |archive-date=2012-03-26 |access-date=2011-09-16 |website=[[Binghamton Senators]]}}</ref> Gračjov je potrdil konec igralske kariere, ko je 30. aprila 2014 sprejel trenersko vlogo pri HC Lada Toljati iz takratne VHL.<ref>{{Navedi splet |date=2014-03-30 |title=New management did not see Igor Zhilinsky in club |url=http://hockey-week.ru/article/read/lada_igor_zhilinsky_about_2014_season_part1.html |access-date=2014-03-30 |publisher=hockey-week.ru |language=Russian}}</ref> Igral je na položaju levega krila. Visok je bil 180 cm, težek pa 92 kg. Streljal je z levo roko. V karieri, ki je trajala od leta 2009 do 2013, je igral za naslednje klube: [[Bridgeport Sound Tigers]], [[Binghamton Senators]], [[Rochester Americans]], [[HC Severstal Čerepovec]] in [[HC Sibir Novosibirsk]]. == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Hokejisti Sibir Novosibirsk]] [[Kategorija:Hokejisti Severstal Čerepovec]] [[Kategorija:Ruski hokejski levokrilni napadalci]] [[Kategorija:Hokejisti Rochester Americans]] [[Kategorija:Izbrani na naboru lige NHL (New York Islanders)]] [[Kategorija:Hokejisti Lada Toljati]] [[Kategorija:Hokejisti Bridgeport Sound Tigers]] [[Kategorija:Hokejisti Binghamton Senators]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1988]] a224nd3z28yvjxg5xgw06tvojwh4mci 6760065 6760033 2026-10-03T17:44:15Z Romanm 13 {{Normativna kontrola}} 6760065 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Maksim Igorevič Gračjov''' ({{Langx|ru|Максим Игоревич Грачёв}}; rojen 26. septembra 1988) je nekdanji ruski professionalni igralec [[Hokej na ledu|hokeja na ledu]]. Nazadnje je igral za HC Sibir Novosibirsk v ligi [[KHL|Kontinental Hockey League]] (KHL). Na naboru NHL leta 2007 ga je izbrala ekipa [[New York Islanders]] v 4. krogu (106. izbira na splošno). Eno sezono je igral za [[Severstal Čerepovec|HC Severstal]] (KHL),<ref>{{Navedi splet |date=2012-04-02 |title=Severstal Cherepovets 2010-11 Roster |url=http://www.hockeydb.com/ihdb/stats/csl.php?tid=5031 |access-date=2012-04-02 |publisher=hockeydb.com}}</ref> nato pa je pred sezono 2011/12 podpisal pogodbo z Binghamton Senators.<ref>{{Navedi splet |date=2011-09-16 |title=B-Sens sign forward Maxim Gratchev, goaltender Brian Stewart |url=http://www.binghamtonsenators.com/news/topnews/index.html?article_id=1119 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120326130558/http://www.binghamtonsenators.com/news/topnews/index.html?article_id=1119 |archive-date=2012-03-26 |access-date=2011-09-16 |website=[[Binghamton Senators]]}}</ref> Gračjov je potrdil konec igralske kariere, ko je 30. aprila 2014 sprejel trenersko vlogo pri HC Lada Toljati iz takratne VHL.<ref>{{Navedi splet |date=2014-03-30 |title=New management did not see Igor Zhilinsky in club |url=http://hockey-week.ru/article/read/lada_igor_zhilinsky_about_2014_season_part1.html |access-date=2014-03-30 |publisher=hockey-week.ru |language=Russian}}</ref> Igral je na položaju levega krila. Visok je bil 180 cm, težek pa 92 kg. Streljal je z levo roko. V karieri, ki je trajala od leta 2009 do 2013, je igral za naslednje klube: [[Bridgeport Sound Tigers]], [[Binghamton Senators]], [[Rochester Americans]], [[HC Severstal Čerepovec]] in [[HC Sibir Novosibirsk]]. == Sklici == {{Sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gračjov, Maksim}} [[Kategorija:Hokejisti Sibir Novosibirsk]] [[Kategorija:Hokejisti Severstal Čerepovec]] [[Kategorija:Ruski hokejski levokrilni napadalci]] [[Kategorija:Hokejisti Rochester Americans]] [[Kategorija:Izbrani na naboru lige NHL (New York Islanders)]] [[Kategorija:Hokejisti Lada Toljati]] [[Kategorija:Hokejisti Bridgeport Sound Tigers]] [[Kategorija:Hokejisti Binghamton Senators]] igdjauxm4od967otig4p05t5cvxc1ff 0 609396 6760026 2026-10-03T13:22:14Z Niko Petrič 261163 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1296838428|Mavromatis]]« 6760026 wikitext text/x-wiki '''Mavromatis''' ali '''Mavrommatis''' ({{Langx|el|Μαυρομμάτης}}) je grški priimek . V grščini "μαύρα μάτια" pomeni "črne oči" (''tj.'' imeti črne šarenice). Med pomembne osebe s tem priimkom spadajo: * Sotiris Mavromatis * Theofanis Mavromatis (rojen 1997), grški nogometaš * Frangiskos Mavrommatis * Nikolaos Mavrommatis, grški športni strelec * Dmitrij Mavrommatis * Theofanus Mavromatis, znan kot Fan Noli == Glej tudi == * Nikolas Mavromatos (rojen 1961), grški teoretični fizik mwaoout6588dl36fdu1rq68r6efimuc 6760046 6760026 2026-10-03T16:35:13Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Grški priimki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6760046 wikitext text/x-wiki '''Mavromatis''' ali '''Mavrommatis''' ({{Langx|el|Μαυρομμάτης}}) je grški priimek . V grščini "μαύρα μάτια" pomeni "črne oči" (''tj.'' imeti črne šarenice). Med pomembne osebe s tem priimkom spadajo: * Sotiris Mavromatis * Theofanis Mavromatis (rojen 1997), grški nogometaš * Frangiskos Mavrommatis * Nikolaos Mavrommatis, grški športni strelec * Dmitrij Mavrommatis * Theofanus Mavromatis, znan kot Fan Noli == Glej tudi == * Nikolas Mavromatos (rojen 1961), grški teoretični fizik [[Kategorija:Grški priimki]] 8k3n390m8i2br46eeouzjt4lp36hhtd 6760072 6760046 2026-10-03T17:51:36Z Yerpo 8417 wiki 6760072 wikitext text/x-wiki '''Mavromatis''' ali '''Mavrommatis''' ({{Langx|el|Μαυρομμάτης}}) je grški priimek . V grščini "μαύρα μάτια" pomeni "črne oči" (''tj.'' imeti črne šarenice). Med pomembne osebe s tem priimkom spadajo: * [[Sotiris Mavromatis]] (*1966), grški nogometaš * [[Theofanis Mavromatis]] (*1997), grški nogometaš * [[Frangiskos Mavrommatis]], grški športni strelec * [[Nikolaos Mavrommatis]] (*1980), grški športni strelec * [[Dimitrij Mavrommatis]], grški menedžer in zbiratelj umetnin * [[Theofanus Mavromatis]], znan kot Fan Noli, albansko-ameriški pisatelj, diplomat, politik, zgodovinar in verski voditelj == Glej tudi == * [[Nikolas Mavromatos]] (*1961), grški teoretični fizik {{Priimek}} [[Kategorija:Grški priimki]] 3qdp8w6y0530981efxb15enzyihwqq4 6 609397 6760027 2026-10-03T13:23:15Z VidicK01 193275 {{Informacije o datoteki | Opis = Uradni logotip politične stranke Ljubljana smo vsi | Vir = https://ljubljanasmovsi.si/ | Datum = 30. september 2026 | Kraj = | Avtor = Ljubljana smo vsi | Dovoljenje = poštena uporaba | Druge različice = }} 6760027 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Uradni logotip politične stranke Ljubljana smo vsi | Vir = https://ljubljanasmovsi.si/ | Datum = 30. september 2026 | Kraj = | Avtor = Ljubljana smo vsi | Dovoljenje = poštena uporaba | Druge različice = }} == Licenca == {{logo}} gswuslgonwjfzuq3ccx5vycvfeydyrj 0 609398 6760032 2026-10-03T13:47:41Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Maxim Gratchev]] na [[Maksim Gračjov]]: slovenski zapis ruskega imena 6760032 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Maksim Gračjov]] n1oj1g4q98rdd75vugvojnwyzbrwf5v 118 609399 6760042 2026-10-03T16:07:46Z ~2026-53147-90 266749 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6760042 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20261003180746|u=~2026-53147-90|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> Tomaž Krišelj (26. marec 1962) je slovenski podjetnik, menedžer in lokalni javni delavec. Je ustanovitelj in nekdanji dolgoletni direktor kranjskega podjetja Logos.si, nekdanji direktor Gasilsko reševalne službe Kranj ter predsednik Društva Fajdigova ambulanta, sveta zavoda Splošne bolnišnice Trbovlje in Psihiatrične bolnišnice Begunje. Leta 2026 je napovedal kandidaturo za župana Mestne občine Kranj. Tomaž Krišelj (rojen 26. marca 1962, v Kranju) je slovenski podjetnik, menedžer in lokalni javni delavec iz Kranja. Po izobrazbi je magister inženir logistike. Izobraževanje in poslovna pot Osnovno šolo je obiskoval v Preddvoru, Gimnazijo v Kranju . Diplomiral je na Fakulteti za pomorstvo in promet, magistriral pa na Fakulteti za logistiko. Leta 1989 je ustanovil kranjsko podjetje Logos.si, ki se je ukvarjalo z računalniškim inženiringom ter razvojem informacijskih sistemov. V podjetju je bil dolgoletni lastnik in direktor. Med izdelki podjetja so bili informacijski sistemi za šolstvo, javno upravo ter zaščito in reševanje. Leta 2009 je podjetje prejelo priznanje za najuspešnejši projekt na področju informatizacije poslovnih procesov med malimi in mikro podjetji. Krišelj je funkcijo direktorja podjetja opravljal do novembra 2022, ko je prenehal biti tudi njegov lastnik. Gasilsko-reševalna služba Kranj Leta 2015 je bil imenovan za direktorja javnega zavoda Gasilsko reševalna služba Kranj (GRS Kranj). Mestni svet Mestne občine Kranj je k njegovemu imenovanju dal soglasje aprila 2015. GRS Kranj je poklicna gasilska enota, ki opravlja naloge gašenja in reševanja ob požarih, prometnih in drugih nesrečah ter druge naloge zaščite in reševanja. Krišelj je zavod vodil v mandatu 2015–2019. Leta 2019 je kandidiral tudi za nov mandat; Mestni svet je sprva podprl njegovo ponovno imenovanje, vendar je bila odločitev predmet pravnih in političnih razprav glede izpolnjevanja razpisnih pogojev. Dejavnost v zdravstvu Krišelj je predsednik Društva Fajdigova ambulanta in vodja Fajdigove ambulante v Kranju, ki zagotavlja brezplačno zdravstveno pomoč osebam brez urejenega zdravstvenega zavarovanja. Ambulanta je nastala ob sodelovanju Mestne občine Kranj, Zdravstvenega doma Kranj, Osnovnega zdravstva Gorenjske in posameznikov. Marca 2026 je v Kranju odprla nove prostore na Kidričevi cesti. (fajdigova.si) Društvo dejavnost izvaja tudi na Jesenicah. Od leta 2023 je Krišelj predstavnik ustanovitelja in predsednik sveta zavoda Splošne bolnišnice Trbovlje. Mandat sedanje sestave sveta traja od leta 2023 do 2027. Od leta 2023 je Krišelj predstavnik ustanovitelja in predsednik sveta zavoda Psihiatrične bolnišnice Begunje. Mandat sedanje sestave sveta traja od leta 2023 do 2027. Krišelj je leta 2019 kandidiral za direktorja Splošne bolnišnice Jesenice. Svet zavoda je takrat izbral drugega kandidata; postopek je bil pozneje predmet sodnega spora in ponovitve razpisa. Družbeno in športno delovanje Krišelj je dejaven tudi na področju rekreativnega športa, zlasti tenisa. Je predsednik teniškega društva Tenis Zarica. Politično in lokalno delovanje Na volitvah v Državni zbor Republike Slovenije leta 2022 je kandidiral na listi Gibanja Svoboda v volilnem okraju Kranj 3. Prejel je 5.384 glasov oziroma 28,19 odstotka glasov v volilnem okraju in ni bil izvoljen. Januarja 2026 je prvi se je prvi javno izpostavil kot eden od nosilcev lokalne pobude Kranj gre naprej, ki se je vključila v razpravo o razvoju Mestne občine Kranj pred lokalnimi volitvami 2026. Septembra 2026 je napovedal kandidaturo za župana Mestne občine Kranj. Kandidaturo je potrdila SG Stranka generacij, podprla pa jo je tudi pobuda Kranj gre naprej. Zasebno življenje Krišelj živi v Kranju. Je poročen in oče dveh otrok. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} t9nlebmmzdell8iudg1yt1micbxhnem 6760053 6760042 2026-10-03T16:50:28Z ~2026-53147-90 266749 sklici 6760053 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20261003180746|u=~2026-53147-90|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> Tomaž Krišelj (26. marec 1962) je slovenski podjetnik, menedžer in lokalni javni delavec. Je ustanovitelj in nekdanji dolgoletni direktor kranjskega podjetja Logos.si, nekdanji direktor Gasilsko reševalne službe Kranj ter predsednik Društva Fajdigova ambulanta, sveta zavoda Splošne bolnišnice Trbovlje in Psihiatrične bolnišnice Begunje. Leta 2026 je napovedal kandidaturo za župana Mestne občine Kranj. Tomaž Krišelj (rojen 26. marca 1962, v Kranju) je slovenski podjetnik, menedžer in lokalni javni delavec iz Kranja. Po izobrazbi je magister inženir logistike. Izobraževanje in poslovna pot Osnovno šolo je obiskoval v Preddvoru, Gimnazijo v Kranju . Diplomiral je na Fakulteti za pomorstvo in promet, magistriral pa na Fakulteti za logistiko. Leta 1989 je ustanovil kranjsko podjetje Logos.si, ki se je ukvarjalo z računalniškim inženiringom ter razvojem informacijskih sistemov. V podjetju je bil dolgoletni lastnik in direktor. Med izdelki podjetja so bili informacijski sistemi za šolstvo, javno upravo ter zaščito in reševanje. Leta 2009 je podjetje prejelo priznanje za najuspešnejši projekt na področju informatizacije poslovnih procesov med malimi in mikro podjetji.[https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20091018/C/310189995/naj-e-projekt-naj-e-podjetje?utm_source=chatgpt.com https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20091018/C/310189995/naj-e-projekt-naj-e-podjetje?] Krišelj je funkcijo direktorja podjetja opravljal do novembra 2022, ko je prenehal biti tudi njegov lastnik. Gasilsko-reševalna služba Kranj Leta 2015 je bil imenovan za direktorja javnega zavoda Gasilsko reševalna služba Kranj (GRS Kranj). Mestni svet Mestne občine Kranj je k njegovemu imenovanju dal soglasje aprila 2015. GRS Kranj je poklicna gasilska enota, ki opravlja naloge gašenja in reševanja ob požarih, prometnih in drugih nesrečah ter druge naloge zaščite in reševanja. Krišelj je zavod vodil v mandatu 2015–2019. Leta 2019 je kandidiral tudi za nov mandat; Mestni svet je sprva podprl njegovo ponovno imenovanje, vendar je bila odločitev predmet pravnih in političnih razprav glede izpolnjevanja razpisnih pogojev. Dejavnost v zdravstvu Krišelj je predsednik Društva Fajdigova ambulanta in vodja Fajdigove ambulante v Kranju, ki zagotavlja brezplačno zdravstveno pomoč osebam brez urejenega zdravstvenega zavarovanja. Ambulanta je nastala ob sodelovanju Mestne občine Kranj, Zdravstvenega doma Kranj, Osnovnega zdravstva Gorenjske in posameznikov. Marca 2026 je v Kranju odprla nove prostore na Kidričevi cesti. (fajdigova.si) Društvo dejavnost izvaja tudi na Jesenicah. Od leta 2023 je Krišelj predstavnik ustanovitelja in predsednik sveta zavoda Splošne bolnišnice Trbovlje. Mandat sedanje sestave sveta traja od leta 2023 do 2027. Od leta 2023 je Krišelj predstavnik ustanovitelja in predsednik sveta zavoda Psihiatrične bolnišnice Begunje. Mandat sedanje sestave sveta traja od leta 2023 do 2027. Krišelj je leta 2019 kandidiral za direktorja Splošne bolnišnice Jesenice. Svet zavoda je takrat izbral drugega kandidata; postopek je bil pozneje predmet sodnega spora in ponovitve razpisa. Družbeno in športno delovanje Krišelj je dejaven tudi na področju rekreativnega športa, zlasti tenisa. Je predsednik teniškega društva Tenis Zarica. Politično in lokalno delovanje Na volitvah v Državni zbor Republike Slovenije leta 2022 je kandidiral na listi Gibanja Svoboda v volilnem okraju Kranj 3. Prejel je 5.384 glasov oziroma 28,19 odstotka glasov v volilnem okraju in ni bil izvoljen. Januarja 2026 je prvi se je prvi javno izpostavil kot eden od nosilcev lokalne pobude Kranj gre naprej, ki se je vključila v razpravo o razvoju Mestne občine Kranj pred lokalnimi volitvami 2026. Septembra 2026 je napovedal kandidaturo za župana Mestne občine Kranj. Kandidaturo je potrdila SG Stranka generacij, podprla pa jo je tudi pobuda Kranj gre naprej.https://trma.si/kranjska-klobasa/trma-je-napovedala-prav-tomaz-kriselj-predstavlja-pobudo-kranj-gre-naprej/?utm_source=chatgpt.com Zasebno življenje Krišelj živi v Kranju. Je poročen in oče dveh otrok. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} 6wu8gdfg0xrjg0mx8tum9g5yz8ygtdm 6760054 6760053 2026-10-03T16:51:06Z ~2026-53147-90 266749 predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]] 6760054 wikitext text/x-wiki {{AfC topic|blp}} {{Predložitev ČU|||ts=20261003185106|u=~2026-53147-90|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20261003180746|u=~2026-53147-90|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> Tomaž Krišelj (26. marec 1962) je slovenski podjetnik, menedžer in lokalni javni delavec. Je ustanovitelj in nekdanji dolgoletni direktor kranjskega podjetja Logos.si, nekdanji direktor Gasilsko reševalne službe Kranj ter predsednik Društva Fajdigova ambulanta, sveta zavoda Splošne bolnišnice Trbovlje in Psihiatrične bolnišnice Begunje. Leta 2026 je napovedal kandidaturo za župana Mestne občine Kranj. Tomaž Krišelj (rojen 26. marca 1962, v Kranju) je slovenski podjetnik, menedžer in lokalni javni delavec iz Kranja. Po izobrazbi je magister inženir logistike. Izobraževanje in poslovna pot Osnovno šolo je obiskoval v Preddvoru, Gimnazijo v Kranju . Diplomiral je na Fakulteti za pomorstvo in promet, magistriral pa na Fakulteti za logistiko. Leta 1989 je ustanovil kranjsko podjetje Logos.si, ki se je ukvarjalo z računalniškim inženiringom ter razvojem informacijskih sistemov. V podjetju je bil dolgoletni lastnik in direktor. Med izdelki podjetja so bili informacijski sistemi za šolstvo, javno upravo ter zaščito in reševanje. Leta 2009 je podjetje prejelo priznanje za najuspešnejši projekt na področju informatizacije poslovnih procesov med malimi in mikro podjetji.[https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20091018/C/310189995/naj-e-projekt-naj-e-podjetje?utm_source=chatgpt.com https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20091018/C/310189995/naj-e-projekt-naj-e-podjetje?] Krišelj je funkcijo direktorja podjetja opravljal do novembra 2022, ko je prenehal biti tudi njegov lastnik. Gasilsko-reševalna služba Kranj Leta 2015 je bil imenovan za direktorja javnega zavoda Gasilsko reševalna služba Kranj (GRS Kranj). Mestni svet Mestne občine Kranj je k njegovemu imenovanju dal soglasje aprila 2015. GRS Kranj je poklicna gasilska enota, ki opravlja naloge gašenja in reševanja ob požarih, prometnih in drugih nesrečah ter druge naloge zaščite in reševanja. Krišelj je zavod vodil v mandatu 2015–2019. Leta 2019 je kandidiral tudi za nov mandat; Mestni svet je sprva podprl njegovo ponovno imenovanje, vendar je bila odločitev predmet pravnih in političnih razprav glede izpolnjevanja razpisnih pogojev. Dejavnost v zdravstvu Krišelj je predsednik Društva Fajdigova ambulanta in vodja Fajdigove ambulante v Kranju, ki zagotavlja brezplačno zdravstveno pomoč osebam brez urejenega zdravstvenega zavarovanja. Ambulanta je nastala ob sodelovanju Mestne občine Kranj, Zdravstvenega doma Kranj, Osnovnega zdravstva Gorenjske in posameznikov. Marca 2026 je v Kranju odprla nove prostore na Kidričevi cesti. (fajdigova.si) Društvo dejavnost izvaja tudi na Jesenicah. Od leta 2023 je Krišelj predstavnik ustanovitelja in predsednik sveta zavoda Splošne bolnišnice Trbovlje. Mandat sedanje sestave sveta traja od leta 2023 do 2027. Od leta 2023 je Krišelj predstavnik ustanovitelja in predsednik sveta zavoda Psihiatrične bolnišnice Begunje. Mandat sedanje sestave sveta traja od leta 2023 do 2027. Krišelj je leta 2019 kandidiral za direktorja Splošne bolnišnice Jesenice. Svet zavoda je takrat izbral drugega kandidata; postopek je bil pozneje predmet sodnega spora in ponovitve razpisa. Družbeno in športno delovanje Krišelj je dejaven tudi na področju rekreativnega športa, zlasti tenisa. Je predsednik teniškega društva Tenis Zarica. Politično in lokalno delovanje Na volitvah v Državni zbor Republike Slovenije leta 2022 je kandidiral na listi Gibanja Svoboda v volilnem okraju Kranj 3. Prejel je 5.384 glasov oziroma 28,19 odstotka glasov v volilnem okraju in ni bil izvoljen. Januarja 2026 je prvi se je prvi javno izpostavil kot eden od nosilcev lokalne pobude Kranj gre naprej, ki se je vključila v razpravo o razvoju Mestne občine Kranj pred lokalnimi volitvami 2026. Septembra 2026 je napovedal kandidaturo za župana Mestne občine Kranj. Kandidaturo je potrdila SG Stranka generacij, podprla pa jo je tudi pobuda Kranj gre naprej.https://trma.si/kranjska-klobasa/trma-je-napovedala-prav-tomaz-kriselj-predstavlja-pobudo-kranj-gre-naprej/?utm_source=chatgpt.com Zasebno življenje Krišelj živi v Kranju. Je poročen in oče dveh otrok. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} eb9roa12qsuhzn10d3z9er3aad7rvn1 6760073 6760054 2026-10-03T17:53:25Z Yerpo 8417 Odklanjam predložitev: biografija - Predložitev se nanaša na osebo, ki ne izpolnjuje smernice o odmevnosti ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6760073 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|bio|u=~2026-53147-90|ns=118|decliner=Yerpo|declinets=20261003195325|ts=20261003185106}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{AfC topic|blp}} Tomaž Krišelj (26. marec 1962) je slovenski podjetnik, menedžer in lokalni javni delavec. Je ustanovitelj in nekdanji dolgoletni direktor kranjskega podjetja Logos.si, nekdanji direktor Gasilsko reševalne službe Kranj ter predsednik Društva Fajdigova ambulanta, sveta zavoda Splošne bolnišnice Trbovlje in Psihiatrične bolnišnice Begunje. Leta 2026 je napovedal kandidaturo za župana Mestne občine Kranj. Tomaž Krišelj (rojen 26. marca 1962, v Kranju) je slovenski podjetnik, menedžer in lokalni javni delavec iz Kranja. Po izobrazbi je magister inženir logistike. Izobraževanje in poslovna pot Osnovno šolo je obiskoval v Preddvoru, Gimnazijo v Kranju . Diplomiral je na Fakulteti za pomorstvo in promet, magistriral pa na Fakulteti za logistiko. Leta 1989 je ustanovil kranjsko podjetje Logos.si, ki se je ukvarjalo z računalniškim inženiringom ter razvojem informacijskih sistemov. V podjetju je bil dolgoletni lastnik in direktor. Med izdelki podjetja so bili informacijski sistemi za šolstvo, javno upravo ter zaščito in reševanje. Leta 2009 je podjetje prejelo priznanje za najuspešnejši projekt na področju informatizacije poslovnih procesov med malimi in mikro podjetji.[https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20091018/C/310189995/naj-e-projekt-naj-e-podjetje?utm_source=chatgpt.com https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20091018/C/310189995/naj-e-projekt-naj-e-podjetje?] Krišelj je funkcijo direktorja podjetja opravljal do novembra 2022, ko je prenehal biti tudi njegov lastnik. Gasilsko-reševalna služba Kranj Leta 2015 je bil imenovan za direktorja javnega zavoda Gasilsko reševalna služba Kranj (GRS Kranj). Mestni svet Mestne občine Kranj je k njegovemu imenovanju dal soglasje aprila 2015. GRS Kranj je poklicna gasilska enota, ki opravlja naloge gašenja in reševanja ob požarih, prometnih in drugih nesrečah ter druge naloge zaščite in reševanja. Krišelj je zavod vodil v mandatu 2015–2019. Leta 2019 je kandidiral tudi za nov mandat; Mestni svet je sprva podprl njegovo ponovno imenovanje, vendar je bila odločitev predmet pravnih in političnih razprav glede izpolnjevanja razpisnih pogojev. Dejavnost v zdravstvu Krišelj je predsednik Društva Fajdigova ambulanta in vodja Fajdigove ambulante v Kranju, ki zagotavlja brezplačno zdravstveno pomoč osebam brez urejenega zdravstvenega zavarovanja. Ambulanta je nastala ob sodelovanju Mestne občine Kranj, Zdravstvenega doma Kranj, Osnovnega zdravstva Gorenjske in posameznikov. Marca 2026 je v Kranju odprla nove prostore na Kidričevi cesti. (fajdigova.si) Društvo dejavnost izvaja tudi na Jesenicah. Od leta 2023 je Krišelj predstavnik ustanovitelja in predsednik sveta zavoda Splošne bolnišnice Trbovlje. Mandat sedanje sestave sveta traja od leta 2023 do 2027. Od leta 2023 je Krišelj predstavnik ustanovitelja in predsednik sveta zavoda Psihiatrične bolnišnice Begunje. Mandat sedanje sestave sveta traja od leta 2023 do 2027. Krišelj je leta 2019 kandidiral za direktorja Splošne bolnišnice Jesenice. Svet zavoda je takrat izbral drugega kandidata; postopek je bil pozneje predmet sodnega spora in ponovitve razpisa. Družbeno in športno delovanje Krišelj je dejaven tudi na področju rekreativnega športa, zlasti tenisa. Je predsednik teniškega društva Tenis Zarica. Politično in lokalno delovanje Na volitvah v Državni zbor Republike Slovenije leta 2022 je kandidiral na listi Gibanja Svoboda v volilnem okraju Kranj 3. Prejel je 5.384 glasov oziroma 28,19 odstotka glasov v volilnem okraju in ni bil izvoljen. Januarja 2026 je prvi se je prvi javno izpostavil kot eden od nosilcev lokalne pobude Kranj gre naprej, ki se je vključila v razpravo o razvoju Mestne občine Kranj pred lokalnimi volitvami 2026. Septembra 2026 je napovedal kandidaturo za župana Mestne občine Kranj. Kandidaturo je potrdila SG Stranka generacij, podprla pa jo je tudi pobuda Kranj gre naprej.https://trma.si/kranjska-klobasa/trma-je-napovedala-prav-tomaz-kriselj-predstavlja-pobudo-kranj-gre-naprej/?utm_source=chatgpt.com Zasebno življenje Krišelj živi v Kranju. Je poročen in oče dveh otrok. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} 1falqelznfop4eglxd2xqkzjz3ixewq 14 609400 6760047 2026-10-03T16:36:16Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6760047 wikitext text/x-wiki {{CategoryTOC}} '''Grški [[priimek|priimki]]''' [[Kategorija:Priimki]] [[Kategorija:Grščina|Priimki]] [[Kategorija:Grška kultura|Priimki]] s8sur4jgg2yme0m24nrf7lguknd8dyc 0 609401 6760061 2026-10-03T17:35:24Z Niko Petrič 261163 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1182722606|Canonical coordinates]]« 6760061 wikitext text/x-wiki V [[Matematika|matematiki]] in [[Klasična mehanika|klasični mehaniki]] so '''kanonične koordinate''' množice [[Koordinatni sistem|koordinat]] v faznem prostoru, ki jih je mogoče uporabiti za opis fizikalnega sistema v kateremkoli danem trenutku. Kanonične koordinate se uporabljajo v [[Hamiltonova mehanika|Hamiltonovi formulaciji]] [[Klasična mehanika|klasične mehanike]]. Tesno povezan koncept se pojavlja tudi v [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]]; za podrobnosti glej Stone-von Neumannov izrek in kanonične komutacijske relacije. Tako kot je hamiltonovska mehanika posplošena s [[simplektično geometrijo]] in so [[kanonične transformacije]] posplošene s [[kontaktnimi transformacijami]], se lahko tudi definicija kanoničnih koordinat iz 19. stoletja v klasični mehaniki posploši v bolj abstraktno definicijo koordinat iz 20. stoletja na [[kotangentnem snopu]] [[mnogoterosti]] (matematični pojem faznega prostora). == Definicija v klasični mehaniki == V [[Klasična mehanika|klasični mehaniki]] sta '''kanonični koordinati''' koordinati <math>q^i</math> in <math>p_i</math> v faznem prostoru, ki se uporabljajo v [[Hamiltonova mehanika|hamiltonskem]] formalizmu. Kanonične koordinate zadoščajo temeljnim relacijam Poissonovega razmerja: : <math>\left\{q^i, q^j\right\} = 0 \qquad \left\{p_i, p_j\right\} = 0 \qquad \left\{q^i, p_j\right\} = \delta_{ij}</math> Tipičen primer kanoničnih koordinat je, da je <math>q^i</math> običajna [[Kartezični koordinatni sistem|kartezična koordinata]] in <math>p_i</math> je komponenta [[Gibalna količina|gibalne količine]]. Zato na splošno velja, <math>p_i</math> Koordinate se imenujejo "konjugirani momenti". Kanonične koordinate lahko dobimo iz posplošenih koordinat [[Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb|Lagrangejevega]] formalizma z [[Legendrova transformacija|Legendrovo transformacijo]] ali iz drugega nabora kanoničnih koordinat s kanonično transformacijo. == Definicija kotangensnih snopov == Kanonične koordinate so definirane kot poseben niz [[Koordinatni sistem|koordinat]] na kotangensnem snopu [[Mnogoterost|mnogoterosti]]. Običajno so zapisani kot niz <math>\left(q^i, p_j\right)</math> ali <math>\left(x^i, p_j\right)</math> pri čemer ''x-i'' ali ''q-ji'' označujejo koordinate na osnovni mnogoterosti, ''p-ji'' pa označujejo '''konjugirano količino gibanja''', ki je v 1-obliki v kotangensnem snopu v točki ''q'' v mnogoterosti. Splošna definicija kanoničnih koordinat je kateri koli niz koordinat na kotangensnem svežnju, ki omogoča, da se kanonična enooblika zapiše v obliki : <math>\sum_i p_i\,\mathrm{d}q^i</math> do popolne razlike. Sprememba koordinat, ki ohrani to obliko, je kanonična transformacija; to je poseben primer simplektomorfizma, ki je v bistvu sprememba koordinat na simplektični mnogoterosti. V naslednji razlagi predpostavljamo, da so mnogoterosti realne mnogoterosti, tako da kotangensni vektorji, ki delujejo na tangentne vektorje, ustvarijo realna števila. == Formalni razvoj == Glede na mnogoterost {{Mvar|Q}} si lahko [[vektorsko polje]] {{Mvar|X}} na {{Mvar|Q}} (presek tangentnega snopa {{Matematična formula|''TQ''}}) predstavljamo kot funkcijo, ki deluje na kotangensni snop, zaradi dualnosti med tangentnim in kotangensnim prostorom. To pomeni, če definiramo funkcijo : <math>P_X: T^*Q \to \mathbb{R}</math> tako da : <math>P_X(q, p) = p(X_q)</math> velja za vse kotangensne vektorje {{Mvar|p}} v <math>T_q^*Q</math>. Tukaj, <math>X_q</math> je vektor v <math>T_qQ</math>, tangentni prostor na mnogoterost {{Mvar|Q}} v točki {{Mvar|q}} . Funkcija <math>P_X</math> se imenuje ''funkcija gibalne količine,'' ki ustreza {{Mvar|X}}. V [[Atlas (topologija)|lokalnih koordinatah]] lahko vektorsko polje {{Mvar|X}} v točki {{Mvar|q}} zapišemo kot : <math>X_q = \sum_i X^i(q) \frac{\partial}{\partial q^i}</math> kjer je <math>\partial /\partial q^i</math> koordinatni okvir za {{Mvar|TQ}}. Konjugirana gibalna količina ima potem izraz : <math>P_X(q, p) = \sum_i X^i(q)\; p_i</math> kjer je <math>p_i</math> definiran kot funkcija gibalne količine, ki ustreza vektorjem <math>\partial /\partial q^i</math>: : <math>p_i = P_{\partial /\partial q^i}</math> <math>q^i</math> skupaj z <math>p_j</math> skupaj tvorita koordinatni sistem na kotangensnem snopu <math>T^*Q</math>; te koordinate se imenujejo ''kanonične koordinate''. == Posplošene koordinate == V [[Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb|Lagrangeevi mehaniki]] se uporablja drugačen nabor koordinat, imenovan posplošene koordinate. Te so običajno označene kot <math>\left(q^i, \dot{q}^i\right)</math>, pri čemer je <math>q^i</math> '''posplošen položaj''' in <math>\dot{q}^i</math> '''posplošena hitrost'''. Ko je simplektično vektorsko polje definirano na kotangensnem svežnju, so posplošene koordinate povezane s kanonskimi koordinatami s pomočjo Hamilton-Jacobijevih enačb. == Glej tudi == [[Kategorija:Koordinatni sistem]] [[Kategorija:Simplektična geometrija]] [[Kategorija:Diferencialna topologija]] hld3l4rlwifgxw9n9j9srsx36rs4s1y 6760062 6760061 2026-10-03T17:36:02Z Niko Petrič 261163 6760062 wikitext text/x-wiki {{Lektoriraj}} {{Navedi vir}} V [[Matematika|matematiki]] in [[Klasična mehanika|klasični mehaniki]] so '''kanonične koordinate''' množice [[Koordinatni sistem|koordinat]] v faznem prostoru, ki jih je mogoče uporabiti za opis fizikalnega sistema v kateremkoli danem trenutku. Kanonične koordinate se uporabljajo v [[Hamiltonova mehanika|Hamiltonovi formulaciji]] [[Klasična mehanika|klasične mehanike]]. Tesno povezan koncept se pojavlja tudi v [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]]; za podrobnosti glej Stone-von Neumannov izrek in kanonične komutacijske relacije. Tako kot je hamiltonovska mehanika posplošena s [[simplektično geometrijo]] in so [[kanonične transformacije]] posplošene s [[kontaktnimi transformacijami]], se lahko tudi definicija kanoničnih koordinat iz 19. stoletja v klasični mehaniki posploši v bolj abstraktno definicijo koordinat iz 20. stoletja na [[kotangentnem snopu]] [[mnogoterosti]] (matematični pojem faznega prostora). == Definicija v klasični mehaniki == V [[Klasična mehanika|klasični mehaniki]] sta '''kanonični koordinati''' koordinati <math>q^i</math> in <math>p_i</math> v faznem prostoru, ki se uporabljajo v [[Hamiltonova mehanika|hamiltonskem]] formalizmu. Kanonične koordinate zadoščajo temeljnim relacijam Poissonovega razmerja: : <math>\left\{q^i, q^j\right\} = 0 \qquad \left\{p_i, p_j\right\} = 0 \qquad \left\{q^i, p_j\right\} = \delta_{ij}</math> Tipičen primer kanoničnih koordinat je, da je <math>q^i</math> običajna [[Kartezični koordinatni sistem|kartezična koordinata]] in <math>p_i</math> je komponenta [[Gibalna količina|gibalne količine]]. Zato na splošno velja, <math>p_i</math> Koordinate se imenujejo "konjugirani momenti". Kanonične koordinate lahko dobimo iz posplošenih koordinat [[Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb|Lagrangejevega]] formalizma z [[Legendrova transformacija|Legendrovo transformacijo]] ali iz drugega nabora kanoničnih koordinat s kanonično transformacijo. == Definicija kotangensnih snopov == Kanonične koordinate so definirane kot poseben niz [[Koordinatni sistem|koordinat]] na kotangensnem snopu [[Mnogoterost|mnogoterosti]]. Običajno so zapisani kot niz <math>\left(q^i, p_j\right)</math> ali <math>\left(x^i, p_j\right)</math> pri čemer ''x-i'' ali ''q-ji'' označujejo koordinate na osnovni mnogoterosti, ''p-ji'' pa označujejo '''konjugirano količino gibanja''', ki je v 1-obliki v kotangensnem snopu v točki ''q'' v mnogoterosti. Splošna definicija kanoničnih koordinat je kateri koli niz koordinat na kotangensnem svežnju, ki omogoča, da se kanonična enooblika zapiše v obliki : <math>\sum_i p_i\,\mathrm{d}q^i</math> do popolne razlike. Sprememba koordinat, ki ohrani to obliko, je kanonična transformacija; to je poseben primer simplektomorfizma, ki je v bistvu sprememba koordinat na simplektični mnogoterosti. V naslednji razlagi predpostavljamo, da so mnogoterosti realne mnogoterosti, tako da kotangensni vektorji, ki delujejo na tangentne vektorje, ustvarijo realna števila. == Formalni razvoj == Glede na mnogoterost {{Mvar|Q}} si lahko [[vektorsko polje]] {{Mvar|X}} na {{Mvar|Q}} (presek tangentnega snopa {{Matematična formula|''TQ''}}) predstavljamo kot funkcijo, ki deluje na kotangensni snop, zaradi dualnosti med tangentnim in kotangensnim prostorom. To pomeni, če definiramo funkcijo : <math>P_X: T^*Q \to \mathbb{R}</math> tako da : <math>P_X(q, p) = p(X_q)</math> velja za vse kotangensne vektorje {{Mvar|p}} v <math>T_q^*Q</math>. Tukaj, <math>X_q</math> je vektor v <math>T_qQ</math>, tangentni prostor na mnogoterost {{Mvar|Q}} v točki {{Mvar|q}} . Funkcija <math>P_X</math> se imenuje ''funkcija gibalne količine,'' ki ustreza {{Mvar|X}}. V [[Atlas (topologija)|lokalnih koordinatah]] lahko vektorsko polje {{Mvar|X}} v točki {{Mvar|q}} zapišemo kot : <math>X_q = \sum_i X^i(q) \frac{\partial}{\partial q^i}</math> kjer je <math>\partial /\partial q^i</math> koordinatni okvir za {{Mvar|TQ}}. Konjugirana gibalna količina ima potem izraz : <math>P_X(q, p) = \sum_i X^i(q)\; p_i</math> kjer je <math>p_i</math> definiran kot funkcija gibalne količine, ki ustreza vektorjem <math>\partial /\partial q^i</math>: : <math>p_i = P_{\partial /\partial q^i}</math> <math>q^i</math> skupaj z <math>p_j</math> skupaj tvorita koordinatni sistem na kotangensnem snopu <math>T^*Q</math>; te koordinate se imenujejo ''kanonične koordinate''. == Posplošene koordinate == V [[Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb|Lagrangeevi mehaniki]] se uporablja drugačen nabor koordinat, imenovan posplošene koordinate. Te so običajno označene kot <math>\left(q^i, \dot{q}^i\right)</math>, pri čemer je <math>q^i</math> '''posplošen položaj''' in <math>\dot{q}^i</math> '''posplošena hitrost'''. Ko je simplektično vektorsko polje definirano na kotangensnem svežnju, so posplošene koordinate povezane s kanonskimi koordinatami s pomočjo Hamilton-Jacobijevih enačb. == Glej tudi == [[Kategorija:Koordinatni sistem]] [[Kategorija:Simplektična geometrija]] [[Kategorija:Diferencialna topologija]] hbc1erqrtf28kx6gewma37hje8pzsxq 6760063 6760062 2026-10-03T17:36:55Z Niko Petrič 261163 6760063 wikitext text/x-wiki {{Lektura}} {{Navedi vir}} V [[Matematika|matematiki]] in [[Klasična mehanika|klasični mehaniki]] so '''kanonične koordinate''' množice [[Koordinatni sistem|koordinat]] v faznem prostoru, ki jih je mogoče uporabiti za opis fizikalnega sistema v kateremkoli danem trenutku. Kanonične koordinate se uporabljajo v [[Hamiltonova mehanika|Hamiltonovi formulaciji]] [[Klasična mehanika|klasične mehanike]]. Tesno povezan koncept se pojavlja tudi v [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]]; za podrobnosti glej Stone-von Neumannov izrek in kanonične komutacijske relacije. Tako kot je hamiltonovska mehanika posplošena s [[simplektično geometrijo]] in so [[kanonične transformacije]] posplošene s [[kontaktnimi transformacijami]], se lahko tudi definicija kanoničnih koordinat iz 19. stoletja v klasični mehaniki posploši v bolj abstraktno definicijo koordinat iz 20. stoletja na [[kotangentnem snopu]] [[mnogoterosti]] (matematični pojem faznega prostora). == Definicija v klasični mehaniki == V [[Klasična mehanika|klasični mehaniki]] sta '''kanonični koordinati''' koordinati <math>q^i</math> in <math>p_i</math> v faznem prostoru, ki se uporabljajo v [[Hamiltonova mehanika|hamiltonskem]] formalizmu. Kanonične koordinate zadoščajo temeljnim relacijam Poissonovega razmerja: : <math>\left\{q^i, q^j\right\} = 0 \qquad \left\{p_i, p_j\right\} = 0 \qquad \left\{q^i, p_j\right\} = \delta_{ij}</math> Tipičen primer kanoničnih koordinat je, da je <math>q^i</math> običajna [[Kartezični koordinatni sistem|kartezična koordinata]] in <math>p_i</math> je komponenta [[Gibalna količina|gibalne količine]]. Zato na splošno velja, <math>p_i</math> Koordinate se imenujejo "konjugirani momenti". Kanonične koordinate lahko dobimo iz posplošenih koordinat [[Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb|Lagrangejevega]] formalizma z [[Legendrova transformacija|Legendrovo transformacijo]] ali iz drugega nabora kanoničnih koordinat s kanonično transformacijo. == Definicija kotangensnih snopov == Kanonične koordinate so definirane kot poseben niz [[Koordinatni sistem|koordinat]] na kotangensnem snopu [[Mnogoterost|mnogoterosti]]. Običajno so zapisani kot niz <math>\left(q^i, p_j\right)</math> ali <math>\left(x^i, p_j\right)</math> pri čemer ''x-i'' ali ''q-ji'' označujejo koordinate na osnovni mnogoterosti, ''p-ji'' pa označujejo '''konjugirano količino gibanja''', ki je v 1-obliki v kotangensnem snopu v točki ''q'' v mnogoterosti. Splošna definicija kanoničnih koordinat je kateri koli niz koordinat na kotangensnem svežnju, ki omogoča, da se kanonična enooblika zapiše v obliki : <math>\sum_i p_i\,\mathrm{d}q^i</math> do popolne razlike. Sprememba koordinat, ki ohrani to obliko, je kanonična transformacija; to je poseben primer simplektomorfizma, ki je v bistvu sprememba koordinat na simplektični mnogoterosti. V naslednji razlagi predpostavljamo, da so mnogoterosti realne mnogoterosti, tako da kotangensni vektorji, ki delujejo na tangentne vektorje, ustvarijo realna števila. == Formalni razvoj == Glede na mnogoterost {{Mvar|Q}} si lahko [[vektorsko polje]] {{Mvar|X}} na {{Mvar|Q}} (presek tangentnega snopa {{Matematična formula|''TQ''}}) predstavljamo kot funkcijo, ki deluje na kotangensni snop, zaradi dualnosti med tangentnim in kotangensnim prostorom. To pomeni, če definiramo funkcijo : <math>P_X: T^*Q \to \mathbb{R}</math> tako da : <math>P_X(q, p) = p(X_q)</math> velja za vse kotangensne vektorje {{Mvar|p}} v <math>T_q^*Q</math>. Tukaj, <math>X_q</math> je vektor v <math>T_qQ</math>, tangentni prostor na mnogoterost {{Mvar|Q}} v točki {{Mvar|q}} . Funkcija <math>P_X</math> se imenuje ''funkcija gibalne količine,'' ki ustreza {{Mvar|X}}. V [[Atlas (topologija)|lokalnih koordinatah]] lahko vektorsko polje {{Mvar|X}} v točki {{Mvar|q}} zapišemo kot : <math>X_q = \sum_i X^i(q) \frac{\partial}{\partial q^i}</math> kjer je <math>\partial /\partial q^i</math> koordinatni okvir za {{Mvar|TQ}}. Konjugirana gibalna količina ima potem izraz : <math>P_X(q, p) = \sum_i X^i(q)\; p_i</math> kjer je <math>p_i</math> definiran kot funkcija gibalne količine, ki ustreza vektorjem <math>\partial /\partial q^i</math>: : <math>p_i = P_{\partial /\partial q^i}</math> <math>q^i</math> skupaj z <math>p_j</math> skupaj tvorita koordinatni sistem na kotangensnem snopu <math>T^*Q</math>; te koordinate se imenujejo ''kanonične koordinate''. == Posplošene koordinate == V [[Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb|Lagrangeevi mehaniki]] se uporablja drugačen nabor koordinat, imenovan posplošene koordinate. Te so običajno označene kot <math>\left(q^i, \dot{q}^i\right)</math>, pri čemer je <math>q^i</math> '''posplošen položaj''' in <math>\dot{q}^i</math> '''posplošena hitrost'''. Ko je simplektično vektorsko polje definirano na kotangensnem svežnju, so posplošene koordinate povezane s kanonskimi koordinatami s pomočjo Hamilton-Jacobijevih enačb. == Glej tudi == [[Kategorija:Koordinatni sistem]] [[Kategorija:Simplektična geometrija]] [[Kategorija:Diferencialna topologija]] oh8mbbc71qr233udqpaf1i72ynlzunc 6760064 6760063 2026-10-03T17:42:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Glej tudi */ prazno 6760064 wikitext text/x-wiki {{Lektura}} {{Navedi vir}} V [[Matematika|matematiki]] in [[Klasična mehanika|klasični mehaniki]] so '''kanonične koordinate''' množice [[Koordinatni sistem|koordinat]] v faznem prostoru, ki jih je mogoče uporabiti za opis fizikalnega sistema v kateremkoli danem trenutku. Kanonične koordinate se uporabljajo v [[Hamiltonova mehanika|Hamiltonovi formulaciji]] [[Klasična mehanika|klasične mehanike]]. Tesno povezan koncept se pojavlja tudi v [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]]; za podrobnosti glej Stone-von Neumannov izrek in kanonične komutacijske relacije. Tako kot je hamiltonovska mehanika posplošena s [[simplektično geometrijo]] in so [[kanonične transformacije]] posplošene s [[kontaktnimi transformacijami]], se lahko tudi definicija kanoničnih koordinat iz 19. stoletja v klasični mehaniki posploši v bolj abstraktno definicijo koordinat iz 20. stoletja na [[kotangentnem snopu]] [[mnogoterosti]] (matematični pojem faznega prostora). == Definicija v klasični mehaniki == V [[Klasična mehanika|klasični mehaniki]] sta '''kanonični koordinati''' koordinati <math>q^i</math> in <math>p_i</math> v faznem prostoru, ki se uporabljajo v [[Hamiltonova mehanika|hamiltonskem]] formalizmu. Kanonične koordinate zadoščajo temeljnim relacijam Poissonovega razmerja: : <math>\left\{q^i, q^j\right\} = 0 \qquad \left\{p_i, p_j\right\} = 0 \qquad \left\{q^i, p_j\right\} = \delta_{ij}</math> Tipičen primer kanoničnih koordinat je, da je <math>q^i</math> običajna [[Kartezični koordinatni sistem|kartezična koordinata]] in <math>p_i</math> je komponenta [[Gibalna količina|gibalne količine]]. Zato na splošno velja, <math>p_i</math> Koordinate se imenujejo "konjugirani momenti". Kanonične koordinate lahko dobimo iz posplošenih koordinat [[Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb|Lagrangejevega]] formalizma z [[Legendrova transformacija|Legendrovo transformacijo]] ali iz drugega nabora kanoničnih koordinat s kanonično transformacijo. == Definicija kotangensnih snopov == Kanonične koordinate so definirane kot poseben niz [[Koordinatni sistem|koordinat]] na kotangensnem snopu [[Mnogoterost|mnogoterosti]]. Običajno so zapisani kot niz <math>\left(q^i, p_j\right)</math> ali <math>\left(x^i, p_j\right)</math> pri čemer ''x-i'' ali ''q-ji'' označujejo koordinate na osnovni mnogoterosti, ''p-ji'' pa označujejo '''konjugirano količino gibanja''', ki je v 1-obliki v kotangensnem snopu v točki ''q'' v mnogoterosti. Splošna definicija kanoničnih koordinat je kateri koli niz koordinat na kotangensnem svežnju, ki omogoča, da se kanonična enooblika zapiše v obliki : <math>\sum_i p_i\,\mathrm{d}q^i</math> do popolne razlike. Sprememba koordinat, ki ohrani to obliko, je kanonična transformacija; to je poseben primer simplektomorfizma, ki je v bistvu sprememba koordinat na simplektični mnogoterosti. V naslednji razlagi predpostavljamo, da so mnogoterosti realne mnogoterosti, tako da kotangensni vektorji, ki delujejo na tangentne vektorje, ustvarijo realna števila. == Formalni razvoj == Glede na mnogoterost {{Mvar|Q}} si lahko [[vektorsko polje]] {{Mvar|X}} na {{Mvar|Q}} (presek tangentnega snopa {{Matematična formula|''TQ''}}) predstavljamo kot funkcijo, ki deluje na kotangensni snop, zaradi dualnosti med tangentnim in kotangensnim prostorom. To pomeni, če definiramo funkcijo : <math>P_X: T^*Q \to \mathbb{R}</math> tako da : <math>P_X(q, p) = p(X_q)</math> velja za vse kotangensne vektorje {{Mvar|p}} v <math>T_q^*Q</math>. Tukaj, <math>X_q</math> je vektor v <math>T_qQ</math>, tangentni prostor na mnogoterost {{Mvar|Q}} v točki {{Mvar|q}} . Funkcija <math>P_X</math> se imenuje ''funkcija gibalne količine,'' ki ustreza {{Mvar|X}}. V [[Atlas (topologija)|lokalnih koordinatah]] lahko vektorsko polje {{Mvar|X}} v točki {{Mvar|q}} zapišemo kot : <math>X_q = \sum_i X^i(q) \frac{\partial}{\partial q^i}</math> kjer je <math>\partial /\partial q^i</math> koordinatni okvir za {{Mvar|TQ}}. Konjugirana gibalna količina ima potem izraz : <math>P_X(q, p) = \sum_i X^i(q)\; p_i</math> kjer je <math>p_i</math> definiran kot funkcija gibalne količine, ki ustreza vektorjem <math>\partial /\partial q^i</math>: : <math>p_i = P_{\partial /\partial q^i}</math> <math>q^i</math> skupaj z <math>p_j</math> skupaj tvorita koordinatni sistem na kotangensnem snopu <math>T^*Q</math>; te koordinate se imenujejo ''kanonične koordinate''. == Posplošene koordinate == V [[Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb|Lagrangeevi mehaniki]] se uporablja drugačen nabor koordinat, imenovan posplošene koordinate. Te so običajno označene kot <math>\left(q^i, \dot{q}^i\right)</math>, pri čemer je <math>q^i</math> '''posplošen položaj''' in <math>\dot{q}^i</math> '''posplošena hitrost'''. Ko je simplektično vektorsko polje definirano na kotangensnem svežnju, so posplošene koordinate povezane s kanonskimi koordinatami s pomočjo Hamilton-Jacobijevih enačb. [[Kategorija:Koordinatni sistem]] [[Kategorija:Simplektična geometrija]] [[Kategorija:Diferencialna topologija]] b1jizulu2h9t9pem6xf6pks7uv4y8cf 6760098 6760064 2026-10-03T19:03:16Z Niko Petrič 261163 /* Definicija v klasični mehaniki */ 6760098 wikitext text/x-wiki {{Lektura}} {{Navedi vir}} V [[Matematika|matematiki]] in [[Klasična mehanika|klasični mehaniki]] so '''kanonične koordinate''' množice [[Koordinatni sistem|koordinat]] v faznem prostoru, ki jih je mogoče uporabiti za opis fizikalnega sistema v kateremkoli danem trenutku. Kanonične koordinate se uporabljajo v [[Hamiltonova mehanika|Hamiltonovi formulaciji]] [[Klasična mehanika|klasične mehanike]]. Tesno povezan koncept se pojavlja tudi v [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]]; za podrobnosti glej Stone-von Neumannov izrek in kanonične komutacijske relacije. Tako kot je hamiltonovska mehanika posplošena s [[simplektično geometrijo]] in so [[kanonične transformacije]] posplošene s [[kontaktnimi transformacijami]], se lahko tudi definicija kanoničnih koordinat iz 19. stoletja v klasični mehaniki posploši v bolj abstraktno definicijo koordinat iz 20. stoletja na [[kotangentnem snopu]] [[mnogoterosti]] (matematični pojem faznega prostora). == Definicija v klasični mehaniki == V [[Klasična mehanika|klasični mehaniki]] sta '''kanonični koordinati''' koordinati <math>q^i</math> in <math>p_i</math> v faznem prostoru, ki se uporabljajo v [[Hamiltonova mehanika|hamiltonskem]] formalizmu. Kanonične koordinate zadoščajo temeljnim relacijam Poissonovega razmerja: : <math>\left\{q^i, q^j\right\} = 0 \qquad \left\{p_i, p_j\right\} = 0 \qquad \left\{q^i, p_j\right\} = \delta_{ij}</math> Tipičen primer kanoničnih koordinat je, da je <math>q^i</math> običajna [[Kartezični koordinatni sistem|kartezična koordinata]] in <math>p_i</math> je komponenta [[Gibalna količina|gibalne količine]]. Zato na splošno velja: <math>p_i</math> Koordinate se imenujejo "konjugirani momenti". Kanonične koordinate lahko dobimo iz posplošenih koordinat [[Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb|Lagrangejevega]] formalizma z [[Legendrova transformacija|Legendrovo transformacijo]] ali iz drugega nabora kanoničnih koordinat s kanonično transformacijo. == Definicija kotangensnih snopov == Kanonične koordinate so definirane kot poseben niz [[Koordinatni sistem|koordinat]] na kotangensnem snopu [[Mnogoterost|mnogoterosti]]. Običajno so zapisani kot niz <math>\left(q^i, p_j\right)</math> ali <math>\left(x^i, p_j\right)</math> pri čemer ''x-i'' ali ''q-ji'' označujejo koordinate na osnovni mnogoterosti, ''p-ji'' pa označujejo '''konjugirano količino gibanja''', ki je v 1-obliki v kotangensnem snopu v točki ''q'' v mnogoterosti. Splošna definicija kanoničnih koordinat je kateri koli niz koordinat na kotangensnem svežnju, ki omogoča, da se kanonična enooblika zapiše v obliki : <math>\sum_i p_i\,\mathrm{d}q^i</math> do popolne razlike. Sprememba koordinat, ki ohrani to obliko, je kanonična transformacija; to je poseben primer simplektomorfizma, ki je v bistvu sprememba koordinat na simplektični mnogoterosti. V naslednji razlagi predpostavljamo, da so mnogoterosti realne mnogoterosti, tako da kotangensni vektorji, ki delujejo na tangentne vektorje, ustvarijo realna števila. == Formalni razvoj == Glede na mnogoterost {{Mvar|Q}} si lahko [[vektorsko polje]] {{Mvar|X}} na {{Mvar|Q}} (presek tangentnega snopa {{Matematična formula|''TQ''}}) predstavljamo kot funkcijo, ki deluje na kotangensni snop, zaradi dualnosti med tangentnim in kotangensnim prostorom. To pomeni, če definiramo funkcijo : <math>P_X: T^*Q \to \mathbb{R}</math> tako da : <math>P_X(q, p) = p(X_q)</math> velja za vse kotangensne vektorje {{Mvar|p}} v <math>T_q^*Q</math>. Tukaj, <math>X_q</math> je vektor v <math>T_qQ</math>, tangentni prostor na mnogoterost {{Mvar|Q}} v točki {{Mvar|q}} . Funkcija <math>P_X</math> se imenuje ''funkcija gibalne količine,'' ki ustreza {{Mvar|X}}. V [[Atlas (topologija)|lokalnih koordinatah]] lahko vektorsko polje {{Mvar|X}} v točki {{Mvar|q}} zapišemo kot : <math>X_q = \sum_i X^i(q) \frac{\partial}{\partial q^i}</math> kjer je <math>\partial /\partial q^i</math> koordinatni okvir za {{Mvar|TQ}}. Konjugirana gibalna količina ima potem izraz : <math>P_X(q, p) = \sum_i X^i(q)\; p_i</math> kjer je <math>p_i</math> definiran kot funkcija gibalne količine, ki ustreza vektorjem <math>\partial /\partial q^i</math>: : <math>p_i = P_{\partial /\partial q^i}</math> <math>q^i</math> skupaj z <math>p_j</math> skupaj tvorita koordinatni sistem na kotangensnem snopu <math>T^*Q</math>; te koordinate se imenujejo ''kanonične koordinate''. == Posplošene koordinate == V [[Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb|Lagrangeevi mehaniki]] se uporablja drugačen nabor koordinat, imenovan posplošene koordinate. Te so običajno označene kot <math>\left(q^i, \dot{q}^i\right)</math>, pri čemer je <math>q^i</math> '''posplošen položaj''' in <math>\dot{q}^i</math> '''posplošena hitrost'''. Ko je simplektično vektorsko polje definirano na kotangensnem svežnju, so posplošene koordinate povezane s kanonskimi koordinatami s pomočjo Hamilton-Jacobijevih enačb. [[Kategorija:Koordinatni sistem]] [[Kategorija:Simplektična geometrija]] [[Kategorija:Diferencialna topologija]] b1pp8jxofotomp9o9u5dpgyn2d6f584 6760101 6760098 2026-10-03T19:22:09Z Niko Petrič 261163 /* Definicija v klasični mehaniki */ 6760101 wikitext text/x-wiki {{Lektura}} {{Navedi vir}} V [[Matematika|matematiki]] in [[Klasična mehanika|klasični mehaniki]] so '''kanonične koordinate''' množice [[Koordinatni sistem|koordinat]] v faznem prostoru, ki jih je mogoče uporabiti za opis fizikalnega sistema v kateremkoli danem trenutku. Kanonične koordinate se uporabljajo v [[Hamiltonova mehanika|Hamiltonovi formulaciji]] [[Klasična mehanika|klasične mehanike]]. Tesno povezan koncept se pojavlja tudi v [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]]; za podrobnosti glej Stone-von Neumannov izrek in kanonične komutacijske relacije. Tako kot je hamiltonovska mehanika posplošena s [[simplektično geometrijo]] in so [[kanonične transformacije]] posplošene s [[kontaktnimi transformacijami]], se lahko tudi definicija kanoničnih koordinat iz 19. stoletja v klasični mehaniki posploši v bolj abstraktno definicijo koordinat iz 20. stoletja na [[kotangentnem snopu]] [[mnogoterosti]] (matematični pojem faznega prostora). == Definicija v klasični mehaniki == V [[Klasična mehanika|klasični mehaniki]] sta '''kanonični koordinati''' koordinati <math>q^i</math> in <math>p_i</math> v faznem prostoru, ki se uporabljajo v [[Hamiltonova mehanika|hamiltonskem]] formalizmu. Kanonične koordinate zadoščajo temeljnim relacijam Poissonovega oklepaja: : <math>\left\{q^i, q^j\right\} = 0 \qquad \left\{p_i, p_j\right\} = 0 \qquad \left\{q^i, p_j\right\} = \delta_{ij}</math> Tipičen primer kanoničnih koordinat je, da je <math>q^i</math> običajna [[Kartezični koordinatni sistem|kartezična koordinata]] in <math>p_i</math> je komponenta [[Gibalna količina|gibalne količine]]. Zato na splošno velja: <math>p_i</math> Koordinate se imenujejo "konjugirani momenti". Kanonične koordinate lahko dobimo iz posplošenih koordinat [[Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb|Lagrangejevega]] formalizma z [[Legendrova transformacija|Legendrovo transformacijo]] ali iz drugega nabora kanoničnih koordinat s kanonično transformacijo. == Definicija kotangensnih snopov == Kanonične koordinate so definirane kot poseben niz [[Koordinatni sistem|koordinat]] na kotangensnem snopu [[Mnogoterost|mnogoterosti]]. Običajno so zapisani kot niz <math>\left(q^i, p_j\right)</math> ali <math>\left(x^i, p_j\right)</math> pri čemer ''x-i'' ali ''q-ji'' označujejo koordinate na osnovni mnogoterosti, ''p-ji'' pa označujejo '''konjugirano količino gibanja''', ki je v 1-obliki v kotangensnem snopu v točki ''q'' v mnogoterosti. Splošna definicija kanoničnih koordinat je kateri koli niz koordinat na kotangensnem svežnju, ki omogoča, da se kanonična enooblika zapiše v obliki : <math>\sum_i p_i\,\mathrm{d}q^i</math> do popolne razlike. Sprememba koordinat, ki ohrani to obliko, je kanonična transformacija; to je poseben primer simplektomorfizma, ki je v bistvu sprememba koordinat na simplektični mnogoterosti. V naslednji razlagi predpostavljamo, da so mnogoterosti realne mnogoterosti, tako da kotangensni vektorji, ki delujejo na tangentne vektorje, ustvarijo realna števila. == Formalni razvoj == Glede na mnogoterost {{Mvar|Q}} si lahko [[vektorsko polje]] {{Mvar|X}} na {{Mvar|Q}} (presek tangentnega snopa {{Matematična formula|''TQ''}}) predstavljamo kot funkcijo, ki deluje na kotangensni snop, zaradi dualnosti med tangentnim in kotangensnim prostorom. To pomeni, če definiramo funkcijo : <math>P_X: T^*Q \to \mathbb{R}</math> tako da : <math>P_X(q, p) = p(X_q)</math> velja za vse kotangensne vektorje {{Mvar|p}} v <math>T_q^*Q</math>. Tukaj, <math>X_q</math> je vektor v <math>T_qQ</math>, tangentni prostor na mnogoterost {{Mvar|Q}} v točki {{Mvar|q}} . Funkcija <math>P_X</math> se imenuje ''funkcija gibalne količine,'' ki ustreza {{Mvar|X}}. V [[Atlas (topologija)|lokalnih koordinatah]] lahko vektorsko polje {{Mvar|X}} v točki {{Mvar|q}} zapišemo kot : <math>X_q = \sum_i X^i(q) \frac{\partial}{\partial q^i}</math> kjer je <math>\partial /\partial q^i</math> koordinatni okvir za {{Mvar|TQ}}. Konjugirana gibalna količina ima potem izraz : <math>P_X(q, p) = \sum_i X^i(q)\; p_i</math> kjer je <math>p_i</math> definiran kot funkcija gibalne količine, ki ustreza vektorjem <math>\partial /\partial q^i</math>: : <math>p_i = P_{\partial /\partial q^i}</math> <math>q^i</math> skupaj z <math>p_j</math> skupaj tvorita koordinatni sistem na kotangensnem snopu <math>T^*Q</math>; te koordinate se imenujejo ''kanonične koordinate''. == Posplošene koordinate == V [[Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb|Lagrangeevi mehaniki]] se uporablja drugačen nabor koordinat, imenovan posplošene koordinate. Te so običajno označene kot <math>\left(q^i, \dot{q}^i\right)</math>, pri čemer je <math>q^i</math> '''posplošen položaj''' in <math>\dot{q}^i</math> '''posplošena hitrost'''. Ko je simplektično vektorsko polje definirano na kotangensnem svežnju, so posplošene koordinate povezane s kanonskimi koordinatami s pomočjo Hamilton-Jacobijevih enačb. [[Kategorija:Koordinatni sistem]] [[Kategorija:Simplektična geometrija]] [[Kategorija:Diferencialna topologija]] oiv352t299kqdh2lnkh7pnjxrx08n2g 6760174 6760101 2026-10-04T05:45:23Z Niko Petrič 261163 6760174 wikitext text/x-wiki {{Lektura}} {{Navedi vir}} V [[Matematika|matematiki]] in [[Klasična mehanika|klasični mehaniki]] so '''kanonične koordinate''' množice [[Koordinatni sistem|koordinat]] v faznem prostoru, ki jih je mogoče uporabiti za opis fizikalnega sistema v kateremkoli danem trenutku. Kanonične koordinate se uporabljajo v [[Hamiltonova mehanika|Hamiltonovi formulaciji]] [[Klasična mehanika|klasične mehanike]]. Tesno povezan koncept se pojavlja tudi v [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]]; za podrobnosti glej Stone-von Neumannov izrek in kanonične komutacijske relacije. Tako kot je hamiltonovska mehanika posplošena s [[Simplektična geometrija|simplektično geometrijo]] in so [[kanonične transformacije]] posplošene s [[kontaktnimi transformacijami]], se lahko tudi definicija kanoničnih koordinat iz 19. stoletja v klasični mehaniki posploši v bolj abstraktno definicijo koordinat iz 20. stoletja na [[kotangentnem snopu]] [[mnogoterosti]] (matematični pojem faznega prostora). == Definicija v klasični mehaniki == V [[Klasična mehanika|klasični mehaniki]] sta '''kanonični koordinati''' koordinati <math>q^i</math> in <math>p_i</math> v faznem prostoru, ki se uporabljajo v [[Hamiltonova mehanika|hamiltonskem]] formalizmu. Kanonične koordinate zadoščajo temeljnim relacijam Poissonovega oklepaja: : <math>\left\{q^i, q^j\right\} = 0 \qquad \left\{p_i, p_j\right\} = 0 \qquad \left\{q^i, p_j\right\} = \delta_{ij}</math> Tipičen primer kanoničnih koordinat je, da je <math>q^i</math> običajna [[Kartezični koordinatni sistem|kartezična koordinata]] in <math>p_i</math> je komponenta [[Gibalna količina|gibalne količine]]. Zato na splošno velja: <math>p_i</math> Koordinate se imenujejo "konjugirani momenti". Kanonične koordinate lahko dobimo iz posplošenih koordinat [[Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb|Lagrangejevega]] formalizma z [[Legendrova transformacija|Legendrovo transformacijo]] ali iz drugega nabora kanoničnih koordinat s kanonično transformacijo. == Definicija kotangensnih snopov == Kanonične koordinate so definirane kot poseben niz [[Koordinatni sistem|koordinat]] na kotangensnem snopu [[Mnogoterost|mnogoterosti]]. Običajno so zapisani kot niz <math>\left(q^i, p_j\right)</math> ali <math>\left(x^i, p_j\right)</math> pri čemer ''x-i'' ali ''q-ji'' označujejo koordinate na osnovni mnogoterosti, ''p-ji'' pa označujejo '''konjugirano količino gibanja''', ki je v 1-obliki v kotangensnem snopu v točki ''q'' v mnogoterosti. Splošna definicija kanoničnih koordinat je kateri koli niz koordinat na kotangensnem svežnju, ki omogoča, da se kanonična enooblika zapiše v obliki : <math>\sum_i p_i\,\mathrm{d}q^i</math> do popolne razlike. Sprememba koordinat, ki ohrani to obliko, je kanonična transformacija; to je poseben primer simplektomorfizma, ki je v bistvu sprememba koordinat na simplektični mnogoterosti. V naslednji razlagi predpostavljamo, da so mnogoterosti realne mnogoterosti, tako da kotangensni vektorji, ki delujejo na tangentne vektorje, ustvarijo realna števila. == Formalni razvoj == Glede na mnogoterost {{Mvar|Q}} si lahko [[vektorsko polje]] {{Mvar|X}} na {{Mvar|Q}} (presek tangentnega snopa {{Matematična formula|''TQ''}}) predstavljamo kot funkcijo, ki deluje na kotangensni snop, zaradi dualnosti med tangentnim in kotangensnim prostorom. To pomeni, če definiramo funkcijo : <math>P_X: T^*Q \to \mathbb{R}</math> tako da : <math>P_X(q, p) = p(X_q)</math> velja za vse kotangensne vektorje {{Mvar|p}} v <math>T_q^*Q</math>. Tukaj, <math>X_q</math> je vektor v <math>T_qQ</math>, tangentni prostor na mnogoterost {{Mvar|Q}} v točki {{Mvar|q}} . Funkcija <math>P_X</math> se imenuje ''funkcija gibalne količine,'' ki ustreza {{Mvar|X}}. V [[Atlas (topologija)|lokalnih koordinatah]] lahko vektorsko polje {{Mvar|X}} v točki {{Mvar|q}} zapišemo kot : <math>X_q = \sum_i X^i(q) \frac{\partial}{\partial q^i}</math> kjer je <math>\partial /\partial q^i</math> koordinatni okvir za {{Mvar|TQ}}. Konjugirana gibalna količina ima potem izraz : <math>P_X(q, p) = \sum_i X^i(q)\; p_i</math> kjer je <math>p_i</math> definiran kot funkcija gibalne količine, ki ustreza vektorjem <math>\partial /\partial q^i</math>: : <math>p_i = P_{\partial /\partial q^i}</math> <math>q^i</math> skupaj z <math>p_j</math> skupaj tvorita koordinatni sistem na kotangensnem snopu <math>T^*Q</math>; te koordinate se imenujejo ''kanonične koordinate''. == Posplošene koordinate == V [[Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb|Lagrangeevi mehaniki]] se uporablja drugačen nabor koordinat, imenovan posplošene koordinate. Te so običajno označene kot <math>\left(q^i, \dot{q}^i\right)</math>, pri čemer je <math>q^i</math> '''posplošen položaj''' in <math>\dot{q}^i</math> '''posplošena hitrost'''. Ko je simplektično vektorsko polje definirano na kotangensnem svežnju, so posplošene koordinate povezane s kanonskimi koordinatami s pomočjo Hamilton-Jacobijevih enačb. [[Kategorija:Koordinatni sistem]] [[Kategorija:Simplektična geometrija]] [[Kategorija:Diferencialna topologija]] qt3w5fdrvn37047be8rqdq4g8kgnsk9 6760175 6760174 2026-10-04T05:45:59Z Niko Petrič 261163 6760175 wikitext text/x-wiki V [[Matematika|matematiki]] in [[Klasična mehanika|klasični mehaniki]] so '''kanonične koordinate''' množice [[Koordinatni sistem|koordinat]] v faznem prostoru, ki jih je mogoče uporabiti za opis fizikalnega sistema v kateremkoli danem trenutku. Kanonične koordinate se uporabljajo v [[Hamiltonova mehanika|Hamiltonovi formulaciji]] [[Klasična mehanika|klasične mehanike]]. Tesno povezan koncept se pojavlja tudi v [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]]; za podrobnosti glej Stone-von Neumannov izrek in kanonične komutacijske relacije. Tako kot je hamiltonovska mehanika posplošena s [[Simplektična geometrija|simplektično geometrijo]] in so [[kanonične transformacije]] posplošene s [[kontaktnimi transformacijami]], se lahko tudi definicija kanoničnih koordinat iz 19. stoletja v klasični mehaniki posploši v bolj abstraktno definicijo koordinat iz 20. stoletja na [[kotangentnem snopu]] [[mnogoterosti]] (matematični pojem faznega prostora). == Definicija v klasični mehaniki == V [[Klasična mehanika|klasični mehaniki]] sta '''kanonični koordinati''' koordinati <math>q^i</math> in <math>p_i</math> v faznem prostoru, ki se uporabljajo v [[Hamiltonova mehanika|hamiltonskem]] formalizmu. Kanonične koordinate zadoščajo temeljnim relacijam Poissonovega oklepaja: : <math>\left\{q^i, q^j\right\} = 0 \qquad \left\{p_i, p_j\right\} = 0 \qquad \left\{q^i, p_j\right\} = \delta_{ij}</math> Tipičen primer kanoničnih koordinat je, da je <math>q^i</math> običajna [[Kartezični koordinatni sistem|kartezična koordinata]] in <math>p_i</math> je komponenta [[Gibalna količina|gibalne količine]]. Zato na splošno velja: <math>p_i</math> Koordinate se imenujejo "konjugirani momenti". Kanonične koordinate lahko dobimo iz posplošenih koordinat [[Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb|Lagrangejevega]] formalizma z [[Legendrova transformacija|Legendrovo transformacijo]] ali iz drugega nabora kanoničnih koordinat s kanonično transformacijo. == Definicija kotangensnih snopov == Kanonične koordinate so definirane kot poseben niz [[Koordinatni sistem|koordinat]] na kotangensnem snopu [[Mnogoterost|mnogoterosti]]. Običajno so zapisani kot niz <math>\left(q^i, p_j\right)</math> ali <math>\left(x^i, p_j\right)</math> pri čemer ''x-i'' ali ''q-ji'' označujejo koordinate na osnovni mnogoterosti, ''p-ji'' pa označujejo '''konjugirano količino gibanja''', ki je v 1-obliki v kotangensnem snopu v točki ''q'' v mnogoterosti. Splošna definicija kanoničnih koordinat je kateri koli niz koordinat na kotangensnem svežnju, ki omogoča, da se kanonična enooblika zapiše v obliki : <math>\sum_i p_i\,\mathrm{d}q^i</math> do popolne razlike. Sprememba koordinat, ki ohrani to obliko, je kanonična transformacija; to je poseben primer simplektomorfizma, ki je v bistvu sprememba koordinat na simplektični mnogoterosti. V naslednji razlagi predpostavljamo, da so mnogoterosti realne mnogoterosti, tako da kotangensni vektorji, ki delujejo na tangentne vektorje, ustvarijo realna števila. == Formalni razvoj == Glede na mnogoterost {{Mvar|Q}} si lahko [[vektorsko polje]] {{Mvar|X}} na {{Mvar|Q}} (presek tangentnega snopa {{Matematična formula|''TQ''}}) predstavljamo kot funkcijo, ki deluje na kotangensni snop, zaradi dualnosti med tangentnim in kotangensnim prostorom. To pomeni, če definiramo funkcijo : <math>P_X: T^*Q \to \mathbb{R}</math> tako da : <math>P_X(q, p) = p(X_q)</math> velja za vse kotangensne vektorje {{Mvar|p}} v <math>T_q^*Q</math>. Tukaj, <math>X_q</math> je vektor v <math>T_qQ</math>, tangentni prostor na mnogoterost {{Mvar|Q}} v točki {{Mvar|q}} . Funkcija <math>P_X</math> se imenuje ''funkcija gibalne količine,'' ki ustreza {{Mvar|X}}. V [[Atlas (topologija)|lokalnih koordinatah]] lahko vektorsko polje {{Mvar|X}} v točki {{Mvar|q}} zapišemo kot : <math>X_q = \sum_i X^i(q) \frac{\partial}{\partial q^i}</math> kjer je <math>\partial /\partial q^i</math> koordinatni okvir za {{Mvar|TQ}}. Konjugirana gibalna količina ima potem izraz : <math>P_X(q, p) = \sum_i X^i(q)\; p_i</math> kjer je <math>p_i</math> definiran kot funkcija gibalne količine, ki ustreza vektorjem <math>\partial /\partial q^i</math>: : <math>p_i = P_{\partial /\partial q^i}</math> <math>q^i</math> skupaj z <math>p_j</math> skupaj tvorita koordinatni sistem na kotangensnem snopu <math>T^*Q</math>; te koordinate se imenujejo ''kanonične koordinate''. == Posplošene koordinate == V [[Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb|Lagrangeevi mehaniki]] se uporablja drugačen nabor koordinat, imenovan posplošene koordinate. Te so običajno označene kot <math>\left(q^i, \dot{q}^i\right)</math>, pri čemer je <math>q^i</math> '''posplošen položaj''' in <math>\dot{q}^i</math> '''posplošena hitrost'''. Ko je simplektično vektorsko polje definirano na kotangensnem svežnju, so posplošene koordinate povezane s kanonskimi koordinatami s pomočjo Hamilton-Jacobijevih enačb. [[Kategorija:Koordinatni sistem]] [[Kategorija:Simplektična geometrija]] [[Kategorija:Diferencialna topologija]] az358760hs5pmkvy1bqv84hed99iubm 0 609402 6760067 2026-10-03T17:46:23Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Potres v Al Haouzu 2023]] na [[Potres v Al Haouzu (2023)]]: standardizacija 6760067 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Potres v Al Haouzu (2023)]] ivp0tgpsr3mvdtvbion7jxa018m2gq9 1 609403 6760068 2026-10-03T17:47:55Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6760068 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 609404 6760070 2026-10-03T17:50:47Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6760070 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 3 609405 6760074 2026-10-03T17:53:26Z Yerpo 8417 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Tomaž Krišelj|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6760074 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Tomaž Krišelj|Tomaž Krišelj]] (3. oktober) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt [[Wikipedija:Odmevnost|izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti]]; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v ''objavljenih'', ''[[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivih]]'', ''[[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Sekundarni viri|sekundarnih virih]]'', ''neodvisnih'' od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je treba v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|tehnično pomoč]]). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Tomaž Krišelj]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Toma%C5%BE_Kri%C5%A1elj '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Toma%C5%BE_Kri%C5%A1elj '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:53, 3. oktober 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> ssd0rimeu9ppccdaw1vjo7v7zj9n776 2 609406 6760085 2026-10-03T18:23:06Z Niko Petrič 261163 /* */ Ustvarjena uporabniška stran 6760085 wikitext text/x-wiki Prihajam iz Slovenske Bistrice. Wikipediji sem se pridružil z namenom širjenja znanja, predvsem na področjih fizike, matematike in kemije. re7jig1s502rwcbczr6s86vphqdygx9 6760091 6760085 2026-10-03T18:30:50Z Niko Petrič 261163 /* */ 6760091 wikitext text/x-wiki Prihajam iz Slovenske Bistrice. Wikipediji sem se pridružil z namenom širjenja znanja, predvsem na področjih fizike, astronomije, matematike in kemije. r2tq53td2gd8qjzpkhvb5odqevrir0s 0 609407 6760116 2026-10-03T20:05:09Z TadejM 738 preusmeritev na [[Oligurija]] 6760116 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Oligurija]] ekojm537wt72b0lgn4q9nxhygzdhz2k 0 609408 6760140 2026-10-03T21:58:06Z VidicK01 193275 Ljubljana smo vsi (LSV), novo v okviru LV26 6760140 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Ljubljana smo vsi | country = Slovenija | colorcode = #e35200 | logo = [[Slika:LJUBLJANA SMO VSI Logotip.png|250px]] | foundation = 23. september 2026 | headquarters = Gregorčičeva ulica 13a<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = | position = | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|hex=#e35200}} | seats2_title = Župani | seats2 = {{Composition bar|0|212|hex=#e35200}} | seats3_title = Občinski svetniki | seats3 = {{Composition bar|0|2750|hex=#e35200}} | international = | european = | europarl = | national = | colours = {{color box|#e35200|border=darkgray}} [[oranžna]]</br>{{color box|#0b369a|border=darkgray}} [[modra]] | website = [https://ljubljanasmovsi.si/ Ljubljana smo vsi] | european affiliation = | leader1_title = Sopredsednika | leader1_name = | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = | president = [[Anton Rop]]<br>[[Urška Klakočar Zupančič]] | founder = | general_secretary = [[Jani Möderndorfer]] | membership = }} '''Ljubljana smo vsi – Lista Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa''' (okrajšano '''Ljubljana smo vsi''', kratica '''LSV''') je [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]], ki sta jo s somišljeniki ustanovila nekdanji predsednik vlade [[Anton Rop]] in nekdanja predsednica državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič]].<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-10-01 |title=Rop in Klakočarjeva za zaprtimi vrati ustanovila stranko |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/rop-in-klakocar-zaprtimi-vrati-ustanovila-stranko-1930339 |access-date=2026-10-03 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Stranka je nastala v luči njune kandidature na [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026|ljubljanskih lokalnih volitvah 2026]]. Ustanovni kongres je potekal 23. septembra 2026, na njem sta bila Rop in Klakočar Zupančič izvoljena za sopredsednika stranke.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-10-03 |title=(FOTO) Anton Rop: Ljubljano želim vrniti ljudem |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/foto-2831333/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje nastanka === [[Urška Klakočar Zupančič]], med letoma 2022 in 2026 [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednica Državnega zbora]] in vidna članica [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]], na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|letošnjih državnozborskih volitvah]] z nekaj več kot štiri tisoč oziroma 30 odstotkov glasov ni osvojila novega mandata poslanke.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=Aleksandra K. Kovač, G. |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-04-07 |title=Izidi glasovanja |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2026/#/rezultati |access-date=2026-10-03 |website=dvk-rs.si}}</ref> Dan po volitvah je tako zaradi neuspeha napovedala umik iz politike, 24. aprila pa še formalno izstopila iz stranke Svoboda.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Urška Klakočar Zupančič izstopila iz Gibanja Svoboda |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-izstopila-iz-gibanja-svoboda/780465 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po napovedi [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]], da se bo na [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026|jesenskih lokalnih volitvah]] potegoval za nov mandat na čelu občine, so se v medijih pričela ugibanja o izzivalcih njegove 20-letne vladavine.<ref>{{Navedi splet |title=Janković napovedal vnovično kandidaturo za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/20-letno-vodenje-ljubljane-jankovic-po-nov-mandat.html |access-date=2026-10-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Je zmaga Jankovića po 20 letih prvič vprašljiva? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-zmaga-jankovica-prvic-pod-vprasajem.html |access-date=2026-10-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V začetku julija sta se kot možna protikandidata prvič začela omenjati Klakočar Zupančič ter nekdanji premier [[Anton Rop]].<ref>{{Navedi splet |title=Znan še en izzivalec Jankovića, Klakočar Zupančič in Rop na skupno listo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znan-se-en-izzivalec-jankovica-za-zupana-ljubljane-se-bo-potegoval-mihael-jarc.html |access-date=2026-10-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Govorice sta 8. julija potrdila in oznanila oblikovanje skupne kandidatne liste za mestni svet, nista pa takrat še razkrila županskega kandidata.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=Al Ma , T. K. |title=Anton Rop in Urška Klakočar Zupančič skupaj na ljubljanske lokalne volitve |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-in-urska-klakocar-zupancic-skupaj-na-ljubljanske-lokalne-volitve/787608 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je bilo uradno napovedano, da bo za [[Župan Ljubljane|župana]] kandidiral Rop, Klakočar Zupančič pa bo nosilka liste za mestni svet, prvič pa je bila tudi oznanjena nova politična stranka Ljubljana smo vsi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop gre nad Jankovića: »Čas je, da si mesto vzamemo nazaj« |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/kdo-lahko-spodnese-jankovica-rop-in-klakocar-zupancic-danes-razkrivata-svojega-aduta-2825298/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> === Ustanovitev === Politična stranka s polnim imenom ''Ljubljana smo vsi '''–''' Lista Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa'' je bila ustanovljena dne 23. septembra 2026.<ref name=":2" /> Rop in Klakočar sta bila izvoljena za sopredsednika, za generalnega sekretarja je bil imenovan nekdanji dolgoletni poslanec [[Jani Möderndorfer]].<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Navedi splet |date=2026-10-03 |title=Anton Rop ostro nad župana Zorana Jankovića, dobil je tudi novo okrepitev iz vrst SD |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-ostro-nad-zupana-zorana-jankovica-dobil-je-tudi-novo-okrepitev-iz-vrst-sd/ |access-date=2026-10-03 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Ustanovitvi je 3. oktobra sledil prvi programski kongres, Rop se je v svojem govoru zavzel za več dostopnih stanovanj, zanesljivejši javni promet, dostopnejše zdravstvo in čistejši zrak ter za »vrnitev Ljubljane ljudem«.<ref name=":4">{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Rop: Ljubljana ni last župana ali katere koli interesne skupine |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/rop-ljubljana-ni-last-zupana-ali-katere-koli-interesne-skupine/795705 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> K stranki sta pristopila tudi [[Mojca Šetinc Pašek]], nekdanja poslanka Svobode in kasneje [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]], ter Miha Lobnik, [[zagovornik načela enakosti]], ki s 26. oktobrom zaključuje svoj mandat.<ref>{{Navedi splet |title=Predsednica išče novega zagovornika načela enakosti |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/predsednica-isce-novega-zagovornika-nacela-enakosti |access-date=2026-10-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":3" /> Stranka se bo sicer po besedah Klakočar Zupančič po [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah]] preimenovala, saj da želi biti politično aktivna tudi na državni ravni.<ref name=":4" /> == Sklici == {{sklici|2}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2026]] b306z5mr8aytmi1msi6ruz9229xnlxg 6760163 6760140 2026-10-04T04:49:02Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6760163 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Ljubljana smo vsi | country = Slovenija | colorcode = #e35200 | logo = [[Slika:LJUBLJANA SMO VSI Logotip.png|250px]] | foundation = 23. september 2026 | headquarters = Gregorčičeva ulica 13a<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = | position = | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|hex=#e35200}} | seats2_title = Župani | seats2 = {{Composition bar|0|212|hex=#e35200}} | seats3_title = Občinski svetniki | seats3 = {{Composition bar|0|2750|hex=#e35200}} | international = | european = | europarl = | national = | colours = {{color box|#e35200|border=darkgray}} [[oranžna]]</br>{{color box|#0b369a|border=darkgray}} [[modra]] | website = [https://ljubljanasmovsi.si/ Ljubljana smo vsi] | european affiliation = | leader1_title = Sopredsednika | leader1_name = | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = | president = [[Anton Rop]]<br>[[Urška Klakočar Zupančič]] | founder = | general_secretary = [[Jani Möderndorfer]] | membership = }} '''Lista Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa''' - okrajšano '''Ljubljana smo vsi''' (kratica '''LSV''') je [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]], ki sta jo s somišljeniki ustanovila nekdanji predsednik vlade [[Anton Rop]] in nekdanja predsednica državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič]].<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-10-01 |title=Rop in Klakočarjeva za zaprtimi vrati ustanovila stranko |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/rop-in-klakocar-zaprtimi-vrati-ustanovila-stranko-1930339 |access-date=2026-10-03 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Stranka je nastala v luči njune kandidature na [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026|ljubljanskih lokalnih volitvah 2026]]. Ustanovni kongres je potekal 23. septembra 2026, na njem sta bila Rop in Klakočar Zupančič izvoljena za sopredsednika stranke.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-10-03 |title=(FOTO) Anton Rop: Ljubljano želim vrniti ljudem |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/foto-2831333/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje nastanka === [[Urška Klakočar Zupančič]], med letoma 2022 in 2026 [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednica Državnega zbora]] in vidna članica [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]], na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|letošnjih državnozborskih volitvah]] z nekaj več kot štiri tisoč oziroma 30 odstotkov glasov ni osvojila novega mandata poslanke.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=Aleksandra K. Kovač, G. |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-04-07 |title=Izidi glasovanja |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2026/#/rezultati |access-date=2026-10-03 |website=dvk-rs.si}}</ref> Dan po volitvah je tako zaradi neuspeha napovedala umik iz politike, 24. aprila pa še formalno izstopila iz stranke Svoboda.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Urška Klakočar Zupančič izstopila iz Gibanja Svoboda |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-izstopila-iz-gibanja-svoboda/780465 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po napovedi [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]], da se bo na [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026|jesenskih lokalnih volitvah]] potegoval za nov mandat na čelu občine, so se v medijih pričela ugibanja o izzivalcih njegove 20-letne vladavine.<ref>{{Navedi splet |title=Janković napovedal vnovično kandidaturo za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/20-letno-vodenje-ljubljane-jankovic-po-nov-mandat.html |access-date=2026-10-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Je zmaga Jankovića po 20 letih prvič vprašljiva? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-zmaga-jankovica-prvic-pod-vprasajem.html |access-date=2026-10-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V začetku julija sta se kot možna protikandidata prvič začela omenjati Klakočar Zupančič ter nekdanji premier [[Anton Rop]].<ref>{{Navedi splet |title=Znan še en izzivalec Jankovića, Klakočar Zupančič in Rop na skupno listo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znan-se-en-izzivalec-jankovica-za-zupana-ljubljane-se-bo-potegoval-mihael-jarc.html |access-date=2026-10-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Govorice sta 8. julija potrdila in oznanila oblikovanje skupne kandidatne liste za mestni svet, nista pa takrat še razkrila županskega kandidata.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=Al Ma , T. K. |title=Anton Rop in Urška Klakočar Zupančič skupaj na ljubljanske lokalne volitve |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-in-urska-klakocar-zupancic-skupaj-na-ljubljanske-lokalne-volitve/787608 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je bilo uradno napovedano, da bo za [[Župan Ljubljane|župana]] kandidiral Rop, Klakočar Zupančič pa bo nosilka liste za mestni svet, prvič pa je bila tudi oznanjena nova politična stranka Ljubljana smo vsi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop gre nad Jankovića: »Čas je, da si mesto vzamemo nazaj« |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/kdo-lahko-spodnese-jankovica-rop-in-klakocar-zupancic-danes-razkrivata-svojega-aduta-2825298/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> === Ustanovitev === Politična stranka s polnim imenom ''Ljubljana smo vsi '''–''' Lista Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa'' je bila ustanovljena dne 23. septembra 2026.<ref name=":2" /> Rop in Klakočar sta bila izvoljena za sopredsednika, za generalnega sekretarja je bil imenovan nekdanji dolgoletni poslanec [[Jani Möderndorfer]].<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Navedi splet |date=2026-10-03 |title=Anton Rop ostro nad župana Zorana Jankovića, dobil je tudi novo okrepitev iz vrst SD |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-ostro-nad-zupana-zorana-jankovica-dobil-je-tudi-novo-okrepitev-iz-vrst-sd/ |access-date=2026-10-03 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Ustanovitvi je 3. oktobra sledil prvi programski kongres, Rop se je v svojem govoru zavzel za več dostopnih stanovanj, zanesljivejši javni promet, dostopnejše zdravstvo in čistejši zrak ter za »vrnitev Ljubljane ljudem«.<ref name=":4">{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Rop: Ljubljana ni last župana ali katere koli interesne skupine |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/rop-ljubljana-ni-last-zupana-ali-katere-koli-interesne-skupine/795705 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> K stranki sta pristopila tudi [[Mojca Šetinc Pašek]], nekdanja poslanka Svobode in kasneje [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]], ter Miha Lobnik, [[zagovornik načela enakosti]], ki s 26. oktobrom zaključuje svoj mandat.<ref>{{Navedi splet |title=Predsednica išče novega zagovornika načela enakosti |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/predsednica-isce-novega-zagovornika-nacela-enakosti |access-date=2026-10-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":3" /> Stranka se bo sicer po besedah Klakočar Zupančič po [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah]] preimenovala, saj da želi biti politično aktivna tudi na državni ravni.<ref name=":4" /> == Sklici == {{sklici|2}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2026]] 204c0vf1sqs3w6xo2b3lxaxnrcq3dge 6760228 6760163 2026-10-04T08:34:51Z Marko3 1829 6760228 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Ljubljana smo vsi | country = Slovenija | colorcode = #e35200 | logo = [[Slika:LJUBLJANA SMO VSI Logotip.png|250px]] | foundation = 23. september 2026 | headquarters = Gregorčičeva ulica 13a<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = | position = | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|hex=#e35200}} | seats2_title = Župani | seats2 = {{Composition bar|0|212|hex=#e35200}} | seats3_title = Občinski svetniki | seats3 = {{Composition bar|0|2750|hex=#e35200}} | international = | european = | europarl = | national = | colours = {{color box|#e35200|border=darkgray}} [[oranžna]]</br>{{color box|#0b369a|border=darkgray}} [[modra]] | website = [https://ljubljanasmovsi.si/ Ljubljana smo vsi] | european affiliation = | leader1_title = Sopredsednika | leader1_name = | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = | president = [[Anton Rop]]<br>[[Urška Klakočar Zupančič]] | founder = | general_secretary = [[Jani Möderndorfer]] | membership = }} '''Lista Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa''', okrajšano '''Ljubljana smo vsi''' (kratica '''LSV'''), je [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]], ki sta jo s somišljeniki ustanovila nekdanji predsednik vlade [[Anton Rop]] in nekdanja predsednica državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič]].<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-10-01 |title=Rop in Klakočarjeva za zaprtimi vrati ustanovila stranko |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/rop-in-klakocar-zaprtimi-vrati-ustanovila-stranko-1930339 |access-date=2026-10-03 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Stranka je nastala v luči njune kandidature na [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026|ljubljanskih lokalnih volitvah 2026]]. Ustanovni kongres je potekal 23. septembra 2026, na njem sta bila Rop in Klakočar Zupančič izvoljena za sopredsednika stranke.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-10-03 |title=(FOTO) Anton Rop: Ljubljano želim vrniti ljudem |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/foto-2831333/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje nastanka === [[Urška Klakočar Zupančič]], med letoma 2022 in 2026 [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednica Državnega zbora]] in vidna članica [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]], na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|letošnjih državnozborskih volitvah]] z nekaj več kot štiri tisoč oziroma 30 odstotkov glasov ni osvojila novega mandata poslanke.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=Aleksandra K. Kovač, G. |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-04-07 |title=Izidi glasovanja |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2026/#/rezultati |access-date=2026-10-03 |website=dvk-rs.si}}</ref> Dan po volitvah je tako zaradi neuspeha napovedala umik iz politike, 24. aprila pa še formalno izstopila iz stranke Svoboda.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Urška Klakočar Zupančič izstopila iz Gibanja Svoboda |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-izstopila-iz-gibanja-svoboda/780465 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po napovedi [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]], da se bo na [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026|jesenskih lokalnih volitvah]] potegoval za nov mandat na čelu občine, so se v medijih pričela ugibanja o izzivalcih njegove 20-letne vladavine.<ref>{{Navedi splet |title=Janković napovedal vnovično kandidaturo za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/20-letno-vodenje-ljubljane-jankovic-po-nov-mandat.html |access-date=2026-10-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Je zmaga Jankovića po 20 letih prvič vprašljiva? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-zmaga-jankovica-prvic-pod-vprasajem.html |access-date=2026-10-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V začetku julija sta se kot možna protikandidata prvič začela omenjati Klakočar Zupančič ter nekdanji premier [[Anton Rop]].<ref>{{Navedi splet |title=Znan še en izzivalec Jankovića, Klakočar Zupančič in Rop na skupno listo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znan-se-en-izzivalec-jankovica-za-zupana-ljubljane-se-bo-potegoval-mihael-jarc.html |access-date=2026-10-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Govorice sta 8. julija potrdila in oznanila oblikovanje skupne kandidatne liste za mestni svet, nista pa takrat še razkrila županskega kandidata.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=Al Ma , T. K. |title=Anton Rop in Urška Klakočar Zupančič skupaj na ljubljanske lokalne volitve |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-in-urska-klakocar-zupancic-skupaj-na-ljubljanske-lokalne-volitve/787608 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je bilo uradno napovedano, da bo za [[Župan Ljubljane|župana]] kandidiral Rop, Klakočar Zupančič pa bo nosilka liste za mestni svet, prvič pa je bila tudi oznanjena nova politična stranka Ljubljana smo vsi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop gre nad Jankovića: »Čas je, da si mesto vzamemo nazaj« |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/kdo-lahko-spodnese-jankovica-rop-in-klakocar-zupancic-danes-razkrivata-svojega-aduta-2825298/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> === Ustanovitev === Politična stranka s polnim imenom ''Ljubljana smo vsi '''–''' Lista Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa'' je bila ustanovljena dne 23. septembra 2026.<ref name=":2" /> Rop in Klakočar sta bila izvoljena za sopredsednika, za generalnega sekretarja je bil imenovan nekdanji dolgoletni poslanec [[Jani Möderndorfer]].<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Navedi splet |date=2026-10-03 |title=Anton Rop ostro nad župana Zorana Jankovića, dobil je tudi novo okrepitev iz vrst SD |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-ostro-nad-zupana-zorana-jankovica-dobil-je-tudi-novo-okrepitev-iz-vrst-sd/ |access-date=2026-10-03 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Ustanovitvi je 3. oktobra sledil prvi programski kongres, Rop se je v svojem govoru zavzel za več dostopnih stanovanj, zanesljivejši javni promet, dostopnejše zdravstvo in čistejši zrak ter za »vrnitev Ljubljane ljudem«.<ref name=":4">{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Rop: Ljubljana ni last župana ali katere koli interesne skupine |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/rop-ljubljana-ni-last-zupana-ali-katere-koli-interesne-skupine/795705 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> K stranki sta pristopila tudi [[Mojca Šetinc Pašek]], nekdanja poslanka Svobode in kasneje [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]], ter Miha Lobnik, [[zagovornik načela enakosti]], ki s 26. oktobrom zaključuje svoj mandat.<ref>{{Navedi splet |title=Predsednica išče novega zagovornika načela enakosti |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/predsednica-isce-novega-zagovornika-nacela-enakosti |access-date=2026-10-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":3" /> Stranka se bo sicer po besedah Klakočar Zupančič po [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah]] preimenovala, saj da želi biti politično aktivna tudi na državni ravni.<ref name=":4" /> == Sklici == {{sklici|2}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2026]] p68wthgypwahx5tnb5uaijq907xa1di 6760247 6760228 2026-10-04T10:12:53Z VidicK01 193275 uradno ime iz registra, nesmiselna korekcija 6760247 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Ljubljana smo vsi | country = Slovenija | colorcode = #e35200 | logo = [[Slika:LJUBLJANA SMO VSI Logotip.png|250px]] | foundation = 23. september 2026 | headquarters = Gregorčičeva ulica 13a<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = | position = | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|hex=#e35200}} | seats2_title = Župani | seats2 = {{Composition bar|0|212|hex=#e35200}} | seats3_title = Občinski svetniki | seats3 = {{Composition bar|0|2750|hex=#e35200}} | international = | european = | europarl = | national = | colours = {{color box|#e35200|border=darkgray}} [[oranžna]]</br>{{color box|#0b369a|border=darkgray}} [[modra]] | website = [https://ljubljanasmovsi.si/ Ljubljana smo vsi] | european affiliation = | leader1_title = Sopredsednika | leader1_name = | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = | president = [[Anton Rop]]<br>[[Urška Klakočar Zupančič]] | founder = | general_secretary = [[Jani Möderndorfer]] | membership = }} '''Ljubljana smo vsi – Lista Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa''', okrajšano '''Ljubljana smo vsi''' (kratica '''LSV'''), je [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]], ki sta jo s somišljeniki ustanovila nekdanji predsednik vlade [[Anton Rop]] in nekdanja predsednica državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič]].<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-10-01 |title=Rop in Klakočarjeva za zaprtimi vrati ustanovila stranko |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/rop-in-klakocar-zaprtimi-vrati-ustanovila-stranko-1930339 |access-date=2026-10-03 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Stranka je nastala v luči njune kandidature na [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026|ljubljanskih lokalnih volitvah 2026]]. Ustanovni kongres je potekal 23. septembra 2026, na njem sta bila Rop in Klakočar Zupančič izvoljena za sopredsednika stranke.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-10-03 |title=(FOTO) Anton Rop: Ljubljano želim vrniti ljudem |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/foto-2831333/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje nastanka === [[Urška Klakočar Zupančič]], med letoma 2022 in 2026 [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednica Državnega zbora]] in vidna članica [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]], na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|letošnjih državnozborskih volitvah]] z nekaj več kot štiri tisoč oziroma 30 odstotkov glasov ni osvojila novega mandata poslanke.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=Aleksandra K. Kovač, G. |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-04-07 |title=Izidi glasovanja |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2026/#/rezultati |access-date=2026-10-03 |website=dvk-rs.si}}</ref> Dan po volitvah je tako zaradi neuspeha napovedala umik iz politike, 24. aprila pa še formalno izstopila iz stranke Svoboda.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Urška Klakočar Zupančič izstopila iz Gibanja Svoboda |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-izstopila-iz-gibanja-svoboda/780465 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po napovedi [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]], da se bo na [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026|jesenskih lokalnih volitvah]] potegoval za nov mandat na čelu občine, so se v medijih pričela ugibanja o izzivalcih njegove 20-letne vladavine.<ref>{{Navedi splet |title=Janković napovedal vnovično kandidaturo za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/20-letno-vodenje-ljubljane-jankovic-po-nov-mandat.html |access-date=2026-10-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Je zmaga Jankovića po 20 letih prvič vprašljiva? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-zmaga-jankovica-prvic-pod-vprasajem.html |access-date=2026-10-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V začetku julija sta se kot možna protikandidata prvič začela omenjati Klakočar Zupančič ter nekdanji premier [[Anton Rop]].<ref>{{Navedi splet |title=Znan še en izzivalec Jankovića, Klakočar Zupančič in Rop na skupno listo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znan-se-en-izzivalec-jankovica-za-zupana-ljubljane-se-bo-potegoval-mihael-jarc.html |access-date=2026-10-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Govorice sta 8. julija potrdila in oznanila oblikovanje skupne kandidatne liste za mestni svet, nista pa takrat še razkrila županskega kandidata.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=Al Ma , T. K. |title=Anton Rop in Urška Klakočar Zupančič skupaj na ljubljanske lokalne volitve |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-in-urska-klakocar-zupancic-skupaj-na-ljubljanske-lokalne-volitve/787608 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je bilo uradno napovedano, da bo za [[Župan Ljubljane|župana]] kandidiral Rop, Klakočar Zupančič pa bo nosilka liste za mestni svet, prvič pa je bila tudi oznanjena nova politična stranka Ljubljana smo vsi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop gre nad Jankovića: »Čas je, da si mesto vzamemo nazaj« |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/kdo-lahko-spodnese-jankovica-rop-in-klakocar-zupancic-danes-razkrivata-svojega-aduta-2825298/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> === Ustanovitev === Politična stranka s polnim imenom ''Ljubljana smo vsi '''–''' Lista Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa'' je bila ustanovljena dne 23. septembra 2026.<ref name=":2" /> Rop in Klakočar sta bila izvoljena za sopredsednika, za generalnega sekretarja je bil imenovan nekdanji dolgoletni poslanec [[Jani Möderndorfer]].<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Navedi splet |date=2026-10-03 |title=Anton Rop ostro nad župana Zorana Jankovića, dobil je tudi novo okrepitev iz vrst SD |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-ostro-nad-zupana-zorana-jankovica-dobil-je-tudi-novo-okrepitev-iz-vrst-sd/ |access-date=2026-10-03 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Ustanovitvi je 3. oktobra sledil prvi programski kongres, Rop se je v svojem govoru zavzel za več dostopnih stanovanj, zanesljivejši javni promet, dostopnejše zdravstvo in čistejši zrak ter za »vrnitev Ljubljane ljudem«.<ref name=":4">{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Rop: Ljubljana ni last župana ali katere koli interesne skupine |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/rop-ljubljana-ni-last-zupana-ali-katere-koli-interesne-skupine/795705 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> K stranki sta pristopila tudi [[Mojca Šetinc Pašek]], nekdanja poslanka Svobode in kasneje [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]], ter Miha Lobnik, [[zagovornik načela enakosti]], ki s 26. oktobrom zaključuje svoj mandat.<ref>{{Navedi splet |title=Predsednica išče novega zagovornika načela enakosti |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/predsednica-isce-novega-zagovornika-nacela-enakosti |access-date=2026-10-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":3" /> Stranka se bo sicer po besedah Klakočar Zupančič po [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah]] preimenovala, saj da želi biti politično aktivna tudi na državni ravni.<ref name=":4" /> == Sklici == {{sklici|2}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2026]] sibbjqgf1fl8s0whg9h3cb6c49bi7ai 0 609409 6760173 2026-10-04T05:44:23Z Niko Petrič 261163 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1374101538|Symplectic geometry]]« 6760173 wikitext text/x-wiki [[File:Limitcycle.svg|desno|sličica|340x340_pik| Fazni portret Van der Polovega oscilatorja, (enodimenzionalnega sistema). Fazni prostor je bil prvotni predmet preučevanja v simplektični geometriji.]] '''Simplektična geometrija''' je veja diferencialne geometrije in [[Diferencialna topologija|diferencialne topologije]], ki preučuje simplektične mnogoterosti, torej diferencialne mnogoterosti, opremljene z zaprto, nedegenerirano [[Diferencialna forma|2-formo]]. Simplektična geometrija ima svoj izvor v [[Hamiltonova mehanika|Hamiltonovi formulaciji]] [[Klasična mehanika|klasične mehanike]], kjer fazni prostor nekaterih klasičnih sistemov prevzame strukturo simplektične mnogoterosti. <ref>{{Navedi novice |last=Hartnett |first=Kevin |date=February 9, 2017 |title=A Fight to Fix Geometry's Foundations |url=https://www.quantamagazine.org/the-fight-to-fix-symplectic-geometry-20170209/ |work=[[Quanta Magazine]]}}</ref> == Etimologija == Izraz »simplektika«, kot ga je v matematiko vpeljal [[Hermann Weyl]] je neogrški [[kalk]] za »kompleks«. Prej se je " simplektična grupa " imenovala "kompleksna skupina črt". »Kompleks« izhaja iz latinske besede ''com-plexus'', kar pomeni »prepleten skupaj« (co- + plexus), medtem ko »simplektik« predstavlja ustrezno grško besedo {{Transliteracija|grc|sym-plektikos}} ( {{Jezik|grc|συμπλεκτικός}} "prepletanje ali spletanje skupaj, kopulativno"). V obeh primerih koreni izvirajo iz indoevropskega korena {{Wikt-lang|ine-x-proto|*pleḱ-}}, ki izraža koncept zlaganja ali tkanja, predpone pa nakazujejo "skupnost". Ime odraža globoke povezave med kompleksnimi in simplektičnimi strukturami. Po Darbouxovem izreku so simplektične mnogoterosti lokalno izomorfne standardnemu simplektičnemu vektorskemu prostoru. Zato imajo le globalne (topološke) invariante. Izraz "simplektična topologija" se pogosto uporablja kot sopomenka za "simplektično geometrijo". == Pregled == {{Polje za navedke|width=60%|align=right|quote=Ime »kompleksna skupina«, ki sem ga nekoč zagovarjal v povezavi z linijskimi kompleksi – saj so ti definirani z izginotjem antisimetričnih bilinearnih oblik –, je postalo vse bolj neprimerno zaradi navzkrižja z besedo »kompleksno« v pomenu kompleksnih števil. Zato predlagam, da ga nadomestimo z ustreznim grškim pridevnikom »simplektična«. Dickson je to skupino poimenoval »Abelova linearna skupina« v čast Abelu, ki jo je prvi preučeval.|source={{harvtxt|Weyl|1939|p=165}}}} Simplektična geometrija je definirana na gladkem prostoru s sodim številom dimenzij, ki jeodvedljiva mnogoterost. Na tem prostoru je definiran geometrijski objekt, simplektična 2-forma, ki omogoča merjenje velikosti dvodimenzionalnih objektov v prostoru. Simplektična oblika v simplektični geometriji igra vlogo, analogno vlogi metričnega tenzorja v Riemannovi geometriji. Metrični tenzor meri dolžine in kote, simplektični tenzor pa usmerjene površine. <ref name="McDuff2010">{{Citat |last=McDuff |first=Dusa |title=European Women in Mathematics – Proceedings of the 13th General Meeting |date=2010 |pages=33–51 |editor-last=Hobbs |editor-first=Catherine |editor-last2=Paycha |editor-first2=Sylvie |chapter=What is Symplectic Geometry? |publisher=World Scientific |citeseerx=10.1.1.433.1953 |isbn=9789814277686}}</ref> Simplektična geometrija je nastala iz preučevanja [[Klasična mehanika|klasične mehanike]], primer simplektične strukture pa je gibanje predmeta v eni dimenziji. Za določitev trajektorije objekta sta potrebna tako [[Krajevni vektor|položaj]] ''q'' kot [[gibalna količina]] ''p'', ki tvorita točko (''p'', ''q'') v [[Ravnina|evklidski ravnini.]] <math>\mathbb{R}^{2}</math>. V tem primeru je simplektična [[Diferencialna forma|oblika]] : <math>\omega = dp \wedge dq</math> in je [[ploščina]], ki meri površino ''A'' območja ''S'' v ravnini z [[Diferencialna forma|integracijo]] : : <math>A = \int_S \omega.</math> Ta ploščina je pomembna, ker ta ploščina ostane nespremenjena, ko se konzervativni dinamični sistemi sčasoma razvijajo. <ref name="McDuff2010" /> Večdimenzionalne simplektične geometrije so definirane analogno. 2''n''-dimenzionalna simplektična geometrija je sestavljena iz parov smeri : <math>((x_1,x_2), (x_3,x_4),\ldots(x_{2n-1},x_{2n}))</math> v 2 ''n-'' dimenzionalni mnogoterosti skupaj s simplektično obliko : <math>\omega = dx_1 \wedge dx_2 + dx_3 \wedge dx_4 + \cdots + dx_{2n-1} \wedge dx_{2n}</math> Ta simplektična oblika daje velikost 2''n-''dimenzionalnega območja ''V'' v prostoru kot vsoto površin projekcij ''V'' na vsako od ravnin, ki jih tvorijo pari smeri. <ref name="McDuff2010" /> : <math>A = \int_V \omega = \int_V dx_1 \wedge dx_2 + \int_V dx_3 \wedge dx_4 + \cdots + \int_V dx_{2n-1} \wedge dx_{2n}</math> == Primerjava z Riemannovo geometrijo == Riemannova geometrija je proučevanje odvedljivih mnogoterosti, opremljenih z nedegeneriranimi, simetričnimi 2-tenzorji (imenovanimi metrični tenzorji). Simplektična geometrija ima številne podobnosti in razlike z Riemannovo geometrijo. Za razliko od Riemannovega primera simplektične mnogoterosti nimajo lokalnih invariant, kot je ukrivljenost. To je posledica Darbouxovega izreka, ki pravi, da je okolica katere koli točke 2''n-''dimenzionalne simplektične mnogoterosti izomorfna standardni simplektični strukturi na odprti množici <math>\mathbb{R}^{2n}</math>. Druga razlika z Riemannovo geometrijo je, da ne more vsaka odvedljiva mnogoterost sprejeti simplektične oblike; obstajajo določene topološke omejitve. Na primer, vsaka simplektična mnogoterost je sododimenzionalna in [[Orientabilnost|orientabilna]]. Če je ''M'' zaprta simplektična mnogoterost, potem je 2. de Rhamova kohomološka [[Grupa|skupina]] ''H²'' ( ''M'' ) netrivialna (še več - vsaka sododimenzionalna kohomološka grupa je netrivialna); to na primer pomeni, da je edina <nowiki><i id="mwgg">n-</i></nowiki>krogla, ki dopušča simplektično obliko, [[Sfera|2-krogla]] . Vzporednica, ki jo lahko potegnemo med tema dvema področjema, je analogija med [[Geodetka|geodetskimi krivuljami]] v Riemannovi geometriji in psevdoholomorfnimi krivuljami v simplektični geometriji. Geodezijske krivulje so krivulje najkrajše dolžine (lokalno), psevdoholomorfne krivulje pa so površine z minimalno površine. Oba koncepta igrata temeljno vlogo v svojih disciplinah. == Primeri in strukture == Vsaka Kählerjeva mnogoterost je tudi simplektična mnogoterost. Vse do 70. let prejšnjega stoletja strokovnjaki za simplektiko niso bili prepričani, ali obstajajo kakšne kompaktne ne-Kählerjeve simplektične mnogoterosti, vendar je bilo od takrat narejenih veliko primerov (prvega je ustvaril [[William Thurston]]); zlasti Robert Gompf je pokazal, da se vsaka končno predstavljena grupa pojavlja kot osnovna grupa neke simplektične 4-mnogoterosti, kar je v ostrem nasprotju s Kählerjevim primerom. Lahko rečemo, da večina simplektičnih mnogoterosti ni Kählerjeva in zato nimajo integrativne kompleksne strukture, združljive s simplektično obliko. Mihail Gromov je ugotovil, da simplektične mnogoterosti dopuščajo obilico združljivih skoraj kompleksnih struktur, tako da izpolnjujejo vse aksiome za Kählerjevo mnogoterost, ''razen'' zahteve, da so [[Atlas (topologija)|prehodne preslikave]] [[Holomorfna funkcija|holomorfne]]. Gromov je uporabil obstoj skoraj kompleksnih struktur na simplektičnih mnogoterostih za razvoj teorije psevdoholomorfnih krivulj, ki je privedla do številnih napredkov v simplektični topologiji, vključno z razredom simplektičnih invariant, znanih kot Gromov-Wittenove invariante. Kasneje je Andreas Floer z uporabo tehnike psevdoholomorfnih krivulj izumil še eno pomembno orodje v simplektični geometriji, znano kot Floerjeva homologija. == Sklici == [[Kategorija:Simplektična geometrija]] [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Sidebar s parametrom child]] 8ul93vmdveu1leab2j6cirpsg6ub4vv 0 609410 6760181 2026-10-04T06:19:47Z 56jhoG 157998 iz en 6760181 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Francoska death metal skupina}} {{Infobox musical artist | name = Gorod | image = Gorod @ Complexity Fest 04.jpg | caption = Gorod na festivalu Complexity Fest leta 2017 | image_size = | alias = Gorgasm (1997–2005) | origin = [[Bordeaux]], Francija | genre = [[Tehnični death metal]], [[progresivni metal]] | years_active = 1997–danes | label = Willowtip, [[Listenable Records|Listenable]], [[Unique Leader Records|Unique Leader]] | website = {{URL|http://gorod.free.fr/}} | current_members = Julien "Nutz" Deyres<br />Mathieu Pascal<br />Benoit Claus<br />Nicolas Alberny<br />Karol Diers | past_members = Guillaume Martinot<br />Sandrine Bourguignon<br />Arnaud Pontacq<br />Samuel Santiago }} '''Gorod''' je [[tehnični death metal|tehnična death metal]] skupina iz mesta [[Bordeaux]] v Franciji.<ref name="AllMusic">{{cite web|url=https://www.allmusic.com/artist/gorod-mn0000368088/biography|last=Jurek|first=Thom|title=Gorod Biography|website=[[AllMusic]]|access-date=October 28, 2022}}</ref> == Zgodovina == Nastali pod imenom Gorgasm, so člani skupino leta 2005 preimenovali v Gorod, da bi se izognili zmedi z istoimensko ameriško death metal skupino.<ref name="AllMusic"/> Leta 2004 so pri založbi Deadsun Records izdali prvenec ''Neurotripsicks'', ki ga je leto dni kasneje ponovno izdala založba Willowtip Records. Leta 2006 so sledili z albumom ''[[Leading Vision]]''. V tem času je skupino zapustila prvotna bobnarka Sandrine Bourguignon.<ref>{{cite web|url=https://metalstorm.net/pub/interview.php?interview_id=522|title=Gorod interview (07/2009)|website=[[Metal Storm (spletna revija)|Metal Storm]]|date=August 7, 2009|access-date=October 28, 2022}}</ref> Leta 2008 so objavili, da so napisali šest novih skladb, ki bodo del prihajajočega albuma.<ref>{{cite web|url=https://blabbermouth.net/news/gorod-new-song-preview-available|title=GOROD: New Song Preview Available|website=[[Blabbermouth.net|Blabbermouth]]|date=April 17, 2008|access-date=October 28, 2022}}</ref> Maja 2009 je skupina najavila nov album ''[[Process of a New Decline]]'' ter na svojem profilu na [[Myspace|Myspacu]] objavila še eno skladbo s tega albuma, "Programmers of Decline".<ref>{{cite web|url=https://bravewords.com/news/gorod-stream-another-new-track-process-of-a-new-decline-artwork-tracklisting-revealed|website=[[Brave Words & Bloody Knuckles]]|title=GOROD Stream Another New Track; Process of a New Decline Artwork; Tracklisting Revealed|date=May 19, 2009|access-date=October 28, 2022}}</ref> Album je izšel mesec dni kasneje in prejel kritiške pohvale.<ref>{{cite web|url=http://decibelmagazine.com/Content.aspx?ncid=320681 |title=French death dealers stay tech-y without slaughtering the soul |author=Shawn Macomber |work=Decibel Magazine |accessdate=December 13, 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100103101232/http://decibelmagazine.com/Content.aspx?ncid=320681 |archivedate=January 3, 2010 }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.sputnikmusic.com/album.php?reviewid=31439 |title=Gorod - Process of a New Decline |last=Munro|first=Tyler|website=Sputnikmusic |date=July 17, 2009 |accessdate=December 13, 2009}}</ref> To je bil tudi zadnji album prvotnega pevca Guillauma Martinota, ki ga je pozneje zamenjal Julien Deyres. V okviru promocije albuma je skupina nastopila na festivalu [[Maryland Deathfest]].<ref>{{cite web|url=https://metalinjection.net/tour-dates/maryland-deathfest-viii-running-order-announced|title=MARYLAND DEATHFEST VIII running order announced|website=Metal Injection|date=December 15, 2009|access-date=October 28, 2022}}</ref> Decembra 2011 so začeli miksati nov album in se odpravili na turnejo s skupino [[Obscura]] ob izidu njihovega albuma [[Omnivium]], skupaj s skupinama [[Spawn of Possession]] in Exivious.<ref>{{cite web|url=https://bravewords.com/news/gorod-begin-mixing-new-album-video-update-posted|title=GOROD Begin Mixing New Album; Video Update Posted|website=[[Brave Words & Bloody Knuckles]]|date=December 6, 2011|access-date=October 28, 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blabbermouth.net/news/gorod-begins-mixing-new-album|website=[[Blabbermouth.net|Blabbermouth]]|title=GOROD Begins Mixing New Album|date=December 6, 2011|access-date=October 28, 2022}}</ref> Leto dni kasneje so podpisali novo severnoameriško pogodbo z založbo Unique Leader Records ter razkrili podrobnosti o svojem albumu ''[[A Perfect Absolution]]'',<ref>{{cite web|url=https://blabbermouth.net/news/gorod-signs-north-american-deal-with-unique-leader-records|title=GOROD Signs North American Deal With UNIQUE LEADER RECORDS|website=[[Blabbermouth.net|Blabbermouth]]|date=February 14, 2012|access-date=October 28, 2022}}</ref> ki je izšel mesec dni po prvi najavi. Leto po izidu albuma je skupina nastopila kot nosilec devete letne turneje Bloodletting North America.<ref>{{cite web|url=https://www.nocleansinging.com/2013/03/08/gorod-headlines-bloodletting-north-america-9-polyphia-make-waves-and-bethlehem-plan-their-next-album/|title=GOROD HEADLINE BLOODLETTING NORTH AMERICA 9, POLYPHIA MAKE WAVES, AND BETHLEHEM PLAN THEIR NEXT ALBUM|website=No Clean Singing|date=March 8, 2012|access-date=October 28, 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://metalinjection.net/news/gorod-announce-headlining-u-s-tour|title=GOROD Will Be Coming To The States Soon For A Tour!|last=Kennelty|first=Greg|date=March 7, 2013|access-date=October 28, 2022|website=Metal Injection}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.metalsucks.net/2013/03/07/at-last-gorod-coming-to-america/|title=At Last! Gorod Coming to America!!!|website=[[MetalSucks]]|date=March 7, 2013|access-date=October 28, 2022}}</ref> V tem obdobju se je skupina prav tako razšla s svojim drugim bobnarjem Samuelom Santiagom.<ref>{{cite web|url=https://lambgoat.com/news/21041/gorod-parts-ways-with-drummer/comments/|title=Gorod parts ways with drummer|website=Lambgoat|date=August 28, 2013|access-date=October 28, 2022}}</ref> 2. oktobra 2015 so objavili studijske posnetke za svoj zadnji album pri založbi Unique Leader, ''[[A Maze of Recycled Creeds]]'', ki je izšel štirinajst dni kasneje.<ref>{{cite web|url=https://bravewords.com/news/gorod-readies-for-release-of-new-full-length-studio-video-footage-available|title=GOROD Readies For Release Of New Full-Length; Studio Video Footage Available|date=October 2, 2015|website=[[Brave Words & Bloody Knuckles]]|access-date=October 28, 2022}}</ref> Uspehu so sledili z novim albumom ''[[Aethra]]'', ki je izšel oktobra 2018. Februarja 2022 je skupina izdala singel "Victory", ki je napovedal nov studijski album.<ref>{{cite web|url=https://lambgoat.com/news/35736/gorod-finish-new-album-share-new-track-and-video/|date=February 27, 2022|title=Gorod finish new album, share new track and video|website=Lambgoat|access-date=October 28, 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://metalstorm.net/events/news_comments.php?news_id=45254|title=Gorod - Return With Seventh Full Length, Unveil First Single|website=[[Metal Storm (spletna revija)|Metal Storm]]|date=February 28, 2022|access-date=October 28, 2022}}</ref> Sledila sta še dva singla, "Breeding Silence" in "The Orb", izdana julija oziroma septembra. Februarja 2023 so napovedali svoj sedmi album, ''The Orb'', ki je izšel 10. marca.<ref>{{cite web|url=https://rockfreaks.net/news/42197|title=Gorod announces new album: "The Orb"|website=Rockfreaks.net|access-date=March 7, 2023|date=February 11, 2023}}</ref> 18. maja 2026 je skupina objavila, da bo njihov osmi album, ''[[The Ember Gone]]'', izšel 28. avgusta 2026 pri založbah Base Productions in [[Season of Mist]].<ref>[https://www.instagram.com/p/DYeq5C4ApoE/ ''We're incredibly proud to announce our new album today: THE EMBER GONE.'' na Instagramu]</ref><ref>[https://distortedsoundmag.com/gorod-announce-new-album-the-ember-gone/ ''Gorod announce new album ‘The Ember Gone’'' v Distorted Sound Magazine]</ref> 12. junija 2026 je skupina nato izdala vodilni singel za prihajajoči album z naslovom "Forgiveness" ter spremljajoči videospot.<ref>[https://www.facebook.com/story.php?story_fbid=1541486697343512&id=100044465885290 ''FORGIVENESS is now out!'' na Facebooku]</ref><ref>[https://metalnerd.net/gorod-share-forgiveness-music-video/ ''Gorod share “Forgiveness” music video'' v MetalNerd]</ref> == Člani skupine == === Trenutni člani === * Mathieu Pascal – kitara (1997–danes) * Benoit Claus – bas kitara (1997–danes) * Julien "Nutz" Deyres – vokal (2010–danes) * Nicolas Alberny – kitara (2010–danes) * Karol Diers – bobni (2014–danes) === Bivši člani === * Sandrine Bourguignon – bobni (1997–2008) * Guillaume Martinot – vokal (1997–2010) * Arnaud Pontacq – kitara (2002–2010) * Samuel Santiago – bobni (2008–2013) === Časovnica === {{#tag:timeline| ImageSize = width:800 height:auto barincrement:20 PlotArea = left:110 bottom:60 top:0 right:15 Alignbars = justify DateFormat = mm/dd/yyyy Period = from:01/01/1997 till:{{#time:m/d/Y}} TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy Legend = orientation:horizontal position:bottom ScaleMajor = increment:2 start:1997 ScaleMinor = increment:1 start:1998 Colors = id:vocals value:red legend:Vokali id:guitar value:green legend:Kitare id:bass value:blue legend:Bas_kitara id:drums value:orange legend:Bobni id:studio value:black legend:Studijski_albumi LineData = layer:back color:studio at:10/04/2004 at:06/15/2005 at:08/22/2006 at:06/01/2009 at:03/23/2012 at:10/16/2015 at:10/19/2018 at:03/10/2023 at:08/28/2026 BarData = bar:Guillaume text:"Guillaume Martinot" bar:Julien text:"Julien Deyres" bar:Mathieu text:"Mathieu Pascal" bar:Arnaud text:"Arnaud Pontacq" bar:Nicolas text:"Nicolas Alberny" bar:Benoit text:"Benoit Claus" bar:Sandrine text:"Sandrine Bourguignon" bar:Samuel text:"Samuel Santiago" bar:Karol text:"Karol Diers" PlotData= width:11 bar:Guillaume from:start till:06/01/2010 color:vocals bar:Julien from:06/01/2010 till:end color:vocals bar:Mathieu from:start till:end color:guitar bar:Arnaud from:03/01/2002 till:06/01/2010 color:guitar bar:Nicolas from:06/01/2010 till:end color:guitar bar:Benoit from:start till:end color:bass bar:Sandrine from:start till:06/01/2008 color:drums bar:Samuel from:06/01/2008 till:12/31/2013 color:drums bar:Karol from:12/31/2013 till:end color:drums }} == Diskografija == ;Studijski albumi * ''[[Neurotripsicks]]'' (2005) * ''[[Leading Vision]]'' (2006) * ''[[Process of a New Decline]]'' (2009) * ''[[A Perfect Absolution]]'' (2012) * ''[[A Maze of Recycled Creeds]]'' (2015) * ''[[Æthra]]'' (2018) * ''[[The Orb]]'' (2023) * ''[[The Ember Gone]]'' (2026) ;EP-ji * ''Embalmed Madness'' split (2005) * ''Transcendence'' (2011) * ''Kiss the Freak'' (2017) ;Demo posnetki * ''Gorgasm Demo'' (2000) * ''Promo 2002'' (2002) == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} === Uradna spletna mesta === * [https://gorodofficial.com/ Uradna spletna stran skupine Gorod] * [http://www.myspace.com/gorod Uradni profil Gorod na Myspacu] * [http://www.willowtip.com/bands/details/gorod.aspx Gorod] pri založbi Willowtip Records * [http://forums.smnnews.com/forumdisplay.php?f=257 Uradni forum skupine Gorod na SMNnews] {{Spletni arhiv|url=https://web.archive.org/web/20100901014401/http://forums.smnnews.com/forumdisplay.php?f=257 |date=2010-09-01 }} === Gorod v spletnih podatkovnih bazah === * [http://www.metal-archives.com/band.php?id=44494 Gorod] na [[Encyclopaedia Metallum]] * [http://www.last.fm/music/Gorod Gorod] na [[Last.fm]] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Death metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2005]] [[Kategorija:Francoske metal skupine]] 5nkrskry29w92isui1pr7sneyfqp4h6 6760238 6760181 2026-10-04T09:20:38Z Marko3 1829 6760238 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Francoska death metal skupina}} {{Infobox musical artist | name = Gorod | image = Gorod @ Complexity Fest 04.jpg | caption = Gorod na festivalu Complexity Fest leta 2017 | image_size = | alias = Gorgasm (1997–2005) | origin = [[Bordeaux]], Francija | genre = [[Tehnični death metal]], [[progresivni metal]] | years_active = 1997–danes | label = Willowtip, [[Listenable Records|Listenable]], [[Unique Leader Records|Unique Leader]] | website = {{URL|http://gorod.free.fr/}} | current_members = Julien "Nutz" Deyres<br />Mathieu Pascal<br />Benoit Claus<br />Nicolas Alberny<br />Karol Diers | past_members = Guillaume Martinot<br />Sandrine Bourguignon<br />Arnaud Pontacq<br />Samuel Santiago }} '''Gorod''' je [[tehnični death metal|tehnična death metal]] skupina iz mesta [[Bordeaux]] v Franciji.<ref name="AllMusic">{{cite web|url=https://www.allmusic.com/artist/gorod-mn0000368088/biography|last=Jurek|first=Thom|title=Gorod Biography|website=[[AllMusic]]|access-date=October 28, 2022}}</ref> == Zgodovina == Nastali so pod imenom Gorgasm, vendar so člani skupino leta 2005 preimenovali v Gorod, da bi se izognili zmedi z istoimensko ameriško death metal skupino.<ref name="AllMusic"/> Leta 2004 so pri založbi Deadsun Records izdali prvenec ''Neurotripsicks'', ki ga je leto dni kasneje ponovno izdala založba Willowtip Records. Leta 2006 je sledil album ''[[Leading Vision]]''. V tem času je skupino zapustila prvotna bobnarka Sandrine Bourguignon.<ref>{{cite web|url=https://metalstorm.net/pub/interview.php?interview_id=522|title=Gorod interview (07/2009)|website=[[Metal Storm (spletna revija)|Metal Storm]]|date=August 7, 2009|access-date=October 28, 2022}}</ref> Leta 2008 so objavili, da so napisali šest novih skladb, ki bodo del prihajajočega albuma.<ref>{{cite web|url=https://blabbermouth.net/news/gorod-new-song-preview-available|title=GOROD: New Song Preview Available|website=[[Blabbermouth.net|Blabbermouth]]|date=April 17, 2008|access-date=October 28, 2022}}</ref> Maja 2009 je skupina najavila nov album ''[[Process of a New Decline]]'' ter na svojem profilu na [[Myspace|Myspacu]] objavila še eno skladbo s tega albuma, "Programmers of Decline".<ref>{{cite web|url=https://bravewords.com/news/gorod-stream-another-new-track-process-of-a-new-decline-artwork-tracklisting-revealed|website=[[Brave Words & Bloody Knuckles]]|title=GOROD Stream Another New Track; Process of a New Decline Artwork; Tracklisting Revealed|date=May 19, 2009|access-date=October 28, 2022}}</ref> Album je izšel mesec dni kasneje in prejel kritiške pohvale.<ref>{{cite web|url=http://decibelmagazine.com/Content.aspx?ncid=320681 |title=French death dealers stay tech-y without slaughtering the soul |author=Shawn Macomber |work=Decibel Magazine |accessdate=December 13, 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100103101232/http://decibelmagazine.com/Content.aspx?ncid=320681 |archivedate=January 3, 2010 }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.sputnikmusic.com/album.php?reviewid=31439 |title=Gorod - Process of a New Decline |last=Munro|first=Tyler|website=Sputnikmusic |date=July 17, 2009 |accessdate=December 13, 2009}}</ref> To je bil tudi zadnji album prvotnega pevca Guillauma Martinota, ki ga je pozneje zamenjal Julien Deyres. V okviru promocije albuma je skupina nastopila na festivalu [[Maryland Deathfest]].<ref>{{cite web|url=https://metalinjection.net/tour-dates/maryland-deathfest-viii-running-order-announced|title=MARYLAND DEATHFEST VIII running order announced|website=Metal Injection|date=December 15, 2009|access-date=October 28, 2022}}</ref> Decembra 2011 so začeli miksati nov album in se odpravili na turnejo s skupino [[Obscura]] ob izidu njihovega albuma [[Omnivium]], skupaj s skupinama [[Spawn of Possession]] in Exivious.<ref>{{cite web|url=https://bravewords.com/news/gorod-begin-mixing-new-album-video-update-posted|title=GOROD Begin Mixing New Album; Video Update Posted|website=[[Brave Words & Bloody Knuckles]]|date=December 6, 2011|access-date=October 28, 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blabbermouth.net/news/gorod-begins-mixing-new-album|website=[[Blabbermouth.net|Blabbermouth]]|title=GOROD Begins Mixing New Album|date=December 6, 2011|access-date=October 28, 2022}}</ref> Leto dni kasneje so podpisali novo severnoameriško pogodbo z založbo Unique Leader Records ter razkrili podrobnosti o svojem albumu ''[[A Perfect Absolution]]'',<ref>{{cite web|url=https://blabbermouth.net/news/gorod-signs-north-american-deal-with-unique-leader-records|title=GOROD Signs North American Deal With UNIQUE LEADER RECORDS|website=[[Blabbermouth.net|Blabbermouth]]|date=February 14, 2012|access-date=October 28, 2022}}</ref> ki je izšel mesec dni po prvi najavi. Leto po izidu albuma je skupina nastopila kot nosilec devete letne turneje Bloodletting North America.<ref>{{cite web|url=https://www.nocleansinging.com/2013/03/08/gorod-headlines-bloodletting-north-america-9-polyphia-make-waves-and-bethlehem-plan-their-next-album/|title=GOROD HEADLINE BLOODLETTING NORTH AMERICA 9, POLYPHIA MAKE WAVES, AND BETHLEHEM PLAN THEIR NEXT ALBUM|website=No Clean Singing|date=March 8, 2012|access-date=October 28, 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://metalinjection.net/news/gorod-announce-headlining-u-s-tour|title=GOROD Will Be Coming To The States Soon For A Tour!|last=Kennelty|first=Greg|date=March 7, 2013|access-date=October 28, 2022|website=Metal Injection}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.metalsucks.net/2013/03/07/at-last-gorod-coming-to-america/|title=At Last! Gorod Coming to America!!!|website=[[MetalSucks]]|date=March 7, 2013|access-date=October 28, 2022}}</ref> V tem obdobju se je skupina prav tako razšla s svojim drugim bobnarjem Samuelom Santiagom.<ref>{{cite web|url=https://lambgoat.com/news/21041/gorod-parts-ways-with-drummer/comments/|title=Gorod parts ways with drummer|website=Lambgoat|date=August 28, 2013|access-date=October 28, 2022}}</ref> 2. oktobra 2015 so objavili studijske posnetke za svoj zadnji album pri založbi Unique Leader, ''[[A Maze of Recycled Creeds]]'', ki je izšel štirinajst dni kasneje.<ref>{{cite web|url=https://bravewords.com/news/gorod-readies-for-release-of-new-full-length-studio-video-footage-available|title=GOROD Readies For Release Of New Full-Length; Studio Video Footage Available|date=October 2, 2015|website=[[Brave Words & Bloody Knuckles]]|access-date=October 28, 2022}}</ref> Uspehu so sledili z novim albumom ''[[Aethra]]'', ki je izšel oktobra 2018. Februarja 2022 je skupina izdala singel "Victory", ki je napovedal nov studijski album.<ref>{{cite web|url=https://lambgoat.com/news/35736/gorod-finish-new-album-share-new-track-and-video/|date=February 27, 2022|title=Gorod finish new album, share new track and video|website=Lambgoat|access-date=October 28, 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://metalstorm.net/events/news_comments.php?news_id=45254|title=Gorod - Return With Seventh Full Length, Unveil First Single|website=[[Metal Storm (spletna revija)|Metal Storm]]|date=February 28, 2022|access-date=October 28, 2022}}</ref> Sledila sta še dva singla, "Breeding Silence" in "The Orb", izdana julija oziroma septembra. Februarja 2023 so napovedali svoj sedmi album, ''The Orb'', ki je izšel 10. marca.<ref>{{cite web|url=https://rockfreaks.net/news/42197|title=Gorod announces new album: "The Orb"|website=Rockfreaks.net|access-date=March 7, 2023|date=February 11, 2023}}</ref> 18. maja 2026 je skupina objavila, da bo njihov osmi album, ''[[The Ember Gone]]'', izšel 28. avgusta 2026 pri založbah Base Productions in [[Season of Mist]].<ref>[https://www.instagram.com/p/DYeq5C4ApoE/ ''We're incredibly proud to announce our new album today: THE EMBER GONE.'' na Instagramu]</ref><ref>[https://distortedsoundmag.com/gorod-announce-new-album-the-ember-gone/ ''Gorod announce new album ‘The Ember Gone’'' v Distorted Sound Magazine]</ref> 12. junija 2026 je skupina nato izdala vodilni singel za prihajajoči album z naslovom "Forgiveness" ter spremljajoči videospot.<ref>[https://www.facebook.com/story.php?story_fbid=1541486697343512&id=100044465885290 ''FORGIVENESS is now out!'' na Facebooku]</ref><ref>[https://metalnerd.net/gorod-share-forgiveness-music-video/ ''Gorod share “Forgiveness” music video'' v MetalNerd]</ref> == Člani skupine == === Trenutni člani === * Mathieu Pascal – kitara (1997–danes) * Benoit Claus – bas kitara (1997–danes) * Julien "Nutz" Deyres – vokal (2010–danes) * Nicolas Alberny – kitara (2010–danes) * Karol Diers – bobni (2014–danes) === Bivši člani === * Sandrine Bourguignon – bobni (1997–2008) * Guillaume Martinot – vokal (1997–2010) * Arnaud Pontacq – kitara (2002–2010) * Samuel Santiago – bobni (2008–2013) === Časovnica === {{#tag:timeline| ImageSize = width:800 height:auto barincrement:20 PlotArea = left:110 bottom:60 top:0 right:15 Alignbars = justify DateFormat = mm/dd/yyyy Period = from:01/01/1997 till:{{#time:m/d/Y}} TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy Legend = orientation:horizontal position:bottom ScaleMajor = increment:2 start:1997 ScaleMinor = increment:1 start:1998 Colors = id:vocals value:red legend:Vokali id:guitar value:green legend:Kitare id:bass value:blue legend:Bas_kitara id:drums value:orange legend:Bobni id:studio value:black legend:Studijski_albumi LineData = layer:back color:studio at:10/04/2004 at:06/15/2005 at:08/22/2006 at:06/01/2009 at:03/23/2012 at:10/16/2015 at:10/19/2018 at:03/10/2023 at:08/28/2026 BarData = bar:Guillaume text:"Guillaume Martinot" bar:Julien text:"Julien Deyres" bar:Mathieu text:"Mathieu Pascal" bar:Arnaud text:"Arnaud Pontacq" bar:Nicolas text:"Nicolas Alberny" bar:Benoit text:"Benoit Claus" bar:Sandrine text:"Sandrine Bourguignon" bar:Samuel text:"Samuel Santiago" bar:Karol text:"Karol Diers" PlotData= width:11 bar:Guillaume from:start till:06/01/2010 color:vocals bar:Julien from:06/01/2010 till:end color:vocals bar:Mathieu from:start till:end color:guitar bar:Arnaud from:03/01/2002 till:06/01/2010 color:guitar bar:Nicolas from:06/01/2010 till:end color:guitar bar:Benoit from:start till:end color:bass bar:Sandrine from:start till:06/01/2008 color:drums bar:Samuel from:06/01/2008 till:12/31/2013 color:drums bar:Karol from:12/31/2013 till:end color:drums }} == Diskografija == ;Studijski albumi * ''[[Neurotripsicks]]'' (2005) * ''[[Leading Vision]]'' (2006) * ''[[Process of a New Decline]]'' (2009) * ''[[A Perfect Absolution]]'' (2012) * ''[[A Maze of Recycled Creeds]]'' (2015) * ''[[Æthra]]'' (2018) * ''[[The Orb]]'' (2023) * ''[[The Ember Gone]]'' (2026) ;EP-ji * ''Embalmed Madness'' split (2005) * ''Transcendence'' (2011) * ''Kiss the Freak'' (2017) ;Demo posnetki * ''Gorgasm Demo'' (2000) * ''Promo 2002'' (2002) == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} === Uradna spletna mesta === * [https://gorodofficial.com/ Uradna spletna stran skupine Gorod] * [http://www.myspace.com/gorod Uradni profil Gorod na Myspacu] * [http://www.willowtip.com/bands/details/gorod.aspx Gorod] pri založbi Willowtip Records * [http://forums.smnnews.com/forumdisplay.php?f=257 Uradni forum skupine Gorod na SMNnews] {{Spletni arhiv|url=https://web.archive.org/web/20100901014401/http://forums.smnnews.com/forumdisplay.php?f=257 |date=2010-09-01 }} === Gorod v spletnih podatkovnih bazah === * [http://www.metal-archives.com/band.php?id=44494 Gorod] na [[Encyclopaedia Metallum]] * [http://www.last.fm/music/Gorod Gorod] na [[Last.fm]] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Death metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2005]] [[Kategorija:Francoske metal skupine]] k0c9sdb53t2tjz3ne4317io8jyz35zu 14 609411 6760184 2026-10-04T06:25:41Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6760184 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje [[Francozi|francoske]] [[metal]] skupine. [[Kategorija:Metal skupine]] [[Kategorija:Francoska glasba]s l1l8dhdv7nqaj33ihcb86o659tfudq2 6760185 6760184 2026-10-04T06:25:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6760185 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje [[Francozi|francoske]] [[metal]] skupine. [[Kategorija:Metal skupine]] [[Kategorija:Francoska glasba]] 5u1fxykyftmtz8pi1jayentokwg1wuo 0 609412 6760201 2026-10-04T07:52:23Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 preusmeritev na [[Globasnica]] 6760201 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Globasnica]] 20a5r5z2h878kv2cosuwim5twunpqjy 10 609413 6760202 2026-10-04T07:54:26Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nov 6760202 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Globasnica | navbar = Plain | bodystyle = background: #ffffff; border: 2px solid #221E1F; | titlestyle = background: #D12B2E; color: #ffffff; | liststyle = background: #ffffff; | belowstyle = background: #F5B81A; color: #000000; | title = <span style="color:#ffffff;">[[Občina Globasnica|<span style="color:#ffffff;">Naselja v Občini Globasnica</span>]]</span> | listclass = hlist | list1 = * [[Čepiče, Globasnica|Čepiče]] (''Tschepitschach'') * [[Globasnica]] (''Globasnitz'') * [[Mala vas, Globasnica|Mala vas]] (''Kleindorf'') * [[Podgora, Globasnica|Podgora]] (''Unterbergen'') * [[Podjuna]] (''Jaunstein'') * [[Podroje, Globasnica|Podroje]] (''Podrain'') * [[Slovenje]] (''Slovenjach'') * [[Strpna vas]] (''Traundorf'') * [[Šteben, Globasnica|Šteben]] (''St. Stefan'') * [[Večna vas]] (''Wackendorf'') | belowclass = hlist | below = * [[Grb Občine Globasnica|Grb]] * [[Zastava Občine Globasnica|Zastava]] * [[Seznam osebnosti iz Občine Globasnica|Osebnosti]] * [[Seznam županov Občine Globasnica|Župani]] * [[Seznam častnih občanov Občine Globasnica|Častni občani]] }}<noinclude> [[Kategorija:Geografska navigacijska polja]] [[Kategorija:Predloge avstrijskih občin]] </noinclude> q00m5a1clplu9cqbhne39v0r8egxtwq 6760210 6760202 2026-10-04T07:59:31Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6760210 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Globasnica | navbar = Plain | bodystyle = background: #ffffff; border: 2px solid #221E1F; | titlestyle = background: #D12B2E; color: #ffffff; | liststyle = background: #ffffff; | belowstyle = background: #F5B81A; color: #000000; | title = <span style="color:#ffffff;">[[Občina Globasnica|<span style="color:#ffffff;">Naselja v Občini Globasnica</span>]]</span> | listclass = hlist | list1 = * [[Čepiče, Globasnica|Čepiče]] (''Tschepitschach'') * [[Globasnica]] (''Globasnitz'') * [[Mala vas, Globasnica|Mala vas]] (''Kleindorf'') * [[Podgora, Globasnica|Podgora]] (''Unterbergen'') * [[Podjuna, Globasnica]] (''Jaunstein'') * [[Podroje, Globasnica|Podroje]] (''Podrain'') * [[Slovenje]] (''Slovenjach'') * [[Strpna vas]] (''Traundorf'') * [[Šteben, Globasnica|Šteben]] (''St. Stefan'') * [[Večna vas]] (''Wackendorf'') | belowclass = hlist | below = * [[Grb Občine Globasnica|Grb]] * [[Zastava Občine Globasnica|Zastava]] * [[Seznam osebnosti iz Občine Globasnica|Osebnosti]] * [[Seznam županov Občine Globasnica|Župani]] * [[Seznam častnih občanov Občine Globasnica|Častni občani]] }}<noinclude> [[Kategorija:Geografska navigacijska polja]] [[Kategorija:Predloge avstrijskih občin]] </noinclude> 6d6ril22vka891eg7g2d0k0ajf1zy9p 6760212 6760210 2026-10-04T08:00:04Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6760212 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Globasnica | navbar = Plain | bodystyle = background: #ffffff; border: 2px solid #221E1F; | titlestyle = background: #D12B2E; color: #ffffff; | liststyle = background: #ffffff; | belowstyle = background: #F5B81A; color: #000000; | title = <span style="color:#ffffff;">[[Občina Globasnica|<span style="color:#ffffff;">Naselja v Občini Globasnica</span>]]</span> | listclass = hlist | list1 = * [[Čepiče, Globasnica|Čepiče]] (''Tschepitschach'') * [[Globasnica]] (''Globasnitz'') * [[Mala vas, Globasnica|Mala vas]] (''Kleindorf'') * [[Podgora, Globasnica|Podgora]] (''Unterbergen'') * [[Podjuna, Globasnica|Podjuna]] (''Jaunstein'') * [[Podroje, Globasnica|Podroje]] (''Podrain'') * [[Slovenje]] (''Slovenjach'') * [[Strpna vas]] (''Traundorf'') * [[Šteben, Globasnica|Šteben]] (''St. Stefan'') * [[Večna vas]] (''Wackendorf'') | belowclass = hlist | below = * [[Grb Občine Globasnica|Grb]] * [[Zastava Občine Globasnica|Zastava]] * [[Seznam osebnosti iz Občine Globasnica|Osebnosti]] * [[Seznam županov Občine Globasnica|Župani]] * [[Seznam častnih občanov Občine Globasnica|Častni občani]] }}<noinclude> [[Kategorija:Geografska navigacijska polja]] [[Kategorija:Predloge avstrijskih občin]] </noinclude> ncskgy30mg93d6yuy8wpfbmdgmrabb9 14 609414 6760203 2026-10-04T07:56:52Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6760203 wikitext text/x-wiki {{kategorija predlog}} [[Kategorija:Občine Avstrije|*]] [[Kategorija:Geografska navigacijska polja|Aut]] [[Kategorija:Predloge za Avstrijo|Občine]] lxecdxqekrmlaqs815sr3h16lttxqpy 0 609415 6760234 2026-10-04T08:40:34Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 preusmeritev na [[Jani Möderndorfer]] 6760234 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jani Möderndorfer]] 1zelgadz2whpb0dvrd524ttbkdlrbbt